SLOVENSKI Naročnina za Avstroogersko ; V« leta K 2’— Va leta K 41— celo leto K 8-— za inozemstvo: „ „ 2’50 „ „ 5’— „ „101— Uredništvo in upravništvo : Frančiškanska ulica štev. 12. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 3 dolarje. Oglasnina za 6 krat deljeno petitno vrsto enkrat 15 vin.. — Pri večkratnih objavah primeren popust. Leto IL J Posamezna številka 18 vinarjev. | Na naročila brez denarja se ne ozira. | Naročnina za dijake in vojake 6 kron. Štev. 13. Proizvajanje prvega slovenskega oratorija o. Hugolina Sattnerja „Vnebovzetje B. Device Marije“ v Ljubljani dne 13., 14., 17. in 21. marca 1912. Venci in kelih, ki so jih poklonili skladatelju o. Hugolinu Sattnerju: na levi venec „Glasbene Matice“, na sredi venec pevskega zbora „Glasbene Matice“ in na desni mariborskih bogoslovcev; kelih je dar „Glasbene Matice“. Fot. Krema, Vabilo na naročbo. Zanimanje za „Slov. Ilustrovani Tedniki“ je čimdalje večje, vsak teden prihaja od vseh strani čimdalje več slik. Ker pa klišeji stanejo ogromno denarja, ne moremo ustreči vsem ter priobčiti vsega takoj in tako, kakor želimo in kakor bi bilo tudi potrebno. Povečali smo list, da je obsežnejši, da izhaja na 12 straneh, kar je znatno povišalo stroške. Trudili smo se in še se pošteno trudimo, da povzdignemo „Slovenski Ilustrovani Tednik“ in ga spopolnimo. In občna sodba je, in tudi odlični kritiki priznavajo, daje „SJ o venski Ilustrovani Tednik“ lepo napredoval in daje velike nar o d nekulturne važnosti To priznanje nas sicer veseli, vendar se pa ne bomo zadovoljili z dosedanjimi uspehi temveč bomo krepko stopali naprej po začrtani poti, da „Slovenski Ilustrovani Tednik“ še bolj povzdignemo in izpopolnimo. Obračamo sez vljudno prošnjo do vse slovenske javnosti, podpirajte nas s tem, da razširjate „Slovenski Ilustrovani Tednik“ in mu pridobivajte novih naročnikov. Če bi imel še več naročnikov, bi lahko prinašal še več slik, novic, povesti itd. Čim več bo naročnikov, tem bolji bo lahko list! Koliko je še zavednih Slovencev, ki bi lahko bili naročniki „Slov. Ilu-strovanega Tednika“, a še niso?! Zganite se in naročite se takoj, saj 2 kroni za četrtletno naročnino zmore lahko vsak. Da pa lahko „Slovenski Ilustrovani Tednik“ pisujemo za pridobitev tisoč novih naročnikov 1000 nagrad in sicer : I. 1 glavni dobitek 100 K v gotovini . . II. 1 „ 50 K „ „ . . Ш. 5 dobitkov po 10 K „ „ . . IV. 10 dobitkov, vsak celetno naročnino za Slov. Ilustrovani Tednik1 po 8 K . . V. 20 dobitkov, vsak polletno naročnino za Slov. Ilustrovani Tednik2 po 4 K . . VI. 100 dobitkov, vsak četrtletno naročnino za Slov. Ilustrovani Tednik3 po 2 K . . VII. 863 dobitkov sliko Prešerna ali Jurčiča ali Gregorčiča ali pa po eno knjigo. Po- _____ vprečna vrednost teh dbitkov po 2 K 1726 K 1000 dobitkov, katerih skupna vrednost je 2286 K Razpis nagrad. Za vsakega novopridobljenega naročnika damo po eno nakaznico (ali srečko). Vsaka nakaznica dobi dobitek, torej vsakdo dobi za vsakega novo pridobljenega naročnika nagrado. Kdor torej pridobi 1, 2 ali več novih naročnikov, dobi 1, 2 ali več nakaznic ter ima tem večje upanje, da zadene glavni dobitek 100 kron. Pogoj pa je, da mora biti dotičnik, ki pridobi novega naročnika in ki želi torej nakaznico, sam tudi naročnik. Kdor še torej ni naročnik, naj se naroči ter naj pridobi še kakega novega naročnika, in za vsakega novega naročnika, ki ga pridobi, dobi 1 nakaznico. In če kak novi naročnik pridobi drugega novega naročnika, dobi tudi za vsacega po eno nakaznico. Nakaznice bodo zaznamovane (numerirane) z zaporednimi številkami ter se vrši žrebanje takoj, ko se odda vseh 1000 nakaznic torej ko se pridobi tisoč novih naročnikov. Žrebanje se vrši pod nadzorstvom c. kr. notarja. Glavni dobitek dobi nakaznica, katere številka se prva izžreba, drugi dobitek druga itd. Bližajo se velikonočni prazniki, ko bodete obiskovali sorodnike in prijatelje. Vzemite tudi s seboj par številk „Slovenskega Ilu stro van ega Tednika“, pokažite jim jih ter spregovorite par besedi in lahko bodete pridobili novega naročnika, najbrže ne le 1, temveč celo več. Opozorite ljudi na izvrsten roman „V burji in viharju“, pokažite jim, kako zanimive slike priobčuje „Slov. Ilustrov. Tednik“ in pokažite jim naš koledar in ljudje Vam bodo še hvaležni, da ste jih opozorili na tako zabaven list, kakor je „Slov. II. Tednik“. Novi naročnik se lahko naroči od 1. aprila naprej ter mora plačati vsaj četrtletno naročnino 2 K. Ako pa plača polletno naročnino 4 K in še 40 v za ovoj in poštnino dobi brezplačno in poštnine posto 47 63 cm veliko krasno dvobarvno sliko Prešerna ali Jurčiča ali Gregorčiča. Kdor pa želi imeti vse letos že izišle številke, mora plačati naročnino tudi za prvi četrt leta letos in dobi tudi koledar za leto 1912. Vsak naročnik „Slovenskega Ilustrovanega Tednika“ pa dobi letos v jeseni brezplačno in poštnine prosto zanimiv, praktičen in bogato ilustrovan koledar za 1. 