NOVE k YICE IZ RIBNIŠKO - KOČEVSKEGA KONCA julij 1991 cena 15 din poštnina plačana pri pošti 61310 Ribnica Št. 5 ■ ■ M ..... i.' SäiMiillil;:;:::: lil ill: illlli II ........... ■ : . s; ss.. ■ :Sl:::|:: Šalka vas 4, 61330 Kočevje, tel.: (061) 851 - 967; fax: (061) 855 - 052 ZA NAMI JE ENO LETO USPEŠNEGA DELA IN PRODAJE VOZIL OPEL IN CRVENA ZASTAVA. n ŠKODA FAVORIT 135 L Z MOTORJEM, TESTIRANIM V PORSHEJU a NOVA, LEPŠA OBLIKA K CFNFTSA a UGODNO POSOJILO NA DVE ALI TRI LETA S 40 % POLOGOM IN PREVZEMOM VOZILA TAKOJ. czFti Trgovsko podjetje d.o.o. Šeškova 32, Ribnica tel.:863 - 367 fax:51-006 a viskozne srajce a kopalke, bermuda hlače a letne majice (mornariške...) a otroški kompleti a pajkice a kavbojke Disel Pri nakupu nad 1.000 din možnost plačila na dva čeka ! V C K VIDEO CENTER KOČEVJE Tatjana Špiletič, Šeškova 13 Tel.: (061) 852 -192 r STRMA JE POT, ČE HOČEŠ DOSEČI.VRH! največje število originalnih kasci z odkupljenimi avtorskimi pravicami H kvalitetno snemanje z videokamero po naročilu H presnemavanje kaset, ö izposoja video playerjev, H popusti za člane. POZOR! Ugoden nakup rabljenih posnetih videokaset. Del.čas : vsak dan od 9h - lih in 14h do 19h, v soboto od 8h do 13h Tone ŠPILETIČ YU-61330 KOČEVJE,Šeškova 13 tel: 061/852 192 OPOZORITE NASE ! Objavite svoje reklamno sporočilo na tekočem svetlobnem panoju na veleblagovnici NAMA Obrtniki, trgovci, gostinci, nova podjetja ... poiščite nas ! Smo prijazni in vsakomur dostopni! Uvodnik V zadnji številki, ki je izšla pred štirimi tedni, sem vam optimistično želela mimo, sito in nenevarno poletje. Žal se je v tem času zgodilo toliko stvari, ki so bile vse prej kot zgoraj naštete, da je težko najti prave besede. Najprej se v imenu celotnega uredništva opravičujem zaradi štirinajstdnevne zamude. Vojna, ki se je v tem času zgodila, nas je tako presenetila, da nam tehnično in vsebinsko ni uspelo spraviti skupaj NOVIH NOVIC v rednem roku. Tudi ta številka se bo marsikomu zdela konfuzna. Odraža pač stanje časa, v katerega smo, hočeš-nočeš, ujeti vsi. Kar ne gre mi izpod peresa, to, o čemer bi morala pisati. O VOJNI. O nepričakovani, nedoumljivi, neskončno tragični vojni, ki bo pustila v nas neizbrisan občutek groze. Groze, ki se toliko bolj zareže v človeka, bolj ko je občutena v vsej globini. Kolikšna je ta neskončna globina, bo pokazal šele čas. In čas bo razkril vse travme, ki se jih zdaj še zavedamo ne. Lahko bi se razpisala o svojih pacifističnih nazorih... Lahko bi preklela vse orožje tega sveta... Lahko bi jokala z vsako materjo, kije izgubila svojega sina - na tej ali oni strani... ZAMAN. Življenja, ki ga ni več, se ne da vrniti. Zakaj je sploh prišlo do prelivanja krvi? O tem bo pisala zgodovina. Sama pa čutim v srcu le žalost vseh mater, odetih v črnino. In s tem je težko živeti... Živeti pa je treba dalje. Ne upam si več napovedovati, KAKO. Upam le, da v MIRU. Urednica Naslovna stran Titova slika na barikadi je kakor duh, ki je ušel iz steklenice. Težko je razvozlati nagibe tiste roke, ki gaje nastavila na vlačilec preko ceste. Danes ni več barikad, toda kako spraviti duha nazaj v steklenico? VSEBINA ■ Aktualno ■ Danes slavimo, jutri bo šlo zares... ■ Naš gost: graničar s Šentilja ■ Okupacija v 18 mnenjih ■ Vaš intervju: Anton Zidar ■ Nove novičke ■ Dobro je vedeti ■ Poslovna stran Šolska stran Šport p Ljubljana !• % * <>• Nagradna križanka NOVE NOVICE NOVE NOVICE izdaja Dravinja Z&Š, Slovenske Konjice, Titov trg 3. Na podlagi 6. točke prvega odstavka 38. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 43-544/83) je časopis oproščen temeljnega prometnega davka. Glavna in odgovorna urednica: Darja H. Debeljak. Novinar: Stane Hafnar. Lektorica: Milena Volavšek. Tisk: Marija Jurak, Zreče. Letna naročnina 360 din, polletna 180 din. Naslov uredništva: Kolodvorska 1, Ribnica, tel. 861-765 od 8.00 - 11.00, ostalo 861- 704. NOVE NOVICE AKTUALNO Danes slavimo... Pol leta po tistem, koje preko 90% državljanov Slovenije prvič v svoji zgodovini spočelo svojo čisto pravo državo, je bilo slavnostno tudi na Ribniškem in Kočevskem. Za trenutek smo tisto sredo, na dan po uradnem rojstvu najmlajše evropske države, odmislili vse porodne težave, kijih - roko na srce - ni bilo malo. Ob pomanjkanju uradnih simbolov slovenske državnosti smo si v Ribnici pomagali kar z domačimi ribniškimi zastavami, ki so na Bregu, Goriči vasi, Prigorici, Rakitnici in še kateri vasi vihrale z veličastnih mlajev. Kočevje je v pomanjkanju tovrstne tradicije izpostavilo svojo meščanskost s prireditvami na osrednjem mestnem trgu, kjer je že od zgodnjega popoldneva na rojstvo nove države opozarjala glasba ansamblov in pihalne godbe, v večernih urah pa so, tako kot v Ribnici, pripravili kulturni program. Zupana obeh občin sta v pozdravnih nagovorih zbrani množici orisala prizadevanje slovenskega naroda po lastni državnosti, pozivala k strpnosti in že opozarjala na možnosti reakcije na razglasitev samostojnosti. Lipe v Ribnici za razliko od Kočevja niso zasadili, ker jo po prevladujočem mnenju Ribničanov ob kresu ni več ravno primerno saditi. Dejanska in simbolična saditev lipe, razobešanje trobojnice in izvedba kulturnega progama s cerkvenim blagoslovom je bila tega večera izpeljana že ob budni zaščiti teritorialne obrambe in pohcije. "Danes proslavljamo, jutri bo šlo zares," je tistega večera na osrednji slovesnosti preroško izjavil predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan. Lipa zelenela je... Sneli smo staro zastavo in razobesili novo. Narod seje odločil za samostojnost. m Tudi z Ugarja ni mogoče prodreti. Na Opekarsko se izmuzne le avtomobil. ...jutri bo šlo zares ... V tej prijetni noči nas večina ni mogla ali hotela slutiti, kakšni grozljivi načrti se snujejo v siju kresov. Še so tleli, ko so se začeli valiti oklepniki po slovenskih cestah.V tem kresnem jutru so svetu razkrili, da smo še od včeraj živeli v državi, ki ji vlada armada. Armada, ki se obrne proti volji narodov, kjerkoli to ustreza njeni samoohranitveni logiki. Logiki, pred katero je mižal ves svet, dokler ni prodrla na njegove meje. Da bi se mu odprle oči, so morali naši fantje pustiti delo na poljih in tovarnah in v neenakopravnem boju človeka proti stroju dokazovati suverenost na lastnem ozemlju. V strahu pred širitvijo požara v Evropo so trije gospodje le prišli dopovedat generalom, da ima tudi vojaška čast svoje meje in da tudi v vojaškem slovarju obstajajo izrazi, kot so prekinitev ognja, umik in premirje. Še posebej, ker so se v imenu obrambe časti obračale topovske cevi na civilna naselja, ker so letala sejala smrt po ciljih, preplašila dva milijona