Vsebina 1 Moč slapa je v sodelovanju in povezovanju kapljic! 2 O poslovanju v letu 2003 5 Kronika proizvodnih dogodkov v letu 2003 8 Prodajna politika družbe 9 Nabava poceni bombažne preje so samo sanje 10 O splošni dejavnosti družbe 11 V vrtincu predstavitev 17 V vrtincu kadrovskih podatkov 18 Prvi koraki mladih oblikovalk 19 Sejem Heimtextil 2004: Kontrast v harmoniji 21 Po poti razvoja - do prepoznavne in uveljavljene blagovne znamke 22 V imenu stroke in akcije -vabljeni v DITT Kamnik! 23 Požrtvovalnost z zvezdico 24 Iz družabne kronike Vedno nove nežnosti Ko so besede odveč in ko pogled pove premalo, je do volj en sam dotik. Dotik nove kolekcije kopalnih plaščev in brisač Svilanit. Ker je dotik lahko nežnejši od pogleda. "Vedno nove NEŽNOSTI »Spoštovani, pred kratkim sva skupaj z mojo hčerko Katjo opazili vašo reklamo za izdelke Svilanit. Povedati vam moram, daje tudi meni ta reklama neizmerno všeč, zelo je lepa in domiselna, še bolj kot meni, pa je nad njo navdušena moja hči Katja.« KAMNIŠKI TEKSTILEC LETNIK XLI ŠTEVILKA 1/2004 Glasilo izdaja Svilanit d.d., Kamnik za delavce, upokojence in delničarje družbe brezplačno. Odgovorna urednica: Mija Senožetnik Tehnično urejanje: Ivana Skamen in Andrej Verbič Naklada: 1000 izvodov Grafična priprava in tisk: Artigraph, Idrija Takšnih pohval smo prejeli veliko, zato naj se ta plakat tudi v Kamniškem tekstilcu zapiše -za zgodovino. I MOC SLAPA JEV SODELOVANJU IN POVEZOVANJU KAPLJIC! Svilanit ct.d. je v zadnjih desetletjih delovanja uspel ustvariti prepoznavno blagovno znamko, ki je cenjena predvsem na domačem trgu in na trgih nekdanje Jugoslavije. Prepričan sem, da je ravno močna blagovna znamka največ prispevala k temu, da se v naši družbi v preteklosti niso zgodili podobni pretresi kot v veliki večini slovenskih tekstilnih družb in se torej nismo srečali ne z masovnimi odpuščanji, ne s stečajem, pa tudi ne z drugimi bolečimi posledicami manj uspešnega poslovanja. Zakaj je tako pomembna ravno blagovna znamka? Odgovor je preprost. Vse naše stroške, ki jih imamo s proizvodnjo določenega izdelka so nam pripravljeni pokriti (plačati) le tisti naši kupci, ki kupijo naše izdelke, na katerih se, na tak ali drugačen način, pojavi ime naše blagovne znamke, torej ime SVILANIT. V vseh drugih primerih, ko torej kupci ne kupujejo ob uporabni vrednosti našega izdelka še naše blagovne znamke, se jasno pokaže, da stroškovno nismo več v stanju konkurirati tekmecem, ki se nahajajo v državah s ceneno delovno silo, največkrat pa so to istočasno tudi države, v katerih tekstilno dejavnost maksimalno podpirajo tudi državne institucije. V zadnjih nekaj letih se prodaja naših izdelkov vztrajno znižuje in to predvsem na trgih, kjer naša blagovna znamka nima nobene vrednosti in so torej naši izdelki povsem zamenljivi z izdelki, ki prihajajo iz držav z nizko ceno delovne sile. Izdelki teh tekmecev so po kakovosti že primerljivi z našimi, tako da preprosto zmanjkuje argumentov za nakup naših, dražjih izdelkov. V naši družbi nismo uspeli slediti tem trendom in zahtevam trga po zniževanju stroškov, zato vztrajno izgubljamo tržne deleže na eni strani, na drugi strani pa smo prisiljeni obstoječim kupcem prodajati izdelke po vedno nižji stopnji donosnosti, oziroma vedno nižji ceni. Naša prizadevanja bodo v naslednjih letih usmerjena predvsem v zniževanje stroškov na enoto, saj sicer že na srednji rok, ob obstoječih negativnih trendih, ne bomo imeli realnih možnosti za ohranitev proizvodne lokacije v Kamniku. Drug, enako pomemben sklop aktivnosti bo usmerjen v zaustavitev padca prodaje, saj bi dopustitev nadaljnjega padanja prodaje in s tem obsega proizvodnje oziroma izkoriščenosti razpoložljivih kapacitet, imelo podobno usodne posledice, kakršne bi lahko bile, če ne bi ukrepali na področju zniževanja stroškov. V okviru aktivnosti za povečevanje prodaje bo največja skrb posvečena lastni blagovni znamki oz. naraščanju deleža teh izdelkov v strukturi celotne prodaje in pa izdelkom, ki bodo vsebovali več znanja in prilagodljivosti. Skratka, bežali bomo od masovne proizvodnje izdelkov z nizko dodano vrednostjo. V obdobju globalizacije se tudi naše podjetje ne bo smelo osamiti in delovati izolirano, ampak se bo še kako moralo vključiti v povezovalne procese predstavnikov slovenske tekstilne industrije. Samo v skupini, ki bo sposobna identificirati sinergije in jih tudi izkoristiti, bo Svilanit dolgoročno lahko spet uspešno podjetje. Prepričan sem, da v vsebinsko ustrezni obliki povezovanja, vse v ta proces vključene družbe bistveno lahko znižamo stroške, predvsem pa tudi na trgu lahko okrepimo naš položaj. V projekt povezovanja predstavnikov slovenske tekstilne industrije bomo postopno povabili tiste družbe in blagovne znamke, ki bodo podobno kot naša družba, v sodelovanju videle predvsem prednosti. Ključ do uspeha je predvsem v bistveno boljši izkoriščenosti tako kadrovskih kot prostorskih, tehnoloških ter finančnih resursov in sicer na vseh področjih delovanja družbe. Za realizacijo ciljev, ki so usmerjeni v izboljšanje uspešnosti poslovanja bodo potrebne tudi določene spremembe v organizaciji, logistiki, odnosih (tudi do dela) in na drugih področjih. Sicer velja, da smo spremembam ponavadi nenaklonjeni, vendar pa sem v našem primeru prepričan, da se vsi zavedamo, da bi nadaljevanje negativnih trendov imelo negativne posledice za vse nas. Svilanit bo zopet uspešno podjetje, ker bo vsak od nas na svojem delovnem mestu prispeval svoj delež k potrebnemu preobratu. Skupaj bomo zmogli. \ Stojan Žibert, i generalni direktor POROČILO UPRAVE SVILANIT D. D. O POSLOVANJU V LETU 2003 »Smo evropsko usmerjeni proizvajalec frotirja in modnih tekstilnih dodatkov z več kot 60 letno tradicijo,« ter hotenje, da: »Hočemo postati mednarodni ponudnik frotirja in modnih tekstilnih dodatkov z lastno blagovno znamko v višjem srednjem cenovnem razredu na evropskem trgu.« Tako smo zapisali v strateški poslovni načrt družbe za obdobje 2001 do 2005. Kako smo zapisanemu sledili v letu 2003? Makro ekonomski pogoji poslovanja Gospodarski plan družbe za leto 2003 je v makro ekonomskih pogojih opredelil tečaj EUR-a okoli 0,985 EUR za USD, dejanski povprečni tečaj pa je bil 1,13 EUR za USD. Za plan je bil upoštevan predvideni tečaj na dan 1. 1. 