188 Razne vesti.
Razne vesti.
v Ljubljani, 15. julija i898.
— (Odvetniška zbornica kranjska) je sklicana na izvanredni občni zbor v dan 17. t. m. Na dnevnem redu je: 1.) poročilo odvetnikov gg. dr. V. Krisperja in dr. Fr. Štora o dogodkih pri prizivni razpravi na višjem deželnem sodišči v Gradci dne 23. junija 1898 glede neveljavnosti slovenščine; 2.) predlog in sklepanje o korakih, ki naj jih proti temu ukrene zbornica. — Na isti dan je v Ljubljano sklican splošnji shod vseh slovenskih odvetnikov in notarjev ter kandidatov, ki bode zaslišal poročilo o istej stvari in se posvetoval o korakih, kako doseči popolno veljavo slovenščine v sodnih uradih, nadalje višje deželno sodišče v Ljubljani in organizacijo vseh slovenskih odvetnikov ter notarjev v prospeh interesov obojnega stanu.
— (Osobnc vesti.) Imenovani so: dež. sod. svetnik Fr. Trenz v Mariboru državnim pravdnikom v Ljubljani; sodni tajnik dr. A nt. Perišič v Trstu dež. sod. svetnikom v Rovinji; okr. sodnik Hektor Franceschinis v Cerknem sodnim tajnikom v Rovinji; okr. sodnik Hans baron Falke pl. Lilienstein sodnim tajnikom v Gorici; sodni pristav Iv. Guzelj v Kanalu okrajnim sodnikom v Cerknem; sodni pristav V. vitez Frohlich pl. Fr5hlichsthal v Sežani okrajnim sodnikom v Bovcu; avskultant Ant. Mladič sodnim pristavom v Postojini; avskultant H. Lasič sodnim pristavom v Tolminu. — Premeščen je sodni pristav Al. Zebre iz Po-stojine v Radoljico.
— (J o s. Unger,) predsednik državnemu sodišču in oče modernega avstrijskega pravoznanstva, je dne 2. t. m. včakal sedemdesetletnico svojega rojstva. Tem povodom je izišlo nebroj časniških člankov, ki proslavljajo Ungerjeve vrline in njegov pomen v pravniški literaturi ter avstrijski politiki. Vse, kar je koli poklicano, mu je prirejalo velečastne ovacije.
— (»Novi sodni pravilnik za graj anske stvari v uredovncm slovenskem prevodu.«) [Dalje.] Loža sorodstva namesti vrsta sorodstva za ver\vandtschaftsgrad, ker vrsta znači nam le reihe, gattung, art. Ruskim pa mero za poti in ker živi prikladnejša ta beseda loza v navedenem smislu prav po vsem jugoslovanskem svetu;
deželne deske namesti deželna knjiga za landtafel, ker deželna knjiga ne pokriva besede landtafel, tavole provinciali, in ker nahajamo besedo »zemske desky« (= deželne deske) že v najstarejšem češkem zakonodaj stvu;
— ne moremo soglašati v marsičem z gospodom slovenivcom sodnega pravilnika. Radi tega pa ne krivimo njega, nego krivimo današnjo knjižno našo slovenščino.
Tako nam ne gre v glavo, da senat imenujmo po naše odsek »Odsek« je vse kaj druzega od sodnega senata; odsek je abtheilung, section, sezione. Na zbornih in večih kotarskih sodiščih imamo raznih odsekov, na pr.
Razne vesti. 189
odsek za grajanske pravde, odsek za kazensko pravne stvari, odsek za izvršbe, odsek za varstvene in skrbstvene stvari itd. Ako ni uže ugajala g. slovenivcu lepa domača beseda s t ar ej š in s t v o, tore sodno starej šin stvo za gerichtssenat, v katerem bi bil predsedatelj sodni starosta, kakor je enkrat rekel eden starejših štirih svetnikov vse časti dostojnemu svojemu predsedatclju Mihajlu Antonovidu Urbančiču: »Viš, amice praestansissime! mi štirje smo starejšine. Ti si pa starosta starejšin«, ostaviti je imel na tem mestu latinsko besedo senat, ki nikogar ne žali in ki je v rabi prav v vseh jezikih, navadnih na evropskem matcriku.