ljudi in jih preganjala v zaklonišča, in ker tej noriji ni bilo videti konca. ... tudi na našem koncu... Ribnica in Kočevje sta bila v tej vojni vihri nekoliko izven strateških planov generalitete. Ribniška kasarna se je tako prepuščena sama sebi že prvega dne znašla izolirana od zunanjega sveta s tovornjaki, vlačilci, viličarji in žerjavi, postavljenimi na vseh izhodih. Dejstvo, da v kasarni ni bilo oklopne mehanizacije, je zrevoltiralo obkoljene, da so najbližje ovire zvlačili v kasarno . Najbrž je le dejstvo, da ima veliko tamkajšnjih častnikov v Ribnici hiše, da so poročeni z domačinkami, da so si tu ustvarili družine, ki so se bolj ali manj vključile v domače okolje, ohranilo v kasarni toliko zdravega razuma v tej nori situaciji, da razen groženj ni storila koraka, s katerim bi si popolnoma onemogočila, če že ne sožitje, pa vsaj sobivanje v ribniškem okolju. Klub temu je prišlo do incidenta, v katerem je, v uradno še vedno nepojasnjenih okoliščinah izgubil življenje vojak iz Bosne, ranjeni pa so bili Marjan Trope, Roman Lunder ter še vojaka iz kasarne. Prišlo je tudi do bombnega napada na Kočevsko Reko in topniškega obstreljevanja okoliških gozdov iz kasarne, pri teh zastraševalnih ukrepih pa na srečo ni bilo žrtev. S temi dejanji je bilo zapravljenega večina prejšnjega zaupanja, čeprav je morda po drugi strani res, daje bilo vsem prav zaradi tega zaupanja tudi marsikaj prihranjeno. Vzroki posamičnih družinskih tragedij in kolektivnega strahu bodo zaradi nezaupanja in izrednih okoliščin interpretirani v različnih okoljih različno, saj resnice ni mogoče prilagoditi z agrumenti moči, časti ali strasti. Granata je udarila za polici jo. Do kasarne le s helikopterjem. Dojenček in otroci v zasilnem zaklonišču. NOVE NOVICE Pripadnik TO - prostovoljec. Pri sinu v kasarni. Makedonski starši na cilju po dolgotrajni vožnji. ... in nič več ne bo tako kot prej ! S tem, ko smo se državljani Slovenije brezkompromisno uprli vojaškemu uresničevanju političnih ciljev z organiziranim vojaškim in policijskim odporom, smo tudi v tem pogledu postali državotvoren narod. Zavestno smo storili korak v zgodovino in ni več mogoče stopiti nazaj. Vmes so žrtve, ranjeni ter strah in pogum globoko vrezane v narodovo zavest. Odtlej si na slovenskem ozemlju stojita nasproti dve vojski, med katerima je možna le vojna ali premirje. Zdaj se je v vmesnem obdobju potrebno ozirati naprej. Vsi smo svojim dejanjem, željam in iluzijam plačali vsak svojo ceno. Matere in žene vojakov so pod račun generalov potegnile črto, prav tako Evropa in vsi, ki si v tem ranjenem koncu sveta iskreno želijo miru. Koliko je kdo izgubil ali pridobil, bodo izračunali politiki za pogajalskimi mizami. Upajmo, da vsaj zdaj, ko so življenja že izmerila realnost ambicij, težo časti, globino norosti in silo nezaustavljivih teženj slovenskega naroda... Stane Hafnar Naš gost: granićar s Šentilja S fantom, ki je po očetovi strani slovenskega rodu, sva se o njegovih vojnih pripetljajih pogovarjala pri sorodnikih v Ribnici, le dan pred tem, preden je ponj prišel oče. Nastala je zgodba o stiskah mladega vojaka, kakršnih je bilo najbrž v tem času na tisoče. Kdaj in kam si bil vpoklican v vojsko? V vojsko sem šel septembra v Maribor. Graničarsko "obuko" sem imel dva meseca in 22 dni. Imeli smo mesec dni krajšo, ker smo zaradi situacije morali prej na mejo. Od 10. decembra sem bil v karavli Špičnik, kije mejila s Šentiljem na eni ter z Jurijem na drugi strani. Mlajši rodovi so prišli na karavlo z zakasnitvijo, ker je bila po dogodkih v učnem centru TO v Pekrah mariborska kasarna nekaj časa blokirana. Ali ste na karavli spremljali dogajanja v Sloveniji? Karavla je starejša, vendar smo im eh televizijo in kasetofone. Bilo nas je 22 ter 5 na oskrbovalni farmi. Pokrivali smo 20 km meje med obema prehodoma. Ves čas smo bili korektni do domačinov in oni do nas, tudi ko so se začeli spopadi. Okrepljeno stanje pripravljenosti smo imeli že od 5. maja. V normalnem stanju smo imeli 6-8 ur obveznosti, v "pojačanem" 10-12 ur, v borbeni pripravljenosti pa smo spali le 2-3 ure. V glavnem smo bili vkopani v rove. Dobili smo komando, da ščitimo karavlo za ceno življenj. Ko je padla karavla v Šentilju, nam je predpostavljeni major dejal: "Šentilj bomo zgradih znova, vi branite našo karavlo." Takrat smo bili že obkoljeni in povsem brez možnosti. Govorilo seje, daje bilo v šentiljski karavli 9 mrtvih, in da so se še borili iz kleti. Je bila napadena tudi vaša karavla? Ne, vse okoliške karavle pa so padle pred našo. Komandir, ki je izdajal povelja, je bil na varnem. Obljubljal je pomoč, intervencijskega voda pa ni bilo od nikjer. Poslal gaje na Jurij, češ da so tam že tanki in druga vojska. Ko pa so tja prišli, ni bilo nikogar, in so se komaj živi izvlekli. Sporočili so nam, kaj se jimje zgodilo, in preklinjah tako komando. Kako pa je bilo z vašo borbeno moralo? Na nekaterih karavlah se je dogajalo, da so komandirji pobegnili in pustili vojsko na cedilu. Ko se jim je javil preko UKT-ja predpostavljeni in izvedel, da nimajo komandirja, je vojakom naročil, naj kljub temu branijo karavlo. Na vprašanje kako, saj imajo le lahko orožje, jim je naročil, naj se zaprejo vanjo ter izhode zabarikadirajo s posteljami. Po takih informacijah nam je morala padala iz dneva v dan. Pojma nismo imeli, zakaj bi nosili glavo na prodaj. Glede na to, daje moj oče po rodu Slovenec, sem se počutil, kot da bi moral streljati v lastnega očeta. Toda komanda je komanda, zato smo na položajih vztrajali do 2. julija. Potem nas je vodnik sklical in nas vprašal, ali naj se borimo do zadnjega ali predamo. Dal nam je možnost, da odložimo orožje. Večina se nas je oblekla v civilne obleke in odšla na farmo, kjer nas je že čakala TO. Ko so nas pripeljali v zapor, so bili vodnik in ostali zajeti vojaki tam že pred nami. Tistega dne so bile predane ali osvojene vse karavle. Kako so s tabo ravnali v ujetništvu ? S tovornjaki in avtobusi so nas še istega dne pripeljali v zapor. Vzeli so nam osebne podatke in izdali potrdila, da smo vojni ujetniki. S tem dokumentom naj bi imeli varno pot tisti, ki so se domov vračali z vlakom. Pome je naslednji dan prišel stric, zato sem potrdilo vrnil, saj je on jamčil za mojo identiteto. Kaj te čaka v rodni republiki? Kolikor spremljam dogajanja, me čaka 15 dni dopusta, potem pa naj bi vojsko odslužil v domači republiki. Ker bom dotlej vojaški rok že skoraj odslužil, upam, da mi ne bo več treba nazaj v kasarno. ■ .1 Okupacija v 18 mnenjih ^Končno So .Srbi odprli karte in poklali «svoje WatslvoS in mmcn, sc ^ Mene najbolj šokira dejstvo, da je v tej zločinski vojsk?