2003-SIT 231,00 za EUR, dejanski povprečni tečaj v letu 2003 pa je bil 233,67 SIT/EUR. Cena bombaža je bila zmerna pretežni del leta, proti koncu poslovnega leta pa je, zaradi nekoliko slabše letine bombaža in večjih nakupov bombaža s strani Kitajske, njegova cena močno porasla. Zaradi slabitve tečaja USD glede na EUR so cene bombažne preje porasle in povečale stroške materiala. Predvidena povprečna cena bombažne preje za leto 2003 je bila 2,61 EUR za kg, realizirana povprečna cena te preje pa 2,47 EUR za kg. Zaradi ugodnih pogodb iz leta 2002 je bila povprečna cena preje v primerjavi s preteklim letom za 5 % nižja. Predvidena rast domačega bruto proizvoda v Sloveniji je bila 3,7 %, ocena realizacije pa je okoli 2,6%. Rast cen življenjski potrebščin je bila predvidena v višini 5,5 %, dejanska pa je bila 4,6 %. Na neto izvoznike je še vedno negativno vplivala počasna rast tečaja EUR, ki je bila 2,8% in je zaostajala za rastjo življenjskih potrebščin za 1,8 odstotne točke. Makro ekonomski pogoji poslovanja v državi so bili ugodni, na področju EU in zlasti Nemčije kot našega naj večjega trga, pa se je nadaljevala recesija. Poslovna politika družbe Poslovni rezultati Svilanit d. d. v primerjavi s preteklim letom niso v celoti primerljivi, ker je v letu 2003 Svilanit Svila d. o. o. poslovala kot hčerinsko podjetje, v letu 2002 pa kot profitni center v sestavi d. d. V prihodkih prodaje proizvodov je vpliv te spremembe okoli 10 %, v stroških pa skoraj 13 %. V finančnih prihodkih in odhodkih pa je vpliv dobička in izgube hčerinskih firm skoraj nevtralen. Manjša odstopanja so zaradi te spremembe tudi pri primerjavi realizacije s planom, ker vseh medsebojnih učinkov ob izvedeni reorganizaciji ni bilo možno točneje predvideti. Poslovna politika družbe je bila usmerjena predvsem v kakovostno izboljševanje poslovanja v skladu s smernicami srednjeročnega plana. Ključni kazalci uspešnosti so predvidevali napredek v poslovanju, kar ni bilo v celoti uresničeno. Kljub ugodnim tržnim razmeram v Sloveniji, je celotna realizacija prodaje lastnih proizvodov iz frotirja zaostajala za planiranimi cilji za realno (upoštevajoč rast tečaja za EUR) 8% kot posledica nadaljevanja recesije na področju Evrope. Največji zaostanek prodaje je bil na področju jugovzhodne Evrope (Hrvaška in Srbija), presežena pa je bila prodaja, tako glede na preteklo obdobje kot na plan, na področju domačega trga, CEFTE in drugih držav. Doseženi čisti prihodki prodaje Svilanita d. d. v letu 2003 so bili 3.379.350 tisoč SIT. Ob upoštevanju rasti EUR in ob izpadu prihodkov Svile je to realni indeks 89 na preteklo leto in 94 na plan poslovnega leta. Zaradi zmanjšanja povpraševanj in nižje prodaje niso Čisti posl.izid -31.763 Čisti dobiček/kap. % -0,94 Prihodek / zap.delavca 7.550 BDV / zaposlenega 3.037 Število zaposlenih 486 Stroški izd.mat/prih prodaje % 38,27 Bruto plače / čiste prih.prod.% 24,66 znižane zaloge gotovih izdelkov. Z izvedenimi akcijami prodaje so se med poslovnim letom čistile tudi zaloge starih kolekcij, druge kvalitete izdelkov in ostanki izvoznih naročil. Stroški poslovanja so bili nižji od preteklega leta, nižji od predvidenih z letnim gospodarskim načrtom in nižji glede na fizični obseg proizvodnje. Fizični obseg proizvodnje je bil 99% na preteklo leto in 95% na plan, stroški skupaj pa 90% na preteklo leto in 96 % na plan. Stroški materiala in storitev so bili za 11 % nižji od realizacije preteklega leta in za 6 % nižji od plana. Stroški dela so bili realno za 14 % nižji od preteklega leta in za 3 % nižji plana. Skupni stroški poslovanja so bili 3.370.281 tisoč SIT, kar je za 10 odstotnih točk boljše od preteklega leta in za 4 odstotnih točk boljše od plana. Dobiček iz poslovanja je 77.092 tisoč SIT. Odhodki financiranja so bili večji od prihodkov financiranja in je s tem dosežena izguba iz rednega delovanja v višini 845 tisoč SIT. Izredni prihodki popravljajo rezultat, čisti dobiček tako znaša 4.071 tisoč SIT. V okviru razpisov Ministrstva za gospodarstvo namenjenih za prilagajanje tekstilne industrije pogojem notranjega trga EU, je družba sodelovala pri več razpisih. Za izvedbo celovitega projekta prestrukturiranja je družba pridobila 69.243 tisoč SIT subvencij, v poslovnem izidu pa je upoštevano 9.709 tisoč SIT subvencij, ker jih toliko že daje učinke. 20.324 4.071 0,60 0,12 8.614 8.163 3.730 3.597 413 414 39,93 38,78 22,87 23,69 Predvideni ključni kazalci poslovanja kažejo poslabšanje poslovne uspešnosti in sicer: V 1.000 SIT Realizacija 2002 Plan 2003 Realizacija 2003 Hčerinska družba Svilanit Svila d. o. o., Kamnik je nadaljevala s programom proizvodnje in prodaje kravat in modnih dodatkov, zaradi ustreznega zaposlovanja in rehabilitacije delovnih invalidov pa je opravljala tudi proizvodnjo drobnih izdelkov iz frotirja, saj je družba dne 23.1. 2003 pridobila soglasje vlade RS s statusom invalidskega podjetja. Vodenje in program sanacije je vodil direktor družbe Bojan Hafner, ki pa je z 31. 5. 2003 na lastno željo odšel iz družbe, njeno vodenje pa je prevzela dotedanja vodja prodaje Andreja Vidergar. Zaradi neuspešne izvedbe sanacije, zlasti na področju prihodkov prodaje, je vodenje tudi te družbe s 1. I. 2004 prevzel glavni direktor Svilanita d. d. Bogomil Wiegele. S sklepom skupščine pa je s terjatvami Svilanita d. d. bila izvedena dokapitalizacija te družbe na dan 31. 12. 2003 in sicer tako, da se je osnovni kapital hčerinske družbe povečal na 84 mio SIT in je Svilanit d. d. 99,75% in Občina Kamnik 0,25 % lastnik. Realizacija celotnih prihodkov prodaje te družbe je bila 385.653 tisoč SIT, kar je glede na realizacijo PP Svila v preteklem letu le 81 % in 82 % na plan. V te prihodke je všteto tudi 61.982 tisoč SIT prihodkov, ki jih hčerinska družba zaračunava za dela, ki jih izvaja za obvladujočo družbo. Prihodki od odprave rezervacij iz naslova oprostitve plačila prispevkov v skladu s sanacijskim programom so bili 46.856 tisoč SIT. Stroški (brez nabavne vrednosti trgovskega blaga) so bili 423-853 tisoč SIT oz. 121% glede na preteklo leto in 88% na plan . Poslovni izid iz poslovanja je izguba v višini 31.415 tisoč SIT, čisti poslovni izid iz rednega delovanja je izguba 33-060 tisič SIT in čisti poslovni izid izguba v višini 31.742 tisoč SIT. V letu 2003 je bilo v družbi zaposlenih povprečno 78 delavcev, od tega 33 delovnih invalidov, kar je več kot 40% (pogoj za status invalidskega podjetja), hkrati pa pomeni slabšo produktivnost in velik bolniški izostanek zaposlenih. Za sofinaciranje razvoja invalidskega podjetja je družba pridobila II. 856 tisoč SIT. Poslovna politika hčerinske firme Svilanit d.0.0. Beograd je usmerjena v prodajo proizvodnega programa Svilanit na srbskem tržišču in prodajni program dopolnjuje s proizvodi hišnega tekstila slovenskih proizvajalcev. Družba je v letu 2003 realizirala 48.509 tisoč CSD (175132 tisoč SIT) prihodkov prodaje in 4.647 tisoč CSD (16.777 tisoč Jože Gradišek pri vezanju osnov Brez dobrih »starih« Sulzerjev pa v naši tkalnici ne gre; na njem se tke najzahtevnejši program (na primer 7-vezni frotir) SIT) čistega dobička, kar je skoraj tri krat toliko kot v preteklem letu. V letu 2002 je čisti poslovni izid predstavljal 6,1% prihodkov prodaje, v letu 2003 pa 9,6%. Planirani cilji o višini prihodkov niso bili doseženi zaradi nestabilnih političnih razmer v Srbiji, ki so se in se še odražajo v velikem številu brezposelnih in tistih, ki ne dobivajo redno plač in pokojnin, političnih nemirih, strahom pred privatizacijo, ipd. Realizirani prihodki prodaje so bili doseženi s prodajo v več prodajnih mestih v Srbiji, najuspešnejša prodajna enota za prodajo Svilanitovih frotir izdelkov pa je najeta trgovina v Mercator centru v Beogradu. Družba