Isto tako nam ne ugaja motena posest, ker oblika motena ni slovnično opravičena. Trpežni deležnik minovšcga časa stvarjamo prav enako v vseh slovanskih narečjih iz debla moti in prideljenjem končnim eti. To daje tore moti + en; i pred e prehaja v j in stvarja tj\ ta tj je pa enak č in tako smo dobili motjen, tore močen. Enako slove n. pr. tudi usmrčen, čučen, za-pečačen, osramočen, ščičen, razpuščen od glagolov: usmrtiti, čutiti, zapečatiti, osramotiti, ščititi, razpustiti. Od tod ni izhoda. Ali pišemo pravilno: močenje posesti, ali pa izberimo si za storung kako drugo besedo, na pr. smesti, smetati, smetenje, ako mislimo, da pomenja močen tudi kraftig, forte, močen pa durchnasst. — Vgovor za einrede, einspruch, einwurf, ein-\vendung, eccezione, ne vdomači se nikdar na Slovenskem. Mi smo do-kazavali in tudi dokazali, deset let je temu nazaj, v »Ljubljanskem Zvonu« in v »Slovenskem Pravniku«, da ni ta beseda prav nič druzega, nego Marko Pohlinska skovanka, sestoječa iz predloga v (-cin) in samostavnika govor (-rede). V tem smislu ne moremo in ne smemo je upotrebljavati, ker je pre-podobna besedi ugovor, ki znači v staroslovcnščini in prav v vseh slovanskih narečjih iib e r e ink o mm e n, tractat, vertrag, o čemer se prav lehko prepričamo, ako pogledamo na pr. v divni roman: »Knjaz Se-rebrjanyj« od gr. A. K. Tolstega, kder čitamo na strani 263.: »Dobro — a ty starij čort, pomni naš ugovor: koli ne budet mnie udači, poviešu tebja kak sobaky«, na str. 318. pa: »Jaz odpustil tebie etu pervuju vinu, a byl ty, po ugovoru našemu, posažen za novuju vinu«, ali v čl. 1020. >imovin-skega zakonika« za knjaževinu Cmu Goru, ki slove: »Razgovor je razgovor, a ugovor stranama zakon«. — Polovica žiteljev v sodnem kotaru Podgraj-skem so Hrvatje, namreč Čiči, druga polovica so pa Slovenci, namreč Brkinje. Prvim bodi na istem sodišči pod Gradom in pred istim sodcem ugovor libereinkcmmen, drugim pa einspruch.? To ne gre, pa ne gre in tudi nikdar ne pojde. To isto je videl tudi g. Lj. dr. Filipič in pomislivši, da le ta beseda ugovor ne more biti kajkavcem tostran Sotle einspruch, kaj-kavcem onstran Sotle pa vertrag, upotrebil je za einrede, einspruch besedo prigovor, ki rabi v tem smislu Brkinom, Notranjcem, Brežanom, Dolencem, hrvaškim in ogerskim Slovencem, v hrvaškem in srbskem zakonodaj stvu, ki je rabila in še rabi v tem smislu v nekaterih naših vestnikih in ki je prešla tudi v istem smislu v mcrodajni M. Pleteršnikov slovensko-nemški slovar. Fiat applicatio.