\ cela vrsta slovenskih generalov. Saj to so vendarle naši ljudje. Postavili so se proti svojemu lastnemu narodu. Takim ljudem pravimo IZDAJALCI. . Gospodinja, 50 let f Preseneča me, da smo .Slovenci tako pogumni. Kqt\ ^poeu.mjac s:,m„ vi. .msCki. 5J te, j ''Ve tej informacijski vojni nos struktur je težko biti realen. Informacije so pr kontradiktorne. Okupatorja pri nas sploh ni, ker i kasarne na našem terenu, ker Slovenija plačuje I osameznih oblastnih! ormacije sp preveč so to vojsko, in ker so v tej vojski tudi slovenski fantje. Pogrešam več strpnega in kulturnega dialoga z obeh strani. Uslužbenec srbske narodnosti, 30 let take stvari. - /"Naše besede So premile zu ta .srbski narod. Je toj kar . ' Saj to je neverjetno. Se Hitler nijako brezdušno st reljah na svoje Ij^udi; sistematično je uničeval le svoje politične nasprotnike. Strojni ključavničar, 38 let M Ko m , .cm Uslužbenka, 38 let) Prav vam je, kar ste si skuhali, to pa pojejte. ______________________________ Uslužbenec, 48 let J ____________________ Profesor, 43 letj Ne najdem besed. Sram me je, da sem služil to jugoslovansko vojsko. Navsezadnje me lahko ubije prav tista puška, ki sem jo nosil 15 mesecev. Ne morem razumeti, zakaj Amerikanci podpirajo srbsko komunistično diktaturo. Delavec, 38 let Če bi Slovenci imeli pravico izbire okupatorja, si prač' gotovo ne bi izbrali Srbov. Ta je najbolj nepredvidljiv in nevaren nasprotnik v vsej Evropi. Upokojenec, 70 let f Sem totalni pacifist. Tudi sedaj v tem trenutku. Dobrog poznam srbske namere in njihovo igro. Že prej so nam likvidirali generala Maistra in našo slovensko vojsko, sedaj pa nas hočejo dotolči do kraja. Vedno sem bil proti financiranju vsake oblike nasilja, tokrat pa so bila sredstva za našo TO smiselna in koristno uporabljena. Mi sc moramo rešiti juga za vsako ceno. Oni so Orient, mi pa Zahodna Evropa. _______________Upokojenec, 64 let J C Zdi se mi super, da je naša TO tako osramotila jugoslovansko armado. ____________________________________Učenec, 14 let y Miloševič; Tul/raan. Kocan ... Neka se ova zemlja zove Slovenija, Avstrija il, Italija, samo tla f Pritisnjeni smo v čas, ko je denar postal^ brezpredmeten, ko sta na prvem mestu naš slovenski človek in naša domovina. Prosvetni delavec, 51 let P1'lijoča ljudi, samo da se nc bi odcepili od Jugoslavije C_________________‘____________ Uslužbenecj35 lety P Pričakoval sem, da bo Kosovo prišlo v Slovenijo. Naj"\ vidi svet, v kakšnem absurdu je živela Jugoslavija. V dogovore ne zaupam. S silo se je začelo jn s silo se bo končalo. Srbske agresije ne prenesem. Čudno, da svet tega nasilja ne vidi. Kot Albanec sem pripravljen braniti Slovenijo. Svojemu sinu sem svetoval, naj se vpiše v slovensko vojsko, in to je tudi storil. ___________________________________Slaščičar, 48 let Zbral in uredil IVE STANIČ "j •XvXvXvXvXvIvXvXvX Anton Zidar: Po svetu hodim z odprtimi očmi Z Antonom Zidarjem sva se pogovarjala prav na dan slovesne razglasitve slovenske samostojnosti. Sogovornik in dan za pogovor nista bila izbrana naključno. Anton kot pridelovalec mleka sodi v sam svetovni vrh, kar mu uspe lahko kot "zdomarju", kije najžlahtnejša svetovna spoznanja prenesel na vsega nekaj hektarjev ribniške zemlje. Antonove krave naj bi od tega dne dalje na najvišji svetovni ravni z najkvalitetnejšim mlekom končno napajale le tiste, ki si plačilo za vloženi trud zares zaslužijo. Zato je toliko teže razumeti vrhove svetovne politike, ki so tega dne vztrajno ponavljali, naj se slovenski svetovni dosežki še naprej razsipajo za vzdrževanje požrešne, potratne in zgodovinsko odpisane države. Oče pokončan v Rogu Anton Zidar, kmetijo ste, tako kot je v navadi, najbrž podedovali po četu? Bil sem najstarejši sin in že od malega sem čutil posebno nagnjenje do kmetovanja. Kot najstarejši sin sem tako ostal na kmetiji, imam pa še dva brata. Eden je dekan v Kranju, drugi pa živi tukaj v Sušju. Očeta sem izgubil že leta 1945 v Kočevskem Rogu. Ves čas smo vedeli, da so ga tam pokončali, saj tega ni bilo mogoče ves čas skriti pred tamkajšnjimi "furmani". Pred jamo smo se z materjo prvič zbrali pred kakimi petnajstimi leti, a so nas odpeljali na policijo in nas opozorili, naj ne hodimo tja, če nočemo sitnosti. Takrat sem bil že "zdomar" z obrtnim dovoljenjem v Avstriji, zato zaradi možnih zapletov v Rog do sprave nisem več hodil. Brat pa je bil tam še večkrat. Bevilligung zum Betribe des Wandergewerbs Omenili ste zdomarstvo. Kako sta šla kmetija in zdomarstvo skupaj? Do leta 1968 sem nekaj let delal v Nemčiji in živel po barakah, tako kot so včasih pri nas delavci z juga. Pokojni duhovnik Miklovčič, ki je prej služboval v Dolenji vasi, potem pa v Špitalu, mi je pomagal do obrtnega dovoljenja za prodajo suhe robe v Avstriji. Ta licenca je dosmrtna, suho robo pa še vedno prodajam po avstrijski Koroški in Gornji Štajerski v okolici Judenburga. Medtem ko sem zdoma, kmetujejo žena in otroci. Vsi so se navadili delati vse. Priznanje Združene zveze Letos ste dobili priznanje Združene zveze za najuspešnejšega pridelovalca v lanskem in predlanskem letu. Pridelali ste čez 10 tisoč l mleka na glavo živine, najboljša krava pa je dala čez 14 tisoč l mleka letno. Kaj pomenijo te številke? To je zgornja meja, ki jo je tudi v svetovnem merilu le težko preseči. Skupno proizvodnjo mleka bi se morda dalo povečati z večjim staležem, vendar bi potem težko obdržal tako količino pridelanega mleka na kravo. Za primerjavo naj povem, da je v naših razmerah že zelo uspešen tisti rejec, ki pridela 4-5 tisoč 1 mleka na kravo, povprečje pa je še precej nižje. Pridelate torej kar nekajkrat več mleka kot drugi. Kje je skrivnost vašega uspeha? Po svetu hodim z odprtimi očmi. Kot zdomar sem po Avstriji spoznal veliko rejcev in se z njimi zapletel v pogovore. Ker niso vedeli, da sem tudi sam rejec, so mi zaupali marsikatero skrivnost, ki mi je drugače ne bi. Pa tudi prava konkurenca jim nisem, čeprav so me nekateri že sumljivo gledali, ko so ugotovili, da že dosti vem. Njihove izkušnje sem uvajal v domačem hlevu in se ob lastnih izkušnjah tudi sam učil. Tako imam v hlevu najbolj donosno črno-belo pasmo in skrbno pazim na rodovnik že drugo košnjo. Živina mora imeti vedno dovolj raznovrstne krme, da je vedno sita in sama izbira pašo. Pomembno je, da dobi dovolj mineralov, beljakovine je lažje dodajati. Treba je imeti občutek za pravo mero, včasih pa se kakšne novotarije tudi ne obnesejo. Tuje izkušnje in domače razmere Ali je tuje izkušnje mogoče kar presaditi v domače razmere? V svetu pridelajo na enem hektaru krme za tri glave živine, pri nas pa