še vedno ni pridobila lastnih poslovnih prostorov in skladišča. Poslovna politika hčerinske družbe Svilanitu d. o. o. Zagreb je bila usmerjena v prodajo izdelkov iz Svilanitovega proizvodnega programa, predvsem frotir izdelkov (brisač in kopalnih plaščev) kupcem na hrvaškem trgu. Kupci so grosisti, hoteli, maloprodajne enote in podjetja, ki kupujejo frotir izdelke za reklamo. Družba svoj prodajni program dopolnjuje z dopolnilnim programom izdelkov iz hišnega tekstila slovenskih proizvajalcev. Družba je v letu 2003 ustvarila prihodek v višini 17.582 tisoč HRK (542.997 tisoč SIT), kar pomeni 13% zmanjšanje glede na leto 2002. Kljub temu je ustvarila le 9% nižji dobiček kot v letu 2002 in je znašal 632 tisoč HRK (19.514 tisoč SIT), kar je 3,6% na čiste prihodke od prodaje. Prihodki prodaje so nižji od preteklega leta delno zaradi neažurnega servisiranja naročil v začetku leta s strani Svilanit d. d. in slabše prodaje v drugi polovici leta, ki je bila posledica splošnega padca kupne moči prebivalstva na Hrvaškem in velika ponudba cenejšega blaga z Daljnega vzhoda, ki jo ponujajo predvsem veliki nakupovalni centri. Specializirane trgovine s proizvodi višjega srednjega razreda, ki jih je družba odprla skupaj s poslovnimi partnerji, zaradi spremembe nakupovalnih navad potrošnikov (kupovati čim ceneje), niso še prinesle vseh načrtovanih učinkov. Tudi v tem letu je družba poslovala v najetih prostorih. SP Še o poslovanju družbe Poslovanje družbe Svilanit d. d. je bilo v letu 2003 nekoliko boljše kot je bilo v predhodnem letu in slabše kot je bilo predvideno z letnim gospodarskim načrtom in poslovno leto zaključeno s pozitivno ničlo. Zaradi spremenjenih makroekonomskih pogojev in izpada prodaje v EU, ki ga ni bilo možno v celoti nadomestiti na drugih trgih, je bila donosnost nič in boljša kot v predhodnem letu. Na celotno poslovanje pa najbolj negativno vpliva poslovanje hčerinske družbe Svilanit Svila d.o.o.. Odplačane so bile vse dolgoročne anuitete za kredite, ki so zapadle v letu 2003. Izvedena je bila investicija v šivalnici in sicer v novi robilni avtomat in nabavljene štiri nove statve na zrak z elektronskimi žakardi . Vrednost teh investicij je bila 261.733 tisoč SIT, skupaj pa je bilo investicij v opremo za 336.090 tisoč SIT. V poslovnem letu je bila izvršena prodaja počitniške garsonjere v Bohinjski Bistrici in sicer za vrednost 7.600 tisoč SIT. Pričakovani razvoj družbe Poslovni rezultati zaostajajo za predvidevanji v srednjeročnem planu 2001 -2005. Razlogi so delno v spremenjenih makroekonomskih pogojih na trgu, predvsem v Evropski uniji kot našemu največjemu trgu, kadrovskih spremembah, predvsem na prodajnem področju ter poslovanje z izgubo v programu svilenih izdelkov. V veljavnem srednjeročnem planu ni bila predvidena politika vstopa Slovenije v EU in izdelava izdelkov z veliko vloženega dela v državah s cenejšo delovno silo. Zaradi spremenjenih pogojev poslovanja in odstopanj od srednjeročnega plana je z ITEO Svetovanje d. o. o. podpisana pogodba o strokovnem svetovanju pri izdelavi srednjeročnega plana 2005 do 2007, ki je v teku. V novem srednjeročnem planu bodo upoštevani spremenjeni pogoji poslovanja ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, dez-investiranje poslovno nepotrebnih sredstev in preusmeritev delovno intenzivne proizvodnje na cenovno sprejemljivejša področja. Prestrukturiranje proizvodnje, zmanjševanje zaposlenosti in stroškov, promocija blagov- ne znamke in pospeševanje prodaje na področju jugovzhodne Evrope, bodo temeljne naloge naslednjega srednjeročnega obdobja s ciljem poslovanja družbe z minimalno donosnostjo v pogojih poslovanja ob vstopu v EU. Zaradi uvedbe carin na področjih BIH in Makedonije, je za prodajo kopalnih plaščev na teh področjih predvideno njihovo šivanje v BIH ter s tem znižanje stroška carine (carina samo na tkanino je nižja kot na kopalne plašče) ter stroškov konfekcioniranja. V naslednjih dveh do treh letih ni predvidenih in potrebnih večjih investicij. Med potrebne investicije pa sodi: izboljšanje klimatskih pogojev v tkalnici frotirja z vlažilci zraka in odsesa-vanjem prahu, ureditev skladišča gotovih izdelkov, ki bo omogočala racio-nalnejšo organizacijo in izvedbo manjših odprem, nakup strižnega stroja za striženje velur tkanin in škro-bilnega korita. Za izboljšanje informacijske podpore je potrebna vsaj delna zamenjava računalniške programske opreme. Vstop Slovenije v Evropsko unijo bo povečal nadaljnji vstop tujih trgovcev in s tem povečanje konkurence. Pri domačih trgovcih je pričakovati nadaljnje zahteve po povečevanju prodajnih kondicij in s tem realno zniževanje cen. V izvozu je pričakovati olajšan pristop zaradi ukinitve carinskih formalnosti, istočasno pa pričakovanja trgovcev po manjših odpremah in dostavi kupcu v skladišče. Glede na položaj tekstilne industrije v razvitih državah je ob vstopu v EU pričakovati le ohranjanje prihodkov prodaje s padanjem donosnosti. Zato bo razen aktivnosti na prodajnem področju največ napora potrebno vložiti v zmanjševanje stroškov proizvodnje, vključno s stroški dela. Rast prihodkov prodaje in bruto dodane vrednosti na zaposlenega delavca bo morala biti med 10% - 20 % letno, kar pomeni predvsem zmanjševanje zaposlenosti. V letu 2004 družba načrtuje ustvariti 3,443.500 tisoč SIT prihodkov od prodaje. Družba mora znižati število zaposlenih na povprečno 360 zaposlenih po opravljenih urah.Prihodki iz prodaje na zaposlenega so načrtovani v višini 40.000 EUR, bruto dodana vrednost na zaposlenega pa v višini 16.500 EUR. Dobiček bo minimalen, investicije pa ne bodo presegle tretjino stroškov amortizacije. Ob realizaciji zastavljenih ciljev je v letu 2004 in naslednjih letih pričakovati pozitivno poslovanje z minimalnim dobičkom. Pričakovano je pozitivno poslovanje tudi vseh hčerinskih firm, tako IP kakor tudi firm v tujini. (Vir: Letno poročilo d. d.) KRONIKA PROIZVODNIH DOGODKOV V LETU 2003 Leto 2003 ni bilo nič manj burno kot popreje. Zahteve, želje in pričakovanja kupcev so vedno večje in če smo jih hoteli zadostiti je bilo potrebno veliko truda in znanja, da smo jih lahko zadovoljili. Žal nam to vedno ni uspelo in bilo je kar nekaj hude krvi zaradi dolgih rokov občasnih kasnitev in včasih tudi slabše kakovosti. Asor-timan je bil za normalno delo še vedno prepester oziroma preširok, zato so bili izkoristki prenizki za dosego dobrih poslovnih rezultatov po enotah. Asortiman brisač in plaščev se »seli« v proizvodno zahtevnejše in dražje izdelke, predvsem reklamne izdelke in velur. Zato tudi v letu 2003 planskih ciljev, opredeljenih predvsem v količini, nismo dosegli, sledili pa smo potrebam trga in v večini primerov tudi zadovoljili želje kupcev. Stroške smo »držali« v okviru pričakovanj, nekoliko nam jih je celo uspelo zmanjšati. Število zaposlenih se je zmanjšalo za okoli 12% v primerjavi z mesecem decembrom 2002. Tkalnica frotirja Realizacija tkalnice v primerjavi z letom poprej je bila 96% -na v primerjavi s planom pa 