Poštnina plačana У gotovini.__________________________________________________________________________________________________Posamezna številka Din 1—.
P	OIH li lij.	Mesečna naročnina	A	Uprava : dajeva 1, 25 Din, za inozem- ЈШШ	Ннидј	ЈИк	Telefon 3855. - Ček, stvo 35 Din. Ured- ЈајШИ	■ HH|	■BSHhk	račun: Ljubljana ništvo: Ljubljana,	ggp— НИн	ШШјвк	ЧШШЈк št. 14.614. Oglasi po Gregorčičeva ul. 23. 1MH	M HM	M	ceniku. Pri večkrat- Tel.: 2566, int. 3069	idh objavah popust	Današnja številka vsebuje:
		Zakaj je dr. Marušič ostal senator?
$ Sl8§i 11ЈШППЛ Hi	NARODA	O naši mladini : prof. dr. Ujčič Kontrola uvoza v Italijo in kompenzacije Glas naših izza meje Glas slovenskih otrok
St. 67	Izhaja vsak dan	V Ljubljani V nedeljo, dne 7. julija 1935	Rokopisov ne vračamo Leto 1
M®wa parlamentarna formacija :
Klub poslancev jugoslovanske zajednice
H klubu vladne večine je pristopilo tudi 22 slovenskih poslancev — Nadaljevanje pogajanj za konkordat — Do merjenja vladine moči danes ni prišlo — Prihodnja seja bo v torek 9. t. m.
6 strank na obzorju — Opozicija čedalje bolj nezadovoljna z
deklaracijo
Zakai ie ministar g. dr. Narušiš ostal senator ?
Na začudenje nekaterih listov, zakaj min. g. dr. Marušič ni obdržal poslanskega mandata, nam poročajo iz poslanskih vrst;
Kakor je naši javnosti znano, je bila spontana želja tedaj merodajnih činitelje v, zlasti pa vseh poslancev, senatorjev in banskih svetnikov, da g. dr. Marušič kandidira v senat in to celo kot nosilec liste. Poznejši dogodki, zlasti pa potrditev liste s strani Beograda in volitve same so pokazali, da je bila njegova kandidatura kot nosilca liste zelo posrečena in je toliko kot gotovo, da se je prav tej okoliščini zahvaliti za tako ugoden izid senatskih volitev. Tako je _ g. dr. Marušič postal po volji treh četrtin vseh volilnih upravičencev senator in s tem tudi zastopnik ogromne večine slovenskih občin.
Ko so bile nekoliko pozneje razpisane skupščinske volitve, je več srezov ponudilo kandidaturo tudi g. dr. Marušiču, med prvimi pa logaški srez in ljubljanska okolica. Zavedajoč se, da vsem volilcem ne bo mogel ustreči, ker bo mogel obdržati od treh samo en mandat, se je g. dr. Marušič dolgo branil in šele na ponovna prigovarjanja merodajnih činiteljev in zaupnikov iz dotičnih srezov, češ da so samo njega pripravljeni podpirati pri volitvah, sprejel kandidature. Vendar niti pred volitvami niti po volitvah ni nikoli rekel, kateri mandat bo obdržal, oziroma je samo izjavil, da se bo prav tako kakor pri sprejemu kandidatur tudi pri odločitvi glede mandatov disciplinirano podredil narodnim interesom in želji merodajnih činiteljev, ker da ni kandidiral zaradi sebe ali na ljubo nekaterim prijateljem, temveč izključno samo zato, da na najboljši način služi interesom slovenskega ljudstva.
Tako je o njegovih mandatih razpravljal poslanski klub in soglasno sklenil, naj obdrži senatorski mandat. Pri tej odločitvi so bili v glavnem merodajni naslednji razlogi:
Senatorski mandat je širši in splošnejši, saj zastopa vso banovino, vrhu tega pa je bil dosežen v zelo visoko volilno udeležbo, dočim bi pri poslanskih mandatih zelo težko dal prednost enemu srezu, ko sta mu pa oba dala odstotno skoraj enako število glasov. Tako bo pa kot senator lahko v enakih odnosih z dvemi srezi in je že izjavil, da jima bo zvest za zaupanje, ki sta mu ga izkazala z izvolitvijo. Dalje se bo kot izkušen politik veliko lažje posvečal višjim političnim vprašanjem, saj je ustanova senata prav temu namenjena. Zato senatorski mandati tudi niso odvisni direktno od razpoloženja posameznih volilcev-oseb. Končno pa je g. dr. Marušič že ob priliki senatskih volitev javno izjavil, da vidi možnost uspešne politike široke ljudske linije, ki jo je začel kot ban in ki je edina pravilna, samo s sodelavci, ki so se deklarirali kot pripadniki te linije.
Nova trgovska pogajanja z Grčijo
Beograd, 6. julija ß. Te dni prispe v Beograd delegacija grškega trgovinskega ministrstva, da sklone z našo državo novo trgovinsko pogodbo. Trgovinska pogodba, ki je dozdaj vezala našo r’ "avo in Grčijo, preteče 30. julija. Razgovori o novi pogodbi, se bodo pričeli v Beogradu in nadaljevali na Bledu.
Novi češkoslovaški poslanik v Beogradu
Beograd, G. juli ja, b. Danes je prispel v Beo-Rrad novi češkoslovaški poslanik Jirsa. Na kolodvoru so ga sprejeli sekretar zunanjega nii-nistrstva dr. Vutkovič, osobje češkoslovaškega Poslaništva, zastopniki češkoslovaške kolonije ‘n domači in češki časnikarji. Prihodnji teden l>o odpotoval novi češkoslovaški poslanik v Bo-’lni> kjer bo oddal v roke kneza namestnika "avla svoja akreditivna pisma.
Beograd, 6. julija b. Že včeraj smo na kratko poročali, da je bila s noči v predsedstvu ministrskega sveta konferenca poslancev in ministrov, ki je imela nalogo, da se na njej pride do končnega sporazuma glede osnovanja novega vladnega kluba, ki naj bi se po eni verziji imenoval Klub poslancev jugoslovanske zajednice. Ta konferenca je trajala do 2,0.30. Predsedoval ji je minister brez portfelja Djuro Jankovič. Na tej konferenci so bili določeni iz vsake banovine trije poslanci^ ki naj med ostalimi poslanci v svoji banovini propagirajo pristop k vladnemu klubu. Iz Dravske banovine so poslanci dr. Veble, dr. Ivan Lovrenčič in Miha Brenčič. Zaradi prekratkega časa se je na konferenci določilo, da se na skupščinski seji, ki je bila danes dopoldne, izvedejo še volitve v skupščinske odbore, kakor se je prvotno mislilo. Zato je bila današnja sèja Narodne skupščine prav kratka.
Seja Narodne skupščine
Narodni skupščini je predsedoval Stcvan Čirič. Od strani kraljevske vlade so bili prisotni predsednik vlade g. Stojadinovič, pravosodni minister dr. Auer, minister za kmetijstvo Svetozar Jankovič, minister za telesno vzgojo g. Komncnovič, minister za trgovino dr. Milan Vrbanič in prosvetni minister Dobrivojc Stošovič. Po odobritvi zapisnika zadnje seje, se je prijavil k besedi poslanec Velja Aksanovič, ki je govoril samo o zadnjih incidentih na seji Narodnega kluba, na katerem je prišlo med njim in poslancem Mirko Uroševičem do dejanskega spopada, zaradi česar so zahtevali poslanci, da govornik svoj govor prekine, nakar se je vnel velik prepir in končno je predsednik odvzel govorniku besedo, nakar je ta. glasno zabavljajo odšel iz zbornice.
Po tem neljubem incidentu je sledilo poročilo o osporjenih mandatih nekaterih poslancev izvoljenih na listi g. Mačka. Večinski poročevalec je bil poslanec Vekoslav Miletič, manjšinski pa dr. Bora Djurič. Po kratki debati je zbornica usvojila poročilo večinskega referenta, ki je pledira! zato, da se vsi osporjeni mandati verificirajo. Nato so bile prečitane interpelacije narodnih poslancev, o katerih smo dali že včeraj kratko poročilo. Sprejeta je bila tudi nujnost teh interpelacij. Predsednik Stevan Čirič poroča, da je druga točka dnevnega reda preložena na prihodnjo sejo, ki jo bo sklical za torek 9. t. m. dopoldne, nakar je sejo zaključil.
Seja vlade — Vprašanje odkupa in cen pšenice — Nadaljevanje pogajanj za konkordat
Beograd, 6. julija, b. Na današnji seji ministrskega sveta, pod predsedstvom dr. Milana Stojadinov iča od 17. do 19. ure se je razpravljalo o nekaterih ekonomskih vprašanjih. Ponovno je bilo vzeto' v pretres vprašanje odkupa in cen pšenice in se je sklenilo, da se tudi letos vrši na tržiščih odkup pšenice preko privilegiranega izvoznega društva (Prizad). Cena pšenice je določena od 120 do 140 Din po kvaliteti za 100 kg. Pravosodnemu mirri-strn dr. Ljudevitu Auerju je bilo dano pooblastilo, da lahko nadaljuje pogajanja o konkordatu naše države za Sveto stolico.
Sprememba v vodstvu krožka slovenskih poslamev
BEOGRAD, 6. julija, b. Predsednik Krožka poslancev Dravske banovine, bivši minister g. Mohorič, se je snoči z ozirom na spremenjeno situacijo odločil, da odloži predsedniško mesto v krožku. Do na-daljnega bo vodil posle predsedništva dr. Josip Režek.
V klub vladne večine je pristopilo 22 slovenskih poslancev
Beograd, 6. julija, b. Kakor smo se informirali, je dosedaj prijavilo svoj pristop v nov klub vladne večine 22 slovenskih poslancev iz Dravske banovine.
Šest strank na obzorju
Beograd,' 6. julija, b. Zemljoradniški poslanci, ki jih vodi V o ja Lazič, podpredsednik narodne skupščine in bivši minister Vujič, bodo osnovali v najkrajšem času svoj klub, v ka-' terega^ bo stopilo 15 do 20 poslancev, že na včerajšnji konferenci poslancev in ministrov, se je razpravljalo o ustanovitvi vladnega kluba in se je opazilo, da vlada ne reflektira več na zemljoradniške poslance, ker jih.ni povabila niti na pristop. Zemljoradniki zatrjujejo, da bodo osnovali samostojni poslanski klub in _ se pripravljajo tudi na ustanovitev samostojne jugoslovanske zemljoradniške stranke.
Glede nameravane organizacije nove politične stranke smo izvedeli iž bližine vladnih krogov tole:	Želja sedanje vlade je, da se
ustanove dve do tri močne stranke po vzgledu Anglije, ki bi izmenično vladale v državi. Ker pa v bistvu že obstojita dve stranki Jugoslovanska nacionalna in Jugoslovanska narodna stranka, je poživil svojo akcijo tudi radikalno-socialni prvak dr. V o ja Janjič, da izvede organizacijo radikalno-socialistične stranke, katere ustanovitev je preprečila svoj čas vlada Nikole Uzunoviča, je sedaj razvidno, da bomo imeli v prihodnjem času kar šest strank, ki se bodo potegovale za zaupanje v državi, Dvostrankarski sistem, ki ga je nameravala uvesti sedanja vlada, je v bistvu že popoln.
JNS se zbira
Beograd, 6. julija, b. Jugoslovanska nacionalna stranka bo sklicala najprej sejo ožjega, nato pa širšega strankinega odbora.' Na teh sejah se bo razpravljalo o političnem položaju, in bodo sprejeti sklepi glede nadalnega političnega delovanja te 'stranke.
Šahovsko prvenstvo
Beograd, 6. julija, b. Danes se je pričel šahovski turnir za prvenstvo Jugoslavije. V zadnjem momentu je odpovedal svojo udeležbo g. Vidmar ml. iz Ljubljane in Tekavčič iz Zagreba. Tekmovalci so razvrščeni v sledečem redu : 1. dr. Trifunovič (Šibenik), 2. doktor Drezga (Zagreb), 3. dr.Halabar (Pisoravina),
4.	Kenič (Kuta), 5. Schreiber (Subotica), G. Kostič (Vršac), 7. Petrovič (Beograd), 8. Azi-rovič (Zagreb), 9. Bredar (Novi Sad), 10. Astaloš (Sarajevo), 11. Vukovič (Beograd), 12. Tomovič (Beograd), 13. Filipič (Zemun), 14. Vasja Pirc (Ljubljana), 15. Tot (Beograd), 16. Nedeljkovič (Beograd).
Vreme
v naši državi dne 6. 7. 1935.
Kraj	Baro- meter	Temperatura		Padavine v m/m	
		najnižja	naj višja		
Ljubljana .	761.0	15	30		
Maribor . .	759.6	15	26	—	
Zagreb . .	760.5	17	30	—	
Beograd . .	760.2	20	30	—	
Sarajevo	762.0	13	29	—	
Skoplje . .	761.0	15	33	—	
Split . . .	759.4	24	34	—	
Kotor . . .	759.8	21	—	—	
Naj višje temperature veljajo, razen Ljub-jane, za prejšnji dan.
Vremenska napoved
Novi Sad: Ohlajenje na severni polovici, \ečja oblačnost, mogoče nekaj dežja na južni polovici države in v Primorju. Sobice vzhaja ob 3.58, zahaja ob 19.29.
Dunaj: Severne Alpe: Pretežno oblačno, od časa do časa dež, hladneje. Južne Alpe: prehodne motnje z nevihtami, pretežno jasno, nekoliko hladneje.
Dr. Maiek
nezadovoljen
»Jutarnji list;, je naprosil dr. Mačka, da pove ' svoje mnenje o vladni deklaraciji. »Predsednik Hrvatske seljačke stranke«, kakor imenuje Jutarnji list; dr. Mačka, je na to izjavil, da je nezadovoljen z vladno deklaracijo, ker ona dejansko pomeni nadaljevanje politike vlade B. Jevtiča ter da se je prepričal, da je bila njegova skepsa, ki jo je izrazil ob priliki imenovanja vlade dr. Stojadinovič», popolnoma upravičena.
*
Kaj zahtevajo muslimani
Sarajevski tednik »Islamski Svijet . je objavil članek : »Kaj pričakujejo muslimani od nove vlade :. V tem članku avtor poudar ja, da pričakujejo muslimani v prvi vrsti vrnitev političnih svoboščin, to je liberalni zakon o tisku ter zakon o zborovanjih in društvih. Nadalje zahtevajo popolno avtonomijo verskih institucij ter prenehanje z delitvijo muslimanov na bosanske, in južno-srbijanske. Ena muslimanskih osnovnih zahtev je tudi, da se prenese sedež Reis-ul-uleme iz Beograda v Sarajevo, ki je naravno središče vseh muslimanov. Muslimani zahtevajo nadalje ustanovitev islamske bogoslovne ter i šeriatsko pravne fakultete v Sarajevu, da se šolske knjige pregledajo in iz njih odstrani vse, kar žali muslimane ter da se dajo dijakom državne ustanove, da bi mogli študirati na visokih šolah vzhodnih držav. Končno zahtevajo, da se temeljito revidira bosanski agrar.
Slovenski radikali se zbirajo
»Obzore poroča, da so imeli v četrtek zveče: bivši radikali pod predsedstvom dr. Nika Zupaniča sestanek. Ti radikali so doseda j, kak v piše »Obzore, večinoma sodelovali z JNS, a sc se sedaj izjavili za glavni odbor radikalne str ulke. Nadalje se je na tern sestanku ugotovilo, ta se tudi velik del pristašev bivše JNS približi je glavnemu odboru radikalne stranke. Na sesta ku so končno radikali sklenili, da razvijejo v Sloveniji veliko politično aktivnost. Kar se tii » «Ir. Korošca in njegovih ljudi, so sklenili, d bodo jiapram njim zavzeli stališče lojalnega so delovanja. Sestanka se je udeležil tudi dr. Via dimir Ravnihar, z radikali pa simpatizira tudi ban dr. Puc, kakor poroča »Obzor
Tudi »Obzor« nezadovoljen
Stari liberalni »Obzor hoče postati nekako glasilo vse zagrebške opozicije, vloga, ki jo je poskušal že večkrat izvesti, ki mu jo -je pa Stjepan Radič vedno onemogočil. Najbrže tudi dr. Maček ne bo hotel dolgo držati lestvice izdajatelju . Obzora:. Zaradi te vloge »Obzora : je tudi naravno, da je zavzel »Obzor« do vladne deklaracije skoraj isto Stališče ko dr. Maček. Samo da je Obzor:: mnogo bolj gostobeseden.
Najprej pravi »Obzor;:, da ni nikogar iznenadilo, da je skupščina z odobravanjem sprejela deklaracijo vlade. Nato razvija Dežinanovo glasilo te misli:
Vlada dr. Stojadinoviča pravi o sebi, da je vlada pom ir jenja. Toda dogodki na deželi ka-
žejo, da njej podrejeni upravni organi še vedno mislijo, da so se izpremnile samo osebe, da pa je ostal režim isti. Amnestija samo volilnih prestopkov ni zadovoljila. Če pravi deklaracija, da hoče, da se povsod občuti nov in svež tok življenskih sil, potèm se mora človek spomniti, •la je tudi Jevtič govoril o novem duhu, v resnici pa da je bil to le stari Uzunovičev duh. Iz-* kazalo da se je kot pravilno, kar je izjavil dr. Maček, da se situacija z dr. Stojadinovičem ne bo bistveno izpremeuila.
Nato razpravlja »Obzor« o onem delu deklaracije, ki govori o zunanji politiki ter graja, da je nezadostna, ker ne govori o podonavskem paktu, restavraciji Habsburžanov, bdnosajih s sovjetsko Rusijo itd.
Vlada sicer ni odvisna od parlamenta, toda hoče z njim delati. Vse tri politične skupine, 'ki tvorijo sedanjo vlado, so se najodločneje borile proti avtokratičnemu režimu Uzunoviča in Jevtiča. Če sedaj prevzemajo dedščino teh režimov, kakšna je potem razlika med njimi in prejšnjimi režimi? To bojazen mora izraziti, ker pravi vlada, da se bo ravnala po ustavi iz 1. 1931. Ta ustava je sicer v veljavi in nihče ne pričakuje, da se vlada ne bi ravnala po njenih določilih, toda vsi vemo, da ta ustava ni rešila naših notranjih problemov, če misli vlada na podlagi te ustave izvesti široke narodne . samouprave, potem se bo prepričala, da na podlagi te centralistične ustave ni nobene možnosti za sporazum. Dobiva se vtis, kakor da mislijo vladni pristaši, da je bila samo volilna politika Jevtiča slaba. Morebiti je ta pesimizem pretiran, toda na vsak način se po vladni deklaraciji stališče izvenparlamentarne opozicije ne more izpreme-niti in ona bo po vsej verjetnosti še bolj rezervirana do vlade in do vladnih strank.
Za gospodarsko razstavo v Slov. Konjicah
Beograd, 6. julija b. Narodni poslanec Karel Gajšek je poyredoval pri kmetijskem ministru za podporo odboru za gospodarsko razstavo v Slovenskih Konjicah. Gospod minister je naklonil na intervencijo gosp. posl. Gajška v to svrho podporo 10.000 dinarjev.
Naši poslanci za Kmetijsko družbo
Beograd, 6. julija, b. Včeraj popoldne je prispel v Beograd ravnatelj Kmetijske družbe iz Ljubljane inž. Ferlinc, ki je prinesel seboj resolucijo zadnjega občnega zbora Kmetijske družbe in razne predloge, tičoče se izvoza jabolk in klirinškega obračuna ter raznih drugih kmetsko-gospodarskih vprašanj. V delegaciji slovenskih poslancev na čelu z nar. poslancem Ivanom Mravljetom, so šli h kmetijskemu ministru g. Jankoviču in h trgovinskemu ministru g. Vrbaniču. Obema ministroma so bile izročene resolucije in ostali predlogi Kmetijske družbe. Oba resorna ministra sta z veliko pazljivostjo poslušala izvajanja o potrebah slovenskega kmetijstva in obljubila vso svojo podporo kmetijskim potrebam. Kmetijski minister je obljubil tudi pÄv izdatno podporo za »Kmetovalca«. V delegaciji so se nahajali tudi poslanci Karel Gajšek, dr. Riko Fux, dr. Janžekovič in dr. Josip Režek. Po obisku v ministrstvu, je delegacija obiskala tudi guvernerja Narodne banke, s katerim so razpravljali o obračunu pri prevozu naših jabolk in o kmetijskem kliringu.
Predložili so tudi vlogo glede trošarin-skega sladkorja.
Enotni zadružni zakon
Beograd, 6. julija b. Minister kmetijstva g. Stankovič je danes dopoldne sprejel v ministrski sobi Nar. skupščine časnikarje in izjavil glede cene pšenice, da je stvar v teku in da bo to vprašanje rešeno še danes. Glede interpelacije posl. g. Laziča, ki je zahteval, da bi bila cena pšenici 200 Din za q, je minister izjavil, da je ta zahteva demogoška. V nadaljnjem razgovoru je izjavil, da se dela na enotnem zadružnem zakonu za vso državo. Kar se tiče vprašanja agrarne reforme, pa je izjavil, da mu je mnogo na tem, da se ta reforma pravilno reši in to čim prej, da sedaj za to ni bilo sredstev, ta sredstva pa bodo sedaj predvidena v novem finančnem zakonu.
Radete
Ciril-Metodovi kresovi. V četrtek zvečer so zaplapolali po vseh gričih širnega sveta številni kresovi slovanskima apostoloma Cirilu in Metodu v čast in spomin. Krasen pogled je bil na našo lepo Dolenjsko, katere sleherni grič je bil okrašen z gorečo bakljo-kresom. Eden najlepših kresov je gorel na tukajšnjem starem gradu, katerega so zakurili naši vrli študentje pod okriljem Ciril-Metodovega društva v Radečah. Visoki ogenj, streljanje možnarjev in raznobarvne rakete so privabile na ulice kakor tudi ua grad številne meščane, ki so občudovali naš, kakor tudi sosednje kresove lepe Dolenjske, katerih je bilo nad 50.
Ne pozabimo danes popoldne na lep izprehod k »Čot« na »Brod«, kjer prirede Zid. moški glasbeniki veliko vrtno veselico. Godba na pihala, vrtiljak in na ražnu pečeni prašički!
Smrtna kosa. V petek popoldne smo spremili k večnemu počitku Zid. moškega veterana gospoda Feliksa Schitlerja, ki je po dolgotrajni bolezni v starosti 92 let v torek za vedno zatisnil oči. Številni pogrebci so pričali pokojnikovo priljubljenost, katero je vžival med ljudstvom.