kaj takega ni mogoče. Na 15 ha lahko pridelamo kvečjemu za 30 glav krme, od tega za 12 kvalitetnih molznic. Zaradi razparceliranosti se več nafte porabi za pot kot za delo na polju. Prav tako je nemogoča paša, saj žival ne more čez sosednjo parcelo. Za isti učinek je potrebno vložiti precej več dela, poleg tega pa je ribniška klima bolj podobna planinski kot nižinski. V primerjavi s hribovskimi kmetijami imajo te prednost, saj so bolj strnjene, poleg tega pa dobivajo še subvencije. Za živinorejo je primernejša celo Gorenjska, čeprav je na višji nadmorski višini. Vse, kar dobivamo, je 4% subvencija za družinsko kmetijo. Če tako pravite vi, kaj naj porečejo tisti kmetje, ki imajo le par krav? Naše mleko je v vrhu lestvic ne samo po količini, ampak tudi po kvaliteti. Mlekarne so kvaliteto začele strogo nadzorovati, v skupnih zbiralnicah pa jo je le težko doseči. Vedno se najde kdo, ki kvari kvaliteto. Prav zaradi manjše odkupne cene mleka slabše kvalitete se oddaja manjših količin ne bo več splačala. Večja pridelava pa je možna le na večjih in strnjenih površinah, zato se bo treba tudi pri nas - tako kot v tujini - lotiti komasacij. Družinska zelena kmetija Ste "zelena" kmetija? Tudi na tem področju sem se v tujni veliko naučil. Tam s kompostiranjem dosežejo tako kvaliteto gnojila, da potrebujejo le malo umetnih gnojil. Tudi sam jih uporabljam le kot dodatek. S kupljenimi krmili krav niti ne krmim, ker jih mešam sam po lastni presoji. Pozimi krmo damo v analizo in dodatke dodajamo po rezultatih teh analiz, tako da živina res dobi samo tisto, kar ji v naravni krmi primanjkuje. Kaj pomeni biti družinska kmetija pri Zidarjevih v Sušju? Starejši hčeri sta poročeni in sta odšli od hiše, tako da smo doma štirje. Žena Angela je opravljala vsa dela pri hiši, tudi težja, kar z leti začne puščati posledice. V veliko pomoč sta sin Jure, ki je končal prvi letnik Kmetijske šole v Kranju, in hči Sabina, ki je končala osemletko. Včasih se sporečeta, kdo bo vozil traktor,po večini pa obvelja fantova. Počitnice bosta imela bolj delavne kot vrstniki, saj na kmetiji dela ne zmanjka. Nekaj časa bom tudi zdoma v Avstriji, da oskrbim stalne stranke. Jeseni bom dal Sabino v gospodinjsko šolo v Celovec, je že vse dogovorjeno. Kaj pričakujete od današnjega dne? Da bomo končno začeli delati zase in ne več za druge. Slovenci se bomo morali znebiti tudi balkanskih navad, ki so nekatere že premočno okužile. Nekateri so gradili nove hleve s pomočjo kraditov in inflacij, danes pa so prazni. Tudi v Avstriji nimajo vse rešeno, a zdaj bo tudi pri nas spet veljal rek starih staršev:Brez dela ni jela. Kaj bi si pri proizvodnji mleka morda še želeli doseči? Ponuja se priložnost, da bo najboljša krava v celotnem življenjskem obdobju oddala 100 tisoč 1 mleka. Več sije le težko želeti. Da le ne bi šlo na slabše. Stane Hafnar NOVE NOVICE NOVE NOVIČKE I! i •X'XwX'Kw.v.v.vXw.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v Sodražica Konfekta dobila v.d. direktorja Februarja letos je obrat Pletenina postal podjetje v mešani lasti, pri čemer je del kapitala ostal v družbeni lasti. Pletenina v obrat že dlje časa ni vložila niti dinarja, delavkam pa v prehodnem obdobju dolguje tudi plačilo za opravljena dela. Konfekta s Pletenino nima nobenih proizvodnih stikov več, skuša pa obdržati visoko kvaliteto,s katero se je uveljavila na tujih trgih. Kljub temu da se pojavljajo občasne težave pri dobavljanju tujim partnerjem, v Konfckti iz tržnih razlogov raje počakajo, da se razmere uredijo, kot pa da bi izpad proizvodnje nadomestili z naročili za domači trg. 106 delavkam je v dveh izmenah na skupščini podjetja potrjeni direktor Peter Hribar iz Cerknice precej optimistično nakazal, da sc jim bodo počasi okrepili tudi osebni dohodki. Loški Potok Delavke BPT čakajo na izplačila Na zadnjem obisku v Loškem Potoku so delavke Bombažne predilnice in pralnice v stečaju potožile, da od maja še niso prejeli denarnega nadomestila, ki jim pripada po zakonu. Kljub temu da z delom v obratu nadaljujejo, so nezadovoljni tudi z izplačevanjem pogodbenih obveznosti s strani BPT iz Tržiča. Doslej so od njih po uvedbi stečaja dobile le po 1.000 din. Ribnica Eurotransova nezaupnica vodstvu Po več neuspešnih poskusih sindikata, da bi Eurotransovo vodstvo izstavilo čiste račune, je delavcem svojo negotovo usodo končno uspelo prevzeti v svoje roke. Pol leta po izteku mandata prejšnjemu delavskemu svetu jim je uspelo izvoliti novega, izglasovati nezaupnico trem vodilnim delavcem ter predlagati v.d. direktorja. Na zboru delavcev je bilo slišati neverjetne obtožbe na račun direktorja, njegove tajnice in računovodkinje ter drugih, ki so z osovraženim "rabokupom" pobrali podjetju večino tovornjakov, z ostankom voznega parka kakih 20 tovornjakov pa naj bi preživelo več kot 200 zaposlenih v podjetju. Ob tem, da je veliko delavcev na čakanju, da zaposleni niso dobili plač, da ne morejo na vožnjo, ker jim Kropp na črpalkah ne daje več kreditne garancije za gorivo, da posamezniki čakajo že več mesecev na izplačilo dnevnic, pa so si vodilni dvignili plače za 20 do 40%, vozijo preko svojih podjetij najbolj donosne vožnje, ne izplačujejo pogodbenih obveznosti za najete tovornjake, kijih vzdržujejo na stroške Eurotransa, potvarjajo sebi v prid sklepe neobstoječega delavskega sveta, skrivajo pred delavci poslovne rezultate, pogodbe itd. Nezaupnica je bila izrečena že pecej pozno, saj je tajnica že odnesla svojo delavsko knjižico iz podjetja in je ni bilo več na spregled, računovodkinja naj bi tudi že dala odpoved, direktor pa se pred upokojitvijo sklicuje na slabo zdravstveno stanje. Delavci so si kljub temu želeli, naj jim nekdo pove, pri čem so. Nalepko Ljubljanske banke na vhodnih vratih podjetja so si razlagali tako, da je banka zahtevala hipoteko na nepremičnine zaradi neplačevanja kreditov, da ne bi blokirala žiro računa. Ob prirejenih bilancah, ki j ih je prav med zborovanjem preverjala SDK, ob 5 milijonskih terjatvah in splošni eksistenčni stiski šoferjev, mehanikov in administrativnih delavcev imata tako novoizvoljeni delavski svet kot v. d. direktor le skromne možnosti, da rešita podjetje pred nadaljnjim razkrojem. S sklepom o moratoriju nad "rabokupi" so zaščitili tisto, kar jim je ostalo, SDK in UJV pa naj bi ugotovila, kaj jim od odtujenega še pripada. Stane Hafnar Kratek stik Od Ponciia do Pilata Zasebnilc Alojz Šterk je že nekajkrat, v pisni in ustni obliki, zaprosil ustrezne organe v občini za razrešitev poslovnega prostora. Zaprosil je za majhen prostorček tik ob njegovi delavnici. Že na prvi pogled je mogoče ugotoviti, da je zaprošeni prostor zanemarjen, v njem je precej stare neuporabne ropotije in nekaj vrženih koles. Vanj zateka voda in moči obrobno zidovje. Prostor je idealen za shajanje in skrivanje "sončnikov", zato v njem lahko najdeš tudi produkt najnižje vrste. Prav ta prostor želi obrtnik Alojz Šterk tna svoje stroške) preurediti v aelavnicOj kultivirati okolico, in s tem odstraniti en košček kočevske sramote. S pridobitvijo tega prostora bi svojo dejavnost razširil, pri tem zaposlil nove ljudi in tako prispeval k zmanjšanju nezaposlenosti. Seveda ob tem g. Šterk ni pozabil na stanovalec v bloku in njihova kolesa. Pripravljen je (spet na svoje stroške) preurediti drug prostor za kolesarnico. 