1913, ki bo še lepši in zanimivejši kakor je letošnji. — Imena vseh tisoč naročnikov, ki dobe nagrade, priobčimo po izžrebanju v „Slov. II. Tedniku“. Kdor razširja „Slov. II. Tednik“, deluje za napredek in povzdigo prosvete slov. naroda. „Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi ; a delo in trud nam nebo blagoslovi!“ Koncerti „Glasbene Matice“ v Ljubljani 13, 14. in 17. marca 1912: srebrni lavorjev venec, ki ga je poklonil pevski zbor „Glasbene Matice“ svojemu vodji Mateju Hubadu ob 20 letnici njegovega koncertnega delovanja. Fot Krema. še bolj spopolnimo raz- 100 K 50 K \ 50 K 80 K 80 K 200 K ') Ko poteče dotičnemu naročniku vplačana uaročnina, se mu zaračuna dobitek kot nanovo vplačana celoletna naročnina, da bo torej dobival S I. T, ko mu poteče sedanja naročnina eno leto brezplačno. 2) Isto, a le za pol leta. 3) Isto, a le za četrt leta. a> M Ul C > s u o 'm v u O od v cd £ s Ч-Ј cd V) cd a; e cd a; ^5 Д r- I ! ŠF a; :£ cd .s. « c tr ;s = 5 ro 1 I t- o c «Ü W чЈ v £ > d Pn TtH p- X 'S X Г ffo cd .Td. >- f.v o O ^ P 0) il S — - 5 ■s >■ Д ce 38 c* > s4 « v а 0 >iT ^ 1 I 1-4 c« cd > o ■5 5 ^ I • P« «O -S ^ o. 's4 è 'e c I - 5S V *£ p r s p P E c£ — n s Š t ^ S Š = ►5 o cd •£? « s 4-j K 02 cd G JS >č3 _o ’S 43 o cc bp o B o Д B cd ^ S ^ 1 š s e i S Cd S E ~ CD •- a, s o ^ 0) cd ®" > ° o m ^ 3 5 p ^ p .2 o #p ^ *x O GO lf5 P -> P5 ts 'x p bJD d > p P eO P P* > .2 *o O) u d p O) P2 X ^p б o P2 S3 2 X > 0) p d 1 4) P 4) pP X jd б R p ^ > P P p P o X PJ d X P3 4) - Ä -d o p d p p p Sh d P O p >o o ’S ' 2 o bc D. Ф o. cc s « C '-£ £ -• o ■S Trojni jubilej „Glasbene Matice“ v Ljubljani. Ravno štirideset let je preteklo, odkar se je ustanovila v Ljubljani „Glasbena Matica“. Skromen je bil začetek, a drobno seme, posejano pred štiridesetimi leti je vzklilo in vzrastlo v mogočno drevo, v ponos in čast vsemu slovenskemu narodu. Trideset let je poteklo letos, odkar obstoja glasbena šola, ki nam je dala že toliko priznanih moči, in dvajset let je, odkar nastopa pevski zbor, ki ga ves ta čas z veščo in spretno roko vodi koncertni mojster M. Hubad. Plodonosno širi „Matica“ umetnost med slovenskim narodom in more se reči, da je narod, ki je vzgojen tako, da spozna in občuduje umetnost, plemenitejši in kulturnejši. „Glasbena Matica“ izvršuje torej ono izmed najvažnejših nalog kulturnega dela v našem narodu. Dvajset let pevskega zbora pomeni dvajset let slave slovenske pesmi. „Glasbena Matica“ je zavod, ki ne živi samo, nego se vedno spopolnjuje, razvija in širi, in stoji danes na taki umetniški višini, da jo prištevamo za svoj najpopolnejši in naj-vzornejši kulturni zavod. „Glasbena Matica“ je naše veselje, naš ponos. Saj je bila ona tista, ki je zanesla glas naše pesmi, naše kulture tudi izven Ljubljane na sam cesarski Dunaj, kjer so jo občudovali od lepote naše pesmi in našega petja uživali toli razvajeni Dunaj Čanje. Pela je v Opatiji pred celim svetom, ki se steka v to letovišče in žela pohvalo in priznanje, da nam je ponosa utripalo srce. — V dobi dvajset let je „Glasbena Matica“ seznanila širšo javnost z večjimi in najboljšimi deli svetovne muzikalne literature in letos je dosegla vrhunec — s prvim slovenskim oratorijem. Vprizoritev prvega slovenskega oratorija je bil zares lep praznik slovenske umetnosti. Na kratke besede „Vnebovzetje Blažene Device Marije“, je skladatelj o. Hugolin Sattner sestavil na podlagi preprostih motivov tako mogočen, tako izrazit in tako globoko učinkujoč zbor, kakor jih ; ■■ ' ' ^ | ' •j- Lovro Stepišnik, naroden buditelj v Slovenski Bistrici na Štajerskem. je malo v glasbeni literaturi. To je prelepo delo, polno poezije. In slovenska javnost, ki ji še ni zamrlo čuvstvo do umetnosti, je z iskreno radostjo sprejela bogat dar skromnega redovnika. Naroda se je polastila taka navdušenost, da je burno udarila pesem spoštovanja in češčenja ob tiha samostanska vrata, ki so se morala tej veličastni ovaciji odpreti na stežaj. Visoko na podij je stopil Matej Hubad, koncertni vodja „Glasbene Matice“, mož, ki je povzdignil zavod