Med predlogom pri in do ni bistveno nobene razlike, saj znači na pr. prihod prav isto, kar znači dohod, in tako znači prisoditi prav isto,
190 Razne vesti.
kar znači dosoditi, namreč einant\vorten, aggiudicare. Ne pojmimo torej, kako je mogel nazvati g. slovenivec revizijo dosodna pritožba. Ako je hotel izbrati za revizijo namesti latinske besede kako našo, bilo mu je pogledati v »Rusku pravdu«, ali »Litvinskij statut« in tam bi bil naletel na besedo, reviziji povsem odgovarjajočo, namreč na besedo: »prcsod«, ki jo je upotrebil za revizijo tudi odvetnik g. Lj. dr. Filipič.
Za sodišče ali sod (gericht) izvolil je g. slovenivec znova starejšo skovanko sodnija. Ne pojde. »Čto bylo, ne budct vnov«, pravi nekde A. S. Puškin. Narod je to besedo uže zavrgel, ker ni bila za-nj. Kakor je uže dal slovo besedam: copernija, umetnija, ohernija, porednija in enakim jezikovnim nestvorom, da slovo (na kolikor ga ni še dal) za vsele tudi besedi sodnija in vse urcdovno in neuredovnc galvanizovanje ne spravi je več na noge. Mi se še spominjamo, da je branil to besedo celo blago-pokojni Matevž Cigale in da se je opiral v podkrcpljenje svojih nazorov na hrvaško besedo satnija (ki pa ni nič druzega nego ruska beseda sotnja, das hundort); — ker je pa beseda sodnija nespretna skovanka s končnico nija, katere ne poznajo slovanska narečja, ker živi beseda sod prav krepko V Brkinih, v hrvaških in ogerskih Slovencih in v vseh slovanskih jezikih in ker je beseda sodišče udomačena uže po vsem slovanskem svetu od Šti-vana pri De vinu do Vladi vostoka, pozabimo za vsele na sodnijo in upo-trebljujmo namesti nje občeslovansko slovo sod ali sodišče.
Kakor v drugih naših časnikih nahajamo tudi v le-tem prevodu preveč zdnekanja, rckšc upotrebljavanje češko-poljskega z dne namesti našega, hrvaško-srbskega, bolgarskega in ruskega od. Naši slovenivci državnih in deželnih zakonov so sicer slišali nekaj zvoniti od severa, a dozdeva se nam, da niso prav razložili tega z vonj enj a. »Z dno« (sc dnja) nam je rabiti le tedaj, kadar imamo v mislih nemški: »vom tage«, italijanski: »dal giorno«, na pr. »zakon od 1. maja 1896, št. 64. drž. zak. stopi v krepost v treh mesecih računajo z dne svojega razglašenja«, a tudi to bi povedali lehko še bolj po domače, n. pr. »zakon od 1. maja 1896. leta št. 64. drž. zak. stopi v krepost v treh mesecih po svojem razglašenji«. Vsakega drugega z dne, a da se na glavo postavimo, nc slišimo prav nikder iz ust priprostega našega človeka. Kdo bi na pr. koga poprašal, da s katerega dne prebivaš za Brdom? Kdo je neki slišal kedaj, da bi mu le ta odgovoril, da prebivam za Brdom z dne šestnajstega kozoprska? Živa duša ni še tega slišala od priprostega Slovena, saj bi on le vprašal svojega tovariša, da od kedaj prebivaš za Brdom in saj bi mu odgovoril le ta njegov tovariš, da prebivam za Brdom od 9. vinotoka. Od naroda, od priprostega naroda učimo se slovenski, saj je njegova govorica j edin o prava in jedinstveno [jristna, zanesljiva in dostoverna naša slovnica. Dvakrat deset let temu nazaj nismo še pisali ncharmoničncga tega zdnekanja, nego pisali smo pošteni svoj starinski o d, kakor ga govori šc vedno ves naš narodec in kakor ga govore in pišo Hrvatje, Srbi, Bolgarji in Ruski. Oklenimo se torej znova domačega našega od, pa opustimo raskavi in drenovi ta z dno, ki je problematične vrednosti in ki žali ušesa in očesa.