95%- na, kar pomeni, da nam količina, proizvedena v tkalnici, zadnja leta pada. Vzroki za takšne rezultate so v zmanjšani prodaji naših izdelkov, predvsem na zahtevno zahodnoevropsko tržišče, zelo razdrobljena proizvodnja in menjava strojnega parka. V letu 2003 smo zaradi zastarelosti in iztrošenosti začeli izločati iz proizvodnje sedemnajst starih Saurer statev. Namesto njih smo že v mesecu juniju dobili prvi stroj na zračni vnos votka Dornier in v septembru še tri stroje, ki so proti koncu leta že prinašali precejšen del proizvodnje. Njihova hitrost je precej večja kot pri starih strojih in nadomešča proizvodnja štirih novih strojev okoli 70% proizvodnje izločenih sedemnajstih Saurer strojev. Zaradi nove strojne opreme se je zmanjšalo tudi število zaposlenih v enoti. Medfazne zaloge so bile na primernem nivoju, na področju kvalitete pa z rezultati, ki so sicer v pričakovanih okvirih še ne moremo biti zadovoljni. Tržišče je vedno zahtevnejše, asortiman izdelkov pestrejši in zahteve po kakovosti vedno večje. Barvarna in plemenitilnica Pričakovali smo, da se bodo v letu 2003 razmere v barvarni in plemenitilnici zaradi posodobitve strojne opreme uredile, žal pa se naša pričakovanja niso povsem uresničila. Količinsko smo v obeh enotah sicer dosegli pričakovani nivo proizvodnje v primerjavi s planom in približno 2 % manj kot preteklo leto. Nova tehnologija je sicer opravičila nakup z izjemo velikega barvnega aparata, ki nam sicer omogoča pobarvanje velike količine izdelkov v zelo kratkem času, žal pa potreb po tako velikih količinah v letu 2003 in po pričakovanjih tudi v letošnjem letu ni. Asortiman in količine po enakih artiklih so vedno manjše in pestrejše tako, daje večino dela preseljenega na manjše aparate. Prizadevanja za zmanjšanje onesnaževanja okolja so obrodila sadove in v okviru projekta Čista proizvodnja dosegamo dobre rezultate. Nadaljevali smo z optimalizacijo barvnih procesov z zamenjavo reaktivnih barvil za cenejša in izdatnejša bi-funkcionalna. nam realizacija pada tudi zaradi precejšnega povečanja povprečne kvadrature izdelkov. Razkorak v letu znaša približno 12% (povečana povprečna dimenzija), trend rasti povprečne dimenzije pa se v letu 2004 še nadaljuje. Zadrege iz leta 2002, ki jih je povzročala prezasedenost strojnih kapacitet, smo v letu 2003 sanirali z novim robil-nim avtomatom Schmale D660. A nam je tudi ta, zaradi slabše kvalitete izdelkov iz predhodnih faz, povzročal velike probleme. Avtomat je prilagojen večjim serijam enakodimenzijskih izdelkov in seveda tudi primerni kakovosti izdelkov iz predhodnih faz. Prevzem izdelkov v skladišče je bil spremenjen tako, da se prevzema po nalogih in ne po kupcih, kar je pripomoglo k boljšemu spremljanju realizacije naročil in rokov. Izboljšali smo vpojnost »natura » programa in uvedli nove postopke za zmanjšanje izpada vlaken na striženih brisačah. Dokončana je bila selitev mokrega dela proizvodnje plemenitilnice in zaključen projekt sanacije egaliza-cijskega bazena odpadnih tehnoloških vod, ki je bil tudi dokončno zagnan v začetku letošnjega leta. Opazni so energetski prihranki pri regeneraciji toplote odpadnih voda pri ponovni uporabi. Šivalnica brisač in konfekcija plaščev Proizvodnja v šivalnici nam iz leta v leto pada, tako smo v letu 2003 dosegli le 85 %-no realizacijo izdelkov v primerjavi s planom in 96%-no v primerjavi z letom poprej. Komadno Med letom je bila izvedena tudi združitev obeh enot (šivalnice in konfekcije) pod enim vodstvom, kar je prineslo precejšnje izboljšanje v fleksibilnosti dela in manjše stroške režije. V konfekciji smo izdelali 13% več izdelkov kot leto poprej, kar je uspeh po nekajletnem padanju proizvodnje plaščev. Dosegli smo plan komadov plaščev in presegli število opravljenih ur, kar pomeni, da je bil asortiman zahtevnejši od planiranega. V združeni enoti pa je bilo precej dela opravljenega tudi z delavci invalidskega podjetja Svilanit Svila d. o. o., predvsem na izdelavi drobnih izdelkov. Vzdrževanje in energetika Enako kot v preteklem obdobju, je enota skrbela predvsem za sanacijo tekočih okvar manj pa za investicijsko vzdrževanje. Trend zmanjševanja stroš kov je bil ena od poglavitnih nalog in rezultat ni izostal. Stroški porabe energije in vode na enoto proizvoda so se zmanjšali, rezervne dele smo imeli na zalogi v okviru planiranih. Precej dela enote je bilo vloženega tudi v pripravo in izvedbo montaže novih strojev v tkalnici in šivalnici ter v dokončanje selitve mokrega dela proizvodnje plemenitilnice. Zmanjšalo se je tudi število zaposlenih v enoti. Služba za kontrolo in kakovost Nadaljevalo se je uresničevanje novih pristopov k načinu ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti izdelkov in realizacije naročil. Zelo veliko dela je bilo namenjenega za pravočasno ugotavljanje in odpravljanje vzrokov za slabšo kakovost po vseh fazah izdelave. Sistem poročil o neskladnosti je zaživel, le da ga nekateri še ne jemljejo dovolj resno in odgovorno, kar pa bomo v tekočem letu še izboljšali. Žal v letu 2003 nismo dosegli vseh zastavljenih ciljev, kar pa še ne pomeni, da smo se vdali. Investicije v letu 2003 so nam prinesle precej stroškov in zahtev po novih znanjih in dodatnem usposabljanju, pa tudi želje, da dosežemo boljše rezultate in zavedanja, da se moramo še bolj potruditi. Možnosti za uresničevanje naših želja in volje nam tekoče leto ne deli prav radodarno, a ker imamo cilje, želje in voljo, smo trdno odločeni, da smernice padanja proizvodnje usmerimo navzgor in storimo vse za boljše rezultate. Boris Krapež Mojster Janez, je pri sukalniku kaj narobe? Na dvojenju pa brez pokrivala na glavi ne gre PRODAJNA POLITIKA DRUŽBE V poslovni politiki družbe Svilanit d. d. v letu 2003 so bili opredeljeni sledeči glavni cilji na področju prodaje: • Skupni obseg prodaje frotirja cca 3.350 mio SIT, • ohranjanje donosnih kupcev na področju Slovenije, Hrvaške in EU, • povečevanje obsega prodaje bo na Hrvaškem in v Srbiji, Češka, Slovaška, • izboljšati je potrebno zadovoljstvo kupcev z boljšim servisiranjem, • skupni nastopi prodaje hišnega tekstila na prodajnem področju StOTn JVE, • povečanje prodaje za 2 % na pod^ ročju EU, CEFTA 10 %, JVE 7,5 %, Slovenija 3 %, • vlaganje dela sredstev reklame v opremo in ureditev prodajnih mest ter povezovanje s trgovsko mrežo, • promocija blagovne znamke Svilanit na domačem trgu. Na prodajo v EU in zlasti v Nemčiji je negativno vplivala recesija in uvoz izdelkov nizkega cenovnega nivoja iz dežel Daljnega vzhoda. Na področju EU je bila realizacija prodaje frotir izdelkov realno nižja za 6% od realizacije preteklega leta in 9 % od plana. Izvoz na področje EU predstavlja 63% realizacije izvoza oz.42% realizacije prodaje proizvodov. Izvoz na prodajno področje jugovzhodne Evrope je bil nižji od iste realizacije preteklega leta in sicer kar za 18% (upoštevajoč prodajo frotir izdelkov v preteklem letu) in to predvsem pri hčerinski firmi v Zagrebu. Na to realizacijo so vplivale predvsem notranja organizacija