do današnje umetniške višine. Za njegovim hrbtom je bila množica, ki je čakala v nestrpnem pričakovanju ; ob Hubadu njegova zmagovita vojska : 300 izvoljenih, da v slovenskem Koncert „Glasbene Matice“ v Ljubljani 13., 14, 17. in 21. marca 1912: Venec v obliki lire, ki ga je Mateju Hubadu ob 20 letnici koncertnega delovanja darovalo ljubljansko obšinstvo. Fot. Krema. Korintu pod vodstvom Hubadove čarobne palice izvojujejo zmago domači pesmi, slovenskemu delu. Ta pesem je zvenela v srcih, spala v strunah. Treba je bilo samo znamenja — čudovitega zamaha — in brizgnil je iz duš, iz grl in iz strun potok čudovito lepih glasov, prelivajočih se med seboj, kipečih kot vodometa čisti vzlet, v višave, spajajočih se končno v ponosite akorde, ki so se glasili, kot zlate fanfare v triumfalnem pohodu slavnega zmagovalca . . . Tedaj se je mojstru Hubadu dvignila glava, češ, tako govorimo mi; a mojstru skladatelju se je sklonila glava pred veličino umetnosti : zaveroval je sam v svojo moč! Kakor je tudi delo samo na sebi lepo in dovršeno, vendar je moglo priti do prave veljave le na ta način, da je bilo njega izvajanje zaupano dobrim rokam in izbornim pevcem. In v tem slučaju je bilo zaupano ne le dobrim, nego — z mirnim srcem moremo reči — na boljšim rokam. Slava mojstra Hubada je prodrla ne samo preko naše ožje in širše domovine, nego tudi daleč preko njenih mej, do tujih narodov. In to po pravici. Preciznost in natančnost, solidnost in sigurnost, so lastnosti, ki ga dičijo v obili meri in ki mu omogo-čujejo, da vsaka stvar, ki se jo je lotila njegova spretna roka, vspeva popolnoma. Njegove velike zmožnosti, odlična izobrazba ia fin okus mu dajejo moč, da vsemu, kar on proizvaja, vtiskuje nek poseben pečat, ki jasno pravi : to je delo mojstra M. Hubada. V zahvalo za zasluge je hvaležni zbor poklonil svojemu mojstru srebrn lovorov venec. Vsak listič nosi napis posamezne članice in člana v večen spomin na ta slavnostni dan ob dvajsetletnici njegovega plodonosnega delovanja. Dobil je tudi venec z liro od ljubljanskega občinstva in ženski zbor, te bele golobice „Glasbene Matice“ so ga obsipale s cvetjem. Skladatelju patru Hugolinu Sattnerju pa je „Glasbena Matica“ poklonila poleg venca tudi pozlačen mašni kelih v dokaz spoštovanja in priznanja, kelih — simbol njegovega poklica, pa tudi simbol našega trpljenja. Ginjen se je zahvaljeval Sattner in djal, da je poklonil to skromno delce milemu slovenskemu narodu. In če narod ne bo zadovoljen, naj oprosti, znabiti mu pokloni kmalu kaj boUš^aa. Buren vihar navdušenja je nastal'“.... .e besede. Ko se je polegel, je djal glasno : „Prvo daritev, katero bom daroval s tem kelihom, bom daroval v prospeh „Glasbene Matice“ in vseh njenih članov.“ Tedaj je vnovič zabučala dvorana silnih živio-klicev. Oratorij se je proizvajal štirikrat in sicer 13., 14., 17. in 21. marca. Vsakokrat je bila prostorna dvorana hotela „Uniona“ napolnjena do zadnjega kotička. 13. marca, ko se je proizvajal prvikrat, je bilo prisotnih šest škofov : ljubljanski kne-zoškof Jeglič, mariborski knezoškof Napotnik, tržaški škof dr. Karlin, zagrebški nadškof dr. Bauer, goriški nadškof dr. Sedej in amerikanski škof v pokoju Stariha ter mnogo prelatov, posvetnih duhovnikov in duhovnikov-redovnikov. Župan kraljevega mesta Zagreba dr. Holjac in župan bele Ljubljane dr. Iv. Tavčar. 17. svečna pa deželni glavar dr. L Šušteršič. Vsakovrstnega občinstva, kakor odličnega tako preprostega je prihitelo na te dni od vseh strani v belo Ljubljano, jasen dokaz, da se zaveda ves narod delovanja „Glasbene Matice“ in ve ceniti umotvore slovenskih umetnikov. In z narodom vred, kličemo tudi mi, naj bi skladatelj o. Hugolin Sattner in koncertni mojster Matej Hubad delovala še dolgo vrsto let v prospeh slovenske 10 minut odmora. Učenci in učenke ljudske šole v Slivji pri Materji v Istri. ■§ v j naj cveti in se jači v čast in'slavo slovenske pesmi ! Dijaški štrajk. Dosedaj smo bili vajeni, da so štrajkali samo delavci ali vobče oni ljudje, ki hočejo s tem skrajnim sredstvom doseči zboljšanje svojega položaja, bodisi v plači ali delavskem času. Ali v Zagrebu in po vsej Hrvatski je vzbruhnil štrajk, kakršnega dosedaj še ni bilo — dijaški štrajk. Znano je, da so bile zadnje čase velike demonstracije na Hrvatskem in vseh hrvatskih mestih. Mladina, ki je najbolj dovzetna in navdušena za domovino, je sodelovala pri teh demonstracijah, katere je izzvalo nasilje madžarske vlade in njen zastopnik ban Čuvaj. Vlada je