Razne vesti. 191
V tem prevodu nahajamo preveč k o tkanj a rekše upotrcbljavanja conj. kot za nemški a Is. Le ta beseda niti ne živi na Slovenskem. Vtcpla se je v našo knjigo za omenjeni nemški al s, za italijanski in qualita in come istotako, kakor se je vtepla prav po nepotrebnem pod obliko kao v hrvaški, pod obliko jak v poljski in češki, pod obliko kak pa v ruski književni jezik. Za srečo ni še prodrla nikder v priprosti narod in tudi nikdar ne prodre va-nj, ker je prav nič ne potrebuje in ker bo brez nje prav lehko izhajal, kakor pravi narodna pesem:  »ča do suda božjega«.  .
Slovencu, narodivšemu in odgojivšemu se v potujčenih naših mestih bi še skozi prste izpregledali neslovansko to kotkanje. Slovencu z dežele ali z vladanja ne moremo, ne smemo tega izpregledati, ne da bi nas ne zapeklo na duši. Ne presajajmo prav vsake druge nemške spake v priprosti naš jezik. Pišimo na pr. namesti: »Krešemirov mladenec je tako velik kot Vladimirov« tako-le: »je tako velik kakor Vladimirov«; namesti: »Troben-tanja jc mesto še bolj polno kot zvončkanja« tako-le: »še bolj polno nego zvončkanja«; namesti: »Vidovčev služi v samostanu kot vratar in je mlajši kot zvonikar Stanislav« tako-le: »služi v samostanu za vratarja in je mlajši od zvonikarja«, ali: »in je mlajši nego zvonikar«, ali pa: »in je mlajši čem zvonikar«; namesti: »Kedar seje pokazalo glede vsot več mnenj kakor dve« tako-le: »več mnenj nego dve«; namesti: »Odvetnik ima letos toliko pravd kot lani« tako-le: »ima letos toliko pravd, kolikor lani«; namesti: »Poslanec dr. Cvetkovič, kot govornik večine je imel prvo besedo«, tako-le: »dr. Cvetkovič, govornik večine«; namesti: »Vlašid si je izbral pomagjar-jenje kot geslo« tako-le: »Vlašič si je izbral geslom pomagjarjenje«; namesti; »Rešnik je dobil zaušnico kot nagrado za rešitev življenja« tako-le: »Rešnik je dobil zaušnico v nagrado za rešitev življenja«; namesti: »mi smo obsodili moža kot podlega, kot umazanega, liberalci ga pa spoštujejo kot značajnega« tako-le: »Mi .smo obsodili moža, da je podel, da je umazan, liberalci ga pa spoštujejo značajnim«; »namesti: »Tu se gre za poslednjo posest in tožitelj misli, da je dokaz po pričah kot dognan (Na Goriškem pravimo le, da so na pr. dognali pastirji goveda s paše domu.) glede po-poslednje njegove posesti« tako-le: »Tu gre«, ali »tu je posla o«, ali: »tu je dela o«, aH: »tu se bavimo o« itd. in tožitelj misli, da je dokazana po svedokih (ali: dokazana pričami) poslednja njegova posest«. — Po kratkih teh primerih prepriča se prav lehko celo mestni Slovenec, kako neslovansko, kako nepotrebno je tujejedno to kotkanje. (Neprehvalni naš pisatelj, prečastni otec Ladislav obnarodil je 1864. leta v »Slovenskem Glasniku« o teh veznikih velezanimiv sestavek, ki slove med drugim :
»Če primerjamo zdaj rabo primerjavnih stavkov v primerih za enakost, vidimo, da služi staroslovcnščini in vsem drugim jezikom slovanskim (pa do malega tudi tujim) drugačen veznik nego za inakost; — za enakost namreč: starosl. jako, slov. kakor, serb. kao (kako, kao što) itd., za inakost pa starosl. negfc ali neže[li], serb. nego itd. ali pa rodivnik (v staroslovcnščini brez predloga, v serbšč. in bolg. pa s predlogum od ali o t), ki se stavi le ondaj, kedar rabi latinec, izpuščaje »quam« (nego) — svoj »ablat.«, Gcrk svoj