poslovanja v predvidevanjih prodaje na tem področju ter usklajevanje asortimana med prodajnimi področji ter splošni padec prodaje na tem trgu v drugi polovici leta. Prodaja na področju CEFTE je bila presežena glede na preteklo leto za 47 % in za 17 % glede na plan (enaka primerjava kot zgoraj). Na drugih trgih (Rusija,Švica) je bila prodaja presežena za 36% glede na preteklo leto in za 28% glede na plan, vendar prodaja na teh trgih dosega le 3 % delež prihodkov prodaje. Na domačem trgu pa je ponovno zabeležena rast prodaje frotir izdelkov za 6 % glede na preteklo leto in realno dosežen plan prodaje. Poleg ugodnih tržnih razmer je na povečanje obsega prodaje pozitivno vplivala povečana promocija blagovne znamke Svilanit in produktno oglaševanje novega progra- ma MICROMODAL. Na donosnost domačega trga pa je negativno vplivala povečana ponudba tuje konkurence, slaba plačljivost trgovine in poslabšanje prodajnih kondicij s strani trgovine. Pozitiven premik na domačem trgu je bil storjen z dobrim pozicioni-ranjem in prodajo izdelkov pri vseh večjih kupcih. Največja kupca sta Mercator in Modna hiša Maribor. S tržno proizvodnega vidika se je prodajna politika družbe usmerila iz trženja proizvodnih kapacitet v strategijo trženja kolekcij. Takšna spremem- ba pa je nekajletni proces, ki ga bo zlasti na domačem in manj razvitih trgih potrebno podpreti s povečano reklamo tako blagovne znamke kot posameznih produktnih skupin. Zaloge v družbi so konec poslovnega leta višje za skoraj 10 % od zalog v začetku poslovnega leta, za 21 % so višje zaloge surovin in materiala, zaloge nedokončane proizvodnje so za 9 % nižje, zaloge gotovih izdelkov so višje za 14 %. Čisti prihodki prodaje proizvodov in storitev, brez upoštevanja prihodkov, ki jih je družba ustvarila s fakturiranjem storitev invalidskemu podjetju, so v primerjavi s primerljivimi prihodki preteklega leta realno na enakem nivoju. Povečana je realizacija prodaje trgovskega blaga v maloprodaji zaradi tega, ker družba prodaja tudi proizvo V barvarni križnih navitkov vse po starem , >— y // \ r ' r jnm ^ APr ‘ f Tr- / * s z Rezanje brisač po dolžini je avtomatizirano, nadzoruje in poslužuje pa ga izkušena Helena Zobavnik NABAVA POCENI BOMBAŽNE PREJE SO SAMO SANJE! de iz programa Svilanita Svile d.o.o. ter toplotnega ogrevanja. Pozitivni premiki v prodaji so na trgu Češke, Slovaške in Madžarske. Primerjalni bilančni podatki prihodkov celotne prodaje Svilanita d.d. zaradi ustanovitve hčerinske družbe Svilanit Svila d.o.o.(in s tem izpada prihodkov iz prodaje modnih dodatkov, kot tudi povečanih prihodkov družbe konec leta 2002 za 151,5 mio SIT pri odprodaji vseh zalog novi družbi) kažejo slabšo sliko. V letu 2002 so bili čisti prihodki prodaje na nivoju družbe 3.669.101 tisoč SIT , v letu 2003 pa so čisti prihodki prodaje 3.379.350 tisoč SIT. Prihodki od prodaje v hčerinski družbi Svilanit Svila d.o.o. so bili 385.653 tisoč SIT. (Vir: Letno poročilo d. d.) Ta sestavek bi posvetila predvsem osvetlitvi situacije na področju cen bombažne preje, ki predstavlja vrednostno najvišjo postavko v stroških. Iz nabavnega vidika nam bo leto 2003 ostalo v spominu kot leto izredne podražitve bombaža kot surovine za izdelavo bombažne preje. Indeksi so dosegali tudi vrtoglavo višino 150% in več. Tudi najboljši poznavalci razmer na trgu niso pričakovali tako velikega porasta. In kje so vzroki za nastalo situacijo? Ko smo iskali informacije iz različnih predelov sveta in pri ljudeh, ki so izredni poznavalci razmer v tekstilu, vedno smo naleteli na eno ime - Kitajska. Kitajci so namreč za svoje potrebe proizvodnje zakupili velik del zalog bombaža iz različnih predelov sveta in tako povzročili kaos na bombažni borzi. Vsekakor je to tudi v naši družbi povzročilo kar precejšnjo zaskrbljenost, saj smo od dobaviteljev preje začeli prejemati informacije o pomanjkanju bombažne preje na eni strani, na drugi strani pa se je prodajala po nenormalno visokih cenah. Da pa bi bila situacija še težja, pa trg končnih izdelkov ni akceptiral višjih cen osnovne surovine. Blago iz Daljnega vzhoda je bilo še vedno izredno poceni. Nekatere predilnice, predvsem uzbekistanske, so bile razprodane in niso bile več sposobne dobavljati naročenih količin po pogodbah. Takoj smo skupaj z dobavitelji pričeli akcijo za nemoteno dobavo preje. Dobro pa vemo, da nam menjava porekla preje v našem proizvodnem procesu barvanja prinese marsikatero težavo in slabšo kvaliteto. Zato je bila zaskrbljenost še toliko večja. Zelo odprta za sodelovanje je postala Sirija, ki na široko odpira vrata in je seveda takoj razprodala oziroma celo preprodala svoje proizvodne kapacitete. Poleg tega pa je Sirija tudi politično izredno nestabilna država in je zaradi tega nabava v takih državah še toliko bolj tvegana, kljub temu, da je kvaliteta dobra in cenovni nivo zelo ugoden. Kot protiutež velikemu porastu cene bombaža, pa se je k sreči pojavil tudi velik padec dolarja v primerjavi z eu-rom , tako, da se situacija na cenovnem področju počasi umirja. Vendarle pa so cene iz leta 2002 in začetka leta 2003 ostale samo sanje. Napovedi do konca leta so nekoliko bolj optimistične. Ne predvideva se bistvenega povečanja, mnogo več bomo pa vedeli po jesenski žetvi. Jana Maletič 9? U"""V SSSjgžSjpSIjžI !§gp_ w- "???" 'iššr Mr t|5= j t Ir §-■ »j » «r I L -s«? K15 1 W IS -S * J J'tl// *r*»*g5 Ivanki Stele dolgoletne delovne izkušnje prav pridejo pri delu na »starem« avtomatu D 600 Brez ročnega šivanja v šivalnici ne gre; tako se pridna šivilja trudi z ročnim robljenjem ali popravilom šivalnih napak O SPLOŠNI DEJAVNOSTI DRUŽBE Svet delavcev Svilanit d. d. Svet delavcev je na svojih sejah obravnaval in sprejemal sklepe iz svoje pristojnosti in sicer: 4. redna seja (april 2003): • Sprejel na znanje informacijo o revidiranem nekonsolidiranem letnem poročilu Svilanit d.d. za leto 2002, ki ga je podal glavni direktor družbe. Sklepna ugotovitev je bila, da je slabše poslovanje v letu 2002 bilo posledica spremenjenih razmer na trgu in prepočasnega in premalo učinkovitega ukrepanja znotraj družbe; • sprejel informacijo o letnem gospodarskem načrtu družbe za leto 2003, s katerim je bila predvidena manjša rast prodaje na domačem in EU trgu ter zmanjšanje stroškov, predviden je bil dobiček v višini 20 mio SIT (pod pogojem, da hčerinske firme ne bodo poslovale z izgubo) ter investicija v šivalnici (robilni avtomat in pakirni stroj) in tkalnici (štiri statve z elektronskimi žakardi) in • posredoval predlog dopolnitve sistemizacije DM poslovodja in varnostni inženir. 