pritisnila na ravnatelje in profesorje, da so vodili preiskave in je hotela nekatere dijake izključiti. Ali vsi dijaki in dijakinje srednjih šol, so izjavili, da ne dovoljujejo izključitev svojih sošolcev. Za to izjavo dijaštva se vlada ni zme^’14 in nadaljevala preiskave. In vsi dij^k. „rednjih šol na Sušaku, v Zagrebu i. dr. so stopili v štrajk. Sklenili so, da ne prestopijo šolskega praga predno se ne ugodi njihovi zahtevi. Vsi dijaki, okoli 10.000 po številu, so šli skupno po mestu z velikimi zastavami, prepevajoč domoljubne pesmi, ter sklicevali shode. Oblast in policija jih nista preganjala. Vlada je dvakrat pozvala dijake, naj se vrnejo v šole, a ti se niso zmenili zato. Končno ni vladi druzega preostajalo, da je zaprla vse zagrebške srednje šole za mesec dni. Štrajk dijakov se je razširil tudi izven po vsem Hrvatskem in se še ne ve, kako se bo končal. Pevsko društvo . Zarja“ v Rožni dolini pri Ljubljani. Leta 1911, 3. marca se je v Rožni dolini ustanovilo pevsko društvo „Zarja“, ki je priredilo dosedaj že več večjih in manjših nastopov. 17. septembra 1911 je imelo ustanovno veselico, 31. decembra 1911 pa je priredilo društvo „Silvestrov večer“. Zasluga, da so nastopi in veselice izpadle dobro, je pevovodje g. Josipa Oblaka. Lovro Stepišnik f. Zopet je bela žena pobrala iz naše srede vrlega rodoljuba. Dne 6. pr. m. je preminil nenadoma na svojem domu v Slovenski Bistrici Lovro Stepišnik v starosti 78 let. Rojen dne 28. junija 1834 v Arclinu pri Vojniku, je že v nežni mladosti moral zapustiti rojstni kraj in slediti očetu na Ptujsko goro, kjer je slednji kupil „Broški mlin“. V starosti 28 let je pridobil takozvani „Zidarski mlin“ na Gornji Ložnici pri Slovenski Bistrici. Tu se je seznanil z velikim Slovencem dr. Josipom Vošnjakom, katerega je pokojnik jako visoko čislal. Bilo je to v burni dobi med 1860.—1870., ko je dr. Vošnjak z mladeniško ognjevitostjo nastopal v slovenjebistriškem okraju kot naroden agitator. Mladi Lovro, ki si je z marljivim prebiranjem slovenskih knjig in časopisov pridobil potrebno izobrazbo, si je izbral dr. Voš-njaka za vzor in nastopal kot navdušen buditelj narodne zavesti v pohorskih kmetskih občinah. Dr. Vošnjak ga omenja v „Spominih“ in mu je postavil trajni spomenik v svojih „Pobratimih“. Stepišnik je osnoval „Bralno društvo pod Pohorjem“ in pridno izposojeval knjige preprostemu ljudstvu. Leta 1867. ga vidimo o priliki de-želnozborskih volitev kot volilnega moža v Mariboru, kjer je v najhujši zimi s tako vnemo agitiral na ulicah za slovenska kandidata dr. Dominkuša in dr. Vošnjaka, da je pozabil na prenočišče. V tej dobi je tudi spisal knjižico „Šege in navade pri ženi-tovanjih“. Leta 1870. se je preselil v Slovensko Bistrico, kjer je kupil prej Hiibel-novo posestvo ob Tržaški cesti in pozneje tudi Safošnikov mlin v Spodnji Novi vasi. i Zanimivo je, da je pogodba, s katero je kupil slovenjebistriško posestvo, prva slo-I vensko pisana kupna pogodba, ki se je delala v Slovenski Bistrici. Tu je živel v miru in blagostanju, dokler ni leta 1900. po prigovarjanju neveščakov staro poslopje podrl in na istem mestu postavil sicer lepo enonadstropno moderno stavbo, katera pa mu je naprtila skrbi, ki so mu grenile zadnja leta življenje. Vkljub temu se je mož do zadnjega živo zanimal za vsak pojav, ki se je tikal ljubega sloven- skega naroda. Nikdar ga nismo pogrešali na volišču. Zelo je pokojnika pretresla vest o smrti dr. Vošnjaka, s solznimi očmi je pravil, da je z dr. Vošnjakom izgubil edinega prijatelja. In čuda : okrog 5 mescev mlajši je sledil vzoru svojemu v nekaterih mescih tudi v smrti. Značajnemu možu in iskrenemu rodoljubu trajen spomin ! Vladimir Šimaček, prvi mladostni ljubimec slovenskega gledališča v Ljubljani, je sin slavnega češkega dramatika in urednika „Zvona“. Oče njegov je med prvimi Cehi, ki so napisali zares dobre igre. Ši-mačkove drame in veseloigre so se igrale tudi že v Ljubljani z velikim uspehom. Vladimir je bil rojen 18. aprila 1891. Obiskoval je gimnazijo v Pragi, a že s 15. leti se je posvetil gledališču. 