Abesinila... Usti položaj
Tudi Amerika odklanja oosredo-
ayatff f/1 if	Po an3leškem razočaranju — Franco-
ш&заш§Чш w	g# ska užaljenost in ameriška previdnost
Wachington, 6. julija. Predsednik Zedinjenih držav Franklin Roosevelt je odgovoril abesinskemu cesarju Hailu Selassiju tole:
»Vaše cesarsko veličanstvo!. Čast mi je potrditi sprejem note, ki mi jo je vaše casarsko veličanstvo blagovolilo poslati 3. julija t. 1. Zedinjene države, ki si močno prizadevajo ohraniti mir med vsemi državami na svetu, s tega stališča z zadovoljstvom ugotavljajo, da si Društvo narodov v resnici prizadeva urediti spor, ki je, žal, izbruhnil med vlado kraljevine Italije in vlado. Vašega veličanstva, kakor tudi, da je v teku arbitražni postopek za ureditev tega spora. Moja vlada upa, da bo mogel arbitražni odbor najti osnovo za sporazum, ki bo ustrezal stališču obeh spornih strani. "Zedinjene države odklanjajo že samo misel na to, da bi mogla katerakoli država, ki je podpisala pariški pakt, seči po drugih sredstvih, kakor po miroljubnih poteh za ureditev italijansko-abesinškega spora, oziroma, da bi hotela ustvariti položaj, ki ne bi bil v skladu z obveznostmi tega pakta.« — Franklin Roosevelt.
Stilizacija tega odgovora, ki kaže skrajno previdnost ameriške vlade, najboljše dokazuje, kako močno napet in skrajno zapleten je že položaj v italijansko-abesinskem sporu. Za angleškim razočaranjem v Rimu ni to seveda nič čudnega, saj je v mednarodnih krogih čedalje bolj jasno, da nobno posredovanje ne more več preprečiti vojne.
Havas poroča o ameriškem odgovoru na abesinsko prošnjo za intervencijo še tele podrobnosti :
Včeraj popoldne je predsednik Roosevelt imel dolgo posvetovanje z zunanjim ministrom Cor-dellom Hullom. Po končani konferenci so v zunanjem ministrstvu izjavil, da sta sklenila poslati abesinskemu cesarju odgovor, v katerem mu bosta sporočila, da vlada Zedinjenih držav za zdaj ne namerava v nobenem oziru intervenirati.
Kadar so velesile občutljive
Pariz, 6. julija. AA. Današnji »Journal« trdi, da je francosko stališče glede abesinskega vprašanja jasno. Francija zagovarja stališče, ki je idealno. Še včeraj je hotela Velika Britanija žrtvovati teorijo dejstvom. Obrnila je Društvu narodov hrbet in predlagala Italiji kompromisno rešitev brez ženevskega postopka. Francija zaradi te napake na sme zaiti med- Veliko Britanijo in Italijo.
»Bxcelsior« piše: Napram poizkusu Velike Britanije, naj bi Francija pritisnila na Italijo, se je francoska vlada postavila na previdno stališče. V Parizu se vprašujejo, ali je modro zahtevati od Društva narodov, da izvaja celo pritisk proti Italiji, ko pa je znano, da je London pustil Društvo narodov na cedilu zaradi Nemčije.
»Populaire« pa piše: Če se bo Velika Britanija brigala za Društvo narodov. samo tedaj, kadar bo šlo za njene neposredne koristi, potem bo pač njen poziv naletel na gluha ušesa in bo Društvo narodov-lahko propadlo zaradi udarca, ki mu ga je zadala junija meseca.
Francija za diplomatsko pot in proti intervenciji DN
Angleški dopisni urad Reuter poroča, da Francija v teku sedanjih diplomatskih pogajanj med angleškimi in francoskimi predstavniki še ni stavila nobenega konkretnega predloga. Francoska vlada je mnenja, da je treba rešiti italijansko-abesinski spor z diplomatskimi sredstvi in je zaradi tega proti posredovanju Društva narodov. Sicer pa smatrata Vel. Britanija in Francija abesinsko vprašanje za popolnoma samostojno vprašanje. Zaradi tega njeno stališče v tem vprašanju ne bo odvisno od kakšnih ugodnosti ali koncesij v evropskih vprašanjih.
V angleški javnosti se še vedno razpravlja o
vprašanju pravne osnove za morebitno zaprtje Sueškega prekopa, da se prepreči italijaneko-abesinska vojna. Reuter doznava, da so to vprašanje proučavali tudi pravni strokovnjaki Društva narodov in prišli do zaključka, da po njihovi sodbi statut Društva narodov sam po sebi ne dovoljuje zaprtja prekopa v svrho preprečen ja vojne. Vendar bi po sodbi teh strokovnjakov bilo morda mogoče prekop zapreti prekop na podlagi čl. 20. DN, ki pravi, da se smejo razveljaviti mednarodne obveznosti dr-žav-članie, ki nasprotujejo paktu DN. Pravniki so zato mnenja, da bi svet DN, če bi prepovedal izvoz orožja v Vzhodno Afriko, mogel v zvezi s tem skleniti zaprtje Sueškega prekopa za transporte vojnega materijala.
Za drakonske ukrepe proti Italiji
London, 6. julija. AA. Na konferenci zveze za Društvo narodov so razpravljali tudi o italijansko-abesinskem sporu. Sprejeli so resolucijo,
I Vojaška zveza med Italijo in Francijo
Polemične vesti angleških listov
London, 6. julija. AA. Današnji britanski listi se mnogo bavijo s francosko-italijanskini razmerjem. »Times« vztraja v svojem poročilu iz Pariza pri tem, da jc obisk francoskega načelnika generalnega štaba generala Gamelina v Rimu v čisto vojaškem pogledu že popolnoma pripravil tla za sklenitev vojaške zveze med Francijo in Italijo, vendar bi pa bilo še preuranjeno trditi, da so že končana vsa politična dela v zvezi s sklenitvijo te zveze. Na tej poti, pravi »Times«, bo treba še mnogo stati.
Delavski »Daily Herald« misli, da se fran-cosko-italijansko politično sodelovanje ne more več ločiti od dejanske vojaške zveze.
Italijanski kralj v Pariz, Lebrun v Rim?
Pariz, 6. julija. Havas poroča iz Rima: Tukajšnji pooblaščeni krogi izjavljajo, da jim ni-ničesar znanega o pogajanjih, o potovanju Nj. Vel. italijanskega kralja v Francijo, oziroma predsednika francoske republike Lebruna v Italijo.
ki pravi med drugim:	*
Pozivamo britansko vlado, da izda ukrepe, če treba tudi drakonskega značaja, da se ohrani mir in zavaruje ugled Društva narodov.
Rdeči križ v Abesiniji
London, 6. julija. AA. Današnji »Daily Telegraph« poroča iz Addis-Abebe, da bo Abesi-nija te dni pristopila h konvenciji o Rdečem križu iz leta 1929. V zvezi s tem ustanavljajo v Abesiniji pod cesarjevim pokroviteljstvom abesinsko društvo Rdečega križa. Vse princese so se prijavile za aktivne članice.
Tudi Mussolinijeva sinova pojdeta v Vzhodno Afriko
Rim, 6. julija W. V dobro informiranih krogih se potrjuje vest, da pojdeta z vojaškimi oddelki v Vzhodno Afriko tudi oba Mussolinijev asinova Bruno in Vittorio. Zaprosila sta baje sama, da ju uvrste med med pilote-pro-stovoljce.
DN lahko zapre Sueški prekop
Z besedami za. z dejanji proti...
Ekspoze avstr, zun. ministra
Dunaj, 6. julija. Korbiro poroča: Zunanji minister Berger-Waldenegg je na sestanku z zastopniki listov poročal o aktualnem političnem položaju. Dejal je, da je ta položaj dokaj moten in celo resen, da pa je on osebno optimist.
Avstrijsko vprašanje
je rešeno že od tedaj, odkar je bila zgrajena nova Avstrija. Glede podonavskega pakta je minister izjavil, da pomeni ta pakt sedaj mnogo več, kakor pred meseci. Avstrija bo sodelovala pri tem paktu z vsemi svojimi silami. Francoska vlada je kazala vedno veliko zanimanje za sklenitev podonavskega pakta, angleška vlada pa tudi podpira čim tesnejše sodelovanje v Podonavju.
Minister Berger-Waldenegg je nato poudarjal, da so
odnošaji z Madjarsko
odlični, prav tako pa ne bi bilo težko izravnati tudi političnih pojmovanj Avstrijske in Češkoslovaške.
Dobri odnošaji
med Avstrijo in Jugoslavijo, je nadaljeval minister, so velikega pomena za Podonavje. Avstrijska vlada goji največ je želje za napredek jugoslovanskega soseda. Imel sem prijeten vtis, da je bila bivša Jevtičeva vlada prepričana o iskrenosti naših želj, upam, da bo tudi nova Stojadinovičeva vlada enakega mnenja.
* Glede odnošajev z Nemčijo
je minister izjavil, da želi imeti tudi z Nemčijo, kakor z vsemi drugimi sosedami, najprisrčnej-še stike. V zadnjih mesecih pa v tem oziru ni mogoče zabeležiti nobenega napredka. Ko bomo iz poklicnih ust slišali, da nova Nemčija bratsko pozdravlja novo Avstrijo, ko bomo videli, da so legionarji, namenjeni bratomorni borbi, samo še senca preteklosti in da je prenehala agatacija proti naši državi, bo zopet nastal mir ne le med našima dvema nemškima državama, temveč tudi v vsej Evropi.
Vojaška enakopravnost
V vprašanju vojaške enakopravnosti je Avstrija mnenja, da je Avstrija dejansko že ravnopravna. Navzlic temu, pa se noče pridružiti tekmovanju v oboroževanju in ne misli na kakšne ofenzivne akcije. Zase zahteva samo pravico obrambe.
Habsburžani
Glede novega zakona o Habsburgoveih pa je minister izjavil, da je vlada smatrala za svojo dolžnost, da izpolni svojčas od pokojnega kan-eelarja Dollfussa storjeno obljubo.
Neugodno ozračje za podonavski pakt
Pariz, 6. julija, r. Predsednik francoske vlade Lavai je sprejel včeraj jugoslovanskega poslanika v Parizu dr. Spalajkoviča. Francoski poučeni krogi trde, da so med tem obiskom najbrže govorili tudi o položaju, nastalem s sklepom avstrijske vlade o ukinitvi zakonov iz leta 1919 o bivšem avstrijskem vladarskem domu.
Havasova agencija pa pravi s svoje strani, da dr. Spalajkovič ni obiskal Lavala baš zaradi tega vprašanja.
Havas pristavlja: V Parizu kakor v Preji, če je verjeti časopisnim poročilom, smatrajo, da je vrnitev lastnine habsburške rodbine in dovoljenje za povratek v Avstrijsko stvar, ki spada v notranjo politiko avstrijske republike. To za zdaj ne bi moglo postati predlog kakršnekoli diplomatske akeije. Ni pa izključeno, pravi Havas dalje, da utegnejo ti ukrepi, o katerih govore že leto dni, postati v sedanjih mednarodnih razmerah neprimerni, ker lahko ustvarijo v Srednji Evropi ozračje, ki bo oviralo sklenitev podonavskega pakta, glavnega elementa evropske pomiritve, ki jo francoska politika vsestransko podpira. Ker omenja Havas to naziranje kot naziranje Prage, je zanimive omeniti, da smatrajo češkoslovaški krogi v Parizu, da stopajo ti ukrepi avstrijske vlade iz okvira čisto avstrijskih notranjih vprašanj.
Dunaj za Habsburžane
Dunaj, 6. julija. AA. Mestni svet je izglasoval resolucijo, ki pozdravlja zakonski predige o ukinitvi zakonskih določb o imetju članov bivšega vladarskega doma.
Klajpedski pakt
Pariz, 6. julija. AA. O razgovoru med Lava-lom in litavskim zunanjim ministrom Lozoraj-tisom poročajo tukajšnji angleški dopisniki, da je veljal kiajpedskemu paktu. Vse kaže, da zahteva Nemčija za svoj pristanek neizpreme-njeni načrt vzhodnega pakta in poprejšnja jamstva, da se bo Litva v bodoče vestnejše ravnala po določbah klajpedskega pakta.
S tem v zvezi računajo v Parizu, da bo Velika Britanija po sklenitvi svojega pomorskega sporazuma z Nemčijo zdaj morda neposredno sodelovala tudi pri vzhodnem paktu.
Komandant Skadra umorjen
Skadar, 6. julija b. Danes ponoči je bil tu umorjen komandant skadarskega mesta Mail Osman beg; umoril ga je neki albanski vojak.
Grški plebiscit
Atene, 6, julija W. Plebiscit, s katerim se b° grški narod odločil, ali je za ali proti monarhiji, bo 15. novembra.
O na§i mladini Razgovor s prof. dr. J. Uiiiiem
Kvaliteta mlajše generacije je v marsičem slabša od
prejšnje
Pretekla gledališka sezona se ni docela posrečila
Pomen in vpliv gospodarske stiske glede na knjižno in gledališko proizvodnjo se je večkrat po krivem precenjeval, čeprav je bilo takšno razlaganje upadca na duhovnem področju ustvarjanja često zelo upravičeno. Danes vidimo, da je bilo mogoče razne ovire gospodarskega značaja premagati prav z močno in vztrajno voljo ter tudi z žrtvami. Treba se je bilo prilagoditi vsaj v neki meri značaju današnje dobe, kajti vsako duhovno izražanje, pa bodisi na tem ali onem področju zahteva tesnega sodelovanja z družbenim življenjem, res pa je tudi, da je to duhovno izražanje bolj ali manj zvezano prav z materialnimi družbenimi zahtevki. Predvsem pa je bilo treba ustreči tako zahtevam po zdravi umetnosti na eni strani, na drugi strani pa zanimanjem in okusu občinstva. Kakor povsod, se je tudi tu izkazalo kot važno gibalno sredstvo, brez katerega se morejo vse stvari vršiti samo na pol: Denar. Tu naj samo ugotovimo nujno povezanost med materialno platjo umetnostnega izražanja, ki mu prav ta materialna plat daje pogoje in možnosti, in med drugo, ki izvira iz človeških zmožnosti oblikovanja in ustvarjanja samega. Kakor brez občinstva ni gledališča in umetnosti, tako tudi ni občinstva brez svojega gledališča in umetnosti.
Naše narodno gledališče v pretekli sezoni ni pokazalo kakih velikih dejanj v uprizarjanju novih umetniških del, vendar lahko rečemo, da je poskušalo obdržati nivo, kakor je bil pretekla leta. Uprizorilo je več del klasičnega značaja, zanemarjalo pa tudi ni moderne gledališke proizvodnje. Dajalo je veljavo tako resni tragediji, kakor tudi drami komediji in veseloigri. Ob koncu sezone smo se obrnili na gledališkega ravnatelja g. Dolio, ki nam je dal o delu drame v preteklem letu tale pregled:
Takoj v začetku sezone je gledališče uprizorilo Rostandovega romantičnega Orliča, češke igralke Scheinpflugove zabavno dramo: Gugalnica in Poljaka Raorta »Waterloo«, duhovito satiro na sodobno gledališče in občinstvo. Med drugim so igralci ljubljanskega gledališča odigrali nekaj klasičnih del (Shakespeare: Beneški trgovec, Strindberg: Velika noč in Goldoni : Sluga dveh gospodov), Na novo je gledališče izvedlo uprizoritev Klabundove eksotične drame: Praznik cvetočih češenj, videli pa smo še Oscarja Wildea delo: Bumbury in Ste-phana Zweiga Siromakovo jagnje.
Gledališče je skušalo v letošnji sezoni podati nekak pregled slovanskega gledališča in posebej slovenskega. Uprizorilo je Nuši-čevo komedijo: žalujoči ostali, od domačih del pa Cankarjeve Hlapce, ki so lani dosegli poseben uspeh in tri domače uspele gledališke novosti : Bratka Krefta Malo-meščane, Vombergarjevo Zlato tele in Gre-goripnvo ita sionsko igro: V času obiskanja.
.uucn najvecjih uspehov sploh v lanski gledališki sezoni je bila uprizoritev Linhartove drame Matiček se ženi, kateri je dala pravega izraza prav režija Branka Gavele, ki je delu ohranil zgodovinski značaj. dal mu je pa tudi sodoben prizvok. Velik uspeh je ta uprizoritev dosegla tudi v celjskem gledališču. Gledališče je v letošnji sezoni pokazalo tudi namen sodelovanja z Mariborom in je sklenilo v zamenjavi z mariborskim gledališčem prirediti dvoje gostovanj. Vendar pa se je namera ponesrečila radi prevelikih stroškov in premajhnega odziva občinstva. Vsekakor pa bi bila taka gostovanja mogoča, ako bi železnica nudila posebne železniške vozove gledališču na razpolago po znižanih cenah.
V splošnem se ta sezona ni docela posrečila. Veliko motnjo je povzročila marsejska tragedija, tako da je drama morala že pripravljeni repertoar spremeniti. Predvsem pa je obolelo precej članov, kar je čisto razumljivo pri tako majhnem številu, ki mora v letu odigrati 20 premier. Težka izguba je zadela gledališče zlasti s smrtjo g. Železnika, ki je bil v vsakem oziru prvovrsten igralec in sposoben za vsako vlogo.
Potreba po angažmanih je velika, ni pa denarne možnosti. Dozdaj je drama imela 3 režiserje: Osip šest, Ciril Debevec, Bratko Kreft, na novo je bil za prihodnjo sezono angažiran kot režiser in igralec Bojan Stupica in ga. Sava Severjeva, ki sta oba že dolgo časa z uspehom igrala v mariborskem gledališču, zlasti pa se je g. Stupica izkazal z režijo Kvadrature kroga, kar je dalo drami povod, da je uvrstilo mladega režiserja v svoj krog. Na koncu sezone se je izkazoval kot dober režiser tudi absolvent gledališke šole Peter Malec z režijo Arseove drame: Izdaja pri Novarri. Po možnosti bo prihodnje leto režiral tudi g. Jerman.
Finančni položaj naše drame je težaven. Državna subvencija se ne zvišuje, ampak je z vsakim letom manjša. Zato si mora gledališče pomagati kakor ve in zna. Društvo ljubiteljev gledališke umetnosti, pa je na naše vprašanje odgovoril g. ravnatelj, ni pokazalo gledališču pozornosti, kakor bi moralo. Gledališče bo zaradi malega obiska občinstva prisiljeno znižati gledališke cene, čeprav se ne more o občinstvu reči, da bi mu prijale samo vesele stvari, ampak je Pokazalo predvsem smisel za resen repertoar.
. Na naše vprašanje, kakšnih presenečenj m novosti lahko upamo za novo sezono, je S. ravnatelj samo skrivnostno namignil:
»Mnogo, mnogo novosti: toda za zdaj i’ain jih še ne izdam!«	—ž.
»Razsodim naj. ali je današnja generacija kvalitativno manj vredna od prejšnjih, in v čem naj bi ležali vzroki tega pojava? O višini splošno izobrazbe kake generacije je v ob če zelo težko govoriti iz povsem enostavnega razloga, ker ne more noben človeški duh iz dovoljne odaljenosti. ki bi bila za pravo objektivno presojanje potrebna, vrednotiti dejanja in nehanja več zaporednih človeških generacij. Da ni splošna izobrazba več generacij zn torom na isti višini in stopnji in da ye lorej težišče njih izobrazbe s časom venomer premika, je vsakomur jasno. Tako bi niogli baš za sedanji čas n. pr. v primeru s prejšnjim reči, da ni za izobrazbo sedanje mlajše generacije toliko značilna njena višina, kolikor širina. Pojmi sodobne znanosti, pa tudi umetnosti, yo se namreč tako razširili, da praktično že davno ni več mogoče doseči tistega klasičnega polihistorske-ga ideala kakega Aristotela, ali pa recimo še poslednjega. Leibnitza. Zaradi tega splošnega razširjenja je tudi nujno morala nastopiti specijalizacija ; posameznih panog znanosti, ki pa je danes že tudi sama na sebi tako obsežna, da mlademu človeku ne dopušča gl obje izgraditve in dopolnitve . ostale .splošne izobrazb ■.
Kljub vsem tem ugotovitvam pa bi vseeno niogli s precejšnjo gotovostjo postaviti trditev, da je kvaliteta današnje mlajše generacije vendarle v marsikaterem oziru , slabša od prejšnjih. Vzrokov za to je vcekakor več. Ali je sedaj v glavnem temu vzrok višina današnje srednje šole, ali preslaba selekcija, ali neprimerni učni načrti, se v splošnem ne da točno ugotoviti. Vsekakor pa je jasno, da vsak izmed teh faktorjev v neki meri vpliva na kvaliteto današnjega inteligenčnega naraščaja.
Kar se pa tiče specijalno naše teološke fakultete, moram reči, da občutimo predvsem večkrat, da je v precejšnji meri nazadovalo znanje klasičnih jezikov. Ker pa operira teološki študij — navsezadnje pa v ne dosti manjši meri tudi juridični. filozofski! in medicinski — baš e tema dvema jezikoma, moramo ugotoviti občutno pomanjkljivost, da ni današnja srednja šola znala v tem pogledu ohraniti svo-K' predvojne višine. Velike težave imajo i ri nae v tem oziru zlasti absolventi realnih gimnazij, ki študirajo latinščino le v skrčenem obsegu. grščin-' pa sploh ne. Ako pa pomislimo, da »o knjige sv. pisma nove zaveze pisane v grščini, bo vsakdo uvidel, da je takim kandidatom vsak globlji biblični študij zelo otež-ko’en. Naša fakulteta je sicer skušala ' m nedostatkom praktično nekoliko odpomoči s tem, da je uvedla kot pomožen predmet biblično grščino, vendar pa za to talco pičlo odmerjeni čas nikakor ne dovoljuje globljega vpogleda v lepote, finese in zanimivosti grčkoga jezika.
S tem v zvezi pa bi tudi samo ob sebi od-
Napredka in Izobrazbe željna kmetska mia-dina v Cerknici je pred 10 leti sklenila usta-»oviti si lastno godbo na pihala. Priprave je vodil takratni učitelj A. Wilitzer . pod okriljem Gasilske čete. Vršila se je nabiralna ak-cija. Ustanovljena pa je bila godba, ko je od-bor Gasilske čete s predsednikom Otoničarjem Ivanom na čelu dovolil godbi 20.000 Din brezobrestnega posojila za nabavo instrumentov in je prevzel vodstvo godbe v roke izkušeni godbenik in praktik Andrej Žuljan. Z njemu lastno vztrajnostjo in energijo je vodil mlade godbenike preko začetniških težav. Saj je godba takrat pred 10 leti začela orati ledino v instrumentalni glasbi v Cerknici. Treba je bilo začeti s poukom not in -šele polagoma preiti na praktični pouk v posameznih godalih. Trdna volja Žuljanova in odločnost kmetske mladine sta vse ovire premagala in obstoj godbe je bil zajamčen.