32 stanovalcev v samskem bloku mu je s podpisom dalo pristanek za ureditev omenjenega prostora. Dozdajšnja vztrajna prizadevanja g. Šterka sežejo človeku v srce: trkal je na prenekatera vrata, ponižno spraševal in prosil, vrtel tektonske številke in pisaril na vse strani - pa vendar ima v svojih rokah le pisni negativni sklep posebne stroKovne službe za stanovanjsko gospodarstvo. Primer Šterk lepo dokazuje, da med nami živi še nekaj trmastih birokratov, ki s svojim uradniškim odnosom blokirajo delovne procese in tako praktično posredno ovirajo razvoj drobnega gospodarstva. In kje je rešitev? Nclcoliko modrosti, strpnosti in človečnosti in problem bo rešen mimogrede. Gospod Šterk je dobro voljo že pokazal, načela je potrebno preliti v prakso oziroma nerodna in napačna obrniti človeku v prid. Primer Šterk je idealna priložnost za tovrstni zrelostni izpit. Odskočna deska Turistično društvo Poljanska dolina deluje zelo uspešno že eno leto. Na občnem zboru društva pa je iznenada močno zaškripalo, in to v trenutku, ko se doslej složni člani društva niso mogli zediniti, kam naj bi v Radencih postavili desko za skakanje v Kolpo. Nekateri so menili, naj bo v Radencih, drugi v Preslju in tretji v Dolu. Da bi preprečili morebitni razdor med prebivalci, je pričakovati, da bodo odskočno desko namestili kar v Pregradu. Ste že slišali, daje iz območja Krajevne skupnosti Draga odšlo v obdobju 1945-1990 na tisoče Rubikov "zelenega zlata'", nazaj pa so dobili bore malo ali skoraj nič; da je krivec za zamudo pri izgradnji dodatnega telefonskega kabelskega omrežja podjetje PTT Ljubljana in ne Krajevna skupnost Kočevjc-mesto. Čakajoče telefonske naročnike naj potolažimo z novico, da želijo PTT-jevci s pospešenim delom zamudo vsaj delno nadoknaditi. Koliko jim gre verjeti, presodite sami; da se Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine ne strinja z lokacijo sakralnega objekta v Rogu, ki ga je določila občinska komisija za ureditev grobišč. Vse kaže, da so naši republiški vrhovi ohranili še stara diktatorksa načela in se na pobude in predloge s podeželja bolj požvižgajo; da jc v sredo, 5. junija, za učenec zaključnih letnikov SŠTUD-a utihnil šolski zvonec in oglasila sc jc pesem Gaudeamus. Po uspešno opravljenih zaključnih izpitih bosta Kočevje in Ribnica bogatejša za: 35 naravoslovno-matematičnih tennikov, 24 družboslovcev, 23 strojnih tehnikov, 30 oblikovalcev, nreoblikovalcev in spajalcev kovin, 14 tekstilnih konfekcionarjev II. in 24 lesarjev širokega prolila; da se bodo po vseh mogočih in nemogočih pripetljajih mizarji le izobraževali v Kočevju. Do 10. junija je oddalo prijave za ta program 31 učencev, kaže pa, da bo interes še večji; da jc od 21 .junija naprej v Likovnemu salonu razstava učencev lesarstva-smer lesar širokega profila (mizar). Razstavo si je vsekakor vredno ogledati; da imamo v Kočevju Klub staršev za nasmejane otroške dni. Člani kluba se sestajajo vsak prvi četrtek v mesecu na Ljubljanski 7 (III. nadstropje). Gre predvsem za to, kako naj se starši na sproščen in prijeten način pogovorijo z otroki o njihovih težavah in kako poiskati skupne rešitve. Pridite - ne bo vam žal; da v Dolgi vasi že leta in leta razglabljajo, kako bi imenovali njihovo stavbo sredi vasi. Nekateri ji pravijo, daje to kulturni dom, drugi trdijo, da to ne more biti kulturni dom, ker sc v njem ne dogaja prav nič kulturnega, tretji so prepričani, da sc stavba imenuje mladinski dom, pa športni dom, center za svobodne aktivnosti, nekateri pa jo kar enostavno imenujejo skladišče. Sodeč po lepi obcestni legi, bi bilo za stavbo najprimernejše ime razstavišče. Naj vsi vidijo, kaj imamo, pravi ena izmed Dolgovaščank; da bo meseca julija v Kočevju mednarodna poletna glasbena šola za pianiste. Zaradi znanih, tradicionalnih, nepotrebnih in tipično kočevskih težav pa se lahko zgodi, da tega edinstvenega dogodka v Kočevju ne bo. Rekli bomo besedico ŠKODA in živeli naprej. Po kočevsko...; da se v Livoldu ni zgodilo nič posebnega. Med prvomajskimi prazniki so pri spominskem obeležju sredi vasi -kot običajno- razobesili poleg republiške tudi trimetrsko jugoslovansko zastavo. Livoldčani sc pač niso izneverili tradiciji, in to je vse. Res pa jc, da so v drugih krajevnih skupnostih visele samo slovenske zastave; da so mladi šahisti iz Kočevje na četveroboju najboljših pionirskih reprezentanc Slovenije, ki je bil 25. maja v Kočevju, zasedli odlično drugo mesto. Zmagala je ekipa iz Kranja, tretji je bil Stari trg in četrta Ilirska Bistrica; daje Kočevje že začelo z mednarodnim sodelovanjem. V petek, 14. junija, je skupina kulturnikov iz Kočevja odšla v Stainik (Avstrija), kjer si je ogledala razstavo naših kočevskih Nemcev. To je bilo prvo sodelovanje meti kočevskim in nekim avstrijskim muzejem; da gredo člani KŠD "Ciril Dekval" Mozelj vsako leto na izlet v neznano. Vse bi bilo lepo in prav, če se ne bi vodič izleta vso pot močno lagal, nakazoval napačno smer potovanja in tako zavajal nagrajene izletnike. Ob vsem tem preseneča podatek, daje na omenjenem izletu vsako leto več ljudi. Kaže, da je ljudem prijajo vodičeve debele laži. Nalezljiva bolezen V Livolodu se je pojavila hemorganična bolezen kuncev in zajcev. Bolezen je zelo nalezljiva, raznašajo jo tudi mačke, ptiči in podgane. Umrljivost po okužbi je 100%. Pojavila seje skoraj pri vseh rejcih. Veterinarska inšpekcija že ukrepa in bo izvedla zaščitno cepljenje v rejah, kjer še ni okužbe. Veterinarska služba poziva vse lastnike, da prijavijo svoje reje kuncev za cepljenje. Špelin cvetlični kotiček Martina pestra kuhinja Enoletnice smo obdelali. Nadaljujemo s temo, ki smo jo napovedali že v prejšnji številki: o pelargonijah. ANGLEŠKE PELARGONIJE imajo enojna stebla. Svetlozeleni ledvičasti listi so ob robu nazobčani. Cvetovi so veliki, zgoščeni v belih, roza in rdečih barvah. Pozimi jih prezimimo v sobah, kjer je svetloba in temperatura 10 do 15 stopinj C. Ne