5. redna seja (november 2003) • Ugotovil, da na predlog dopolnitve sistematizacije delovnih mest v času javne razprave ni bilo pripomb in je bila dopolnitev sistematizacije sprejeta, • sprejel je informacijo o uvedbi in izvedbi sanacije poslovanja družbe Svilanit d. d., predvsem v delu, ki je predvidel zmanjšanje števila zaposlenih. Ugotovljena je bila ekonomska upravičenost zaposlitve 360 delavcev po opravljenih urah (po seznamu je to 380 delavcev), zato je sanacijski program predvidel zmanjšanje zaposlenosti za okoli 60 delavcev, večino po »mehkem« načinu razreševanja, 15 delavcev pa naj bi prešlo v odprto brezposelnost; • sprejel na znanje informacijo o poslovanju družbe v obdobju I-IX 2003, ki je bilo negativno. Svet delavcev Svilanit Svila d. o. o., Kamnik Izvolitev in konstituiranje Svet delavcev Svilanit Svila d.o.o., Kamnik je bil izvoljen na volitvah 24.4.2003, konstituiral pa se je na seji dne 18.7.2003 z zamenjavo članice, ki je postala poslovodna delavka. Za predsednico je bila izvoljena Nevenka Kregar, za na- mestnika pa Igor Zorman. Na tej seji je • obravnaval predlog sistematizacije delovnih mest Svilanit Svila d.o.o., Kamnik in ga posredoval v 30-dnevno javno razpravo • izpostavil je vprašanje neizplačanega regresa za letni dopust in vprašanje o znižanju plač ter o poteku drugih aktivnosti, ki bi lahko izboljšale poslovni položaj družbe. Glede plačne politike je bilo vprašanje naslovljeno na glavnega direktorja matične družbe direktorica družbe pa je pojasnila, da potekajo aktivnosti predvsem na prodajnem področju. 2. redna seja (avgust 2003) • Sprejel je na znanje izid javne razprave z dopolnitvijo z zahtevanimi in želenimi funkcionalnimi znanji in stališčem direktorice do pripomb na sistematizacijo. V nadaljevanju je bil svet seznanjen z vsebino in s sprejemanjem splošnega akta t.j. Pravilnika o organizaciji družbe in sistematizaciji delovnih mest. Z njim je določena organizacija družbe, opredelitve o elementih sistematizacije družbe ter pristojnosti pri vodenju družbe, sprejem akta pa je v pristojnosti direktorja družbe. Skladno z S.čle-nom ZDR, je bil predlog akta posredovan v mnenje sindikatom, ki na predlog ni imel pripomb; • razpravljal je pod točko razno o plačah in regresu. Člane sveta je zanimalo povečanje plač za 3,2 % po Zakonu o izvajanju dogovora o politiki plač 2002-2004 in kaj bo z deležem plač glede na zmanjšanje EDU za 10 odstotnih točk, ker se izteka dogovorjeni trimesečni rok in kdaj bo izplačilo drugega dela regresa. Predsednica sveta je pojasnila, da se je o teh vprašanjih pogovarjala z glavnim direktorjem družbe matere. Ker se politika plač v družbi hčeri usklajuje skladno s politiko plač v družbi materi, bodo stališča glede teh vprašanj objavljena v Informatorju. Predsednica sveta je izrazila opažanja o pasivnosti med delavci, o premajhni obveščenosti delavcev o pomembnih odločitvah v družbi in nasploh poslovni in perspektivni situaciji družbe. Članica sveta je poudarila, da so delavci takoj »udarjeni« pri slabem poslovanju, direktorica družbe pa je opozorila na zaostreno poslovno situacijo in težave pri poslovanju in da se nekateri zaposleni ne zavedajo resnosti poslovne situacije, čeprav lahko bistveno pripomorejo s svojim delom k izboljšanju razmer. Članica sveta je zavrnila kritiko, saj so delavke prebrodile že marsikatero krizo in opozorila na ureditev delovnih razmer konfekcije svile na novi lokaciji, zato je vodstvo družbe zadolženo za ureditev delovnega okolja, s poudarkom na ustreznem prezračevanju delovnih prostorov. 3. redna seja (november 2003) • Ugotovil, da je sklep glede urejanja delovnih razmer v konfekciji v izvajanju; • sprejel na znanje poročilo o izvajanju sanacijskega programa družbe Svilanit Svila d.o.o, Kamnik, ki temelji na reorganizaciji v tkalnici, selitvi konfekcije, zmanjševanju števila zaposlenih na področju režije in predvsem na povečanju prodajnih aktivnosti in ukinitvi prodaje nedonosnih artiklov Skupščina delničarjev Svilanit d. d. 9. skupščina delničarjev Svilanit d. d. je potekala 27.08.2003 na sedežu družbe. Na skupščini je bilo udeleženega 92,30 % kapitala. Skupščina je sprejela naslednje pomembne sklepe: • po predstavitvi revidiranega letnega poročila za poslovno leto 2002, poročila nadzornega sveta k letnemu poročilu in poročila revizorja je skupščina delničarjev podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu za poslovno leto 2002; • sprejela sklep o uporabi bilančnega dobička in sicer, da se bilančni dobiček v višini 86.280.000,00 SIT prenese v naslednje leto; • za revidiranje letnega poročila za leto 2003 je imenovala revizorsko hišo KPMG SLOVENIJA d.o.o., Ljubljana; • ni pa bil izglasovan predlog dopolnitve Statuta družbe s členom 4.1.3. o pogojih za imenovanje uprave družbe. Nadzorni svet družbe je ob koncu poslovnega leta podal naslednje poročilo: Nadzorni svet družbe se je sestal na šestih rednih sejah in na njih obravnaval naslednje teme in vprašanja: Na podlagi statutarnih pooblastil je dal soglasje za • dokapitalizacijo hčerinske družbe Svilanit Svila d.o.o., Kamnik v višini 81.900.00, 00 SIT. • za prodajo garsonjere v Bohinjski Bistrici, • za prodajo upravne zgradbe na parceli 293/1 k.o., Kamnik, • za prodajo proizvodne hale Svila 293/1 k.o., Kamnik. Nadzorni svet je obravnaval najprej nerevidirano in nekonsolidirano letno poročilo za leto 2002 nato pa še revidirano in konsolidirano letno poročilo ter ga sprejel na osnovi pozitivnega revizorskega mnenja. Uresničevanje poslovnega načrta družbe je nadzorni svet spremljal z obravnavo izčrpnih periodičnih poročil in spremljanjem tekočega poslovanja ter ocenil naslednje: Pri pregledu poslovanja 1-4/2003 je NS ugotovil, da so rezultati nezadovoljivi in da zaostajajo za planskimi cilji, zato je upravo družbe zadolžil, da predloži program učinkovite sanacije družbe in takoj ukrepa. Sanacijski program je uprava predstavila na seji 17.7.2003. Program sanacije poslovanja v letu 2003 je sestavljen iz dveh delov-uvoda in izhodišč sanacije z ekonomskimi kazalci uspešne sanacije poslovanja, drugi del pa zajema konkretne ukrepe uresničevanja ciljev sanacije z zadolžitvami. Nadzorni svet je sprejel predlagani sanacijski program ter zadolžil upravo, da ga začne izvajati takoj in da do 30.09-2003 pripravi program uresničitve ciljev, določenih v uvodu sanacijskega programa. Uprava je na 21. redni seji nadzornega sveta predložila dopolnitev sanacijskega programa, ki jo je nadzorni svet podprl ter ugotovil, da se poslovni rezultati od 1-9/2003 poslabšujejo. Na 22. redni seji nadzornega sveta je uprava poročala nadzornemu svetu, da je čisti poslovni izid v enajstih mesecih slabih 4 mio SIT z upoštevanjem 80'% vseh rezervacij. Ob zaključku poslovnega leta je Uprava predložila nadzornemu svetu letno poročilo za leto 2003. Nadzorni svet je poročilo pregledal in preveril njegovo vsebino, katero je preveril tudi pooblaščeni revizor. Na podlagi opisanega tekočega spremljanja in nadziranja poslovanja med letom ter pregleda letnega poročila, ki ga je nadzornemu svetu predložila uprava je nadzorni svet ocenil, da letno poročilo in v njem vsebovana razkritja prikazujejo dejansko stanje in položaj Svilanita d. d.. Nadzorni svet je obravnaval letni gospodarski načrt za leto 2003 in ga sprejel na znanje. Obravnaval je tudi letni gospodarski načrt za leto 2004 in ga sprejel na znanje. Nadzorni svet je obravnaval predlog glavnega direktorja