Dne 24. maja 1925 je godba lahko prvič nastopila v prostorih takratne Homovčeve gostilne. Nato so se vršile ob sobotah redne vaje. Žuljan je namestil na svojem skladišču godbenika Furlaniča,- ki je pomagal učiti in izobraževati posamezne godbenike. Že jeseni 1925 se je vršil ponovni nastop godbe, ki je
padlo vprašanje po odpravi ma1"re. P. mojem mnenju je matura potrebna že zgolj z vzgojnega stališča. Sicer pa dandanes niso v tem oziru zahteve niti približno tako visoke, kakor pred tridesetimi ali štiridesetimi leti, ko je maturirala naša generacija. Danes pa bi morala vprav matura temeljito izvršili tifili važno nalogo stroge selekcije, o kateri se dandanes toliko govori.
Vprašanje nadprodukcije inteligence je v naši državi najbrže še nekoliko preuranjeno. Kar se tiče absolventov bogoslovne fakultete, morem reči. da stopajo po dovršenih študijah skoraj brez izjeme vsi v dušno pastirsko službo, kjer lahko najdejo svojo namestitev. Tu si tudi služijo svoj vHakdanji kruh, dasi je ta dandanes duhovnikom žal že skromno odmerjen. V ostalih akademskih poklicih pa se bojim, da bo v najkrajšem času vsaj v mejah naše ožje domovine onemogočena vsaka nada tj na možnost po namestitvi mlajših moči zaradi vsesplošne prenapolnjenosti. Ti kandi-datje za službe se bodo pač morali obrniti proti našemu jugu, kjer v tem pogledu najbrž še r.o bo tako kmalu prišlo do takega* položaja. Tam so izgledi za zaposlitev' našega inteligenčnega naraščaja še toliko večji, ker še ni zaradi razumljivega velikega mohamedanskega vplivu začela ženska pri kruhu in zaposlenju konkurirati „moškemu,, kakor se v današnjih razmerah to dogaja pri nas, kjer izkazuje baš ženski inteligenčni naraščaj največji porast. O dobrih ali slabih straneh t- -ga pojava pa seveda baš iz istih razlogov, ki sem jih navedel že v začetku, še ni mogoče dokončno soditi.
Vprašanje,, zakaj smo na naši fakulteti uvedli šestletni študij, je za lajika popolnoma umostno. V tem oziru vam morem pojasniti, da se uvaja šestletni teološki študij na vseli katoliških fakultetah tudi ostalih držav, kjer sta pivi dve leti študija določeni predvsem za za filozofijo, ki je za teološki študij še najboljša podlaga. Ako bi mi glede splošno priznanega in uveljavljenega načina m metode študija zaostajali za ostalimi državami, bi seveda tudi ugled naše fakultete internacionalno zelo trpel. Ta ukrep pa po mojem osebnem prepričanju ne bo imel nobenih drugačnih posledic ter nikakor ne. bo vplival na število aspirantov za duhovski stan. Kdor se je namreč za ta poklic odločil, bo šel za svojim ciljem, tudi če bi moral študirati še več let. Naša fakulteta bo s podaljšanim študijem nudila svojim kandidatom le temeljito strokovno in splošno izobrazbo. To more biti t-e v prid religioznemu in kulturnemu napredku ljudstva, v katerem bodo naši slušatelji nekoč delovali. Zato tudi pozdravljam to uvedbo šestletnega študija, pri katerem se bo po načrtu upošteval predvsem študij filozofskih d ilei pl in. s prav iskrenim veseljem.
takrat pokazala ogromen naerdek. Od takrat dalje je godba pod spretnim vodstvom Žuljana lepo uspevala. Sodelovala je pri vseh narodnih, kulturnih, državnih in cerkvenih prireditvah in si zadobila med ljudstvom dober sloves. Gasilska godila je danes važen faktor v cerkniškem življenju. Veliko ovira za razvoj m pouk godbe je tvorilo pomanjkanje lastnih prostorov, ter je bila godba navezana na toleranco in dobroto posameznikov. Ko je pred par leti odšel iz Cerknice Žuljan Andrej, je prevzel vodstvo in pouk godbe odvetnik dr. Kraševec Ciril. Pod njegovim vodstvom si je godba z znatno podporo takratnega bana g. dr. Marušiča Draga nabavila lasten godbeni dom in ga opremila s potrebnim pohištvom. Z veliko ljubeznijo so se godbeniki prijeli vaj in študija. Posamezne skupine godal so se izpopolnile in danes spada cerkniška godba morda med najboljše podeželske godbe.
Vezana po tovariški gasilski misli in slogi, tvori naša godba važno kulturno enoto v življenju cerkniškega ljudstva. V nedeljo, 7. t. m. proslavi godba desetletnico, pri kateri se bo lahko s ponosom in zadovoljstvom ozrla na dosedanjo pot. Dopoldne bodo interne slavnosti v krogu čete in godbenega odseka. Popoldne
ob 15. uri pa začne veliko narodno slavje na 'senčnatem Jagenškem vrtu. Pri tej priliki pokaže godba svoje znanje s slavnostnim koncertom. Spored koncerta je: 1. Marš kralji če " Marije, 2. Iz srbske šume i utrine, venec srbskih narodnih. 3. Zajc: Duet in finale iz opere Zrinjski. 4. Jaki:	Jugoslovanske cvetke.
5,	Stole: Marš kralja Aleksandra. Na to slavje je prijavilo svoj prihod več godb. Obenem pa se izvrši tudi setanek gasilskih čet in bivših žup Cerknica in Lož. Obmejna Cerknica vabi občinstvo in izletnike, da jo obiščejo in na se pomembnega jubileja udeležijo. *
Maksim Gaspari: Čebelar.
Slika je samo še danes razstavljena v Jakopičevem paviljonu, poleg več drugih del tega in drugih slikarjev in kiparjev, prav tako ima pa ta priljubljeni umetnik večjo kolekcijo svojih prikupnih slik tudi na Obrtniški razstavi.
-	,	_	■	, . H I • ■ i-'. ■	*• ■
i Josip Koilef j
Ljubljana, 5. julija.
Že skoraj tri mesece nismo videli na ljubljanskih ulicah prijaznega starega gospoda. Ki ga je pozdravljala vsa Ljubljana'. Gosp. Josip Kosler je moral zaradi stare trdovratne belezni v Leonišče, kjer ga je davi dohitela smrt. Z njegove ponosne hiše v Šelenburgovi ulici, ki je poleg palače Poštne direkcije najlepša ljubljanska stavba v slogu rokoko, vihra črna zastava za tem možem, ki je z njim izginil tipičen star Ljubljančan. Leta 1865. je bil rojen kot edini sin odvetnika dr. Josipa Kuglerja, brata slovenskega mecena Petra, ki nam je dal prvi slovenski zemljevid. Po svojem očetu je podedoval posestvo v Šelenburgovi ulici, ki je k njemu spadalo vse zemljišče v sedanji Knafljevi ulici do muzeja, in pa veleposestvo na Barju, ki mu je posvetil vse svoje delo in življenje. Vedno je bil moderen gospodar ter se . zanimal za vse panoge kmetijstva,; predvsem pa za osuševanje barja in je tudi preizkušal, kaj bi najbolje uspevalo na osušeni močvirni zemlji. Udejstvoval ae je pa tudi drugače na gospodarskem miju in je bil do zadnjega član upravnega edbora Ljudske posojilnice. Zlasti humanitarne organizacije so se vedno z uspehom obračale nanj, naklonjen je bil pa ludi vedno vsem drugim društvom in vse mesto je ;■ poznalo njegovo dobro srce. Bil je globoko veren in med redkimi izjemami, ki v svoji hiši starim stanovalcem po vojni ni povišal najemnine. Pokojni zapušča le vdovo go. Filipino roj. Petrin iz Hrenove ulice, kjer je njen • : oče imel veliko modelno mizarstvo. Staremu Ljubljančanu najtojilčjSi'' spoltrili, gospe vdovi in ostalemu sorodstvu pa naše' najislerenOjšri sožalje.	1 "	2
Stoletnica roistva pesnika Simona Jenka
, Stoletnico rojstva pesnika Simona Jenka, ki jo pripravljajo domačini in študentje akademiki s Sorškega polja, nameravajo pripraviti na kar najbolj slovesen način. Pravkar se usta- ; navija še širši odbor, ki bo dal proslavi vseslovenski pečat. Povabljenci v širši odbor sp dobiti te dni naslednje povabilo:
Ob stoletnici , rojstva pesnika Simona Jenka je sklenil njegov rojstni kraj skupno z vsemi domačimi društvi, uradi, javnimi korporacijami in študenti-akademiki Sorškega polja organizirati kulturno proslavo, ki naj bi zajela . vse Sorško polje, njegovo širšo okolico in ves ... slovenski narod. Poseben pripravljalni odbor, • ki se je sestal že 1. jan. t. I., je storil potrebne > ukrepe, določil program, zaint«resiral za рто-slavo javnost in naše kulturne ustanove in našel povsod veliko razumevanje. Proslava bo. ' kulturna obletnica v «ega slovenskega naroda in spomin na moža tvorca naše besede in kul- ; ture, hkrati pa tudi podvig iz kulturu." dremavosti, ki jo živi naša doba.
Ker ta proslava ne bo samo krajevnega značaja, temveč zadeva vsega slovenskega naroda, je odbor sklenil, da bo osnoval še. širši odbor in povabil k sodelovanju vse naše kulturne ustanove, okoliške župane in može, ki imajo ali obetajo imeti zasluge za Simona Jenka in njegovo proslavo. Naloga tega širšega odbora je, podpirati akcijski odbor pri njegovem delu in pripomoči osla vi do čim večjega uspeha.
Predsednik vlade dr. Milan Stojadinović čita deklaracijo vlade v parlamentu.
10 letnica ga$il$ke godbe v Cerknici
Dnevni docfodlci
X Tiskarski škrat nam jo je v včerajšnji številki pošteno zagodel. Mislimo, da mu gre julijska vročina pošteno na živce in še vse polno drugih razlogov je, zaradi katerih izredno podjetno besni zadnje čase na vseh koncih in krajih. Skušamo ga ukrotiti zlepa in zgrda, pa se uspešno upira. Kakor hitro bomo našli njegovo Ahilovo peto, bo pa po njem, le verujte nam. Včeraj nam je ta pasja dlaka zamenjal roman. Namesto nadaljevanja »Kri ne kliče po mašče-vanjuf, je podtaknil naše nedeljske zanimive spomine »Pred dvajsetimi leti«. Zato dobe danes naši naročniki, prijatelji in čitatelji dvojno porcijo romana »Kri ne kliče po maščevanju .
X Sokolsko društvo Ljubljana III priredi dne 7. julija 1935 svoj letni telovadni nastop. Sodelujejo vsi telovadni oddelki, konjenica in društveni orkester. Spored: Od pol 11. do 12. promenadni koncert na vrtu gostilne Kačič. Ob 16. javni nastop, po nastopu veselica s plesom.	,
X Društvo »Delo in eksistenca« je otvorilo nja Tyrsevi cesti 9/11., dvorišče, svojo kuhinjo, iv kateri nudi dobro in tečno hrano po sledečih cenah : celodnevna prehrana 8'— in 12-— Din, posamezni obroki pa: zajuterk s kruhom 2'-^, juha ali prikuha s kruhom 2'—, kosilo s kruhom 3'50 in 5'50, večerja s kruhom 3'50 in 5'50. Vabimo članstvo, da se poslužuje naše kuhinje, čimvečji bo obisk, tem boljša bo hrana. Odbor.
X Nov odbor društva vlagateljev denarnih zavodov v Ljubljani. Občni zbor društva vlagateljev denarih zavodov, ki se je vršil diie 4. julija je v pogledu zaščite vlagateljev, zlasti pa gledo sprememb zaščitnih zakonov in sodelovanja vlagateljev pri sanaciji v Dravski banovini sprejel več resolucij. V ta namen se je na občnem zboru sestavil tudi odbor, in sicer takole: Predsednik dr. Bogdan Žužek, odvetnik, podpredsednik Miroslav Zupan, stavbenik, tajnik Ivan Ušlakar, notar, blagajnik dr. Leon Blinc, trgovec, odborniki pa so. Josip Kavčič, posestnik, J. Verovšek, trgovec, H. Demšar, ih-dustrijalec, Anton Majdič, trgovec iz Kranja; člani nadzorstva so: dr. Pavel Krajec, zdravnik, Maks Schneider, trgovec in F. llrehorip, trgovec. — Prijave za prisop k društvu sprejema in pojasnila daje društvena pisarna v Ljubljani, Kralja Petra trg št. 3.
Dr. Milan Perko, zdravnik, Novi Vodmat 3, do 28. julija ne ordinira.
X Milijonski izdatki mestnega socialnega tirada v Zagrebu. Zagrebški mestni socialni urad je v preteklem poslovnem letu razdelil v mestnih ljudskih kuhinjah 213,454 kosil. Razen tega je razdelil med najbolj uboge sto tisoč kilogramov moke in triintrideset tisoč kilogramov drugega, živeža.
X Banovinska skupščina JUU — sekcije^ za Dravsko banovino. 11. in 12. t. m. bo v Ljubljani v Delavski zbornici banovinska skupščina JUU sekcije za Dravsko banovino. Poleg običajnih točk bosta na dnevnem redu referata o reformi učiteljske izobrazbe. Prosimo, da se prijavijo reflektanti za prenočišča sekciji JUU v Ljubljani vsaj do 10. t. m.
Prima lister suknjiče v vseh barvah dobite zelo poceni pri
PRESKERJU, Sv. Petra testa 14
Štedljivost za zimo . . ..........LUTZ
* Kmečki magazin, Ljubljana, Krekov trg 10 (nasproti Mestnega doma), Vas postreže z najboljšim blagom in najnižjimi cenami. Ako hočete kupiti in prihraniti denar, potem obiščite to trgovino.
X S konference naših založnikov. Zastopniki jugoslovanskih založnikov so na kongresu v Zagrebu ugotovili, da postaja naša inteligenca zaradi vpliva nemške in madžarske literature po. duhu bolj n-miška in madžarska nego slo, venska, hrvatska ali srbska. Madžarski in nemški agenti, ki imajo svojo centralo na Dunaju, so poplavili književni trg Jugoslavije. Založnik Geza Kohn iz Beograda je predlagal, naj se založniki združijo v Udruženje založnikov knjig. Na zahtevo, naj bi se prepovedalo prodajanje tujih in domačih knjig agentom po deželi, so književniki odgovorili, da je to edini način za razpečavanje jugoslovanske knjige med najširše plasti naroda.
1 X Premeščenje. V službo k operativnemu odseku zrakoplovstva je premeščen kapetan I. ki. Stanko Baiane, v zrakoplovno šolo je prestavljen za pomožnega učitelja kapetan II. ki. Rovšek Božidar. Za referenta k osiješki diviziji je prestavljen kapetan II. ki. šolar Josip, v štab 39. p. p. je prestavljen poročnik Močivnik Matija.
X Danes Sokolska prireditev v št. Vidu nad Ljubljano. Začetek ob pol 16. uri. Ne pozabite na to prireditev, je le enkrat na leto. Pridite, dobioodšli! Na svidenje v prijaznem Št. Vidu nad Ljubljano!
Čas si prihranite ako cistite vse Vaše Rovinaste predmete
s SERVITOR-VATO,
ker obranijo lesk (ne oksidirajo) mnogo dalje. Dobite v vsaki železninski in špecerijski trgovini EKSTRAKT družba, Ljubljana, Gosposvetska c.8
X Atentat s paradižniki in krompirjem. Na dubrovniški trg je prišla predvčerajšnjim neka gospa s svojo hčerko v kopalni obleki. Prodajalci s'0 se spričo tega tako razburili, da so gospo napadli s paradižniki in krompirjem. Šele stražnik je napravil red.
X Zahteve beograjskih učiteljev. Jugoslovansko učiteljsko združeni-? v Beogradu je sprejelo resolucijo, v kateri zahteva, naj ee reši vprašanje šolskih zgrab, ki morajo biti take, da bodo ustrezale vsem higijenskim in pedagoškim zahtevam in da naj se posveča posebna pažnja osebnosti učiteljev na osnovnih šolah.
X Prvi vlak iz Pančeva v Beograd. V petek eo dokončali dela na železniški progi med Beogradom in Pančevom. Prvi vlak je vozil iz Beograda v Pančevo 25 minut. S to železniško progo je dobila prestolnica prometno zvezo z Južnim Banatom.
X Tri mesece niso dobili plače. 30 natakarjev, med katerimi so tudi plačilni in drugo osobje restavracijskega osobja restavracije v Ratničkem domu v Beogradu so se pritožili v Delavski zbornici, da jim lastniki restavracije dolgujejo 79.000 Din. Tri mesece že niso dobili plače.
X Knjigovodski tečaj za mizarske obrtnike in pomočnike v Ljubljani. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani priredi poseben knjigovodski tečaj za mizarstvo. Tečaj bode pod vodstvom profesorja Tehniške srednje šole. g. Ivana Lenarčiča od 14. julija naprej deset nedelj. Vsakokrat dopoldne od 8. do 12. ure v jmitličju Tehniške srednje šole, vhod iz Mur-nikove ulice. Prijavite se najkesneje do 23. julija t. L z dopisnico na Zbornico TOL 14. t. m.
11. uri v nedeljo se bo brala sv. maša, nato slavnostni govori ter planinska zabava. Podrobne informacije daje pisarna SPD na Aleksandrovi cesti.
X Vse planinske postojanke SPD so sedaj stalno odprte in oskrbovane. Pota so popravljena.
X Kreftovi-»Malomeščani« v Pragi. Praško Veliko Mestno gledališče je uvrstilo v svoj repertoar za prihodnjo gledališko sezono tudi »Malomeščane« Bratka Krefta, našega pisatelja in režiserja.
X Tombola Sokola Škofja Loka se radi letalskega mitinga na Sorškem polju preloži na nedeljo dne 14. julija t. 1. na pol 4. uro popoldne.
X Naznanjam na številna vprašanja tem potom, da »Dečji dom kraljice Marije« še do danes ni preiskusil tkanino in kroje ge. Hočevar-Megličeve.
X Nacionalna ura. Danes ob 19.30 bo predaval g. prof. Fran Vodnik o »Stoletnici smrti velikega slovenskega prosvetnega delavca Matije Čopa. Prenos iz Ljubljane za Zagreb in Beograd.
Litopon
„Titanih1
.s» N R
Cinkovo belilo
„Briliant“
‘Wf-
pa pridite ob jx>] 8. uri v učilnico. Pristojbina znaša za udeležence po 50 Din, revnejšim udeležencem in brezposelnim pomočnikom pa ye na posebno prošnjo ali zniža ali pa popolnoma odpusti.
Priporočamo kvalitetne izdelke
fDAMSKE 1
Ikonfekcije/
PAULIN
Ljubljana, Kongresni trg
5
X Promoviral je 1. t. m. na Karlovi univerzi v Pragi tudi gosp. Danilo Tomažič, sin pred kratkim upokojenega šolskega nadzornika g. Tomažiča v Mariboru. Čestitamo!
X Diplomske izpite so v junijskem terminu 1935 na filozofski fakulteti v Ljubljani dovršili ti-le kandidat je in kandidatinje: Autrata Zorko (matematična skupina) ; . Ažbe Marijan (matematična skupina), Babnik Apolonija (biološka skupina), Benkovič Pavla (praktično-ke-mijska skupina), Brumen Vinko (pedagoška skupina), Dorror Marijan (praktično-kemijska skupina), Florjančič Joaip (skupina za občo zgodovino), Glinšek Franc (romanska skupina), Gnezda Josipina (biološka skupina), Gorinšek Helmut (germanska skupina), Guštin Ida (geografska skupina), Hrovatin Viktor (romanska skupina), Kopač Vinko (romanska skupina), Oblak S. Avksilija (skupina za občo zgodovino), Perpar Gabrijel (matematična skupina), Petri Marta (germanska skupina), Počkar Lju-bomira (germanska skupina), Schmidt Vladimir (pedagoška skupina), Slapar Jakobina (romanska skupina), Szillich Dragica (romanska skupina), Šušteršič Franc (matematična skupina), Tavčar Marijan (klasična skupina), Valenčič Anuša (germanska skupina), Vrbovec Kristina (pedagoška skupina). — Vsem di-r’ tiran filozofom iskreno čestitamo!
Avtomobilisti, pozor!
Najboljši bencin,
najboljše 100 0/0 am. avto-olje,
vse vrste strojnih olj
MStOlOŠi, Maribor, Kralja Petra trg 4
X Članom dijaške mladinske organizacije SPD. Sporazumno s Ferijalnim savezom srednješolcev v Dravski banovini daje Slovensko planinsko društvo za dijaško počitniško kolonijo brezplačno na razpolago 12 ležišč v planinski koči na Ratitovcu in 12 ležišč pa na Malnarjevi koči pod Črno prstjo. Vsaka skupina bo bivala v kočah lahko 14 dni, to pa pod vodstvom in nadzorstvom šolnikov-plan inčev, odnosno izkuš.enih akademikov, ki so člani Akademske planinske skupine SPD. Hrano, ki bo obstojala v preprosti toda tečni in obilni pripravi, bodo kuhale oskrbnice ter bo stala Din 10—14 dnevno. Slovensko planinsko društvo prispeva na prošnjo revnejšim dijakom tudi celotni znesek za Stroške prehrane. Prav tako bo tudi Ferijalni savez prispeval znaten znesek za prebrano. Prvi dve skupini odideta na letovanje že med 15. in 20. julijem. Pozivamo vse dijake, ki so člani Planinske skupine Ferijalnega saveza, a se še niso prijavili za kolonijo pri Ferija!nem Savezu v Ljubljani, da ?'e javijo neposredno pri Osrednjem odboru SPD v Ljubljani s Točnim naslovom, da morejo pravočasno dobiti sporočilo, ali so sprejeli v planinsko kolonijo.
X Proslavo 40 lelnice Orožnove koče na Črni Prsti priredi Slovensko planinsko društvo v Ljubljani v nedeljo 14. t. m. črna Prst je znana po svoji krasmi flori in razgledu na Triglavsko pogorje. Prva skupina se odpelje v soboto z vlakom ob 12. mi, druga skupina pa v nedeljo zjutraj z izletniškim vlakom. Ob
Uubliana
DNEVNA PRATIKA
Nedelja, 7. julija. Katoličani: Vilibald, škof; pravoslavni: 24. junija. Rojstvo Jovana Kr.
DEŽURNE LEKARNE
Sušnik, Marijin trg 5, Kuralt, Gosposvetska cesta 4, Bohinec, Cesta 29. oktobra 31.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Sokol IH. ob 16. telovadni nastop na telovadišču ob Tyrsevi cesti.
*	S. K. Slovan. Seja glavnega odbora ko v ponedeljek ob 8.30 v društveni sobi v gostilni Krušič. Tajnik I.
*	»Tabor« delavsko in podporno društvo priredi tudi letos v nedeljo 7. t. m. veliko letno prireditev na vrtu restavracije »Pri Levu«. Ni potrebno še posebej poudarjati, da nudi društveni pevski zbor z vsakokratnimi svojimi nastopi velik umetniški užitek. Tudi zabave ne bo manjkalo. Ples in šaljiva pošta bosta združevala posetnike v prijetno domačnost, srečolov pa nudil priliko, da posetniki poskusijo svojo srečo. Ker je ves čisti dobiček namenjen izključno le za vzdrževanje društvenega prenočišča na Viču, upamo, da se bo občinstvo odzvalo v obilnem številu našemu iskrenemu vabilu.