15. julija 1906 je bil angažiran pri družbi J. E. Sedlačka, potem v „Lidovém divadle“ v Libni, potem v Vinogradskem mestnem gledališču, potem (1909) za prve uloge v Plzni. Od 1. avgusta 1910 je angažiran v Ljubljani, kjer pridno igra. Njegove glavne uloge so bile : Romeo, Franček, (Marysä), Honza (Pampeliška), Benaja (Sulamit), Pelayo (Dona Sanca), Myrtillos (Hippodania), Arnold (Vilem Tell), Grisenois (Lepa Marseillanka) itd. V Ljubljani je igral n. pr.: St. Airan (Zavetje), Theodor (Ljubimkanje), (Sappho) Phaon, Reka : Jakob, Lepa Vida Mrva i. dr. Vladimir tihnaček je inteligenten mlad umetnik, ki ga čaka še lepa bodočnost. V Ljubljani je zelo priljubljen. Obnovite naročnino! = Pevsko društvo „Zarja“ v Razstava ilustracij slavnih del Henrika Sienkiewicza. V nedeljo, dne 24. t. m. se je otvorila v „Mestnem domu“ v Ljubljani razstava ilustracij Sienkiewiczevih romanov. Razstavljenih je nekaj nad 70 večinoma velikih oljnatih slik. Razstava je naredila že j veliko potovanje po Evropi, prišla je s Poljskega na Češko, potem na Rusko, v Bolgarijo, Budimpešto, Zagreb in od tam v Ljubljano. Tukajšnja razstava je že 153. Povsod je zbudila veliko zanimanje in je dosegla velik uspeh. Sienkiewiczevi romani so znani povsod križem sveta in tudi nam Slovencem niso neznani. Kdo še ni citai romanov „Z ognjem in mečem“, „Križarji“, „Gospod Vo-lodijovski“ (Mali vitez), „Quo vadiš“, „Potop“ itd.! Vsi narodi imajo ta dela v svojih prevodih navadno bogato ilustrirana-, Slovenci pa imamo le izdajo „Z ognjem in mečem“ ilustrirano, drugi prevodi so izdani neilustri-rani. In vendar nudijo ravno Sienkiewiczevi toliko hvaležne snovi za ilustracije in občinstvo tudi rado vidi na sliki, kar čita v besedi. Priporočamo torej vsem, da si ogledajo zanimivo razstavo, ki ostane v Ljubljani samo do 9. aprila t. L, potem pa potuje čez Trst v Ameriko. Vstopnina je le 1 K. V prihodnji številki „Slov. Ilustr. Tednika“ priobčimo par reprodukcij slik s te razstave. Za kratek čas. Ponesrečen poklon. Starejša gospica : „Razen tega dobim od strica za Božič vedno lepo knjigo.“ — Gospod: „No, potem morate pa imeti že lepo knjižnico !“ Pepček: Teta, pokaži mi no svoj jezik ! — Teta: Čemu pa? — Pepček: Mama so rekli, da je Vaš jezik s hudičevem oljem namazan. Filozofija mlade žene tri tedne po poroki. Vedno sem mislila, da je zakon raj ljubezni, zdaj pa sem spoznala, da je samo zavetišče za ljubezenske invalide. Sv. zakon igra v ljubezni tisto vlogo, kakor jo igra v politiki gosposka zbornica. Telegraf. Neki grof si je napravil v svoji graščini domači telegraf. Kmet iz bližnje okolice pride nato v grad ter zasliši o tej čudni napravi. Ko pride domov, pravi sosedom : „V našem gradu se je zgodilo nekaj čudnega, samo ne vem prav, ali je sedaj grof tele, ali je tele grof.“ Rožni dolini pri Ljubljani. Izgovor. Sodnik: Ali priznate, da ste ta revolver ukradli ? — Obtoženec: Da, ampak samo, ker sem se hotel ustreliti. — Sodnik: Zakaj ste ga pa potem zastavili v zastavljalnici ? — Obtoženec: Ker nisem imel denarja, da bi bil kupil patrone. Komu škodi tobak ? „Ali vam nič ne de, če kadim tobak?“, je vprašal mlad pobalin starega moža, s katerim se je vozil po železnici. — „Meni nič!“ odgovori mu starček, „če le tebi ne!“ Vladimir Šimaček, gledališki igralec v Ljubljani. Iz šole. Učitelj: Zdaj torej razumete, kaj pomeni pregovor „Ožgano dete se boji ognja“. Ali mi more kdo imenovati podoben pregovor ? — Učenec: Umiti otrok se boji vode. Po ovinkih. On: „Kaj pa je hotela ona nadležna ženica od tebe?“ — Ona: „Ponošeno obleko !... Ta namreč tudi nima ničesar obleči.“ Tudi delo. X.: „Ali vam vaša žena pomaga pri trgovini?“ — Y.: „Gotovo, ona namreč potroša moj dobiček !“ NOVICE. Italijani pred Dardanelami pri Carigradu. Italijanska mornarica se približuje Dardanelam, kjer zasede najprej otok Tene-dos, odkoder bo izvajala svoje vojne operacije. Napad na banko. V Chantilly na Francoskem se je 25. t. m. ob pol 11. dopoldne pripeljal neki avtomobil s šestimi osebami v mesto. Štirje izmed njih so imeli revolverje pri sebi. Udrli so v podružnico generalne banke, ubili blagajnika in še nekega uradnika, tretjega so pa ranili. Ugrabili so 40.000 frankov. Ko so prihiteli ljudje, da bi jih prijeli, so tolovaji streljali na nje, pa so se potem odpeliali proti Parizu. V Asnieru so pustili avtomobil in izginili. Štirje rudarji mrtvi. V rovu Bor pri Krakovu pri Jaworszovu se je zgodila eksplozija ; štirje rudarji so bili mrtvi, eden težko poškodovan. Mrtva trupla so bila strahovito razmesarjena. Abnormalno tele. Pri posestniku Francu Ramiju je storila krava telička, ki ima tri sprednje in samo eno zadnjo nogo. Tele je v par urah poginilo. Mlekarski tečaj za ženske. Deželni odbor kranjski priredi na Vrhniki mlekarski tečaj za ženske, ki bo trajal od 15. aprila do 15. julija. Ogenj v kapitelju. V novomeškem ka-pitelju je v nedeljo popoldne nastal ogenj, ki je zašel