Bogomila Wiegele za razrešitev uprave na podlagi sporazuma in ga ni sprejel. Nadzorni svet je na podlagi statutarnih pooblastil obravnaval pritožbo delavke s poslovnimi pooblastili. NS je podelil prokuro Gojku Vučetiču do izteka njegovega mandata. Nadzorni svet je pregledal revizijsko poročilo o reviziji računovodskih izkazov Svilanita d.d. za leto 2003, ki jo je opravila revizijska družba KPMG SLOVENIJA d.o.o. iz Ljubljane. Revizijsko mnenje je pozitivno, zato je nadzorni svet ugotovil, da je uprava poročilo sestavila, postavke v računovodskih Pri ročnem širinskem rezanju se trudi šivilja Nada Skladiščnik Vido pri odpremi Tudi naša sodelavka Mija iz financ ima polne roke dela in pri njenem delu brez telefona ne gre! Se pogled v tkalnico svile. Ropot oznanja delovni utrip, a kje so tkalke? Delo gre še bolje od rok, če ga opravljaš z zadovoljstvom. Anici gre pri šivanju kravat oboje dobro od rok! V delovni utrip urednice »tekstilca«, pa je ta hip (10. junija 2004), prispela novica, da potujejo (tudi ta hip) v ljubljanski hotel Union ti prelepi Svilanitovi izdelki. Namenjeni so za »nežno« ugodje kralja Carla Gustava in kraljice Silvie ob njunem obisku Slovenije. izkazih in drugih poročilih pa izkazala v skladu s pravili, določenimi v Zakonu o gospodarskih družbah in Slovenskih računovodskih standardih. Nadzorni svet je podal pozitivno mnenje k revizijskem poročilu. Nadzorni svet je na seji dne 05.05.2004 razrešil na podlagi sporazuma upravo • glavnega direktorja Svilanit d. d. Bogomila Wiegeleja. Za novega generalnega direktorja Svilanit d. d. je imenoval Stojana Žiberta. Nadzorni svet je na seji dne 19.05.2004 sprejel letno poročilo, podprl predlog uprave za delitev bilančnega dobička in predlagal sklic skupščine delničarjev Svilanit d. d.. Kršenje pogodb o zaposlitvi Uprava - glavni direktor je v skladu z določbo 83. člena Zakona o delovnih razmerjih obravnaval primere kršitev pogodb o zaposlitvi in delavcem izdal opozorila o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi • v treh primerih zaradi vinjenosti na delovnem mestu, • v enem primeru zaradi malomarnega opravljanja dela, • odredil vzorčno kontrolo vinjenosti delavcev na delovnem mestu, • izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi delavcu, ker se ni vrnil na delo v zakonitem roku po prestajanju pripora. Glavni direktor je tudi obravnaval in zavrnil ugovor delavke na obračunano negativno stimulacijo in potrdil ukrep obračuna negativne stimulacije. Požarna varnost V letu 2003 so bili v družbi štirje požari, v katerih je nastala materialna škoda v ovrednoteni vrednosti 3.629.361 SIT. Beležimo pa tudi dve začetni tlenji in sicer na viličarju zaradi iskrenja na kablu in pa na škrobilnem stroju zaradi pretrga pogonske verige. Slednja sta bila takoj pogašena, tako da materialne škode ni bilo. Zavarovalnica nam je na podlagi zahtevkov iz požarnega zavarovanja za požare v letu 2003 priznala in nakazala za 2.024.165 SIT odškodnin. Za zadnji požar v letu 2003 je bil zahtevek v višini 1.512.377 SIT podan v letu 2004. Dne 11. 2. 2003 je ob 21.17. uri nastal požar na tkalskem stroju Saurer Tery Matic št. 63. Zagorelo je na sredini stroja, ker je prišlo do premika vnašal-ne glave, ki je začela zadevati nasprotno glavo in pri tem je prišlo do iskrenja. Požar je opazila tkalka Dunja Horvat, ki je sprožila javljalno napravo. Takoj za tem so z gašenjem pričeli ostali delavci, ki so požar pogasili. Dne 14. 4. 2003 seje ob 13.30 vnel bombažni prah v klima napravi tkalnice.Vzrok je bil izrabljen ležaj na Nežna Svilanitova pripoved na Zapricah Vsako leto je mesec junij, mesec na pragu počitnic, za naš marketing promocijsko zelo živahen. Tako je bilo tudi lani. Osrednji pred počitniški dogodek se je »zgodil« 19. junija na gradu Zaprice v Kamniku. Namenjen je bil predstavitvi naših najnovejših izdelkov poslovnim partnerjem in novinarjem. Dogodek smo poimenovali »Nežna Svilanitova pripoved«. V sproščenem okolju grajskega travnika, smo našim poslovnim partnerjem iz Slovenije in Češke predstavili novosti našega programa. Škoda, ker se zanimivega in lepega srečanja ni udeležilo še več pos-lovnih partnerjev, a majhno število zaposlenih v trgovinah dopušča prisotnost na takšnih dogodkih le izbranim. Samo dobro poučene prodajalke so kos željam potrošnikov Ugotovili smo, da je ob nastajanju naših novih izdelkov, ki so narejeni iz različnih materialov, potrebno z novostmi seznaniti tudi prodajalce. Zato smo v mesecu maju 2004 pričeli z izobraževanjem prodajalcev, ki je potekalo v Svilanitu v obliki delavnic. Za začetek so se v izobraževanje vključile prodajalke Piša Ambienta ter prodajalke naše tovarniške trgovine. Skupine so štele po 10 prodajalk, kar je bilo optimalno število za plodno delo in sodelovanje. Uvodoma so se seznanile z proizvodnjo naše družbe, podrobno predstavljene vse novosti in promocijske aktivnosti, ki jih pripravljamo, ogledale so si tovarno in opravile testiranje naših kolekcij. Tovrstne delavnice so ena'od oblik, kako tudi prodajalci sodelujejo - soustvarjajo z nami pri zadovoljevanju želja potrošnikov. Svilanit širi svoje prodajalne Z našim poslovnim partnerjem Piša Ambientom smo širili prodajalne, v katerih se ponujajo izdelki slovenske blagovne znamke tekstilij za dom. V mesecu decembru 2003 smo odprli kar tri, in sicer: V Ljubljani v Tušu Ruski car, v Celju v Tuš Planetu ter v Ravnah na Koroškem tudi v Tušu. V juniju 2004 se jim bosta pridružili še dve in sicer v novem Tuš centru na Jesenicah ter v Eri v Velenju. Svilanit pa širi svoje prodajalne tudi v tujini. Meseca februarja 2004 je na Češkem v strogem centru Prage na Vaclavske namesti 1, odprla vrata nova prodajalna, ki je urejena po Svikmitovi vizualni podobi prostora. Sicer pa se naši izdelki na tržišču Češke prodajajo že več let. V novo odprti prodajalni Svilanit ponuja širok asortiman brisač ter plaščev s poudarkom na natur programu ter novostih, kot so brisače izdelane iz mikro modalnih ter mikro bombažnih vlaken. Tudi to je ena od učinkovitih poti promocije ter utrditve prepoznavnosti naše blagovne znamke. 