Maribor
Д Nočna lekarniška služba. V nedeljo imata nočno lekarniško službo Vidmarjeva lekarna na. Glavnem trgu in Savostova lekarna na Kralja Petra trgu.
Žima in gradi za madrace, perje itd. in vso manufakturno blago, kupite dobro in poceni pri
Feliks ŠKRABI, Maribor, Gesposkaul.l!
Д Dve promociji. Na ljubljanski _ tehnični fakulteti je bil diplomiran za inženjerja kemije z odličnim uspehom g. Rihard Reher, sm predsednika mariborske Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev. — Na Dunaju pa je napravil inženjerski izpit g. Friderik Gj'isser iz Fale. Obema inženjerjema tudi nase čestitke !
д Harmonikarji na turneji. Harmonikarji »Harmonije« so odšli te dni na daljšo turnejo po naši državi. Nastopili bodo v Sisku, Brodu, Dubrovniku, Sarajevu in drugod.
Д Rokoborbe. V petek zvečer je v 4. kolu Črna maska zmagala nad Madžarom Bognar-jev, prav tako v 4. kolu je premagal Poljak Serbinsky Bolgara Beliča, v 2. kolu pa Nemec dr. Audesch Jugoslovana Markoviča.
Д Namesto v bolnico — v zapor. V petek popoldne se je zaradi starostne oslabelosti zgrudil na Koroški cesti 731etni brezposeln- delavec Vincenc Rotman. Poklicani reševalci so ga takoj prepeljali v bolnišnico, kjer ga pa zaradi prenapljenosti niso mogli sprejetij Onemoglega starčka so nato morali prepeljan v
policijske zapore in so mu tam nudili potrebno pomoč.
Д Obilen plen vlomilcev. Pred dnevi so v trgovino trgovca Pavlina pri sv. Petru pod Sv. gorami vlomili neznani tatovi in odnesi raznega mnufakturnega blaga, tobaka in cigaret v skupni vrednosti okoli 8000 Din. Po vlomu so zločinci zbežali.
ELEKTR0-tebnično podietie
ILIČ VLADISLAV, MARIBOR
Meljska cesta 2
se priporoča cenj. tvrdkam in privatnikom za instalacijo elektrotehn. naprav. Prodajam vse v to stroko spadajoče predmete
Д 66 metrov domačega platna je ukradla Soletna Marta G. Mariji Kovačevi na Slomškovem trgu. Pri tem so jo zalotili in se bo za tatvino zagovarjala pred sodiščem.
Vse hitu
Kam ?
V trgovino pohištva in tapetniških izdelkov
E. ZELENKA, Maribor, Ulica X. oktobra
kier se dobi vse za stanovanjsko opremo. Vzamejo se tudi v plačilo hranilne knjižice.
Д Najdeno kolo. Policijska kronika je doslej vedno beležila tatvine koles, ki so bile zelo pogoste. Tokrat pa je izjema, da je našel policijski stražnik v Mesarski ulici žensko dvokolo, kateremu ni hotel biti nihče lastnik. Kolo je najbrže ukradeno. Lastnik naj se zglasi na policiji.
Celie
■	Tečaj za mizarje. V času obrtne razstave dne 11. in 12, avgusta bo tečaj za mizarje. Vodil ga bo strokovni učitelj za Dravsko banovino g. Ivan Kregar v Obrtnem domu.
■	Napredovanje rezervnih oficirjev. V čin rezervnega pešadijskega poročnika sta napredovala policijski uradnik g. Franjo Berdnik in odvetniški kandidat g. Mirko Lovrec, v čin rezervnega artiljerijskega poročnika pa odvetniški kandidat g. dr, Ivan Belle. Čestitamo!
■	»Svoboda« v Celju. Danes bo v Celju revija delavskih množic od vseh strani Slovenije. Posebni vlaki pridejo iz Maribora, Ljubljane, Kranja, Prevalj in z Jesenic. Ob 10. dopoldne bo nogometni brzoturnir na Glaziji, razen tega pa .bo enajst godb igralo od 10. do 11. na raznih krajih mesta. Popoldanski spored se začne ob 2. uri na Glaziji s petjem moških in mešanih zborov in godbo. Zvečer bo tam ples in veselica. Prebivalstvo je vabljeno, da izvesi zastave za dobrodošlico pričakovani množici delavnega naroda.
■	Nov profesor glasbe. Bivši naš mestni kaplan g. Gregor Zafošnik je končal študije na glasbeno-pedagoškem oddelku dunajske drž glasbene akademije in je položil profesorski izpit z odličnim uspehom. Čestitamo!
■	Obrtna razstava. Od 4. do 18. avgu bodeta zaprti za promet ulici a) Gregorčiči od odcepa Miklošičeve do Levstikove ul» , b) Zrinjskega od Levstikove ulice do mostič ob koncu zemljišča mestne narodne šole. Z prti del ulic se bo uporabljal za namene ob- -ne razstave.
■	Še glavna skupščina sreskega združen : trgovcev. Ob priliki glavne skupščine združenja trgovcev za sreze Celje, Gornji grad _m. Šmarje pri Jelšah v Celju, ki je bila 2o. junija v Celju, je podal k poslovnemu poročilu predsednik nadzornega odbora gospod Maks Cukala prav obširno in v podrobnostih^ izdelano nadzorstveno poročilo, iz katerega je izhajalo, da je nadzorni odbor združenja pregledal celokupno poslovanje združenja, zlasti poslovanje finančnega značaja, pri čemer je našel nadzorni odbor, da so vse vknjižbe skladne s prilogami, tako da je nadzorni odbor sklenil predlagati občnemu zboru, da podeli upravi razrešnico, ki je bila tudi soglasno sprejeta. Za vestno poslovanje nadzornega odbora se je glavna skupščina oddolžila z viharnim odobravanjem.
■	Sestava uprave sreskega združenja trgovcev. Na seji uprave združenja dne 1. julija t. L se je uprava sestavila takole: L dih Viktor, trgovec iz Žalca, predsednik; Kosir Ludvik, trgovec iz Prekope, 1. podpredsednik; Preaz Alojz, trgovec iz Rogatca, 2. podpredsednik; Goričar Matija, prostovoljni član iz Mozirja, 3. podpredsednik. — Na isti seji je uprava s pooblastili občnega zbora predelala izvedbo proračuna za leto 1935, pri čemer se ie proračunska postavka potrebščin, sprejeta na občnem zboru, znižala od Din 129.844-— na Din 121.600-—. Za uravnovešenje proračuna so bile izvedene vse možne redukcije do skrajnosti.
IV. Mariborski teden“ з.-п. avgusta 1935.
Revija nacijonalne produkcije. Tekstilna .azstava, splošna industriiska ve-
K,:
So’-';
Hacocafo ,,(fias Hazbda" !
IZDELUJE	90LIDUQ
itusaRna st. deti
Važni zaključki meščansko šolskega učitelhtva
Ljubljana, 7. julija.
Danes okrog poldne so zaključili svoje zborovanje v Delavski zbornici jugoslovanski učitelji meščanski šol. Uspeh zborovanja je bila resolucija, ki jo hoče Združenje poslati prosvetnemu ministrstvu v presojo in upoštevanje. Za ta namen so bili že včeraj popoldne izvoljeni razni odbori, ki naj bi izdelali načrte za spremembo in izpopolnitev pravil Združenja, za spremembo in izpolnitev zakona o meščanskih šolah, poseben odbor za sestavo proračuna, za upravljanje fonda Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja in odbora za sestavo resolucije.
Vsi omenjeni odbori so danes poročali o vseh teh vprašanjih, nato pa so zborovalci z nekaterimi dopolnitvami sprejeli tole resolucijo:
Meščanskim šolam je odmerjeno kulturno, nacionalno in socialno področje. V sodobni gospodarski depresiji imajo v domovini nalogo, da ustvarijo nov gospodarski naraščaj, ki bo znal izkoristiti prirodno bogastvo svoje zemlje v taki meri, kakor je danes to že običaj v drugih naprednih državah in da pripravijo nove. generacije za izgraditev enotne jugoslovanske ideologije in kulture. Da bo delo meščanskih šol rodilo uspehe, pa je treba čim-prej spremeniti sedanji zakon o teh šolah v smislu izrečenih predlogov glavnega odbora Združenja. Ministrstvo prosvete naj določi
splošni načrt in program za vse tri smeri teh šol, nato pa se bo ta načrt postopoma uvajal, počenši s prvim razredom, število učnih ur naj znaša največ 30 za razred. Predpisi, ki veljajo za največje število učnih ur v srednjih šolah, naj se raztegnejo tudi na meščanske šole, prav tako pa tudi predpisi za nižji tečajni izpit, šolski proračuni, ki so jih sprejeli mestni šolski odbori, naj se brez iz premembe vnesejo v občinski proračun ,V mestih, kjer je več meščanskih šol, naj se osnuje poseben šolski odbor za meščanske šole. Nove zgradbe za meščanske šole naj se zgrade, kjer je to potrebno, osnuje pa naj se nekaj poskusnih meščanskih šol, v katerih naj bi se preizkušal prvi učni program. Učbeniki, ki jih izda država, morajo biti čim cenejši, a ocena teh učbenikov naj se zaupa komisiji učiteljev mešč. šol. Resolucija prosi ministrstvo, da se naj prevedejo in razvrstijo vsi redni učitelji in ravnatelji meščanskih šol. Zaradi boljšega uspeha v pouku je treba zagotoviti učiteljem stalnost, izpraznjena mesta pa dopolnjevati na tečaju, ki se naj objavi vsako leto meseca maja. Res potrebna premeščenja učiteljev naj se vrše samo med velikimi šolskimi počitnicami. Ravnateljstvo ženskih mešč. šol naj vodi samo ženska, učiteljice ženskega ročnega dela pa naj se postavijo samo na onih šolah, ki imajo zadostno število ur ženskega ročnega dela. Minister za prosveto naj določi izplačilo stanarine učiteljem osnovnih šol, ki so dodeljeni na delo v mešč. šoli in učiteljicam, ki so množene z učitelji mešč. šol, v začetku šolskega leta pa je treba na meščanskih šolah postaviti potrebno število sposobnih učiteljev, sorazmerno po strokah. Ob priliki dijaških izletov naj dobe učitelji 75% popust pri vožnji, pri večjih izletih pa naj se spremljevalcem nadomeste potni stroški tako, kakor profesorjem srednjih šol. Diplomirani slušatelji višje ped. šole naj se ne dodelijo samo na delo, ampak naj se takoj nastavijo za učitelje. V sako leto naj se pošlje nekoliko učiteljev v tujino radi izpopolnitve njihove strokovne izobrazbe.
Sledile so nato volitve nove uprave Združenja učiteljev mešč. šol. Od 75 opolnomočenih odposlancev se je volitev predsednika udeležilo 73. Za gospoda Jos. Rukavino, dosedanjega predsednika, je glasovalo 64 delegatov, za g. Gjorgjeviča G j org ja 8, ena glasovnica pa je ostala prazna. Kandidacijski odbor je predložil listo nove uprave in so bili s 64 glasovi proti 2 glasovoma izbrani : I. podpredsednik Makso Hočevar, za tajnika Dragoljub Ata-nacković, za blagajnika Ivan Kalinič; za namestnike pa: Branko Divljan, Stanko Prva-novič, Bogoljub Radulovič; v nadzorni odbor so prišli: Gjorgje Gjorgjevič, Nikola Pavlovič in namestniki revizorjev Jezdimir Milenkovič in Jovo Marjanovič.
S tem je bilo glasovanje meščanskošolskih učiteljev zaključeno. Popoldne so si gostje ogledali umetniško razstavo v Jakopičevem paviljonu, zvečer pa so imeli večerjo na Bellevue. Nedeljo nameravajo uporabiti predvsem za izlete na Gorenjsko in na Bled.
Sezona у Dobrni
Vse kaže, da bo letošnja rekordna
Dobrna, 6. julija.
Uprava banovinskega zdravilišča Dobrna pri Celju utegne imeti dosti skrbi. Ene skrbi fin to največje skrbi vseh zdraviliških uprav, zlasti v današnjih časih krize) pa le nima. Namreč: Kako napolniti zdravilišče z gosti?
Dobrna se pač polni sama in dotok ^gostov narašča od leta do leta. In že letošnja predsezona je zaznamovala doslej še nobeno leto doseženo visoko število 733 gostov, za sto gospov več kot jih v statistiki Dobrne izkazuje leto 1933, ki je imelo v vsej povojni dobi najboljšo predsezono.
Vse kaže, da bo letos v Dobrni rekordna
sezona. Zdaj je pričela glavna sezona in z njo pravcat naval gostov. Letos novozgrajeni levi trakt zdraviliškega doma, jedva dogotovljen, je že tudi zaseden. V štirih nadstropij je prirastlo tu nad 60 ličnih sob, opremljenih z vsem komfortom: tekoča mrzla in topla voda, kopalnice, lift — vsa udobnost, ki jo moderen zdraviliški dom mora nuditi svojim gostom. Za prihodnje leto bo prenovljen tudi osrednji trakt, ki dobi eno nadstropje več, nadalje so v načrtih tudi še razne druge izgraditve in preadaptaeije, tako pomnožitev kabin in ležalnih lop, — to je razveseljiv napredek Dobrne. In kadar se bo povzpela še do odprtega bazena, kopališča na prostem, tedaj bo zares biser med našimi zdravilišči in letovišči.
Niso samo toplice, zdravilna moč vrelca in lepa lega kraja tisto, kar daje Dobrni sloves in ji pridobiva toliko prijateljev,
ampak tudi njena solidnost. Se pravi: Dobrna je poceni. To se ji mora priznati, da si je vedno znala obvarovati to pošteno domačnost. Le, kjer ima zavest, da ga ne odirajo, tam se gost počuti dobro in le tja se rad vrača.
Tudi vsi privatni hoteli, gostilne, pensioni, tekmujejo med seboj v zmernih cenah, dobri kuhinji, pazljivi postrežbi in so zato enako priporočljivi.
Na Novem gradu, tem gosposkem pen-zionatu, ki ga obdaja neka tiha, zasanjana idiličnost in romantičnost, se zbirajo stari zvesti gostje, ki zahajajo semkaj redno vsako leto. A tudi mnogo novih je prišlo. Za parlamentarne počitnice pa so že napovedani ti in oni državniki, več ali manj znameniti, politiki, novinarji, ministri bivši in bodoči. In mala sobarica Micica, naša domača umetnica, ki pozimi pridno suče slikarski čopič, mora zdaj še pridne j e sukati omelo.
Sezona ze v polnem razmahu, Dobrna
Pri otvoritvi je pokrovitelj obrtniške razstave na liceju ban g. dr. Dinko Puc predvsem obširno poudarjal svoje veliko veselje, da z obrtniki razstavljajo tudi umetniki, ki najrazličnejšim
obrtnim strokam dajejo pobude k napredku in sodelujejo z obrtniki s tem, da za najrazličnejše stroke izdelujejo načrte.
Največje veselje mi je pa napravil mladi ab-solvént strojne delovodske šole, ključavničar Stane Cinnan, ki je s» svojimi starimi pocinje-
polna življenfa in vrvenja. A kljub obilici gostov vlada v zdravilišču mir, potreben bolnikom in tudi sicer zdravim, a željnim oddiha in odpočitka. Povsod opažaš odločno, smotreno roko zdraviliške uprave, ki z discipliniranim osobjem skrbi za vse, kar treba v zadovoljnost gostov.
Torej kar pridite, milostiva, v Dobrno. Vaši živci so tega potrebni. In nič se ne skrbite radi sobe, dovolj je prostora v Dobrni in povsod boste dobro spravljeni. Samo Vam priporočamo, milostiva, da se nekaj dni prej najavite, tedaj bo za Vas odlično poskrbljeno. Ne naredite, kakor je naredila tista dama z juga, ki je v gluhi noči prihrumela ko huda ura in alarmirala vso Dobrno. Takšen nenadni prihod v veliki sezoni je vedno združen z razburjenjem.
In ne plašite se, milostiva, češ, zdaj je preveč vrveža v Dobrni. Saj človek ne gre
na letovišče, da bi se dolgočasil! čim več ljudi, tem kratkočasneje, čim bolj pisana družba, tem bolj zanimiva!
In tako dobrodejno je, milostiva, ležati v tem toplem kipečem vrelcu, občutiti njegovo čudovito osvežujočo in pomlajevalno moč... Dobrodejno je, ždeti v tem krasnem, od rožnih vonjav prepojenem parku, brati kako lepo knjigo ali pa tudi takole malo sanjariti... Dobrodejno je sprehajati se po teh hladnih gozdovih in srkati v pljuča njih čisti, krepki ozon ... In ako si milostiva, še sicer kaj zaželite, kar bi — recimo — dobrodejno zaposlilo Vaše srce in Vašo fantazijo, tudi kaj takega je v Dobrni dovolj. In ako Vam, milostiva, morda ni prav razumljivo, kaj hočemo s tem reči, tedaj prosimo, preberite si tisto, kar je v neko okno tam na Novem gradu pred sto leti zapisala z demantom svojega prstana srečno-nesrečna baronesa. To bo Vašemu srcu in Vaši fantaziji prav gotovo dalo nekaj opravka, milostiva! J. Fr. Knaflič.
n imi okovi in železnimi kovanimi lestenci ter svetilkami pokazal več, kakor smo do sedaj videli na katerikoli obrtniški ali šolski razstavi. Uporablja z razumevanjem domače motive, ozi-
ra se na stare nagrobne križe in okenska omrežja ter tako ustvarja moderne predmete, ki so zlasti primerni za naše kmečke sobe, ker so te stvari res domače. Kovmostiskarstvo Karla Hribernika ima poleg raznih posod za špecerijo in kuhinjsko opremo tudi prav lepe na-
OeLASI
v našem dnevniku
^ //////
■ ■ ■ z njimi
Sporočite nam svoje želje in zahtevke, pretino Inserirete, mi Vam bomo postregli brezplačno In neobvezno s sodobnimi teksti, osnutki, Idejnimi skicami moderne inseratne tehnike. — Pošljite nam v oceno in analizo lastne osnutke ! Naš reklamni strokovnjak Vam bo že v enem tednu odgovoril objektivno In stvarno. — Oglasni oddelek dnevnika
„Glas naroda“ / Ljubljana / Nebotičnik
Umetno$t na obrtniški razstavi
Dvorana oblačilne stroke,
ki se odlikuje po posebno lepo aranžiranih razstavah.
mizne servise in pokale, Josip Otorepec pa tudi v baker in med tolčene servise za kavo v orientalskem slogu. Ali bi ne bilo prav, če bi poskusili tudi s starimi bogato ornamentiranimi škafi in drugimi posodami? Stanko Pirnat razstavlja raznovrstne peči in posode za rože in se tudi zanima, kako bi našel dobre vzorce sta-
rih domačih peònie. Sobni in dekorativni slikal Ivan Martinc je sicer pokazal le precizno izd e lane vzorce starih slogov in moderne tapete vendar bi bil lahko razstavil tudi prav dobre tapete z domačimi motivi. Najvestnejši pomočnik kiparjev in medaljerjev je pa Franc Mostar, ki z vso preciznostjo uveljavlja kipdrska dela v bronu in drugih kovinah, kiparstvo samo pa prav bogato uporablja Kuuovar Franjo, ki je poleg že opisanih marmorjev razstavil celo galerijo nagrobnih spomenikov za vse plačilne stopnje in okuse. V umetnostno obrt pa spada tudi brusilec stekla in ogledal Mirko Miškec, ki je nenavadno spreten v svoji stroki.
Modna konfekcija Alojzija Pavlina nam je odlično aranžirano pokazala najmodernejše, kar se sploh dobi v damskih plaščih, kostumih in kompletih. Poglejte to kvalitetno konfekcij c ki jo res lahko nosi vsaka dama — prav tako, kakor ludi ga. I. Salaj postreže z najmodernejšimi stezniki in nedrčki. Tudi v teli stvareh je treba imeti že najfinejši, res umetniški okus
Stavbenik Miroslav Zupan je razstavil modele in načrte naših najbolj znanih arhitektov, ki ji! je oživotvori] z največjo solidnostjo, kar st lahko prepričamo na Iliriji, občinskem domu \ št. Vidu in tudi na stanovanjski hiši Banovinske hranilnice v Gradišču.
Da pa z razstave ničesar ne izgine, je pa poskrbel Karel Sinkovič s svojim izumom, namreč s patentiranim aparatom za javljanje vlomov. Samo dotaknite se kake stvari, ki jih razstavlja graverska tvrdka Sitar in Svetek, in že zazvoni zvonec ter prikliče vse varuhe razstave in obiskovalce, da tat" gotovo ne zbeži.
*
Med zelenimi palmami sredi dvorane dominira bronasti kip blagopokojnega kralja Aleksandra, mojstrovina kiparja Nika Pirnata.
Naš mojster Rihard Jakopič, ki vživa svetoven sloves na pozornici likovne umetnosti, razstavlja kolekcijo živih tihožitij z rožami in nekaj pokrajinskih barvnih simfonij. Pred vsem je treba omeniti: »Bela-gonija«, »Astre in gladijole«, »Mak«, »Anemone in tulipani«, »Večer na Barju« in »Grapa«. Vse slike so slikarsko občutene in v sebi zaključene.
V	svoji ravni narodni črti koraka siikai Maksim Gaspari, le da mu je v zadnjem času zopet bolj priljubljeno olje, kakor pa kombinirana grafična tehnika. V olju se nam kaže naraven, brez vsiljivih tehničnih bravur in korajžnih zamahov. Tankočutni opazovalec vidi na teh oljih tipične poteze njegove roke. »čebelar«, dobrodušni ded
prinaša vnuka pred svoj »sladki« gradič------
solnčni ulnjak. »Marija z Bledom« se nam zdi kakor lirična pesem v alpskem barvnem akordu. Etnografsko-dolenjska je »Pomlad« in tudi »Mala Ziljanka« dehti po naši Zemlji.
Dva baržunasta pastela Božidarja Jakca spričujeta visoki kult njegove tehnike in profinjeno občutljivost njegovega očesa za finese nians, barve in konture. Čudovite so njegove podobe, ki so kakor pesmi, opevajoče mnogokrat njegovo ljubljeno Novo mesto in okolico. »Kandija pred nevihto« nas predstavlja v tisti milje, kar naj posebej omenimo.
Anica Zupančeva, naša nadarjena slikarica s svojim moškim barvnim rokopisom razstavlja tri olja, med katerimi so posebno posrečine »Vrtnice« in »Tihožitje«.
Slapernik Rajko nas popelje v prirodo s 3 slikami v olju, med katerimi prednjači »Sava« z ozadjem Kamniških planin.