smemo jih prezimiti skupaj z bršlinkami. Pelargonije imajo rade svetlobo, jutranje in večerno sonce ter veliko vode (na pa zastajajočo vodo in mokroto). Gnojimo jih v času cvetenja. PELARGONIJE CONALKE so znane po svojih polkrožnih rjavih pasovih na 1 listih. Žametni listi značilno dišijo. So pokončno grmičasto razrasle rastline z velikimi, okroglo oblikovanimi cvetovi na dolgih steblih v belih, rožnatih in vijoličastih barvah. Rade so na soncu in prosto rastoče. Gnojimo jih od aprila do oktobra. Prezimimo jih na svetlem, zračnem prostoru. PELARGONIJE BRŠLJANKE imajo povešujoča stebla in so primerne za balkone in okna. Zrastejo tudi do 2 m v dolžino. Rade so v polsenci, ker so cvetovi nežnejši in manjši kot pri ostalih pelargonijah. Listi so tanjši in imajo bršljanasto obliko. Prezimimo jih kot CONALKE na temperaturi 6-10 stopinj C. SOBNE PELARGONIJE gojimo predvsem zaradi čudovito oblikovanega razraščaja in globoko deljenih listov. Cvetovi so nežnih barv in majhni, listje pa diši po limonah in vrtnicah. Oskrbujemo jih kot ANGLEŠKE pelargonije. Vse pelargonije nam bodo lepo cvetele in imele čudovito zeleno listje, če jih bomo lx mesečno zalivali z vodo, v kateri smo oprali sveže meso (kri vsebuje veliko hranljivih snovi). Nagradno vprašanje: Naštej vsaj 5 cvetočih lončnic! Lep cvetlični pozdrav! Vaša Špela Pravilne odgovore bomo upoštevali pri žrebanju, rezultate pa objavili v 7. številki NOVIH NO VIC. V tem kotičku nas bo v kuharske skrivnostne vode popeljala izkušena mojstrica te obrti MARTA LOVŠIN. Za danes nam iepripravila preizkušen recept - KRUHOVI CMOKI. Recept je toliko bolj praktičen, saj ga vsaka gospodinja lahko uporabi kadarkoli: sestavine in Potrebujemo: 30 dkg kruha 2 dkg maščobe 5 dkg čebule poper, muškatni orešček, zelen peteršilj 1,5 del mleka 2 jajci 4 dkg moke PRIPRAVA: Kruh, kije lahko od prejšnjega dne, narežemo na kocke. Na maščobi prepražimo čebulo in jo stresemo h kruhu. Vse skupaj malo popopramo, dodamo ščepec muškatnega oreščka in sesekljan peteršilj. Y mleku raztepemo jajca in oboje vlijemo na kruh, rahlo pomešamo m pustimo stati 15 minut. Nato dodamo moko, ponovno pomešamo in pustimo stati. Oblikujemo cmoke. Kuhamo jih v slanem kropu 10 minut. Ce tej osnovni masi dodamo 10 dkg GNJATI (narezane na drobne kose), dobimTIROLSKE CMOKE.Cmoke serviramo poleg divjačine, dušene govedine, govejega golaža, k raznim omakam ... Obilo kuharske sreče vam želi Marta gostišče D0GÄR Ti i.:o(ii/ur,i -no MLAKA 44 V prijetno opremljenem lokalu z letnim vrtom že dolgo vrsto let pečemo prvovrstne PIZZE! Zadovoljni boste tudi z nedeljskim kosilom ali pogostitvijo ob posebnih priložnostih. VABLJENI VSAKDAN RAZEN SREDE! V tej rubriki bo o problemih kože in načinu, kako jih odpravljati, pisala MATEJA LUŠIN-ZOBEC, dipl.oec. in strokovno usposobljena kozmetičarka, zaposlena v friz. kozm. prodajalnem salonu "Angelika". Tip kože ste ugotovili. Kaj sedaj? Če imate suho kožo, boste odgovor izvedeli že danes. ZJUTRAJ: (ne zgovarjajte se na čas!) umijte se z mlačno vodo (nikoli z vročo ali ledeno mrzlo), nato si na obraz, vrat in dekolte nanesite brezalkoholni tonik. Temu naj sledi hidrantna krema. Ce se boste pudrali, si izberite tekoči puder ali Ionizirano kremo, le izjemoma puder v prahu. Kot podlogo pudru uporabite hidrantno polmastno kremo. ZVEČER: (ne zgovarjajte se na utrujenost) obraz, vrat in dekolte si očistite z ustreznim čistilnim mlekom, očesni make-up pa s posebnim čistilnim oljem. Temu naj sledi tonik ali 3% borova kislina. Nato naj koža eno uro naravno fiziološko funkcionira, nakar jo namažite s hranilno mastno kremo in specialno kremo za okrog oči. Enkrat na teden si doma pripravite masko iz rumenjaka, nekaj kapljic divinega ali mandeljevega olja in žlico medu. Priporačamo enkrat-mesečni obisk v kozmetičnem salonu. Vas zanima modni make up? Barve letošnjega poletja so: čarobna kot morje: morsko modra hladna kot pečine: turkizna in nebesno modra blaga kot cvet: nežna sinjina Vaša kozmetičarka, Mateja L. Zlobec, dipl. oec. N OVI ČE POSLOVNA STRAN '' "" ‘l' """ 1,11 ''.J J' ''.111 . i -1 u J»■.un u i j i. NASLOV:NOVB NOVICE .KOLODVORSKA 1,61310 RIBNICA, TEL.: 861-765 OD 8.00 -11.00, OSTALO 861- 704 TA DEL ČASOPISA JE NAMENJEN VSEM PROIZVAJALCEM,TRGOVINAM,STORITVENIM DEJAVNOSTIM IN DRUGIM,KI ŽELIJO REDNO ALI OBČASNO SEZNANJATI SVOJE POTROŠNIKE IN ODJEMALCE S SVOJO PONUDBO.NAROČ1LA ZA POSLOVNE OGLASE SPREJEMAMO VSAK TOREK IN ČETRTEK OD 12.00 - 17.URE IN VSAKO SOBOTO OD 9.-13.URE. OBJAVO POSLOVNIHOGLASOV ZARAČUNAMO PO VEUAVNEM CENIKU. BOUTIQUE MEDO Mira Jarni TZO 10, 61330 Kočevje - ortoška, ženska, moška garderoba - modni dodatki - pasovi, torbice ZARES UGODNE CENE! STRANK \M S TEM OGI.ANOM NUDIMO | __________5 % POPUST Šolske potrebščine od A do Ž. Nudimo kvalitetno izbiro in dosegljive cene. ALFA IN OMEGA PAPIRNI IN GRAFIČNI SI RV1S TRG ZBORA ODPOSL ANCEV 62. 6133U KOČEVJE | 061/851-147 / K GRAFIČNO OBLIKOVANJE Izdelamo vam celostno podobo firme, oblikujemo vse vizuelne komunikacije. $ ZELO UGODNA PONUDBA: - vse za tenis (loparji, 10 vrst žog) - oblačila NIKE, FILA, LOTTO - profesionalne rolke - SITY in MOUNTAINBIKE kolesa odprto od 9. do 13. in 16-19 ure, sob. 9-13 ure KOČEVJE - Ljubljanska 9a , telefon: 061/851-983 Predstavljamo vam Transakta Obrtno - irgovsk» podjetje TRANSAKTA je v sklopu objekta HUMEC41 \ Dolenji ra/širilo svoje servisne storitve, s proizMijnk”! je nnii jj, VALVOUNIi, ki jr prcdpisi,„n za . gume domače izdelave Srn a-EXACT v vseh dimeuzijali TRANSAKTIKA opravlja servisne storitve za avtomobile ZASTAVA in VW. Servisna delavnica je manjša, vendar sodobno opremljena. Dejavnosti podjetja presegajo možnosti lastnika, zato je pogodbeno zaposlen še dodaten strokovnjak. Pred odhodom na daljšo vožnjo ali pred tehničnim pregledom se TRANSAKTIKA priporoča za preventiven pregled vozila, ki ga opravijo takoj. Voznikom, ki se za takšen pregled odločijo, v Transaktiki pripravijo osvežujoče presenečenje. Če potrebujete karoserijske dele za Vugo, vam jih v Transaktiki priskrbijo v najkrajšem roku. V kratkem bo v njihovem servisu mogoče opravljati prvi servis in servisiranje v garancijskem roku za znano znamko vozil. Katero? Mogoče prav vašo. Lastnik Transaktike Marjan Šilc, vas bo o tem ob obisku v lokalu ali na servisu pravočasno obvestil. Vas zanima še kaj? Obiščite Transaktiko osebno ali pa se pozanimajte po telefonu 864-166. Varno in prijetno vožnjo vam želi TRANSAKTIKA NOVE NOVICE ŠOLSTVO iiflllllilMliÄiili Ekološka raziskava Učenci 4. razredov OŠ dr. France Prešeren iz Ribnice so pod mentorstvom g. Šulentičeve izvedli pravo malo ekološko