iz dimnika v stanovanje nekega starega kanonika. Zgorelo je le nekaj hišne oprave, ker je takoj na lice mesta došla požarna hramba, ki je razširjenje ognja omejila in tudi na dotičnem delu zadušila. Železniška nesreča v Brest Listovk na Ruskem. Brzovlak med Varšavo in Brestom je 25. marca na progi trčil ob 16 vozov, ki so se utrgali od nekega tovornega vlaka. Lokomotiva in deset vozov je razdejanih. Odpuščeni mestni uradniki. V sredo je dal v Pulju od vlade postavljeni gerent dostaviti devetim mestnim uradnikom dekrete, s katerim se dotičnim uradnikom s 30. junijem odpoveduje služba. S trebuhom za kruhom. Dne 22. t. m. se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 200 Macedoncev, 150 Bolgarov, 14 Hrvatov in 12 Slovencev. Iz Amerike je prišlo 20, iz Monakovega pa 15 Hrvatov ; 35 te-sačev je šlo v Rumunijo, 200 Italijanov se je odpeljalo v Budimpešto, 150 na Dunaj, 120 v Gradec, 150 pa v Zagreb. Velika nesreča na Hochschneebergu pri Dunaju. 25. t. m. je napravilo na snežnike v raško gorovje izlet. Na Hochschneebergu pa je opoldne plaz prehitel 11 oseb, rešila se je le ena gospa, ki je o pravem času odbežala, druge je vse podsulo in zadušilo, oziroma so zmrznili v noči, ker jih niso mogli še isti dan rešiti. V Kranju je umrl 23. t. m. ravnatelj Ivan Pezdič, ki je služboval kot učitelj 48 let in od teh 38 let v Kranju. — Na binkoštni pondeljek, dne 27. maja t. L, se vrši v Celju prvi veliki spodnještajerski slovenski obrtni shod. Na Dunaju se vrši letos evharistični (cerkveni) kongres, ki se ga udeleži 240 škofov, 20.000 duhovnikov in nešteto ljudstva. Postaja Vintgar-Podholm se otvori meseca maja t. 1. Razmeroma največ častnikov ima Avstrija. Pri stoječi vojski 366.000 vojakov ima 32.700 častnikov, dočim se Nemčija pri vojski 596.000 mož zadovoljuje s 30.000 častniki. ako sie nahodni> hripavi, zaslezeni in če težko dihate, Fellerjev fluid z znamko „Elsa fluid“. Mi smo se sami £j<\ V Zilj Lt?) prepričali pri prsnih, vratnih boleznih itd., o njegovem zdravilnem, kašelj lajšajočem učinku. Dvanajsterica za poskušnjo K 5'—, 2 tucata K 8'60 franko. Izdeluje le lekarnar E. V. Feiler v S tubici štev. 280 (Hrvatsko). — V vseh naprednih državah se je že uvedla dveletna vojaška služba in tudi najbolj mili-teristična država Nemčija jo že ima od leta 1893. — in kar je glavno, upeljala se je iz vojaških ozirov in ne iz ozirov do ljudstva. Kjerkoli se je triletna služba še obdržala, se je to zgodilo zmerom iz političnih ozirov ali j pa vsled nezadostne, nazadnjaške taktične in strategične izobrazbe častništva. Avstrija naj | torej svoje častnike bolje izobrazi, da jih ne bo toliko treba in naj uvede 2 letno vojaško ' službo. To bo njej in ljudstvu v korist. Družmirje pri Šoštanju. Požarni brambi v Družmirju je naklonil cesar velikodušni dar 200 K. Medtem ko beležimo to veselo vest, prosimo obenem kar najiskrenejše prijatelje našega društva, katero tako vrlo in uspešno deluje, in si hoče nabaviti še potrebno gasilno orodje, da nam blagohotno priskočijo na pomoč! Za vsak, še tako skromen znesek j bo blagim podpornikom iz srca hvaležna požarna hramba v Družmirju, pri Šoštanju. Na pomoč ! Napad na laškega kralja. Pretekli četrtek se je brala v cerkvi Panteon ob 8. uri tiha maša za pokojnim kraljem Umbertom, katerega je v Monci dne 29. junija 1900 na javni cesti ustrelil laški anarhist Caietano Bresci. Zena ustreljenega kralja Margareta je že čakala nekaj časa na svojega sina kralja Viktorja Emanuela in kraljico. Med tem časom pa se je zunaj cerkve odigral žalosten dogodek. Mlad zidar, Antonio D* alba, komaj 21 let star, po mišljenju anarhist, je iz daljave 4 metrov na cesti Via Lata trikrat na kralja ustrelil, ne da bi ga zadel. Kralj je ostal precej miren, ker je takih napadov^ že vajen. Že dne 24. junija 1906 so podložili pod njegov vlak tri bombe pri postaji Casta-feratti, a so jih srečno o pravem času opazili. Tudi lansko leto 12. oktobra je srečno ušel smrti, ko so anarhisti streljali na stražo pred njegovim vozom. Laški kralj ima tedaj posebno srečo, da je še živ. V Rim so prišle takoj čestitke od vseh strani. Lahe je posebno razveselilo, da je njihovemu kralju čestital fna rešitvi prvi naš cesar. f Prirejali so kralju in kraljici velike ovacije in poslanci so šli fskoro vsi čestitat Popolne brana ea dojenčke, otroke in bolnike Sv na želodcu. ** ф Vsebuje prano planinsko mleko* бкаЦјa K L80 v vsaki lekarni in drogeriji. Gorenjska narodna noša: 1. Fran Levičnik, 2. Josip Stele, 