V	znani, širokopotezni tehniki razstavlja Fran Klemenčič tri pokrajine iz ljubljanske okolice »Mali Graben«, »žitno polje« in »Gradaščica«. Vse so močno slikarsko ob čutene in zelo ugajajo.
V	svežem zamahu so vržene na platno slike Frana Palovca. Očitujejo sodobno zagrebško šolo, ki se je bo pa Sčasoma otr-sel, ako bo študiral detaile, ki so tudi važ kakor celota predmeta.
Ivan Vavpotič razstavlja le eno sliko, k pa dovolj jasno izpričuje kvaliteto njegov-slikarske tehnike. To je »Sv. Ana pri R.c gaški Slatini«, pokrajina v nežnem zelen j in mojstrski kompoziciji.
Poleg domačinov razstavljata tudi hrvat ska gosta Balaž in Majkovski, Prvi nar kaže 4 monotipije iz socialnega obeležja med katerimi je najboljša »Iz posla«. Majkovski pa je slikar našega morja, ki nar-ga prikazuje na šestih originalih
Sport
Odmevi
Poluradna »La Bulgarie« objavlja uvodnik pod naslovom »Obisk generala Atanasova v Beograd u«, v katerem omenja na prvem mestu prisrčni in bratski sprejem, ki so ga izkazali v Beogradu predsedniku zveze bolgarskih Junakov generalu Atanasovu. Članek se končuje z besedami : Prisrčni sprejem, ki» so ga priredili generalu Atanasovu in njegovi delegaciji v Jugoslaviji, jasno kaže, da je naletela pobuda zveze Junakov na najlepši sprejem v jugoslovanskih krogih, ki so takoj spoznali njen velik pomen. Ni dvoma, da se bodo številni Sokoli odzvali povabilu naših Junakov in da se bodo podvizali v Sofiji izkazati jim prisrčne svoje simpatije, dobro vedoč, da bo njihov duh tovarištva in njihov mladeniški pogon pospešil globoko medsebojno spoznavanje obeh narodov, ki sta oba enako željna dela za mir in mednarodni sporazum.
—o—
O nalogah Italije razpravlja v italijanski fašistični reviji »Nuova Italia«, ki izhaja v Parizu, Italo Sulliotti, ki piše med drugim: »Ni naš namen dajati nasvetov Angležem ... Vendar se bodo morali tudi oni odločiti ža spremembo tona vsaj tedaj, ko govore o dolžnostih Italije do DN. Ni mogoče dolgo sedeti na dveh stolih... Potrebno je, da zdaj vedo, da rešitev naših afrikanskih zadev pözna enega samega sodnika, Duceja, in en sam protokol, njegov govor v Cagliari. Dolgo vrsto let smo se trudili, da bi korakali skupno z bivšimi zavezniki. Zato se samo radujemo, ko vidimo, da je sporazum, ki sta ga ustvarila Duce in Pierre Lavai, ostal nedotaknjen in čedalje bolj uspešen med Francijo in Italijo v znamenju bele civilizacije. Za vse druge je dovolj, če čakamo na logiko dogodkov«...
Za primer itali j a n s k e ga arg u -men tiranja v spor u z Abesinijo hočemo posneti nekaj vrstic iz članka, ki ga je pod naslovom »Na napačni poti« objavil rimski »Giornale d’Italia«, kjer čitamo med drugim : »...z angleške strani se proučuje možnost neke akcije DN proti Italiji. Da bomo jasni, hočemo opozoriti na nekaj primerov DN. Japonska je bila v znanem konfliktu s Kitajsko. Zadeva je povzročila veliko hrupa in živahne diskusije. Japonska se je naveličala m je odšla iz Ženeve mnogo hitrejše kakor je svoje-časno prišla tja. Potem je uredila Mandžurijo po svoji mili volji, no, in zdaj pospravlja počasi Kitajsko v ožjem pomenu besede. Ali bi ne bilo na mestu, da spregovori par besed Japonski; preden obtožuje Italijo, da zadaja smrtni udarec ženevski ustanovi? — Drug primer: Nekega lepega, dne Bolivija napade Paragvaj, ker zahteva izhod na morje. Paragvaj, seveda, se upre. Niti vojne napovedi ni bilo in se to razume samo po sebi, saj sta obe državi članici DN; medsebojno borbo nadaljujeta cela tri leta. Zakaj Anglija odločilno ne intervenira tudi v tem konfliktu med dvema civiliziranima državama, bolj civiliziranima od Abesinije, da bi napravila konec neznosnemu škandalu DN? — In še en novejši primer: Nemčiji se zazdi, da DN misli še vedno z versajsko mentaliteto in ker ji ta mentaliteta ni ljuba, zapusti DN tudi ona. Ta primer je toliko bolj težak, ko prav sedaj Nemčija obnavlja svoje letalstvo, svojo vojsko in objavlja svoj pomorski načrt. Kaj pravi na vse to Anglija,«
Ilirija : Maribor
Danes nastopita v zaključni tekmi za prvenstvo LNP, ljubljanska Ilirija in mariborski Rapid. Ta tekma bo odločila, kdo bo letošnji podsavezni prvak Dravske banovine. V slučaju, da bi Ilirija ne zmagala, bo imel dobiček tretji, t. j. SK železničar iz Maribora, ki bi na ta način postal letošnji prvak. Ker imata oba konkurenta precej izenačeni ena j storici, se obeta hud boj.
Ligaške tekme
Danes se nadaljuje tekmovanje za državno prvenstvo in igrajo:
V	Sarajevu: Sla vi ja : Primorje.
V	Beogradu : BSK : Jugoslavija.
V	Zagrebu : Grad janski : Sla vi ja (O.)
V	Splitu: Hajduk:Hašk.
Plavalni svetovni rekordi
Na svoji zadnji seji je FINA uradno potrdila nove svetovne rekorde, v kolikor gre za meterske proge. Nova lista svetovnih rekordov izgleda takole:
Gospodje:
100 m prosto 56,8 Fick (USA) 1934 New-Haben;
200 m prosto 2:08 Weissmüller (USA) 1927 Ann Arbor;
300 m prosto 3:24,4 Gilhula (USA) 1933 Detroit;
400 m prosto 4:46,4 Makino (Japonska)
1933	Tokio:
500 m prosto 5:57,8 Medica (USA) 1933 Seatle;
800 m prosto 10:01,2 Makino (Japonska)
1934	Tokio;
1000 m prosto 12:41,8 Negami (Japonska) 1934 Tokio;
1500 m prosto 19.07,2 Borg (švedska) 1927 Bologna ;
100 m prsno 1.12,4 Cartonnet (Francija) 1933 Paris;
200 m prsno 2.42,4 Sietas (Nemčija) 1935 Düsseldorf ;
400 m prsno 5.50,2 Rademacher (Nemčija) 1926 New-Haben;
500 m prsno 7.33,1 Schwarz (Nemčija) 1933 Braunschweig;
100 m hrbtno 1.08,2 Kojac (USA) 1928 Amsterdam;
200 m hrbtno 2.32,2 Kojac (USA) 1930 New-Haben;
400 m hrbtno 5.37,6 Kavazu (Japonska) 1933 Tokio.
Dame :
100 m prosto 1.04,8 den Ouden (Nizozemska) Rotterdam 1934;
200 m prosto 2.28,6 den Ouden (Nizozemska) Rotterdam 1933;
Tabor. G. julija. Včeraj je bil prvi zlet ni dan pokrajinskega zleta COS. Praško Sokolstvo se je pripeljalo v 4 posebnih vlakih v številu nad 4,500. Jugoslovanska delegacija 30 oseb pod
300 m prosto 3.58 den Ouden (Nizozemska) Rotterdam 1933;
400 m prosto 5.16 den Ouden (Nizozemska) Rotterdam 1934;
500 m prosto 6.48,4 den Ouden (Nizozemska) Rotterdam 1935;
800 m prosto 11.44,3 Knigth (USA) Jones-Beach 1933;
1000 m prosto 14.44,8 Madison (USA) Newyork 1931;
1500 m prosto 23.17,2 Madison (USA) Newyork 1931;
100 m prsno 1.24,5 Hölzner (Nemčija) Kopenhagen 1935;
200 m prsno 3.00,4 Mayehata (Japonska) Tokio 1933;
400 m prsno 6.14,8 Mayehata (Japonska) Tokio 1933;
500 m prsno 8.03,8 Mayehata (Japonska)
Tokio 1933;
100 m hrbtno 1.16,8 Mastenbrock (Nizozemska) Düsseldorf 1934;
200 m hrbtno 2.49,6 Mastenbrock (Nizozemska) Amsterdam 1935:
400 m hrbtno 6.05 Mastenbrock (Nizozemska) Basel 1935.
Kratke športne vesti
V Wimbledonu je zmagal v finalu Anglež Perry nad Nemcem v. Crammom s 6:2 in 6:4.	*
Ameriški plaVač Ralph Flamagen je postavil v Detroitu nov svetovni rekord. Eno miljo (1609 m V je preplaviti v času 21.00.4. Dosedanji svetovni rekord nà tej progi je imel Šved Arne Borg (21.06.8). Flamagen je pri,, tej priliki premagal tudi slavnega plavača Jacka Medico.
Deveti plavalni dvoboj Francija :Nemčija bo v nedeljo v plavalnem stadionu Tou-relles v Parizu. Nemška ekipa šteje 40 pla-vačev.
Joe Louis se bo boril 7. avgusta z Kingom Levinskym.
Nemška nogometna B-reprezentanca se je odpeljala na Islandijo, kjer bo odigrala tri tekme.
Listo najboljših boksarjev sveta so sestavili v Ameriki in glasi: 1. Braddock (USA), 2. Joe Louis (USA), 3. Schmeling (Nemčija), 4. Baer (USA), 5. Camera (Italija),
6.	Neusel (Nemčija), 7. Hamas (USA), 8. Lasky (USA), 9. Doyle (Irska), 10. Peter-sen (Anglija),
V| dirki za »Grand Prix« Barcelone je zmagal Fagioli na Mercedes-Bènzu, pred Caracciolo. Pri dirki bi se bil za las ponesrečil Italijan Nuvolari. Gledalcev je bilo 70.000.
Španski pokal si je letos osvojil FC Sevilla z zmago nad Sabadel (3:0).
vodstvom načelnika br. dr. Piclilerja, v kateri so I. nam. staroste SKJ br. Cangi, Verij Švaj-gar, Jeras in Kovač. V Tabor je prispela tudi 12-članslca delegacija za mejnih ukrajinskih
Sokolov pod vodstvom staroste br. inž. Citata Jn delegacija ruškega Sokola s,starosto br. Vi-iiičukom iz Prage. Posebno svečano so bili sprejeti češki Sokoli z Dunaja, ki jih je prišlo 74. Tekom včerajšnjega dne "se je zbralo nad 10.00 češkoslovaškega Sokolstva. Pri prvi dopoldanski javni telovadbi je bilo obširno zle-tišče napolnjeno do kraja z gledalci. Vlado je zastopal minister Machnik. dalje so bili navzoči bivši ministrski predsednik Udržal, komandant garnizije polkovnik Krištof, seveda tudi predsedništvo ČOS s starost br. dr. Bakovskim, Javna telovadba je uspela nadvse pričakovanje, zlasti pa se je odlikovala vzorna vrsta članov ČOS na drogu. Vihar navdušenja je doživela devetorica jugoslovanskih Sokolov, ki je pod vodstvom br. Ivana Kovača izvedla telovadno skladbo »Hej trubači«. Vzorna izvedba je zadivila občinstvo, poročajo češki listi. Javno telovadbo je zaključila skupina članov in članic, pri kateri je bilo med navdušenimi ova-vijami pobratimstvo jugoslovanske in češkoslovaške zastave. Zletne slavnosti so se danes nadaljevale.
Idejni temelji bolgarskih Junakov
O idejni vsebini organizacije bolgarskih Junakov je napisal v sofijskem »Miru« Georgi]' D. Kožuharov daljši članek, iz katerega posnemamo kratek odstavek, da prikažemo našim bratom prav v teh dneh, ko začno v Sofiji veliki zletni dnevi, kako idejno sorodni sta si sokolska in junaška organizacija:
, »Takšno splošno združenje, s takim obsegom in s takimi nalogami, kakor je »Junak«, z ideali in z rodoljubnimi ter dompbrambnimi smotri živi in se razvija samo s tem, kar nosi kot moralen kapital, in s kulturo, ki jo nasaja in razširja. Bolgari ljubijo junaško delo zaradi njegovih duhovnih elementov. Savez bolgarskih Junakov ima visoke naloge in je globoko prežet s svojim blagorodnim družabnim poslanstvom — telesno in narodnostno vzgojo Bolgarov, da tako daje in pazi na edinstvo bolgarskega duha. Savez bolgarskih Junakov dela že nad pol stoletja na tem polju in njegova prošlost se sveti v blesku spominov. Zato smatrajo sedanji Junaki za svojo poglavitno nalogo, da zaustavijo morebitno razcepljenost med ljudmi in da razvijejo medsebojno družabnost in prijateljstvo, da goje v sebi splošno razpoloženje za delo, ki je delo za Bolgarijo.
Junaki ne stoje drug poleg drugega, marveč žive drug v drugem v nekem medsebojnem duševnem pronicanju, ki je napravilo iz njih ljudi sposobne za bolgarsko-junaško samoodrekanje in popolno udanost Junakov — Vrhovnemu voditelju in domovini. To je velik pogoj junaškega dostojanstva in junaške dobrodelnosti.«
•1:
Načelništvo Sokolske župe Ljubljana poživlja vse telovadce in telovadke, ki so se priglasili za zlet v Sofijo k vadbi in pregledu prostih vaj, ki bo v ponedeljek dne 9. t. m. ob 19. uri na letnem telovadišču Sokola I. Tabor. Temu pozivu se morajo odzvati vsi telovadci in telovadke ljubljanskih in bližnjih sokolskih društev. —. Zdravo!
*
Sokolsko društvo Šmartno ob Paki javlja vsem bratskim edinicam, da bo v nedeljo 14. julija otvoritev telovadnice z javnim telovadnim nastopom in prosi za čim večjo udeležbo.
Prijatelji in somišljeniki! Sklicujte se pri svojih nabav-kah na oglase v našem listu!
Sofeolstvo
Manifestacija češkoslovaškega-iugoslo-vanskega sokolskega bratstva
Nad 10.000 Sokolstva v Taboru — Navdušene ovacije jugoslovanskemu Sokolstvu
Emil Vachak;	67
Kri ne kliše sx> maščevanju...
Letz se je topo ozrl mj. Nekaj se mu je zabli-snilo v glavi, nekak spomin, a bil je preveč oddaljen in preveč vznemirljivih dogodkov ga j e zatemnilo. Ta pripomba je v njem nekaj prebudila, pri čemer je bil udeležen, toda svojega vznemirjenja ni mogel osredotočiti. Nekaj časa je trudoma premišljal, potem pa je zmajal z glavo: »Na žalost se niti tega ne spominjam. Bilo je sredi bojev. Civilist si ne more nikoli predstaviti... Polkovni poveljnik se je moral baviti le s tem. kar je bilo v zvezi z boji. Pisarniško delo so opravljali podrejeni častniki.«
öaslavsky je povesil glavo. Bil je razjarjen in hkrati resigniran. To je bila poslednja nada in zdaj je po njej. Toda ni se še podal in, kakor da si od tega nekaj obeta, je začel iznova : »Obrnil sem se, ko nisem mogel dočakati odgovora polka, na vojno ministrstvo. Ministrstvo mi je takoj odpisalo, da je odstopilo moje vprašanje polku in da mi bo poročalo poveljstvo polka. Toda nikoli nisem izvedel, ali in kako je poveljstvo odgovorilo. Ali se tudi na to vprašanje ne spomin j ate ? «
Letz je zmajal z glavo.
»Po tem obvestilu,« je govoril dalje éaslovsky, »se je tudi ministrstvo zagrnilo v molk in ni odgovarjalo na moja nadaljnja vprašanja. Ostalo mi je зато eno in tudi to sem poskusil. Peljal sem se na Dunaj ter šel k znanim poslancem v ministrstvo. Prav vljudno me je sprejel neki general, ki mi je zagotovil, da prejmem najdalje v enem mesecu poročilo. Pa ga nisem prejel niti v enem letu.« öaslavsky je vstal ter prehodil sobo. Ko se je ustavil pred
Letzom, so se mu ustnice stisnile in bil je poln sovraštva. Tiho je rekel Letzu v obraz: »Potem sem razumel, da tiči nekaj za samomorom mojega sina, nekaj nečistega, in da je bilo sklenjeno, da ne smem izvedeti niti najmanjše podrobnosti. In da nekdo dela na to, da mi izgine s sveta tudi najmanjši znak te nesreče.
V Lefczovih možganih se je zmerom bolj jasnilo. Te podrobnosti! Spominjal se je že, da so ga neki čas in v nekih okolnostih res obsipala radovedna vprašanja, ki so se nanašala na nekaj, na čemer je bil do neke mere tudi sam udeležen. Rad bi se bil spomnil, toda čim bolj je napenjal svoj spomin, tem bolj se mu je umikal sled. Začela ga je boleti glava od tega. Zamahnil je z roko in rekel: »Res se ne morem na nič spomniti, če je bilo v tem nekaj, kar ni smelo na dan, mi je ostalo utajeno. Lahko vam rečem, da se ne spominjam, da bi mi bili kdaj omenili kaka vprašanja, če se je kaj zgodilo, se je zgodilo za mojim hrbtom.«
öaslavsky je povesil glavo. Zdaj je že verjel, da Letz ni imel opraviti s tem. Toda nekaj mu je pravilo, da naj ga še ne pusti pri miru. Premišljeval je nekaj časa ter se odločil, da si ne zapre poti k njemu. Nato je rekel : »Zdaj pa se je, gospod major, najino medsebojno razmerje zelo izpremenilo. Prišlo je med naju nekaj sentimentalnega — vsaj meni se tako zdi. Polkovni poveljnik mojega sina! To je nekaj čisto drugega kot neznani major Letz. štel bi si zares v čast, ako bi vam mogel biti na kak način koristen. Ne mislim, da bi se hoteli vrniti v mojo pisarno.«
Letz je zmajal z glavo. »Tem manj, ako se nadejam, da bo moja prošnja za pokojnino ugodno rešena.«
öaslavsky je pritrdil: »Toda morda bo to še nekaj časa trajalo. Danes ste morali prodati vojno odlikovanje, ki vam je gotovo priraslo k srcu.«
Letzu so se jezno zabliskale oči. »To ste uganili.
Ali tega ste sami krivi, če bi mi bila vaša blagajna izplačala, kar mi gre, bi mi ne bilo treba iti k starinarju.«
»Popravimo to,« je rekel öaslavsky. Takoj dam nakazilo. Sicer pa, kolajno sem si dovolil zavarovati jaz sam. že davno, od takrat, ko mi je starinar ponudil šah mojega sina, sem dal poizvedovati po vas. Je nekoliko smešno — po moji želji so poizvedovali po vas, vi pa ste mi tukaj mešali registra tur o.« Segel je v miznico ter vrgel zavitek iz nje. »To je kolajna in veselilo me bo, če jo bom mogel vrniti v roke, kamor spada.«
Letzu so se zasvetile oči, toda brž se je premagal. Ta človek mu je bil tako zoprn — in zdaj tudi sumljiv — da ni mogel od njega sprejeti ničesar. »Dali ste denar zanjo,« je godrnjal. »Ne morem je vzeti od vas.«
»To se da vse urediti,« je ugovarjal öaslavsky. »Napišem kupno ceno na vaš račun. Zapisoval bom na ta račun tudi izdatke, ki vam jih bom izplačeval tako dolgo, dokler ne prejmete pokojnine. Saj morate vendar dotlej dostojno živeti. In to morate mirno sprejeti. Nekaj mi pravi, da bi moj sin soglašal s tem. Obrnite se name z zaupanjem, kadarkoli boste v stiski.
Letz je brez pomišljanja odklonil. »To je sicer zelo ljubeznivo,« je rekel. »Toda ne morem se vendar večno izvijati z rešitvijo svoje prošnje. Mislim, da se pretolčem brez pomoči.«
»Vidim, da sem se vam kot šef tako pristudil, da nočete slišati o meni niti kot o zasebniku. Navzlic temu ne pozabite na moje besede. Takoj naročim blagajni. In tu je kolajna.«
Letz je nekaj časa premišljal. »Ne morem sprejeti niti tega,« je rekel ponosno. »Toda hvaležen vam bom, ako jo shranite. Pridem, ko prejmem prvo pokojnino«
Poletno obrezovanie pritličnega sadnega drevia
Podružnica »Sadjarskega in vrtnarskega društva« v Ljubljani je priredila v sredo praktičen pouk o poletnem obrezovanju pritlikavcev, kakršni so zasajeni po vseh ljubljanskih vrtovih po večini piramidalne oblike. Na Daksovem vrtu na Prulah se je zbralo lepo število poslušalcev, kjer jim je nadzornik Štrekelj praktično razkazoval, pojasnil in utemeljil potrebno poletno rez po Lore ti je vem načinu. Uvodoma je pokazal tudi pincirano drevo po Gošejevem in temu sličnih načinih, prednost pa je dal Loretijevemu, ki pospešuje večjo redovitost, in ker je za laika lažje pravilno izvedljiv. Ker je pa za to obrezovanje važen čas, v katerem ga opravimo, nam je predavatelj navedel tri datume, t. j. 1. julij, 1. avgust in 1. september. To pa je mišljeno, da prvikrat obrezujemo proti koncu meseca junija ali v začetku julija; drugič proti koncu julija ali v začetku avgusta; tretjič pa proti koncu avgusta ali začetkom septembra. S svinčnikom v roki je poizkal mladike na vejah, ki so debele ali debelejše, kakor svinčnik ter jih je odrezal na kratek čep z dvema listoma. To opravilo se bo nadaljevalo čez mesec dni na ostalih mladikah, če bodo dorastle do svinčnikove debelosti. V slučaju, da ni nobene take mladike, od-
pade to obrezovanje. Proti koncu avgusta ali v začetku septembra se pa skrajša vse ostale mladike na približno 8 popkov, nekako na 12 cm. Voditeljic v vejnih vencih se pri poletnih težnjah nikdar ne krajša. Potemtakem preostane za pomladansko obrezovanje, ki ga moramo opraviti pred muževnostjo, le prikrajševanje voditeljic na 30 cm in glavno vrhnjo voditeljico, ako je dovolj dolga, na 55 cm, ponovno skrajšanje konec avgusta odrezanih mladik od 8 popkov na 4 popke in pri starejših drevesih morebitno redčenje. Kratkih, šibkih mladik se ne krajša ne poleti ne spomladi, ker na teh se najprej razvijejo cvetni popki.
Samo spomladansko obrezovanje pritlikavcev povzroča le rast in tvorbo lesnih popkov, ne pa cvetnih.