raziskavo pod geslom "KAKO ČISTO JE NAŠE MESTO". Kaj vse zmorejo enajstletniki ob primernem vodenju, si preberite na tej strani. Posebna pohvala velja kreativni in domiselni g. Sulentič. Upamo, da bomo o takih akcijah še pisali. Legenda 1 2 3 4 5 6 7 8 9 ULICA Šeškova 44 16 - - 1 - - 1 3 Ljubljanska 15 0 - - - 1 6 2 4 Kolodvorska 25 27 1 2 3 - - - 2 Majnikova 14 19 - - 1 - 1 - 4 J. Petka 12 10 - - - - 2 - 5 Opekarska 57 - 2 - 1 1 1 1 3 Podgorska 7 - 2 - 1 1 1 1 3 Gorenjska 70 0 1 0 2 4 11 1 5 Ob Bistrici 7 - - - 1 1 4 3 5 Vrvarska 5 - - - 1 - - - 3 Urbanova 8 - - - - - 3 2 4 C. na Ugar 9 - - - 1 - 4 1 4 Ul. talcev 6 - - - 2 3 2 2 3 Topniška 5 - - - 3 1 2 1 3 Grajska pot 13 - - - 2 - 4 9 4 Gal. nabrežje 4 1 1 1 1 - - 3 2 Čolnarska 3 - - - 1 - 3 - 5 Kurirska pot 13 - - - 2 - 1 1 3 L. Adamiča 12 - - - 1 - 2 - 5 Vodnikova 7 - - - - - - - 3 Kosovelova 4 - - - - - 1 - 4 Prijateljev trg 5 - 5 - 6 - 3 2 2 Trg V.VlahovičalO 12 7 1 2 1 1 - 3 Partizanska 10 10 1 - - 1 4 - 3 Šolska 7 1 0 0 2 1 1 2 4 Struška 23 3 - - - 2 1 2 4 Trubarjeva 12 8 0 0 1 0 11 2 5 Vrtnarska 14 2 2 2 1 0 13 1 5 Prešernova 12 0 0 0 1 0 2 0 4 Prečna 13 4 3 0 0 0 4 0 5 Levstikova 15 3 2 0 0 1 3 0 5 Skupaj 461 116 25 6 37 18 91 38 3.7 Legenda: 1 = Število hiš 2 = Število košev za smeti 3 = Število kontejnerjev 4 = Število kontej. za odpadne surovine 5 = Število neurejenih površin 6 = Število divjih odlagališč 7 = Predlogi za pohvalo objektov z okolico 8 = Predlogi za grajo objektov 9 = Ocena ulice od 1 - 5 Sala iz otroških ust Sin prijoka iz šole. Pa ga oče vpraša, zakaj se cmeri. Sin: "Dobil sem nezadostno pri zemljepisu." Oče: "Pri z< vedel?" ri zemljepisu? Česa pa nisi Sin: "Nisem vedel, kje je Afrika." Oče:'' Tega nisi vedel? Sramota!" Sin: "Nisem vedel, očka. No, pa mi ti povej!" Oče: "Afrika, čakaj no, Afrika, Afrika.... No, ne more biti daleč, saj vsako jutro vidim črnca, ko se s kolesom pelje v službo." Učenci smo delali ekološko raziskavo. Razdelili smo se v skupine in raziskali naše mesto RIBNICA. Ugotovili smo, da je preveč divjih odlagališč in premalo košev za smeti, zato le-ti ležijo kar križem kražem po tleh. Razisakali smo tudi reko Bistrico. Tudi tam je dosti smeti in reka je zelo onesnažena. V reki je zelo malo rib. Mislim, da bi lahko tudi ribiči kaj ukrenili. Lahko bi varovali naše reke pred onesnaževalci. Reko onesnažujejo tudi kmetje, ker vanjo napeljujejo kanalizacijo. Upam, da bo naše mesto bolj čisto! Petra Vrh 1 ravljica o mrtvi reki j Nekoč je bila reka. Imenovala se je Bistrica. Bila je bistra in čista in v njej je bilo polno rib. Nekega dne pa je prišel moški s prikolico. V reko je spustil steklenice, stare obleke in odpadni papir. Reka se je spraševala: "Zakaj ni tega odpeljal na smetišče ali v kontejner?" Ko so drugi ljudje videli, da so v reki odpadki, so začeli še oni prinašati smeti. Reka je bila zelo žalostna. Bila je na smrt bolna. Po njej so plavale pločevinke in železo. Mrtve ribe je tok nosil po vodi. Enkrat pa je prišla mimo deklica Anka. Videla je ubogo reko in se razjezila. Naslednji danje to povedala sošolcem. Zmenili so se in ob štirih popoldne so bili vsi sošolci z Anko tam. S čolnom so se peljali po reki in odpadke dajali v velikanske črne vreče. Reka je zopet oživela. Zelo je bila hvaležna otrokom. Otroci pa so, da se kaj takega ne bi več zgodilo, postavili okrog reke plakate in opozorila. LJUDI JE BILO SRAM, DA SO SKORAJ UBILI REKO. Alenka Klun Po oceni učencev so najslabše ulice: Kolodvorska ulica, Gallusovo nabrežje in Prijateljev trg. Največ predlogov za POHVALO je dobila Vrtnarska ulica. Kar 13, če gledamo, da ima samo 14 hiš. Največ predlogov za grajo je dobila Grajska pot. Skupna ocena vseh ulic je 3,7. Upamo, da se bodo občani potrudili in bo naslednje leto RIBNICA dobila boljšo oceno. Alenka, Tanja NOVE NOVICE ŠPORT Izlet na Krempo Na bivšem zaprtem območju Kočevske Reke se nahaja kompleks hribovja s prečudovitimi razgledi. Med njimi je najbolj znana Krempa, katero so pred vojno množično obiskovali. Poleg lepih razgledov so obiskovalci imeli na voljo občudovati tudi narcise in ostalo planinsko rastlinje. Zaradi izredno lepe gorske figuracije in planinske flore so ta predel pred vojno imenovali "Kočevska Švica". Slovenska demokratična zveza Kočevje želi obuditi lepe planinske navade predvojnih prebivalcev, zato je v soboto, 25. maja, organizirala izlet na Krempo. Nekateri prebivalci bivšega zaprtega območja menijo, da seje z odprtjem začel pravi vandalizem nad prej neokrnjeno naravo. Pravijo, da se nekateri turisti, z lopatami in motikami v rokah, spreminjajo v prave mrhovinarje. Čaka nas torej še veliko dela, predvsem v smislu zavarovanja narave in organiziranega pristopa vanjo. Dobro organiziran izlet 25. maja pa je dokazal, da znamo biti tudi drugačni. Tisti dan ni bila pohojena ali utrgana niti ena zaščitena narcisa. Na izletu smo se medsebojno zbližali in spoprijateljili, predvsem pa spoznali enega najlepših gorskih predelov pri nas. Ive Stanič Konjske dirke na mlaki Ji Na konjeniški prireditvi pod nazivom DAN VERONIKE DESENIŠKE se je tistega junijskega sobotnega popoldneva res zbralo precej lepih in dragih konj ter lepo število gledalcev, vendar se je organizatorju obrnilo najprej ozvočenje, potem pa še divja konjska narava.Konji so bili zaradi zamude s Startom in vročine le težko obvladljivi, zato so se nekateri kaj kmalu otresli jezdecev. Brez nadzorstva so se potem v galopu usmerili v množico, pri tem pa kar resno ranili Romkinjo in enega od jezdecev. Romi so zagnali velik vik in krik, hudo pa je bilo gledati tudi g. Alča, ko se mu je prireditev kljub vloženemu trumi skoraj povsem izrodila. Bo naslednje leto imel še dovolj volje in predvsem več sreče? Teniški kotiček Z lepotami in skrivnostmi belega športa vas v teniškem kotičku seznanja FRANCI GORJUP, serviser teniških loparjev in lastnik športne trgovine SPORT MIST. Na kratko še o materialih, ki so se in se še uporabljajo pri izdelavi loparjev. Za lesene loparje je bilo značilno, da so bili elastičm, kar je omogočalo dobro kontrolo udarca. Igralec je z lesenim loparjem porabil več energije za enako močan udareCj kot igralec s kovinskim ali plastičnim loparjem. Tudi pospeševanje žoge je bilo slabo, počasno. Kovinski loparji So med najnitrejšimi, s tem pa izgubljajo na kontroli udarca. Tresljaji so slabo ublaženi, kar igralca pogosto pripelje do oškodbe "teniškega komolca", lastični loparji, to so loparji iz umetnih materialov, ki so omogočili tolikšen razmah tega športa. Za te loparje je značilna dobra kontrola udarca, združena z dobrim pospeškom. Ti loparji spadajo med najnitrejše. Tudi dušenje vibracij, ki nastajajo pri udarcu, je zelo dobro, tako da so "teniški komolci" bolj redek pojav. So pa seveda tudi nezahtevni za vzdrževanje. Ob koncu poglavja o teniških loparjih, kot osnovnem rekvizitu pri igranju tenisa, je treba žal napisati še zadnjo podrobnost in resnico: da današnji loparji v večini primerov daleč presegajo zmogljivosti igralcev, zato je lopar najmanj kriv za slabo igro, vzrok je treba poiskati kje drugje. Tudi "kaznovanje" loparja z metanjem po tleh je izraz igralčeve kulture in predvsem udarec po njegovem proračunu, ker s počenim loparjem se res ne da igrati dobrega tenisa. Se nadaljuje ! Rešitve nagradne križanke pošljite na uredništvo NOVIH NOVIC, Kolodvorska 1, Ribnica. Nagrajence bomo objavili v 8. številki. Nagrade prispeva Državna založba Slovenije, Knjigarna in papirnica Kočevje. 