3. Ivan Grčar v Kamniku. kralju korporativno. Po mestu ;so izobesili zastave. Ш i"S Pri napadu je bil težko ranjen rmajor Lang, ki je načeloval kirasirjem, ki so spremljali kraljevi voz. Svinja umorila otroka. V Bojancih pri Črnomlju je v soboto, dne 9. marca napadla domača svinja 3 letnega bolnega otroka Marije Vrlinič v zibeli, ki je bil nekaj časa brez varuha, in ga tako ogrizla, da je umrl. Ko so domači došli, je bil otrok že mrtev. Mati je izročila otroka v varstvo [trem starejšim otrokom, katerih največji ima deset let. Avstrijskega vojnega ministra Auffen-berga naslednik bo postal bosenski deželni šef general Potiorek. Rudarska stavka je ustavljena na Nemškem in bo ponehala prihodnji teden tudi na Angleškem, ker bo sprejeta v zbornici zakonska predloga glede minimalne mezde. V Dardanelah so položene mine. Najbolj zadovoljna je vsaka slovenska gospodinja s Kolinsko kavno primesjo, ker je ta kavna primes najboljši kavni pridatek. Kavi daje izboren okus, prijeten vonj in lepo barvo in je tudi najizdatnejša. Kolinska kavna primes je tudi pristno domače blago — edino te vrste sploh. Zato se je slovenskim gospodinjam tako zelo priljubila, da je ne morejo več pogrešati. Najbolj varen in najbolj kulanten zavarovalni zavod je banka „Slavija“. Zavarujte se na življenje in zoper požarno škodo pri njej, ki je največja slovanska zavarovalnica ! Generalni zastop za vse slovenske dežele je v Ljubljani v Gosposki ulici v lastni hiši, zastopniki pa po vseh večjih krajih. Modni salon Ozmec Pepina Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 4. Bogata zaloga vsakovrstnih damskih in otroških klobukov. Žalni klobuki vedno v zalogi. :: TVORNICA CEMENTNIH IZDELKOV :: ...* T O T TT T \ "D ........i iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii fj O# VV 1 11 XJl IX MIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA ŠT. 67 izdeluje stopnice, cevi, plošče in vsa v to stroko .....Himimil,milil spadajoča dela, mn....mmimimmi MALI OGLASI. /saka beseda stane, če je oglas priobčen 1—4 krat za vsakikrat po 5 vinarjev ; če je oglas priobčen 5—9 krat za vsakikrat po 4 vinarje; in če je priobčen 10 ali večkrat za vsakikrat po 3 vinarje. Plačuje se naprej in lahko tudi v znamkah. Za odgovor je vselej pridjati znamko 10 vin , za dostavljenje pisem, ki pridejo na oglase upravništvu, pa 20 viu., ako se želi, da se dopošljejo po pošti. — Zaključek malih oglasov vsak torek opoldne. V korespondenco z mlado, zavedno Slovenko želi vstopiti naroden, inteligenten mladenič, vesele narave, rodom iz Štajerske, koji pride v par mesecih zo^et v milo, belo Ljubljano. — Cenjena pisma s fotografijo se naj blago-vol jo doposlati na naslov: „Planinski zrak“ 6./16. Gebirgstraineskadron, Ne-vesinje v Hercegovini. Učitelj kakršnekoli godbe išče službe stalno ali le za kratek čas. Ponudbe pod „Godba“ na upravo „Sl. Ilustr. Ted.“ Raznovelike oleandre rožnega cveta proda Gi-zela Žen v Soteski, p. Straža. Mladenič vojaščine prost, primerno izobražen, išče službe. Cenjene ponudbe na upravo „Slov. Ilustr. Tednika.“ Iščem stanovanje za 1. april v sredi Ljubljane. 3 sobe in pritikline. Naslov pove upravhištvo. Kdor želi službo privatnega uradnika, kores-pondenta, tajnika, blagajnika, oskrbnika, natakarja, trgovskega in obrtnega pomočnika itd. naj da oglas v „Slov. Ilustrovani Tednik“ in dobil bo kmalu zaže-Ijeno službo, ker „Slov. Ilustrovani Tednik“ čitaj o vsi sloji, pristaši vseh politiških strank in je razširjen po vseh slovenskih krajih. Kdor želi ugodno kupiti veleposestva, lepe kmetije, vile, obrestonosne hiše, gostilne, trgovine itd., naj si prečita : 1. Nova trg. hiša v slovečem kopališču Sp. Štajerske. Moderni prostori, dobra trgovina z mešanim blagom. Cena 20.000 K, plačati le 8000 K. 2. Tovarna za lesne izdelke z žagami v lepem gorenjskem kraju z vodno silo, ki se lahko zviša do 100 konjskih sil ter se vsled tega tudi produkcija lahko potroji. Naročil je vedno več kot produkcije. Cena 40.000 K Kapital se že sedaj zanesljivo obrestuje po 7°/o. Dvorec z gostilno in velikim posestvom isto-tam. Cena 50.000 K, plačati le polovico 4. Veleposestvo z gostilno tik kolodvora blizu Beljaka. Lepa poslopja, zraven spada tudi velika vila. Rodovitnega sveta nad 121 oralov. Razdeli se lahko na 3 do 4 kmetije. Cena 160.000 K. Plačilni pogoji ugodni. 5. Gostilna s trgovino in kmetijo na Dolenjskem. Cena 12.000 K, plačati le 6-7000 K. 6. Dobro uspevajoča trgovina z gostilno in vrtovi in košeninami na Notranjskem. Lepo urejena poslopja. Cena 32 000 K, plačilni pogoji ugodni. 