Predavatelj nam je tudi pojasnil vzgojo pritlikavcev v obliki grmičja, ki potrebuje le delno rez v svrho uravnavanja, je pa zelo plodonosno.
Končno smo še prisostvovali praktičnemu pouku o obrezovanju mareličnih špalirjev in breskve v kotlasti ali lijasti obliki, ki je prav tako važno in potrebno, kakor pinci-ranje in obrezovanje oblikovanih hrušk in jablan. Za pridelovanje lepih za trg sposobnih breskev je edina pot obrezovanje.
Kontrola uvoza v Itallio in privatne kompenzaciie
V Italiji obstoji za izmenjavo valut poseben osrednji urad, ki mu je poverjena skrb za občuvanje mednarodne vrednosti italijanske lire, posredno pa ima tudi nalogo, da pravilno usmeri italijanski izvoz in disciplinira njegov uvoz tako, da bo občuvanje lire mogoče. S 1. julijem je stopil v veljavo nov odlok finančnega ministra, ki zelo globoko reže v interese italijanskih uvoznikov.
Ves italijanski uvoz iz inozemstva, ki obsega nad 900 tarifnih postavk, je po tem odloku razdeljen v 4 kategorije. V prvi kategoriji je blago, katerega uvoz je neza-željen ali katerega nadzorstvo je posebno važno; zanj je predpisano posebno uvozno dovoljenje finančnega ministra. V drugi kategoriji izdajajo v omejeni množini uvozna dovoljenja carinarnice na podlagi carinskih izkaznic iz prejšnjega leta, s čimer se izkazuje potreba blaga in normalnost njegove množine. Glede nekaterega blaga —in to je tretja kategorija — carinarnice lahko izdajajo uvozna dovoljenja brez formalnega postopka in v neomejeni množini, to so predvsem neke surovine, ki so Italiji potrebne in ki dozdaj niso posebno obremenjevale trgovinske bilance. Končno je nekoliko, vendar zelo malo postavk, pri katerih se blago lahko svobodno uvaža in ni za uvoz potrebno predhodno dovoljenje.
Po zadnji trgovinski bilanci znaša italijanski uvoz 7 milijard in 400 milijonov lir, od tega bi spadalo v drugo kategorijo za štiri milijarde in pol lir ali dobre tri petine vsega uvoza.
Obenem je izšla okrožnica Fašističnega narodnega zavoda za izmenjavo blaga z inozemstvom, ki urejuje dovoljenje privatnih (kompenzacij v uvozu in izvozu) od 1. julija dalje. Kompenzacije se raztezajo samo na blagovni promet in izključujejo vsako kompenzacijo v valuti ter kompenzacije za izvoz izvršen pred 1. julijem. Pri
kompenzacijah z domačim izvozom ima absolutno prednost uvoz surovin v mejah, ki jih določi zavod. Kompenzacijska dovoljenja se izdajajo preko pokrajinskih korporativnih gospodarskih svetov, specialnih trgovinskih strokah preko pokrajinskih korporativnih gospodarskih svetov, le pri nekaterih specialnih trgovinskih strokah preko dotičnih posebnih udruženj in ustanov.
To je institucija zasebnih kompenzacij. V blagovnem prometu z državami, s katerimi je dogovorjena splošna kompenzacija ali kliring, je neuporabna.
Gospodarske vesti
= Jugoslovanska moka za italijanske vojake. Pariški »Temps« z dne 4. t. m. objavlja v rubriki o italijansko-abesinskem sporu med drugim tudi tole zanimivo no-
tico: »Iz Sušaka nam poročajo, da so tam vkrcali telike množine jugoslovanskega žita na italijanske ladje. Namenjeno je baje za italijansko armado v Vzhodni Afriki. Zaradi velikih nakupov koruze, ki jih je napravila Italija, je cena temu pridelku v Jugoslaviji spet poskočila.«
= Nova carinslca politika francoske vlade. Kakor se doznava, namerava francoska vlada opustiti vsaj delno sistem kontingentov in se zadovoljiti s čisto tarifno zaščito domače proizvodnje. Pričakovati je novih cariskih tarif, ki bodo povečale državne dohodke za kaki dve milijardi. Nekateri listi pišejo, da so glasovi o teh nameravanih izpremembah francoske trgovinske, politike napravili precejšnje vznemirjenje, tako v finančnih, kakor tudi v industrijskih krogih. Vse kaže, da bodo zastopniki velikih gospodarskih ustanov zahtevali, da jih sprejme predsednik vlade Lavai.
= Promet Poštne hranilnice v juniju 1935. Meseca junija je štednja uspešno napredovala. Pristopilo je 3820 novih vlagalcev, tako da zdaj nalaga pri Poštni hranilnici 336.843 oseb, vloge so pa narasle za 8,934.190-75 Din in so znašale konec junija 792,684.798-64 Din. V čekovnem prometu so odprli 114 novih računov, tako da jih je zdaj pri Poštni hranilnici in njenih podružnicah skupaj 24.969. Promet po teh računih je znašal meseca junija 5.134,673.512-69 Din. Od tega se je izvršilo s prenosom brez uporabe gotovine 50-98%. Stanje vlog na čekovnih računih je znašalo konec meseca junija 1.117.964.176-15 Din. Skupni znesek vlog pri Poštni hrailnici presega eno milijardo in 910 milijonov Din.
= Trgovska pogajanja med Francijo Јлг Nemčijo. Včeraj so začeli francosko-nemški trgovinski razgovori. Trajali so eno uro in se bodo danes nadaljevali.
= Pred novimi trgovskimi pogajanji s Grško. V sredi tega meseca se bodo pričela pogajanja za novo trgovsko pogodbo med našo državo in Grško. Stara pogodba namreč poteče 1. avgusta. Najvažnejše bo vprašanje ureditve in nov način mobiliziranja naših zahtev napram Grški.
= Naša trgovina s Francijo. Prvih pet mesecev tega leta je znašal naš izvoz v Francijo v vrednosti 10-5 milijonov frankov. V istem razdobju se je uvozilo iz Francije v našo državo blaga v vrednosti od 39-46 milijonov frankov.
= Svetovne zaloge sladkorja padajo. 1. junija t. 1. so znašale sladkorne zaloge 15 glavnih produkcijskih držav sveta 7-71 milijonov ton napram 8-64 milijonom tonam na isti dan preteklega leta. Zaloge so torej nazadovale za 0-93 milijonov ton. Površina s sladkorno repo posejane zemlje je letos približno isto-tolika kakor lani.
= Poljski zadrugarji pridejo. Okrog 80 vodilnih funkcionarjev poljskega zadružništva je najavilo svoj prihod v Jugoslavijo. Pridejo v za-
TISKARNA
- г?У -----
ERKÜR
ЦИВЦАША, GREGORČIČEVA BL 25
LASTNA KNJIGOVEZNICA ROTOTISK - TELEFON 25-52
četku septembra in ostanejo pri nas ves mesec. Predvsem si bodo ogledali naše zadružne organizacije in naprave, poleg tega pa tudi zdraviliške in letoviške kraje. -Pridejo naravnost v Beograd, od tam gredo v Vojvodino, Slavonijo in v Zagreb. Okrog 9. septembra bodo v Ljubljani,^ od tu pa gredo na Jadran, kjer se bodo zadržali dalje časa. Prepotovali bodo vso obalo, nato pa krenili skozi Bosno domov. Naše zadružne organizacije jim pripravljajo primeren sprejem.
Naši vinogradniki na Mariborskem tednu
Prav posebna značilnost letošnjega IV. Mariborskega tedna, ki bo od 3. do 11. avgusta, bo obsežna vinska razstava, združena s pokušnjo štajerskih vin.
Kakor smo že poudarjali, hoče letošnja prireditev prikazati čim popolnejšo sliko našega življenja v vseh panogah gospodarstva in bo zato vinska razstava tem večjega pomena. Poleg industrije je vinogradništvo najvažnejši vir dohodkov na severu, saj obdajajo Maribor prelepe solnčne vinske gorice, ki se raztezajo daleč po Slovenskih goricah in Halozah in je zato primerno, da posvetimo vinski razstavi s pokušnjo prav posebno pažnjo. Neizpodbitno je dejstvo, da veljajo naša vina s severa za ena najboljših in posebno priznanje nam je, da se prav naša vina servirajo v najimenitnejših svetovnih hotelih. V tem pravcu bo tudi letos prirejena vinska razstava, ki bo pokazala vse vrste vin in tako le še bolj dvignila njihov sloves v tujini.
Naši vinogradniki in drugi interesenti popolnoma pojmujejo izredni pomen vinske razstave s pokušnjo, ki dobi na razpolago lepe in reprezentativne razstavne prostore. Vinogradniki so že v izredno častnem številu prijavili svojo udeležbo, vsi oni pà, ki se še niso prijavili, naj to store radi obsežnih predpriprav čimprej. Prijavni rok je do 12. jul. 1.1. lija t. 1.
Bonna poroiila
DEVIZE
Curi h, 6. julija. Beograd 7‘—, Pariz 20’22, London 15T125, Newyork 305"5, Bruselj 5V50, Milan 25'275, Madrid 41'90, Amsterdam 208"025, Berlin 123'20, Dunaj 57'60, Stockholm 77"90, Oslo 75'90, Kopenhagen 67'45, Praga 12'76, Varšava 57"85, Atene 2'925, Carigrad 2’46375, Bukarešta 3‘05, Helsingfors 6"67, Buenos-Aires 0"805.
Radio
Nedelja, 7. julija.
Ljubljana: 7.30 Kmetijska posvetovalnica (inž. Sadar V.) — 8.00 Ko kosa svojo pesem poje (vodi g. Kač) — 9.00 Versko predavanje — 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve — 10.00 Radijski orkester — 12.00 Plošče po željah — 12.45 Kako moramo citati — 16.00 Prenos z BeIIewue-a (voj. godba) — 19.30 Nacionalna ura: Ob lOOletnici Čopove smrti (prof. Vodnik) — 20.00 Čas, poročila, obvestila — 20.20 Naši konservatoristi — 21.50 Čas, poročila, spored — 22.10 Radijski orkester. Ponedeljek, 8. julija.
' Ljubljana: 12.00 Plošče — 12.45 Poročila, vreme — 13.00 Čas, obvestila — 13.15 Kino-orglje na ploščah — 14.00 Vreme, spored, borza —
18.00	Magistrov trio — 18.50 Zdravniška ura (dr. B. Magajna) — 19.10 Čas, poročila, spored, vreme, obvestila — 19.30 Nacionalna ura j-
20.00	Chopinovi preludiji in scherzi, izvaja J. Poženel — 20.45 Slovanska glasba, radijski orkester — 21.30 Čas, poročila, vreme, spored —
22.00	Radijski jazz.
3.
če se človek trudi, da bi se na nekaj spomnil, mu to navadno ne uspe. čim bolj se trudi, tem globlje in brezupneje se pogreza v skrivno zakotje spomina to, kar išče. Potem je treba, da se človek preneha baviti z zagonetko. Lahko se z vsem srcem posveti čemurkoli drugemu, lahko na to stvar tako pozabi, kakor le more, in se mu ni treba bati za uspeh. Zakaj med tem, ko se veseli, ko se bavi z drugimi stvarmi, deluje njegov spomin. Spomin je najbolj izreden dar, ki je človeku dan. Ena njegovih posebnosti je, da ima moč, da neodvisno od tega, kar človek ravno dela, rešuje dano nalogo. Spomin je velik arhiv opazovanj, doživetij in zaznav. Neki skrivnosten arhivar poizveduje, naj se godi karkoli, Prenaša svojo lestvico k drugi registraturi, če ne najde v tej, kar je iskal. Ima več metod, s katerimi Ureja svoja opazovanja. Vsaka izmed njih nam je ostala tajnost. Toda okoriščamo se s posledici, zakaj človek, ki je nekoč nekaj iskal v svojem spominu In potem obupal, da bi še kdaj našel, ker se ga je Polotilo topo prepričanje, da se ne bo nikoli več spomnil na to, začuti nenadno, kakor da ga je preklal nekak blisk in iskana zagonetka se mu odpre v taki popolnosti in tako osvetljena, kakor da jo je iskal dni in noči. Odkar je major Letz zapustil pisarno časlavskega, se je bavil samo s svojim spominom, hotel je premagati njegov svojevoljni ne in hodeč po mestu ter pozneje sedeč doma na zofi, ga ■ie bičal s svojo voljo in s svojimi ukazi, da bi mu izdal skrivnost.
Naravno brez najmanjšega uspeha.
Vendar se mu je včasih zdelo, da leži to že v do-Segu roke. Spominjal se je že jasno na neki hrup, ?, katerem seveda ni mogel dati časlavskemu poro-ila- Nekaj naj bi se bilo zatajilo in vsi so na tem ulali po geslu starega cesarja — viribus unitis. Pri-
hajali so dopisi, zasebni in uradni, oni pa so jih zame tavali, grešeč na to, ker je bil štab polka podoben kočevalskemu vozu. Vse to je vedel in spominjal se je tega, vendar se ni mogel spomniti — ti to je bilo najvažnejše — na kaj se je to nanašalo in kaj je bil predmet tega.
Pri tem je bilo čudno, da je čutil, ko je iskal to v ohablem spominu, neko posebno slast in napetost, ki je ni bito mog-oče pripisovati samo temu, ker je hotel ovladati eno svojih sestavin. V tem je bilo nekaj več, nekaj lovskega, nekaj razburjajočega kakor požirek žganja, kadar smo popolnoma izčrpani, in ta nekaj je nanj učinkoval, kadarkoli je hotel to pustiti, čuteč se utrujenega, kakor izpodbod z ostrogami. Takoj je bil spet v stremenu in je dirjal dalje, toda njegov spomin je bil ohabel kakor oslabljen tkivo starega telesa.
Slednjič je moral vendar to pustiti in se posvetiti drugim stvarem. Ko se je ponoči vrnil domov, se je postavilo nerešeno vprašanje predenj samo še kot neznaten doživljaj. Nekaj časa si je belil glavo, potem pa je zamahnil z roko, se prevaUl in takoj zaspal.
Drugi dan se je vrnil k svojemu osrednjemu interesu. Začel se je baviti z Astenburgom. Včerajšnji dan je bil tako prevraten in nezmeren v dogodkih, da se je mogel le prav malo posvetiti temu, kar ga je najbolj zanimalo. Zdaj pa ni stalo nič med njim in to stvarjo in začel je po njej grebsti s tako slastjo, kot jo občuti skopuh, kadar brska v vreči z žlahtnimi novci. Toda komaj je začel premišljati, kakšne posledice bo imel njegov včerajšnji sestanek s starim Astenburgom, se je njegov spomin odprl kakor počen kostanj ter je pokazal plod. Vse to se je sukalo okrog Bernarda Astenburga. V njegovem interesu so odigrali nemo igro najprej z ubogim očetom in potem tudi z ministrstvom, število Astenburgovih žrtev je naraslo na štiri in število maščevalcev na dva.
Najprej si je predstavljal, kaj bi storil časlav-sky, ko bi mu izdal Astenburga kot neposrednega povzročitelja smrti njegovega sina, in mislil je, da tega ne bo mogel nikoli storiti. Caslavsky bi se vrgel na tega pobalina kakor razdražen nosorog. Tako bi ga razmrcvaril, da bi od mladeniča ne ostalo nič, vsaj nič, na čemer bi mogel Letz izvrševati svoje zasebno maščevanje.
Toda ko je premišljal o tem — če moremo s to besedo označiti okušanje slasti, ki jo je užival, ko je mislil na Bernardove muke in njegovo končno uničenje — je jasno spoznal, da se ne more odreči časlavskemu, ker je bila njegova pomoč na tem vojnem pohodu neprecenljiva. Nedvomno bo treba Asten-burgu zadati neke udarce. Toda Letz jih ni bil zmožen, ni imel sredstev zanje. Kadarkoli je prekoračil nalogo budilca vesti, je bil brez moči. Njegovim grožnjam so se lahko smejali — ni imel sredstev, da bi jih izpolnil. Caslavsky pa bi mogel v določenem tre-notku nastopiti in nadaljevati, delo. Letz je slednjič dovršil ves načrt, ki je bil skoraj zanesljiv. Na njem je, da straši Astenburga neposredno in po mediju njegove rodbine tako dolgo, dokler je mogoče. Potem izroči ostanke tega človeka časlovskemu, ki dovrši, kar bo še treba. Astenburga izroči javni kazni, že si ga je mislil, kako to dela, z vso hladno in metodično krutostjo, ki je je bil zmožen samo tak značaj. Navsezadnje, če je bil kdo idealen krvnik, je bil to Caslavsky. Krvniku se morda smilijo njegove, žrtve. Caslovsky pa usmrti mladega Astenburga do poslednje točke in z zadoščenjem.
Ko je Letz vse premislil, se je oblekel in hotel iti na izprehod. V tem se mu je porodil tak domislek, da ga je kar oslepil. Tega ne smem ohraniti zase, je pomislil. To mora izvedeti tudi stari Astenburg. Krenil je namestu na izprehod k njemu
Z afriškim ekspresom od DiibutUa v Addis -Abebo
Posebni poročevalec »Münchener Neveste Nachrichten« prinaša v svojem listu zanimivo reportažo svojega afriškega potovanja v Addis-Abebo. Zaradi zanimivosti prinašamo tudi mi našim čitateljem nekaj značilnosti iz tega po-: očila.
Končno sino pristali v Djibutiju, pravi, poročevalec. Tri tedne nas je cvrlo solnce v Rdečem morju in po pripovedovanju starih pomorščakov. smo bili že pripravljeni, da nas bo Djibuti, ki J* edina luka francoske Somalije in izhodna postaja železnice v Addis-Abebo, pozdravil še z; neznosnejšo. vročino. Pripovedovanja se na, srečo niso izpolnila. Djibouti je bil najlepši, paradiž riapram "južnim pristaniščem- Rdečega morja, saj je" termometer kazal v senci komaj"35; stopinj. Pred hotelom je vše polno cvetja in človek kar osvežujoče zadiha v senci palm in drugih tropičnih rastlin;
Abesinski vizimi, ki ga v Berlinu kljub visokim stroškom Збтагк 'za brzojavne pristojbine nismo mogli dobiti, smo dobili v Djibouti pri abesinskem konzulu brez vseh ceremonij. Našo prtljago nam je spravii na kolodvor črnec,-
čemo v Addis-Abebo. .la, pa ne danos, mi je odgovoril. Ponoči vlaki ne vozijo. Na moje vprašanje, zakaj ne, mi je odgovoril: Ponoči prestopa divjad v masah železniško progo. V sedanjem deževnem času nastopajo tudi nenadne plohe, ki že v eni sami uri povzročijo ogromne poplave in pogostokrat odnašajo mostove ter poškodujejo železniške naprave. Zato pušča železniška uprava svojim pasaž ir jem spanec v hotelih, ker so s tem pasažirji tudi obvarovani pred neznosnimi moskiti. Poleti vozijo vlaki tudi ponoči in se s tem vožnja skrajša na pičlih 24 ur.
. S temi informacijami smo se zadovoljili, opravili carinske formalnosti ter zlezli v hotelu v svoje mreže. Zavarovali smo se proti hioskitoni tudi z nekoliko kroglicami kinina.
Naslednjega dne smo se počutili v vlaku že povsem domače. Družba jè bila evropska in zelo pipana: francoski vojaški ataše, italijanski kurir, francoski učitelj, švicarski bankir, francoski dobavitelj orožja in ameriški pisatelj in novinar Richard Halliburton, avtor knjige >Leteča preproga«, ki nam je pripovedoval,
Vodna akrobatika
Komaj so Američani otvorili največje umetno jezero, že so iznajdljivi ameriški športniki na delu, da pokažejo svoja junaštva in tudi drznosti.
Telovadba na prostem
Vsekakor posnemanja vredna krepitev telesa v poletnem času.
Nemška
100 let nemških železnic na poštnih znamkah
poštna uprava je uvedla ob priliki 100letnice državnih železnic spominske znamke, ki nazorno prikazujejo razvoj nemških železnic.
!
posebne
ki je čisto dobro govoril tudi nemški. Oboroženi z voznimi listki I. razreda po 600 frankov, smo radovedno splezali v železniški voz. Pred odhodom sem si ogledal lokomotivo, ki ima napis »lev«. Železniška družba Djibouti —Addis-Abeba ima namreč vsega skupaj 48 lokomotiv in vsaka nosi posebno živalsko ime.
Ponoči vlaki ne vozijo
Pripravili smo se na vožnjo treh dni in dveh noči, brez spalnega in jedilnega voza. Seboj smo vzeli nekaj čokolade, konjaka, cigaret in velike količine mineralne vode. Vendar že po šestimi! vožnji so nam spremljevalci vlaka na čisto nepomembni postaji dopovedali, da moramo izstopiti, ker > kosilo pripravljeno. Francoska železniška uprava je na odličen način poskrbela, da njeni pasažirji ne pomrjejo od lakote. Prav nič nismo pogrešali jedilnega voza in poleg tega diši vsaka jed v prosti naravi prijetneje. Ob 4 in pol popoldne prvega dr№ našega potovanja smo v mali postaji Dire-Daóua zopet doživeli malo presenečenje:" Izstopiti! Nosači so prihiteli v vlak z vprašanjem, v katerem hotelu želimo prenočiti Službujočemu uradniku sem pojasnil, da ho-
da ravno potuje od kralja Ibn Sanda in potuje za nekaj dni v Abesinijo, kjer bo imel inter-vjuv s cesarjem Hajle Sciasi je m.
Zadnja noč pred našim prihodom v Addis-• Abebo nam je prinesla vse drugo prej ko prijeten počitek. Moskiti nas niso pustili pri miru, čeprav smo bili zakopani v svoje mreže, brenčali sa nad nami vso noč in silili pod naše mreže in nas neusmiljeno pikali. Mi smo se pa borili proti njim in se jih branili, kakor smo le" mogli. Kmalu smo »e pa prepričali, da je boj brezupen, in se potolažili s tem, da nas 'bo že varoval kinin in da niso vsi moskiti strupeni. Pravijo, da je samo 99% moskitov, ki prenašajo malarijo.
Vožnja skozi raj
Naslednji dan bi bili kmalu zamudili vožnjo, tako smo bili utrujeni. K sreči pa je tudi železniški ravnatelj vso noč lovil moskite in še ni opravil s svojim zajtrkom. Brez njega vlak ne bi odpotoval in poleg tega je moral še poravnati neki spor kot avtoriteta, ki se ji je vsakdo rad podvrgel. Obsodil je nekega Somalijca, ki je ponoči ogražal železnico s tem, da je imel odprto luč, na 14 dni zapora. Ta
dogodek smo kmalu pozabili, preveč nas je zanimala pokrajina. Krasne črede gazel so se pasle v naši bližini, videli smo tudi zebue, opice, bivole, nad nami pa so orli v veličastnem poletu spremljali 'naš vlak. Čudoviti pisani ptiči, ki bi jih marsikatera evropska gospa rada nosila na klobuku, če bi le bila takšna moda, so nas spremljali. Teh živali ne moti 'dosti sopihanje vlaka in vzbujajo vtis, kakor da so povsem krotke. Tuintam srečamo črede velblodov, goveda in koz, ki jih somalijski zamorci varujejo v sulico v roki. Tako smo se vozili tretji dan po pokrajini, ki je pravi raj.