4 ftMSKfl eoo TURlWM COITÜt HA PoBol!, OEL PREÖWE t&ll SOtOVlW zAy SVEoE. «C&LEDI ITftt, nesTo KodoŽKA K£KA AATORod PRiTO)!. oRiRE. RISI K tolflHEC ZA AVTOMATE NASELJE PRi cATEŽJ gerR' OREL > VOKALA, IS 5* lin 0AUJ.& oc5>ooq.j£ Z.V/01C, TOM TEAA LEtA ZAŽčnA OOLŽ. 501 Eti ► TROfelLO &LAD SLOV- OdAHftTlK M/ tterovi toHOMIOI Poku o L6SAE szftoKE IKAMSKO MOHAOS«) PLCHE tRitiJ MLADA RAsrrvitlA V1LSTA Eiseur KO\IEP- AMTOfJ oaaIa EDELoi &0QAI. i GteHONE SUWfll Fiuteti KOHIK U41L zAiopeč DEL STOPALA sAtMevo SKlTH Moklij pozeieue 5>tPAs,t PRitoK deuA PoljalA otrucR ftF&ŠKJ JtkETOG PMOuT&f OOPOsnW H&^' aenA^Ai RtzLice Z&ODEkl TÜTE ALSćRt feiMSi-aM Lortfc PLAV He.T0V Svic-l 6A0H KALU OoliMAK LoJZF Radij ZGLAJEN Komam oaz. OŽOI OŽIM MA HAlAili TOMA AVsrRoA SEVER- GTftio FILOZOF MAJOlIžH. KEsro mA Z-EMUI PilMrA.. jooh1 Izžrebani reševalci nagradne križanke "NOVE NOVICE" št. 2 • Publikacijo o slikovnih podobah v Gallusovem času iz Ribnice in okolice, ki je še v tisku, takoj ob izidu brezplačno prejmejo naslednji izžrebanci: OSVALD JOŽE, OPEKARSKA 46, 61310 Ribnica, POJE JOŽE, LIVOLD 29/a, 61330 Kočevje, MIHELIČ JANI, KOT 2a, 61310 Ribnica. Špelin cvetlični kotiček Izžrebanka nagradnega vprašanja št. 1: Kersnič Nina, Seškova 6, 61310 Ribnica Nagrado prejme pri CVETLIČARSTVL 'ŠPELA" v Ribnici. Izžrebanka naj se pc nagrado oglasi osebno pri "ŠPELI." NOVE NOVICE iz ribniško -kočevskega konca Uredništvo: Kolodvorska 1, 61310 Ribnica Naročilnica Naročam štirinajstdnevnik NOVE NOVICE. Prosim, da mi štirinajstdnevnik NOVE NOVICE ! pošiljate na naslov: Priimek in ime: Naslov/kraj in poštna številka: I podpis:_____________________ Cena posamezne številke je 15 din. Letna naročnina 360 din, polletna 180 din. TURIZEM TRGOVINA STORITVE d.o.o. TZO 20 (NAMA), KOČEVJE Tel.(fax.) 855 - 855 Pri nas dobite nove družinske člane: ptice, ribice, hrčke, morske prašičke, pse, mačke in druge male živali ter hrano in opremo zanje. Po naročilu izdelujemo akvarije in jih uredimo na vašem domu. Nudimo vam: celotno telefonsko opremo kataloško prodajo lovskega in športnega orožja ter orožja za samoobrambo Organiziramo: sindikalne izlete letovanje v Španiji počitniške aranžmaje v Istri OGLASITE SE, NE BO VAM ŽAL ! Varvarska 3, Ribnica * Oskrbovanje gostincev in trgovcev z živili in neživih ter vsemi vrstami pijač, hitra dostava, zanesljiva poslovnost... * Cenjene kupce vabimo na obisk naših maloprodajnih trgovin "BREG", na Bregu pri Ribnici in pri "JORASU" v Ribnici. Trgovini sta odprti vsak dan non-stop od 7.00 do 19.00 ure, v soboto pa od 7.00 do 14.00 ure. Kupcem nudimo dostopne cene za vse blago, najnižje cene pijač, ne glede na količino nabavljenega blaga. Presenečenje za nakup nad 1.000 din. * Betonski strešnik tip KLASIK, proizvajalca BRAMAC, Novo mesto v rdeči, črni in rjavi barvi. .AIIOVIČA Pokličete lahko na tel. št. 861-980,861-981 trgovina Breg 861-379 trgovina PRI JORASU 861-530 skladišče pijač 861-371 skladišče živil in neživil 860-150 ____ Luisa Adamiča 10, Ü Ribnica /ibu ijbj d.o.o. Tel.: 862 - 067 * bogatu izbira domačih in uvoženih KERAMIČNIH PLOŠČIC * kvalitetno stavbno pohištvo (okna, vrata) proizvajalcev INLES, KLILOGATEC, LESNA, BLED * ponudba drugega gradbenega materiala po naročilu * odkupujemo žagan les in trame KRATKI DOBAVNI ROKI-NAJUGODNEJŠE CENE d.o.o. Si©i,„ÄL. ut uru •‘w 61310 Ribnica Slovenija Agencija Ljubljana, Gerbičeva 51 žlebovi (kleparski gradbeni elementi) trgovina z barvnimi kovinami: baker, aluminij, medenina, nerjavni materiali pločevina, profili, vijaki ... z računalniško vodeno koordinatno mizo graviramOj rezkamo, vrtamo ter izrezujemo zahtevnejše nepravilne oblike iz različnih materialov Avtoservis HENIGMAN Obrtniška 2, Dolenja vas tel.: 864 - 118 Servisiranje v garancijskem roku za RENMJIT vozila in servisiranje zaMV^BjriOCII ostala vozila * kleparska popravila * kemično čiščenje sedežnih prevlek in oblog * avtozaščita * avtovleka * prodaja rezervnih delov in dodatne opreme za vozila RENAULT in HYUNDAI * prodaja vozil RENAULT NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA OH Mercator TRGOPROMET I Trgovinsko podjetje Kočevje,Ljubljanska 18,d.d. tel.:851 -136 ,Telefax: 851 -135 Cenjene potrošnike obveščamo, da imamo ob nedeljah, in sicer od 8.00 do 11.00 ure, odprti naslednji trgovini: 0 SP PREHRANA, TZO 4 /nasproti cerkve/ 0 SP TRATA, Cesta na Trato 13 Novega ugodnega presenečenja pa boste deležni, če boste v naslednjih mesecih med 10. in 20. v mesecu nakupovali v naših trgovinah: 0 TEKSTIL, TZO 1, 0 TKANINA, TZO 49, 0 MANUFAKTURA, TZO 55, 0 GALANTERIJA, Ljubljanska c. 1; saj vam bomo za vsak nakup nad 200,00 din priznali 10% POPUSTA! Še vedno vam v vseh živilskih trgovinah nudimo 6% POPUST pri nakupu nad 101 pijač - lahko raznovrstnih! Člani Stanovanjske zadruge Kočevje, POZOR! Priznavamo vam 5% POPUST gri nakupu blaga v GRADBENEM MATERIALU, ŽELEZNINI, MAVRICI, DEKORJU IN TEHNIKI. DOBRE STVARI SE PRI MERCATORJU DOBI! II 470 4531991 92016232^* Podjetje za varovanje premoženja iCGCWit? 61330 Kočevje, Kidričeva 8 p.o. 0 Bližajo se dopusti in Vaša daljša odsotnost od doma. 0 Ste že pomislili, kako zavarovati vašo hišo ali stanovanje? 0 V podjetju Varnost Kočevje poskrbimo za to, da boste dopust preživeli brezskrbno! 0 Opravimo obhode in preglede objektov, na Vašo željo oz. po dogovoru poskrbimo za nujna popravila med odsotnostjo (izliv vode, zamrzovalna skrinja itd.). 0 Cene storitev so ugodne! Vsak dan od 7.00 do 14.00 ure po telefonu 061/851-271 ali osebno na sedežu podjetja v Kočevju, Kidričeva 8. Pridite in zaupajte nam Vaše premoženje! Pričakujemo Vas! inženiring podjetje za projektiranje, inženiring in Consulting, d.o.o. Kočevje Trg zbora odposlancev 56, 61330 Kočevje, telefon : 061 / 851 - 335, telefax : 061 / 851 - 335