7. Dobro idoča trgovina (letni promet do 140 000 kron) v Savinjski dolini. Krasno, dobičkanosno posestvo, lepa poslopja. Cena 60.000 K, plačati le 26.000 kron. 8. Za trgovino urejena velika hiša tik Celja. Cena 32.000 K, plačati le 10.000 kron. 9. Veliko posestvo s trgovino in gostilno v Istri. Cena 75.000 K. Zamenja tudi s hišo v Ljubljani, Gorici, Reki itd. 10. Moderna vila v Gorici z obširnim svetom za stavbišča. Cena 24.000 kron, plačati 12-13.000K. Posebno pripravno za pen-zioniste. 11. Vile v Rog. Slatini, Celju in na Bledu. Cene od 21.000 K višje. 12. Trgovine z gostilnami in kmetijami na Koroškem. Cene 20 000, 34 000, 36.000 in 44.000 K. Plačilni pogoji ugodni. 13. Gostilna s trgovino in posestvom tik župne cerkve v lepem kraju Dolenjske. Nove, moderne zgradbe, 8 sob za tujce. Trgovina dela nad 60.000 kron prometa. Plačati le 20.000 K. Zamenja tudi za slično podjetje blizu mesta ali trga, posebno na Štajerskem Ponudbe pod „Kupčija* na upravo „Tednika . Priložiti je znamko za odgovor. Pošiljam od 5 kg naprej po povzetju fine in okusne gnjati za veliko noč kg 2 40 K „ „ „ domači gnjati . . „ 2'40 „ Kranjske klobase, prve vrste, velike à 40 vin. „ „ „ „ male „ 20 „ M. Modic, Šiška pri Ljubljani. ■š5 1 š To že veste?! Viktorija Sterniša = Jurčičev trg štev. 3 = ima v zalogi najboljše kakovosti obuval vseh vrst. Import. Eksport. IVAN JAX IN SIN Ljubljana, Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo šivalnih strojev, koles in pisalnih strojev. Brezplačen ponk v vezenju. Tovarna v Lir.cu usta-novlj. 1867. Zahtevajte cenik, ki ga dobite brezplačno in poštnine prosto. J. BAN, . Ljubljana Poljanska cesta štev. 37. Izdelovalec vozov, zaloga in poprava avtomobilov ter raznih že tudi rab-: Ijenih vozTpo najnižjih cenah. : Nova trgovina „pri Dolenjki44 —— Ljubljana, Stari trg 26 ----------------- priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih čevljev za dame, gospode in otroke domačega in tovarniškega izdelka, telovadne čevlje, gumijaste pod-petnike, vezita, zaponke in čistilo (krema). -------- Popravila se tudi sprejemajo. ----- Nizke cene ! Postrežba točna ! Nizke cene ! Otvoritev prodajaliiice ! Podpisani se usojam vdano naznanjati, da sem otvoril na Judovski stezi št. 10 umetno in fino brusilnico in trgovino z jeklenim blagom in brusi. Ker si bom marljivo prizadeval, skrbeti ne samo za najfinejše in najcenejše delo in blago, temveč tudi za hitro in natančno izvršitev vseh v to stroko spadajočih del, pričakujem, da me bo cenjeno občinstvo počaščalo s prav mnogobrojnimi naročili. Z velespoštovanjem Ivan Kraigher umetni in fini brusač. Ana Goreč zaloga in izposoj e vanj e IIIUIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIII koles. IIMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIMIIII llllllllllllllllllllllllllllll št. 11 Rimska cesta št. 11 Podružnica : Marija Terezija cesta štev. 14, gostilna pri „Novem svetu“, Ne kupujte druzega zoper == kašelj hripavost, katare, zasliženje in dusljivi kašelj, kakor fino okusne Kaiserjev e prsne karamele s „tremi jelkami“. 5900 notarsko poverjenih izpričeval, zdravnikov in privatnikov, gotov uspeh. — Zavoj 20 in 40 vin. Skatlje 60 vin. se dobiva v vseh lekarnah in mirodilnicah. Tržaški Slovenci! Poslužujte se edino slovenske zlatarne in urarne v Trstu, Vašega rojaka, podpornika nar društev Vekoslava Povha = v ulici del Rivo št. 26 (pri sv. Jakobu). Postrežba točna, cene nizke, izbera velikanska. Cenik franko. Fotografični posnetki ------- vsake vrste. Osebni, skupinski, hišni, športni in prostosvetlobni posnetki. Najfin. izpeljava pri skrajno nizkih cenah priporoča F.DOXIE, fotograf, Ljubljana Poljanska cesta 12. Velikanska zaloga oblek za gospode in dečke. R. Kunc Ljubljana Dvorni trg 3. Stalne cene/ Strogo solidna postrežba. Kdor si ogleda najlepše, zgodovinsko slo vansko mesto: т^т-) \ гл r\ = zlato iKAUrU naj Kavarna Slovenski časopisi Vaclavske namesti prenočuje v hotelu Zlata Husa 100 najmodernejše komfortovanih sob Telef. inter. 1277. HOTELIR ALOJZ JUNGER. Lastnik palače Vacl. Klofač, državni poslanec. A. : Jaz rabim samo „pravi zagrebški .-Franck:“ [s] kavinim mlin- čkom; mojo kavo vsakdo hvali. B. : Da, „pravi : Franck F je vsepovsod znan kot najboljša kavina primes; odkar ne smem več piti zrnate kave, napravim si vsak dan kavo iz Franckove Perlrži, kateri pridenem nekoliko primesi iz Franckovih zabojčkov in se počutim pri tem najbolje.