V 30 urah smo prevozili 780 km dolgo progo do glavnega mesta cesarstva abesinskega. »Nova cvetka« nas je sprejela v pravem ■evropskem pomladanskem vremenu.
Junaška smrt dveh sinov
za rešitev lastnega očeta
Pred kratkim so iznajdljivi in obenem pogumni Američani priredili tekmo jadernic iz Amerike preko Oceana na Norveško. S tem so
Ameriška jadrnica »Hamrah«
hoteli pokazati, da današnji svet prav nič ne zaostaja s pogumom in drznostjo za svojimi slavnimi predniki izza časa Krištofa Kolumba. Tragičen slučaj, ki se je pripetil med vožnjo, pa je dokazal, da so vezi človeka do sočloveka mogoče še trdnejše, kakor so bile nekdaj.
Drzne jadralce je na poti zalotil vihar. Pri obrambi z mogočnim elementom je jadernica »Hamrah: zašla v vrtinec viharja. Na krovu je bil njen lastnik Američan z dvojico sinov. Kljub junaškemu zadržanju trojice je vihar potegnil očeta preko krova. Starejši sin je brez pomisleka skočil za očetom v nadi, da se mu rešitev lastnega očeta posreči. Vsi njegovi napori pa s» ostali brez uspeha. Bobneči valovi so ga pogoltnili še preden je mogel priti v bližino očeta-Najmlajši tudi ni mnogo razmišljal. Z malh11 čolnom se vrgel v valove, da reši očeta in brata-Vendar že po prvih udarcih vesel se je Čoh1 preobrnil in tudi on je zdrknil v hladni greh-
Vsi reševalni poskusi posadke na bližnjih ja dernicah so ostali brezuspešni.
Poljski zunanji minister Beck v Berlinu
Polkovnika Becka so v Berlinu spregeli z vsemi častmi.
iknten Šhvbec:
SPrecE
dvajsetimi leti...
Po tem prvem večjem porazu so Lahi nekoliko odnehali. Zato je bilo dopoldne 24. julija še precej mirno in se je čulo le oddaljeno, sporadično streljanje. Baš ta mir je premotil ljudi, da sp se začeli spet nekoliko pr oste j e gibati. Posledica pa je bila, da je bilo več nesrečnežev ubitih in ranjenih, nego tedaj, ko je bilo mesto v naj hujšem ognju. Ubite so bile tudi tri ženske in en stražnik, in sicer v Vojašniški ulici. V Morelli)evi ulici pa se je popolnoma zrušila trinadstropna Cescuttijeva hiša, od katere so odpadle stene in se zrušile na cesto in na dvorišče. S ceste se je videlo v stanovanja, ko da bi gledal človek z dvorane na odprt, zato pa ves razdejan in razbit gledališki oder. žalosten je bil ta pogled in človeku se je krčilo srce v pomilovanju in grozi, pa tudi v bojazni, kaj vse bo še sledilo temu prvemu, a že tako nepopisno krutemu razdejanju. Od porušenih sten hiše se je nagrmadilo na ulici toliko razvalin in kamenja ter vmes še ostankov razbite oprave in opreme, da ne bi zadostovalo 50 velikih vozov, da bi vse to spravili v kraj. Tudi na Stolnem trgu so se pokazali strašni učinki zadnjega obstreljevanja. Granata je tam ubila jezdeca in njegovega konja in ranila več ljudi. Po vseh hišah na trgu pa so bila pobita okna, tako, da ni ostalo niti eno steklo celo, niti en okvir nepoškodovan. Porušena sta bila takrat tudi zakristija stolne cerkve in kino ob Ljudskem vrtu. Dne 25. julija so Lahi podrli lepo hišo v Angelinovi ulici. Grozen prizor se je tega dne odigral v Semeniški ulici, kamor je padla težka italijanska granata. Treščila je pred cerkvena vrata baš v trenutku, ko so
HHMMMMilililllllllllHI III III I Hill Hlinili ll■l■l■ll■■■l■■l■IIIIHIIIIIIIlM•Иn^И^
bile v cerkvi večernice. Da je granata padla nekaj metrov dalje na sredo cerkve, bi se bila cerkev vsa porušila in pod razvalinami bi našlo strašno smrt na stotine ljudi, starcev, žensk in otrok.
Opoldne, dne 26. julija je udarila granata v hotel »Union«. Granata se je razletela s silno eksplozijo in napravila prav veliko škodo. V obednicah se je ravno tedaj zbralo mnogo gostov h kosilu. Več gostov in uslužbencev je bilo težje ali lažje ranjenih. Ostali pa, ki jim je takrat še prizaneslo, so zbežali v sosedne varnejše prostore in v globoke hotelske kleti. Ob istem času je padla težka granata na neko hišo nasproti cerkve v Semeniški ulici. Ubila je tri moške, več oseb pa je bilo spet ranjenih.
Posebno- ljuto so obstreljevali Italijani tega dne tudi goriški Grad, trg za živino za Gradom in Ronko. ki se ni moglo braniti in ki končno tudi v svojih kleteh in rovih ni bilo zadostno zavarovano. Obstreljevanj e pa je postalo tako silno, da smo se celo že pri »Zlatem jelenu« zbali, da se sesujejo stene in
Zunaj, posebno pa tam okrog Grada se je medtem spet razvnelo divjanje in Lahi so obstreljevali mesto še z večjo silo. Niti najmanj se niso ozirali na to, da je v mestu še mnogo civilnega prebivalstva, streha nad nami. Tako se je tresla vsa hiša od strahotnega bobnenja in neprestanih zračnih sunkov, ki so jih povzročile istočasne eksplozije celih tropov granat. Od velike razburjenosti in po neprespanih nočeh sem se končno živčno precej izčrpan vlegel, se zakopal pod odejo in zaspal.
Ko sem prišel k »Zlatemu jelenu«, so se v neposredni bližini baš ustavili Dalmatinci in Bosanci, ki so se vrnili iz strelskih jarkov na Sabotinu. Razcapani in od blata in prahu vsi umazani, da skrajnosti izčrpani so popadali kar po tleh, da si vsaj malo opomorejo od prestanega nečloveškega napora. Toda njih počitek bi skoraj ne bil trajal niti dobre pol ure. Lahi sc se po njihovem odhodu iz rovov s po-
dvojeno silo zagnali v hrib in Madžari, ki so zamenjali nesrečne robove z jugoslovanskega juga, se jim niso mogli upirati. Hkratu so vsi strahopetno zapustili postojanke in se umaknili ali pa se udali napadalcu, ki ni bil sovražen le njim, marveč se je pozneje izkazal sovražnega le še v .vse večji meri baš napram Slovanom.
Tedaj je onemogle Dalmatince in Bosance nenadoma vrglo pokonci, kratko, rezko povelje: Nazaj v rove! Nekaj sekund nemirne tišine, nato pa so se vsi naenkrat uprli. Preveč so že storili, preveč žrtvovali, da bi jih zdaj še zlorabili. Upropastili jim bodo ves narod, če jih poženo nazaj v klavnico na že docela razkopanem Sabotinu. Svaka sila do vremena — in sabotinske postojanke so ostale v laških rokah.
Kratek odmor so si privoščili Lahi 29. julija, toda nedvomno ne za to, da bi se oddahnilo do skrajnosti onemoglo prebivalstvo v mestu. Kakor so pravili,, so zaradi neprestanega obstreljevanja, ki je trajalo vse zadnje dni, izčrpali vse svoje bogate zaloge streliva in so se morali sedaj spet založiti z novo municijo. Zamenjali so tudi topove, ker so jih že preveč obrabili in so jim nekatere topovske cevi že eksplodirale. Njih ljudje so s.e zaradi takih vedno bolj pogostih nesreč pričeli upirati, češ da se ne dotaknejo več svojih topov. Naglo so se tako pripravili na novo borbo. Tudi avstrijske baterije so utihnile, te pa zato, ker jim je sicer prav tako pričelo primanjkovati streliva, a ga niso imeli s čim nadomestiti, štednja je bilo povelje že tedaj, ko se je vojna prav za prav šele pošteno začela.

Maročaile
„Glas naroda“!
Glas naših izza meje
Koroško pismo
Evo nekaj novic iz našega kraja tik pred Celovcem. V prvi vrsti omenjam naše hitler-janstvo. Vsak bi si lahko misli, da v katoliški Avstriji ni mogoče, da bi še danes bili tudi po gorskih vaaeh še narodni socialisti. Pa bi se presneto zmotil. Imamo jih dobro mero. Po vsej Koroški 60%, ki so na zunaj najbolj zvesti člani domovinskih organizacij. Tako je torej navidezno vse organizirano v domovin-eki fronti in takozvani nemški Kmečki zvezi, i Kozi katero vse vpije za Schuschnigga, a v sanici jih med temi kričači ni niti polovica, „i bi tudi v resnici bili za Avstrijo. Njh misli poletavajo vsak dan v nemški Rajh. Zato se tudi ne smemo čuditi, da se čujejo neprestano klici in pozdravi: Heil Hitler! Celo pod streho nam vsem znanega župana, ki je sedaj predsednik Kmečke zveze, so taki klici pogosti. Takšni so! Na zunaj delajo za domovino, a v sren?... Nič boljše ni v mnogih krajih s krajevnimi voditelji domovinske fronte. Na ta mesta imajo postavljene osebe, da jim ni najti para. Imamo dokazov dovolj. V neki vasi ob Dravi je n. pr. gospod, ki živi v konkubinatu toi je bil že pri vseh strankah, zdaj pa je postal nič manj ko — vodja domovinske fronte; in celo »dober«, kakor pravijo. Pred kratkim je la gospod dejal, da ne bo čez deset let nobenega Slovenca v fari. Radovedni sme, kako daleč bo prišla la nemška — in na papirju 'tadi... krščanska Avstrija — če bodo imele 4 njej glavno besedo take osebe... Vrbski.
Gorica bo povrnila Oglej*u svetniške ostanke
Leta 1751. je bilo konec oglejskega patriarhata, ki se je razdelil v dve nadškofiji, videmsko in goriško ali, lahko bi tudi rekli, v furlanski in slovenski del. Oglej je izgubil svoje inie, ostala mu je le njegova bazilika in stara slava. Tudi cerkvene dragocenosti in relikvije s» se razdelile med Vidmom in Gorico ter so bile tja prenesene v slovesni procesiji.
Tako je ostalo skoraj celih dvesto let, dokler ni prišel fašistični režim, ki skuša povsod obnoviti staro rimsko in italijansko slavo, in sedanji goriški nadškof Margotti, ki mu v tem zvesto pomaga. Zdaj prinašajo italijanski listi vest, da bo oglejska bazilika dobila nazaj svoje svetniške ostanke in druge dragocenosti in se vsa Furlanija pripravlja na to, da se izvrši prenos relikvij v najsvečanejši procesiji. Nam ni mogoče presoditi, kakšen pomen naj bi imel prenos teh ostankov iz nadškofijskega sedeža v borno furlansko vas, če se obenem ne vzpostavi stari oglejski patriarhat. Da bi se obenem izvršil enak prenos tudi iz Vidma, o tem ni čuti. Zdi se nam, da tega prenosa ne narekujejo ravno preveč pobožni nagibi, saj nam je v spominu kampanja obeh tržaških listov za premestitev gor iške nadškofije v Oglej. Morda je to Prvi korak
Skupna skladišča za žito
Ne gamo korporacijska' in kooperacijska misel, temveč tudi drugi veliki in važni razlogi barekujejo Italiji ob pravem času skrb za žilne
zaloge. V Julijski Krajini je ustanovljena posebna fašistična Kmetijska zadružna zveza, ki vodila vskladiščenje, hrambo in najbrž tudi
prodajo žita s pomočjo tehničnih in sindikalnih organizacij in s finančnimi sredstvi, ki jih bo dala na razpolago Tržaška hranilnica. V ta namen je zveza že kupila pod robom Krasa v Furlanski nižini pri Turjaku stavbni kompleks, ki ga bo, deloma na državne stroške, prezidala v javna skladišča za vso deželo. V kratkem izide tudi skladiščni pravilnik. Skladišče je zamišljeno kot več ali manj državna ustanova, ki se bo ž njo lažje izvajal zakon o kontroli nad žitnimi zalogami v državi. Obenem se namerava s tem priti v okom špekulaciji z žitom, katere žrtev bi lahko postala v sedanjih burnih časih tako kmet kakor država.
Kratke vesti iz Primorja
Gibanje prebivalstva v Trst«
V letošnjem juniju izkazuje demografska statistika v Trstu 296 rojstev in 235 smrti, v primeri s prejšnjim mesecem je rojstev 21 več, smrti pa 16 manj, presežek rojenih nad umrlimi znaša v tem mesecu 61. Porok je bilo 241, razmeroma mnogo, kar pa je le deloma uspeh populacijske kampanje in razpisanih nagrad.
Nezgode. Dne 1. t. m. se je 351etni mehanik Ivan Ferjančič iz Godoviča vračal z motorjem proti domu. Na ovinku pred Godovičem mu je počila pnevmatika in Ferjančič se je z motorjem vred zvrnil preko cestnih kamnov v 15 m globok prepad. Kakor po nekem čudežu, je ostal motorist skoraj nepoškodovan. — Z voza, naloženega s senom, je padel 161etni Viktor Bensa iz Solkana in se pobil po levi strani pleč. — V Rihemberku je bil 561etni Franc Krševan povožen pri Bajti in si je zlomil levo nogo. — Huda kolesarska nezgoda se je pripetila 211etni Mariji Glesič iz Podgore pri Gorici, ki jo je blizu Gradišča z naglo in neprevidno vožnjo vrgel s kolesa in povozil avtomobil. Padec je bil tako hud, da si je potolkla lobanjo in pretresla možgane.
Z volčjim ■ potnim listom. Filip Vončina iz Gornje Tribuše se je izselil v Jugoslavijo »kar tako«, brez potnega lista ali, kakor pravijo Rusi, z volčjim pasportom. Te dni je bil v Italiji obsojen na 4 mesece zapora in 3.000 lir globe radi skrivne izselitve. Eno leto zapora pogojno pa je dobil 331etni Boris Klavžar iz Gorice, ker se ni predstavil naborni komisiji.
Čitajte in razširjajte
»Glas naroda«!
iEorsIcn/
iščete ugodnejših cen. kakor Vam jih nudi
Liidv. Baraga, Ljubljana
(Nebotičnik)
Glavno zastopstvo UNDEKWOOD in velika zaloga raznovrstnih pisalnih strojev svetovnih znamk
Kvalitetna polnilna peresa
Vse pisarniške potrebščine. Razmnoževalni in računski stroji.
Šivalni stroji
po izredno znižanih cenah. Vse šivalne potrebščine. Krasni šivalni ehm, itd. itd.
MALI OGLASI
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 .Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu.
MESTNA ELEKTRARNA LJUBLJANSKA proda elektromotorje in ventilatorje za istosmerni tok 300 in 150 voltov po zelo nizkih cenah. V Ljubljani nudi igle motorje na posojilo za zmerno mesečno odškodnino. Za vroči poletni čas izposoja ventilatorje za minimalno najemnino. Pojasnila dobite pri ravnateljstvu, Krekov trg 10, II. nadstropje.
DO DIN 5000-— MESEČNO lahke vsak zaslnii! Pišite na upravo »Glasa naroda« pod »Novo«.
MOTORNI ČOLN SE PRODA za 10 oseb. Poizve se Cerkvena ulica št. 21/1, vrata 12.
V KOPALIŠČU SK Ilirija imate vedno na razpolago maserja-pedikerja. Cene solidne. Priporoča se najvljudneje Palek Alojz.
a Bil’ l'Eia tet’ ute
Plošče —
Gramofone
izposojamo, zamenjavamo, prodajamo in kupujemo
ELEKTROTON
dr. z o. z.
PASAŽA NEBOTIČNIKA
SKRBI
Dobroznan raziskovalec na polju astroloških ved Vam poda napoved
BODOČNOSTI
On Vam razen važnih dogodkov iz Vaše preteklosti ugane tudi Vaše odnošaje do ljubezni, zakona, poklica, lo-trije itd. Njegov svet Vam prinese zaželjeni uspeh v življenju.
Zahvalna pisma, ki jih prejema vsak dan od vsepovsod, dokazujejo' izredno zanesljivost njegovih napovedi. Navajamo nekatere izmed neštetih zahvalnic : Gospa Irma Schwarz u Ljubljane se najsrčnejše zahvaljuje, ker je v največjih denarnih stiskah poslušala njegov svet, igrala v razredni lo-triji in zadela 150.000 Din. — Gospod P. N. Beneš iz Prage piše : „Dovolite, da se Vam s temi besedami zahvalim za veliko uslugo, katero ste mi storili z Vašo napovedjo. Vse je resnica, samò škoda, da nisem takoj zvedel za Vas, tako bi se bil lahko obvaroval vseh življenj, razočaranj in neprilik.“ Pošljite tudi Vi še danes svoj rokopis in rojstni datum ter Din 30-— kot honorar za Vašo psihoanalizo in horoskop na točni in stalni naslov:
OMFOIOSKI BUREAU - CELIE
POŠTNI PREDAL 106
Elektromotorji ГпЖ?.
no i «eliti izbiri na prodaj. Lastna delavnica za previjanje in poprailjanje dinamov, avto-drum, elektromotorjev ter vseh tleklroaporalov. Izftiujem vse električne instalacije za razsvetljavo in pogon * ЕШМОИМШ
FRANJO PERCIKLIĆ-ljobljaiia
GOSPOSVETSKI CESTI 16
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
V globoki žalosti obveščam vse sorodnike, prijatelje in znance, da je moj ljubljeni soprog, gospod
JOSIP KOSLER
veleposestnik, član načelstva Ljudske posojilnice v Ljubljani itd.
danes, 6. julija, popolno vdan v voljo božjo, prejemši zakramente za umirajoče, Bogu izročil svojo plemenito dušo.
Pogreb bo v ponedeljek 8. julija 1935 izpred rodne hiše, Šelenburgova ulica štev. 3. ob 17. uri.
Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 9. julija ob 8. n ri v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani.
Nepozabnega pokojnika priporočam vsem, ki so ga poznali, v blag spomin in molitev.
V Ljubljani, dne 6. julija 1935.
Filipina Kosler.
Obilna Begunje pri Cerknici, sporoča, da je dne 5. julija 1935 ob pol 10. uri dopoldne umrl gospod
Bavdek Ludvik
weiletni župan bivše obiine Št, Vid in sedaj član obiinske uprave Begunje.
Pogreb bo v nedeljo dne 7. julija ob 3. uri popoldne pri Sv. Vidu.
Skrbnemu in pridnemu narodno-gospodarskemu delavcu bodi ohranjen trajen in časten spomin.
Obrnite se z zaupanjem do m CTIIBIf Ä
tvrdke ГК. JI UrlLÄ, trgovina z železnine Ljubljana. Gosposvetska c. 1
kadarkoli rabite železninsko blago, poljedelske stroje, orodje in gradbeni materijal, ker bodete pri njej vselej točno, strokovno in najugodneje postreženi.	Telefoni: 21-79 in 26-10
Nakup vseh vrst starih, kovin. — Monopolna zaloga raztreliv. — Čebelarske potrebščine
Speriate xofyceföUo-
Témistai/ wa/ù> wio
se pije le na senčnatem vrtu res t a v r a c i j e
„Uatela StcuUet"
r
Fresko ali buret-svilo prvovrstni domaii izdelek samo pri
immuriti
Ljubljana
Gradišče
Posredujem denar
na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov
RUDOLF ZORE. UUBUANÄ
Gledališka 12, Telef. 38-10
Za pismen odgovor priložite 3 Din v znamkah
Ureditev dolgov
potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah in vseh drugih trgovsko-obrtnih poslih. — Strokovne knjigovodske revizije, sestava in aprobacija bilanc.
Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. — Vsi posli kmečke zaščite.
Edina koncesijonirana komercijalna pisarna:
LOJZE ZAJC,
Ljubljana. Gledališka ulica 7. Telefon 38-18
t
Velika
izbera
svile
v vseh modnih barvah, gladka in vzorčasta, različne kakovosti za obleke, bluze in perilo
Pri ..ŠKOFU“
Ljubljana
*
Če odpotuiete na podeželje, v hribe, na morje, sploh na počitnice, pišite nam in list Vam bomo
dostavljali na kakršenkoli naslov v naši državi.
Pišite:
Uprava
„Glas naroda“ Gajeva 1
Izdaja »Narodna Prosveta« ? Ljubljani, zadruga z o. z., predstavnik dr. Goljar, ureja Ante Gaber, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Mihalek, vsi v Ljubljani.
GLAS SLOVENSKIH OTROK - Melja, 7. Vil. M. - Šlev. ).
V
vsem domačim se zdi, da je bilo kakor včeraj, ko se je Andrej ček v posteljici poskušal prvič opreti na noge. Le poglejte ga, kako se oprijema ograje !_ In vsa družina je zbrana okrog Andrejčkove postelje in zaverovano čaka, kdaj se
bo mali ojunačil.
Ni bilo to včeraj, ampak pred letom dni! Pa poglejte Andrejčka danes, ko je že cel Andrej! Naj še tako pripeka sonce, se junačina ne umakne, ampak skače in brca žogo, ‘da ga je veselje gledati, še malo, pa bo menda že kar
šel tekmovat za prvenstvo!

Marij ana želj ezno va-Kokalj :
Zabavna
Prvi
je na brvi, drugi
je že v strugi, tretji pa zaplava, da na brvi prvi
se zabava.
Gtistav Strniša :
Poletje
Poletje mlado se smehlja dea polje, veselo kosec vriska in kosi, kmet med razori stopa zlate volje, povsod smehlja se žito, ki zori.
V višavi črni vran je v dan zakrakal in daleč je za hosto odveslal, a slavec je preplašen v grmu plakah za svoje dröhne se mladičke zbal.
Pa že se jasna zarjica razliva in rože siplje krog na vse strani, da je ves svet blesteča rožna njiva, ki v hrepenenju plodnem zadrhti.