192 Razne vesti.
rodivnik brez predloga, Lah pa svoj rodivnik s predlogom »di< itd. — Tak rodivnik s predlogom o d rabi tudi Belimkranjcem. — Samo v slovenskih primerih za inakost (neenakost) vidimo zmešnjavo: zdaj kakor, zdaj ko = »kot« iz kakti. Naše zmešnjave pa je kriva posebno nemščina. Res da loči sedanja knjižna nemščina v takih izrekih »als« od »wie<, toda »po domače« zamenjuje Nemec, posebno naš sosed, pogostoma »als« za »wie« ali za »als wie«: »Er ist grosser wie mein Bruder« (»als wie mein B.«) namesti: als mein B. Ravno tako pogostoma pravijo in pišejo še dandanašnji »als auch« namesto »wie auch«.)
Isto tako mrgoli tudi v tem prevodu vse preveč prikanja in k lokanj a, rekše upotrebljanje prep. pri in k namesti katere prikladnejše besede. V Slovencih in v vseh drugih Slovanih znači pri prav to, kar znači: tik, poleg, stran, zraven, kraj, vštric, neben, ad, apud, appresso, accanto. Nekaj primerov naj zadošča, da se prepričamo tudi o nepotrebnem tem pri-kanji in ktkanji. Ne pravi se n. pr. »V poslednji praksi pri holmci padlo je dokaj mladenccv«, nego pravimo: »v praski pod holmcem«; — ne pravimo: »Sinoči sem bil pri večerji in sem sedel pri mizi«, nego pravimo: »sinoči sem bil na večerji in sem sedel za mizo« (ker, ako sem bil pri večerji, sem le gledal in sline požiral, ko so drugi jedli); ne pravimo: »Bil sem pri cesarji«, nego pravimo: »Bil sem pred cesarjem« (ker je on po svojem dostojanstvu nekaj več od navadnega človeka) in tako slove tudi vzvišena cerkvena pesem:
»Pred stolom tvoje milosti«, v posvetni narodni pesmi žuga pa dekle svojemu ljubimcu, da ga bo tožila:
»'Na svetu tem prod rihtarjem,
Na onem pa pred Ježošem«; ne pravimo: »grem k sodišču, bil sem pri sodišči pri razpravi«, nego pravimo: »grem na sodišče, bil sem v sodišči na razpravi«, saj je bil pri razpravi — (Le dovršeno razpravljanje zovemo razprava. Sodišče vabi torej stranke le na razpravljanje, na obravnavanje. Takoisto je sodeče sodišče le za časa dokler sodi; kedar je uže izreklo svojo sodbo, ni več sodeče, nego je pravdno, pravdninsko, spoznavno, razpoznavno, ali kakor je hočemo sploh imenovati, le sodeče ni in tudi biti ne more po pomeni besede, ki je nosi v sebi) — le oni, ki je razpravo Ic poslušal; ne pravimo: >pri podiranji« (pravi germanizem: bei dor zorstorung) starega gradu naleteli so delavci na zaklad«, nego pravimo: »podirajo stari grad«, ali: »podrši stari grad«, ali: »kedar so podirali«, ali: »ko so podirali ali podrli«, ali: »podiranjem«, ali: »v podiranji« starega gradu naleteli so delavci na zaklad. (Konec prihodnjič.)
»Slovenski Pravnik« izhaja 15. dne vsacega meseca in dobivajo ga člani društva »Pravnika« brezplačno; nečlanom pa stoji za vse leto 4 gld., za
pol lota 2 gld.
Uredništvo je v Ljubljani, štev. 17 v Gospodski ulici; upravništvo pa na Valvazorjcvcm trgu štev. 7.