In potnik, ke je truden legel v travo, spet čuti nove upe, sred dobrav zamislil se v cvetočo je naravo in čutil domovine tih pozdrav!
|ll>ig>ll||||l|lt4lllllll>|ini||llll|l>l||i|!ll!2il|||||HII|>lll!||l|l|l|||||!IM|l!l|||il|i|lll||
St.:
Prešerni hlapec
(Narodna legenda)
V neki vasi pri Kobaridu je živel hlapec, ki je zelo rad pil vino. Preden ga je pa zvrnil kozarček, je vselej dejal: »Izpijmo še zdaj v čast svetemu Ivanu ! «
Nekoč se zopet vrača dobre volje ponoči skozi gozd domov. Pa ga pelje pot tudi mimo morišča, kjer so zarana obesili razbojnika. Ko hlapec zagleda obe-šenca, se v pijanosti zagrohoče in ga prešerno povabi: »Daj, bratec, obišči me jutri pod večer! Pripravim ti dobro večerjo.« Tedaj se obešen jak zgane in- z votlim glasom odgovori : »Prav! Kar vse lepo pripravi! Pridem ! « Hlapca popade strah. V trenutku ga mine pijanost in dobra volja ter odhiti domov, kolikor ga le noge neso. Zarije se v posteljo, a ne zatisne vso noč oči. Ob zori krene k župniku in mu razodene svojo strahotno dogodivščino. Ta mu pravi: »V prešernosti si ga povabil, sedaj moraš za kazen ostati mož beseda!«
Ko udari zvečer v vaškem zvoniku ura enajst, potrka obešen jak na vrata in vstopi. Na mizi najde krožnik, ga pograbi in trešči ob tla. Prav tako naredi tudi z ostalo posodo in pohištvom. Hlapčič se med tem v smrtnem strahu stiska v kotu. Končno stopi obešenjak k njemu: »Nocoj sem bil jaz Tvoj gost, jutri boš Ti moj!« »Kako?« »Ob uri duhov pridi k vislicam, kjer si me že videl, in postregel Ti bom bolje, kakor Ti meni!« odvrne strah in izgine. Hlapec leže, a zopet niti ne zatisne oči.
Naslednjega dne se napoti zvečer težkega srca v gozd. Ko hoče mimo krčme, kjer je bil sicer stalen gost, mu zakliče s praga belo oblečen deček: »Ali nas ne boš nocoj nič obiskal in pokusil naše dobre kapljice?« »Nimam časa!« ga na kratko zavrne hlapec. Mali mu prigovarja, dokler končno res ne vstopi in izpije svojega kozarčka v čast svetemu Ivanu.
Ko pa nato v temi dospe do morišča, začuje že od daleč obešenjakov glas: »Nesrečnež, ki si pil v čast svetemu Ivanu, izgini mi izpred oči!«
Rešeni hlapec jo je seveda rade volje popihal. Belo oblečeni deček, ki ga je obvaroval, je bil namreč sam sveti Ivan.
Počitnice so pač vesele
Vljudnosi v Parizu
Parižani so izredno vljudni ljudje. Evo primera!
V zoološkem vrtu sem gledal tulnje, kako se Igrajo v vodi. Da jim ljudje ne mečejo kruha v vodo, so postavili Francozi tablo s sledečim napisom:
»Dragi obiskovalci, oprostite, mi ne jemo kruha!«
Tale dogodek mi je šel tudi naravnost do srca. Nekega gospoda vprašam, kje je Metro (podzemska železnica), ker se mi mudi domov v hotel. Ljubeznivo mi pojasni, da je boljše, ako se peljem z autobusom št. 55. Na moje vprašanje, kje prodajajo karte, potegne iz žepa košček papirja in mi ga stisne v roko. Medtem je prispel dotični avtobus. Ko v naglici vstopim, mi reče gospod: »Pokažite sprevodniku«.
Ko pogledam na košček papirja, ki mi ga je dal gospod, vidim, da je to vozni listek.
«lllill"!ii"U!|]||lli-'Hllllllli"'lllllllli'lii'"llli.1'Millill..
Marjana željeznova-Kokalj:
Opica
Modro krilo, rdeča jopica, v roki boben z zvončki, to je opica,
ki predstavlja se s poklončki. Pleše, skače in prosjači nemo: »Dajte, dajte!
Gospodarji so berači, nimajo ni lastne bajte!«
In po mestu in po vasi stopa zvesto za cigani, otročaje kratkočasi letos kakor lani.
MOŽ z DVEMA POKLICEMA.
L. Arčon
Toneiove modrosti
Tone je poganjal vole in je stopical v kratkih prtenih hlačah kakor bi bil ves svet njegov, saj je končal letos četrti razred. Oče je sključeno tiščal ročici in zasajal plug v črno zemljo.
Nenadoma se Tone obrne in pravi: »Oče, na Nemškem pa orjejo z nosovi!« Oče zagodrnja: »če se boš norca delal, ti hlače iztepem!« Tone nato brž odgovori: »Res, oče! Saj ne denejo nosov stran pri oranju.« In oče se je moral zasmejati.
Važno vprašanje
Majdiča opazuje mamo, ki s strahom spozna, da so se zimskih oblek lotili molji. Skrbno ogleduje svoj zimski plašček in se nenadoma domisli:
»Mamica, od česa pa so živeli molji, pretino sta Adam in Eva pričela nositi obleko?«
Iz učilnice
Učitelj: »Dušan, kaj razumemo pod besedo nič?«
Dušan: »Nič je balonček, ki nima več gumijaste kožice.«
Svjatoslav:
Čevljarček z zvezdami
»Kar naprej!« se je odločil, »nekje je gotovo konec tega sveta.«
In niti prenočiti ni hotel pri zadnji hiši, čeprav so ga vabili, kar v pustinjo se je spustil. Pusta pokrajina ga je objela z neizrekljivim dolgočasjem. Sive skale so mu tu in tam kazale pot, nazadnje so še skale izginile in ves svet je bila neskončna planjava, tu in tam je zelenel grmiček, povsod pa je puhtela iz izmučene razpokane zemlje silna vročina.
»Ko bi vsaj zvezde sijale!« se je spomnil Petrinček, stopajoč skozi gluho noč.
Pa zvezde so bile pri grofu Bogataju. Zdaj, ko je bila noč temna in pusta, so mu prišle spet na misel.
»čudno,« ga je obšlo nenadoma, »zvezde vendar niso Bogatajeve. Kakšno pravico pa ima do njih? Skril jih je, jaz naj pa blodim v temi!«
Vso noč je truden bredel skozi pustinjo. Ko se je zdanilo, je opazil, da srečava na levi in desni tihe ljudi. Zaviti v bele in sive plašče hitijo mimo njega in nihče se ne zmeni zanj. Potem je opazil tudi pot. Nerodna in le malo izhojena je vodila naravnost čez pustinjo. Radoveden, kam bo prišel, je zakričal nad prvim neznancem, katerega je srečal •
»Hej, prijatelj božji, kam se pride tod?«
Neznanec se je ustavil, pogledal ga Je začuden in vztrepetal:
»človek, kako si zašel na to cesto?« »Kako neki!« se je preprosto zasmejal godec. »Prav za prav ne vem. Vidiš: potujem. Naveličal sem se stiske in njenih otrok pa bežim, bežim. Grof Bogataj pa kuri za menoj z biriči.«
»Tod prideš vendar naravnost v nebesa, človek!« je zmajal tujec.
»V nebesa?« je obstal čevljarček. »Ta je pa dobra,« je rekel potem veselo, »čemu bi ne stopil še v nebesa? Verjeli mi sicer najbrž ne bodo, če bom povedal, kako in kaj, no, nič hudega, poštenim ljudem itak nikjer ne verjamejo.«
»Ne vem, kako bo šlo,« je rekel neznanec in odhitel po svoji poti.
»Ta je pa kratkih besedi ,« je presodil Petrinček.
Veselo je hitel čez pustinjo in mislil, kako bo kar tako mimogrede prišel v nebesa. Ogledal si jih bo, če mu bo všeč, bo kar tam ostal. Pa Bog ve, kakšne postave in navade imajo v božjih krajih. Ves čas je srečaval neznance, zavite v plašče, ki so hiteli na vse strani, nekateri so skoraj plavali kot bi imeli nevidna krila, vsaj zdelo se mu je tako. Ogovoril ni nobenega več.
»čemu tudi?« je čustvoval. »Saj ne vedo, kaj se spodobi. Nekaj bodo kar tako zagodrnjali, pa bodo blisnili mimo. Precej visoki ljudje morajo biti to in svoje muhe imajo.«
že ponoči je puhtela iz zemlje šopa-rica, podnevi je poprijelo še sonce in proti poldnevu je bila vročina že takšna, da je Petrinčku lil curkoma pot po obrazu. Ko mu je bilo najhujše, je znova srečal gručo neznancev, že je sklenil, da
bo stopil k njim in jih poprosil za pijačo, mogoče vedo za kak studenec, ko so neznanci krenili s poti in se obrnili naravnost k njemu.
»Kdo si in odkod?« so ga vprašali in ga merili z grozečimi pogledi. Bili so veliki in nekaj veličastnega je bilo v njih obrazih.
Sopihajoč od vročine jim je razložil, kakor je vedel in znal, da je čevljarček in godec Petrinček in da nima hudega namena. Kar tako gre naprej, ker nazaj ne more. Nekje zadaj ga čaka grof Bogataj z biriči, spredaj so pa nebesa, vsaj slišal je tako.
Pa so še tujci povedali, da so svetniki in da iščejo zvezde, ki so tako nenadoma izginile z neba. Dolgo je že tega, kar so zmanjkale, a jih nikakor ne morejo najti. Vso zemljo so že prebrskali, zdaj so začeli znova. Tiha žalost je legla v nebesa in ne smejo odnehati, dokler jih ne dobijo.
Petrinček se je začudil in se je skoraj pokrižal. Svetniki so hodili mimo njega in on se je jezil nad njimi, moj Bog! Ko pa je čul o zvezdah, je poskočil od veselja in skoraj zavriskal.
»Kosmata kapa, jaz vem, kdo jih je vzel,« je rekel, »jaz vem! Saj se mi je ves čas zdelo, da niso kar tako same od sebe ušle z neba. Kdaj pa je že kdo slišal, da bi zvezde umrle ali pa nehale sijati? Ukradel jih je, ukradel!«
»Kdo?« so planili svetniki in se gnetli okoli njega.
Ni jim hotel razložiti. Mahal je z rokami in jih odrival od sebe.
(Dalje sledi.)
Veverica
Nekega zimskega večera sem sedel v sobi. Tedaj je nenadoma zašklepetalo okno. Neka stvarca se je zaletela v šipe, da so zažvenketale. Skočil sem pokoncu. »Pa menda ni kakšen vlomilec?« sem si mislil. Vendar seftn se opogumil in stopil bliže. Po oknu je zunaj švigalo neko bitje, nekakšna živalca — to sem videl na prvi pogled. »Zebe jo,« sem si mislil in brž odprl okno. Nekaj je naglo švignilo v sobo in se pognalo na mizo med knjige in papirje. Zaprl sem okno in se obrnil. Na mizi je na zadnjih nogah sedela veverica in mi gledala naravnost v oči. Bila je še mlada in temnorjava, prednji nogi sta mahali po zraku, rep je bil lepo položen ob hrbtu navzgor, oči pa so je ji smejale, češ: »Zdaj sem pa na toplem. Hvala, da si mi odprl!«
Tudi jaz sem se ji nasmehnil, pokimal sem ji z glavo in glasno rekel: »Ti grdoba ti, kako si me prestrašila!« Stopil sem k njej in jo pobožal. Nič se me ni bala. Stisnila se je k moji roki, češ, saj ti popolnoma zaupam. Pa tudi jaz te imam rada.
Potem sem šel po sobi sem in tja in premišljal, kaj naj ji naredim, da bo lahko spala in mirno počivala, ko sem zapazil, da se vedno obrača za mano, kamorkoli sem se obrnil. Kaj neki hoče, sem si mislil in sem se spomnil,' da je morda lačna. Brž sem stopil h gospodinji in povedal, kako in kaj. Gospa Olga je bila dobrega srca. Veselo se je posmejala, šla v srambo in’ že sva nesla prgišče lešnikov v mojo sobo nazaj. Ko je naju veverica zagledala, je kar vztrepetala od veselja, oči so se ji zasvetile, zamahnila je z repom in že pritekla naproti, pograbila lešnik in stekla z njim na omaro, tam pa ga je začela obgrizovati in vsa zadovoljna se je nagibala sem in tja.
Gospa Olga je rekla: »Poglejte, kako pametno gleda!«
Tako je ostala veverica pri meni in postala sva največja prijatelja. Kamorkoli sem se okrenil, je šla z menoj, posedala je v mojem naročju in tudi na ramena se mi je spravila in dremala, naslanjajoč se na moje lase. Kadar sem šel z doma, me je spremila do vrat in zdelo se mi je celo, da skozi okno gleda za mano.
»Tako boš zmeraj pri meni,« sem ji nekoč rekel, »jaz sem tako sam na svetu, ti mi boš v razvedrilo in tolažbo.« Tn veverica se je stisnila k meni, češ: »Seveda, zmeraj bom pri tebi.«
Minevali so meseci in bližala se je pomlad. Vsak dan je bilo topleje, sonce je že topilo snežne plahte, tu in tam je pozelenelo drevo, lastovke so zacvrčale okrog zvonikov, otroci so že nosili trobentice in nebo je postalo jasno in svetlo.
»Vidiš,« sem dejal veverici, »zdaj je pa pomlad, šla bova v gozd in na polje, nič več ne bova tičala v tejle ozki sobi, na sonce bova šla.« Gledala me je v oči in zdelo se mi je, da je pokimala.
čim lepši pa so postajali dnevi, tem bolj čudno se je jela vesti veverica. Nestrpno je hodila po mizi kakor da mi hoče nekaj povedati. Njeni koraki so postajale počasnejši, v očeh pa se ji je utrnila čudna bleščava ... Venomer me je vprašujoče pogledovala, se stiskala k meni, nato pa skočila na okno in se zagledala ven. Iz okna je bilo videti belo cesto, od nje naprej travnik, pokrit s svetlim cvetjem, zadaj pa se je širil gozd na vse strani, poln hoj in smrek, ki so vabeče pošepetavale med seboj.
Gledala je veverica in se spet obrnila k meni. Njen pogled je bil žalosten.
Nekega jutra sva sedela pri oknu. Jaz sem sedel na stol in gledal škrjančka, ki se je veselo vrtil v nebo, veverica pa je čepela na odprtem oknu in se naslanjala na šipo. Nenadoma se je zavrtela in se obrnila proti meni. Oči so se ji zasvetile, poskočila je na moje rame in spet nazaj, za trenotek je premišljala, nato me je pogledala, češ: »Saj me razumeš.« Tisti trenutek je zamahnila z repom in se pognala skozi okno. Stekla je čez cesto v travo, tam se je obrnila in že se je spet naglo poganjala čez travnik proti gozdu. Postajala je manjša in manjša in kmalu mi je čisto izginila iz pogleda.
Ostal sem sam. Sonce je počasi vzhajalo izza hriba, rdeči žar je napolnil nebo, petje ptic, glas zvona in oddaljeni šum gozda je pel jutranjo pesem.
Počasi sem vstal in se pogladil po čelu. »Tako je,« sem si mislil, »narava jo je dala in narava jo je poklicala nazaj v svobodo —.«
Zakaj ljubim živali?
Na svetu skoro ni odkritosrčne j šega in ljubkejšega bitja od živali. Pri njih se nikoli ne opazi pretiravanja, kakor pri človeku. Videl še nisem pijane živali. Opazujmo majhno ptico, s kakšno materinsko ljubeznijo goji mladičke, jih uči, pita in čuva! Ptica ne bo podtaknjenega kukavičjega jajčeca zdrobila ali vrgla iz gnezda, še potem skrbi za tujega mladiča toliko časa, da ji slednji pomeče prave mladiče iz gnezda na tla.
Z živalmi moramo imeti usmiljenje, kajti one nimajo, kakor človek, zdravniške pomoči, majhne in nebogljene se ne morejo braniti brezsrčne roke. Kako malo ljudi vé, da so nam živali koristnejše kakor marsikatere druge stvari! Zato moramo skrbeti za živali, nosebno za tiste, ki trpijo.
Kragelj Miroslav, dijak I. razreda drž. klasične gimn. v Ljubljani.
Uganka
...................""".....................................................i...•"""lunin1" ..............................................
Najmanjši ieličeL na sveiu
Na neki kalifornijski farmi imajo telička, ki je bil pri rojstvu ko-maj 20 cm visok in je tehtal 8 kg.
Kmečka tekma
Kdo je pridnejši, spretnejši, pridobitne jši?
Na kmetih je manj nogometa in drugih športnih zabav, tem več pa tekmovanja v pravem, resnem in napornem delu. Na deželi je človek za vse svoje dejanje in nehanje vsem odgovoren, čast je tam zgrajena na pridnosti, delavnosti in poštenju, za malopridneža in lenuha pa ni ne časti ne kruha. S pridnimi ljudmi se ponaša vsa vas, zaradi lenobe in beraštva posameznikov padajo pa tudi na vso vas očitki. In še kako hudi!
Stara in Nova vas, in sicer Gorenja in Dolenja Stara in Nova vas, torej prav za prav štirje kraji so se med seboj obkladali s takšnimi grdimi očitki, čeprav je bilo v njih sredi dosti prav pridnih družin. Pa so prišli na pametno misel, da bodo priredili kmečko tekmo: Kdo je pridnejši, spretnejši, pridobitne jši.
Ker so spadale vse vasi pod isto občino, je poslala vsaka vas po eno družino, da skupaj pokose in pograbijo občinski travnik in seno nalože in spravijo na senik. Iz Gorenje Stare vasi so prišli Ančni, iz Dolenje Blaževi, iz Gorenje Nove vasi Ciini, iz Dolenje pa ča-deževi. Gospodarji so kosili, ženske grabile, fantje seno odnašali in nakladali, vsa družina pa je seno spravljala z voza na senik in ga tam zatlačila. Bil je nekak domač praznik, občani so gledali delo in se zabavali, župan in občinski cenilci pa so delo ocenjevali in pisali rede kakor učitelji ali profesorji v šoli. Za košnjo posebej, za grabitev, za nakladanje in spravljanje zopet posebej. Razpisana je bila tudi nagrada: 136 q sena, ki naj se med tekmece razdeli v razmerju z njih uspehom.
Joj, kako so se vsi pognali za uspeh! Pa prevelika naglica navadno ni dobra. Oče Blažev je že takoj v začetku tako neusmiljeno mahal s koso, da je zlomil kosje, in občinska komisija je rekla: »Kaj bo ta, saj še kose ne drži kakor treba!« Pa mu je dala v košnji »cvek«. No, so si pa potem Blaževi v naslednjem delu tekme bolj prizadeli. Drugi so jo nekoliko polomili pri grabitvi. tretji so prehitro in prenemarno nakladali, pa se jim je seno razlezlo vsaksebi, da so morali začeti skraja, no, in Ančin oče se je pri spravljanju tako gnal, da je te-
lebnil z voza na tla! Malo, da se ni nabodel na vile in je moral nato pobirati najprej sebe, potem šele seno.
Občinska komisija je beležila rede od 1 do 16 točk, izpod 8 je bila slaba, iznad 8 pa ugodna ocena. Nazadnje se je izkazalo, da so vse štiri družine enako pridne, spretne in pridobitne, da pa so dosegle vsaka samo nekaj nad polovico vseh dosegljivih točk ter da so se v celoti spravljači, rrakladači in grabići izkazali enako kakor kosci. Koliko točk so dosegli? Kako je občinska komisija ocenila vsako posamezno delo posameznih družin?
TEKMA ZA SENO	koš- nja	grabi tev	din,V	Ijanje
Gor. Stara vas : Ančni				
Dol. Stara vas : Blaževi	1			
Gor. Nova vas : Ciini				
Dol. Nova_ vas : Cadeževi				
Nariši kvadrat, razpredeli ga v 16 enakih delov in vpiši vanje številke od 1 do 16 tako, da bodo dale navpične in vodoravne vrste vedno isto vsoto, namreč 34!
Ko boste kvadrat izpolnili, bi si morda znali zamisliti in tudi popisati, kako so posamezni tekmeci kosili, grabili, nakladali in spravljali in kaj se jim je pripetilo, da so bili nekateri izmed njih ocenjeni izpod 8 točk.
Da tvoje delo bode v časti — nikar mi preveč ne lomasti !
liiiilHiii
Mali pri ieii
Draga teta Meta!
Moje veselje je bilo neizmerno, ko sem čitala, da si meni določila nagrado kopalno obleko. Pošiljam Ti mero. 2e naprej se Ti zahvaljujem za obleko ter Ti
povem, da sem Ti iz srca hvaležna. Zaupam Ti tudi to, da nisem pričakovala nagrade; zato je bilo moje veselje še večje. V nadalje se bova še z bratcem pridno udeleževala v krogu »Glasa slovenskih otrok«.
Prav prisrčno Te pozdravlja
Boža Ponikvar, dijakinja 5. razr. II. drž. realne gimnazije.
Draga Boža!
Zadovoljna sem, če sem Ti z nagrado ustregla, želim Ti mnogo radosti za počitniške dni. Le kmalu se spet oglasi!
Tvoja teta Meta.
IIII'1'HII
Cujie moji mali!
Danes vam zopet pokažem štiri slike in bi rada vedela, kaj mi znate povedati o njih. Pojasnilo, kakor si ga k slikam mislite, mi lahko seveda zopet pošljete v pesmicah ali v drugačnih sestavkih. Kdor se bo najboljše odrezal, mu pošljem za nagrado garnituro perila. Ime nagrajenca objavim v 10. številki »Glasa«. Urno torej na delo!
Za pravilno rešitev uganke »Kmečka tekma« so določene 3 lepe knjižne nagrade, za pravilno rešitev v današnji številki objavljenih posetnic pa po sliki M. Gasparija napravljen kamnotisk »Hišni blagoslov« (slika z besedilom).
Tekmovanje »Zakaj ljubim živali« ostane še dalje v veljavi in ste vsi vabljeni, da mi čim prej popišete, zakaj imate radi živali, ki jih poznate.
Vseh pisem seveda ne morem nikoli objaviti, prečitam jih pa vsa. Zato tisti, ki ne vidite svojih prispevkov takoj natisnjenih, nič nikar ne bodite slabe volje. če mi boste pridno pisali, pridete počasi vsi na vrsto z objavljanjem in, upajmo, tudi z nagradami.
Prisrčno vsi pozdravljeni!
Teta Meta.
.....................................................................
Nenavadna družinska slika
Takih živali bržčas še niste videli. To so namreč losi iz živalskega vrta v Berlinu.
Losi žive sicer v severnih pokrajinah, vrsta, ki jo vidite tu, pa je doma z Alaske (Sev. Amerika).
Ti losi, neka vrsta severnih jelenov, dosežejo višino 2'35 m in dolžino 3'20 m. Rogovje se pri samcih razraste do 2 m v širino.
Losi so temnorjave barve. Hranijo se z drevesnim lubjem in vejevjem.
Slika nam kaže samico z mladičema — dvojčkoma. V ujetništvu se doslej še ni nikoli posrečilo, dobiti od te severne živali mladiče.
Rešitev „križanke“ v 4 štev.
»Na rešilnem splavu«
30	50	70
80	10	60
40	90 j 20	
Posetnica: Sladoledar.
Kdo sia ia dva?
A. Rasem
Dr. Životin Žalec