9? Svilanit in potrošniki Od pomembnejših skrbi je še nadaljnje utrjevanje blagovne znamke Svilanit, informiranje potrošnikov o novostih, sodelovanje z okoljem ter skrb za ugled firme. Kako smo se in kako se trudimo v Svilanitu? V juniju 2003 smo na naših prodajnih mestih za potrošnike pripravili zloženko (poimenovano Vsi obrazi nežnega poletja) s plažnimi brisačami, 69.000 zloženk pa smo vložili v Ono, prilogo Dela in Slovenskih novic. Z akcijo smo testirali všečnost naših plažnih brisač in pridobiti bazo naslovov naših potrošnikov za poznejše obveščanje o naših novostih (če seveda izrazijo takšno željo). Odziv je bil nad pričakovanji. Po izkušnjah je pričakovani odziv podobnih akcij 3% do 4%, pri naši akciji pa je bil odziv kar 8,5%. tSS- Prav v teh dneh pa poteka podobna akcija, poimenovana Dnevnik poletnih nežnosti. En list vabi potrošnike, da narišejo brisačo po ideji, kako bi lahko izgledala njihova nova brisača) dotikOe^nosti TMa^arSvne R^SEjhvIOSTI Sova kolekcija vrhunskih brisač iz Svilanita je nova občutja razkošne nežnosti in izjemne vpojnosti odkrila v naravi. Popolnoma naravna vlakna Lenzing Modal* Micro, so ustvarjena iz lesa, odlikujeta pa jih svilen sijaj in izjemen dotik mehkobe. Nova nežnost, kakršne še niste občutili. Zdaj lahko po njej sežete tudi doma. Lenzing Modal* Micro izpolnjuje stadard Ekote* 100/1, Lenzing AG Fibcrs je nosilec evropske nagrade European Eco-LabeL V decembru 2003 smo imeli produktno oglaševanje za naš novi program brisač narejenih iz mikro modalnih vlaken. S pridom smo uporabili naslove potrošnikov in jih z letakom po tako imenovani »direktni pošti« obvestili o naših novih izdelkih. Z enako oblikovalsko motiviko smo oglaševali tudi v tiskanih medijih kot so Ona, Jana in Dnevnikovi prilogi Novoletni utrinki. S sloganom Dotik nežnosti ima naravne razsežnosti, smo želeli poudariti, da so modalna vlakna naravna vlakna, pridobljena iz lesa. Za potrošnike je namreč izredno pomembno, da so izdelki narejeni iz naravnih in ne umetnih vlaken. Spomladi letos smo imeli image akcijo, s sporočilnim besedilom: »Vedno nove nežnosti«. V strategiji tržnega komuniciranja za leto 2004 smo se odločili, da bomo začeli nagovarjati mlajšo populacijo potrošnikov. Zato smo si tokrat kot objekt komuniciranja postavili v središče pozornosti dojenčka. Oglaševali smo na prostem z jumbo plakatov ter v tiskanih medijih Ona, Jana, Anja, Naša žena, Lisa ter Otrok in družina. Zapaženost oglaševanja je bila izredna. Raziskavo, ki jo je izvršila raziskovalna hiša Cati je pokazala, da je bila zapaženost našega jumbo plakata nad- povprečno učinkovita (dejanski priklic 41%, pričakovani priklic je 32%, kar pomeni, da je bil dejanski priklic za 29% večji od pričakovanega). Pri populaciji mladih, starih od 18 do 27 let pa je bil dejanski priklic celo 54%. ^VEDNO NOVE NEŽNOSTI Konec meseca aprila smo potrošnike obveščali o našem novem programu brisač narejenih iz visoko kakovostnih mikro bombažnih vlaken. Oglaševali smo v tiskanih medijih, tudi tokrat pa smo komunicirali s kartico po »direktni pošti«. Zaslužimo si, da nas razvajajo. Najbolj po napornih dnevih, ko vpijamo trenutke nežnosti in iščemo sproščenost v intimi bivanja. Oviti smo v dotike najnežnejŠega mehkega bombaža, ki v nas prebudip željo, da bi se trenutek ustavil. Zaznajte mehkobo udobja in spregovorite z dotikom. Novo kotekri-o Svaansiov3i brisač, ki vam je na voljo v šestih barvah m dveh dimenzijah (50 x 100 in 70 x 140 cm) si lahko ogledale v vseh bolje založenih prodajalnah, ali na naših spletnih straneh unvw.svilanit.si Svilanit in sejmi V septembru 2003 smo prvič sodelovali na sejmu Heimtextil v Moskvi. Zanj smo se odločili zato, ker ga vidimo kot trg z velikim potencialom. Je pa to hkrati tudi zelo nezanesljiv trg. Za naše izdelke so se zanimali predvsem manjši trgovci, ki nimajo veliko kapitala in tudi ne bi sami uvažali. Sedaj se že pripravljamo za letošnji sejem, predstavništvo frankfurtskega sejma pa nam pomaga pri iskanju grosistov ter nabavnih oddelkov večjih hotelih. V novembru 2003 smo bili v Salzburgu na specializiranem sejmu »Vse za gostinstvo«, kjer smo ponujali naš frotiraste programe za opremo hotelov ter savn. Ta sejem je vedno zelo obiskan s strani poslovne, kakor tudi splošne javnosti. Takoj po novem letu smo se udeležili največjega svetovnega sejma tekstilij za dom Heimtextil v Frankfurtu. Prikazovali smo naš natura in športni program, linijo iz mikro modalnih ter mikro bombažnih vlaken. Novost na sejmu so bile brisače narejene iz seacell active vlaken ter iz bambusovih vlaken. Veliko zanimanje je bilo predvsem za izdelke iz seacell active vlaken, to so bombažna vlakna, ki so obogatena z vlakni morskih alg in imajo zdravilne ter kozmetične učinke ter srebrni joni, ki delujejo antibakterijsko. Uspeh Svilanitove dobrodelne akcije za novorojenčke - zzidovoljni malčki v naročju srečnih staršev Svilanit, pomemben evropski proizvajalec brisač, kopalnih plaščev iz frotirja in modnih dodatkov, je 15. 04. 2004 začel z dobrodelno akcijo v vseh slovenskih porodnišnicah. Ker se zavedajo najsrečnejših trenutkov ob rojstvu in verjamejo v zadovoljstvo malčkov v objemu mehkobe, so tisoč novorojenčkov obdarili s kopalnimi plaščki, izdelanimi iz najkvalitetnejšega bombaža. Vsem srečnim staršem želijo čim več nežnih in zadovoljnih trenutkov s svojimi malčki. Mamica Sabina / Maticem v Svilanitovem kopalnem plaStku, zadovoljna in presenečena ob prejemu darila. Dvojčico Emo, ki lepo napreduje v inkubatorju, darilo že čaka. Naj nežen bo prvi trenutek To pa je naša druga humanitarna akcija, ki je potekala v drugi polovici aprila v štirinajstih slovenskih porodnišnicah, kjer smo novorojenčkom, ki so se rodili po 15. aprilu 2004 podarili naš kopalni plašček. Akcija je bila zelo odmevna tudi v medijih Ona, Jana, Moj malček. Prepričani smo, da so nam za nežno udobje hvaležni malčki in starši. www.svilanit.si V decembru 2003 smo prenovili našo internetno stran in se tako povezali s svetom. Izvajalec je bila firma Hal iz Kamnika, ki je bila ena od pionirjev interneta v Sloveniji. Ima sposoben strokovni team z močno tehnološko podporo. Vsebin je veliko in ker je internet »živ(ahen) medij za komuniciranje, ga je potrebno neprestano obnavljati in dopolnjevati z novimi in aktualnimi dogodki. Pripravila: Martina Erman Obisk poslovnih partnerjev je bil v primerjavi s predhodnimi leti slabši. Predvsem je nivo naših prodajnih cen za kupce nesprejemljiv. Tako visoke prodajne cene zaradi naših visokih proizvodnih stroškov trg enostavno ne prizna. Ponudba kvalitetno enakih izdelkov po nižjih prodajnih cenah je na trgu velika, zato za mnoge kupce nismo več zanimivi. osi ventilatorja v spodnjem kanalu, ki se je segrel do take temperature, da je prišlo do vžiga. Zaradi vleka zraka skozi klimo se je ogenj prenesel tudi v stolp klime, dim, ki je pri tem nastajal je popolnoma onemogočil delo v tkalnici. Delavci tkalnice - gasilci, so ob pomoči še drugih delavcev in gasilcev pričeli z gašenjem. Pri tem so uporabili dihalne aparate, C02 5kg gasilne aparate in vodo. Stroji so stali do 16. ure, ko se je tkalnica toliko prezračila, da se je lahko nadaljevalo z delom. Dne 08. 07. 2003 ob 7.00 uri je prišlo do požara na tkalskem stroju Saurer Tery.matic številka 47. Zagorelo je v bližini listovke, ker je zaradi vibriranja pokrova listovke, ki se je drgnil ob električne žice stikal prišlo do iskrenja. V trenutku požara je bil ob stroju vzdrževalec Sašo Artnik, ki je tudi prvi opazil ogenj, sprožil alarm in začel z gašenjem.Takoj zatem so mu na pomoč priskočili ostali delavci tkalnice in pogasili požar. Dne 18. 12. 2003 je prišlo obl.30 ponoči do požara v okolici stroja Saurer Tery matic številka 63. Ogenj se je hitro razširil v klima kanale in nad strop tkalnice. Ogenj je prvi opazil vlagalec Andrej Razumič, ki je sprožil javljalno napravo in nato takoj pričel z gašenjem. Pridružili so se mu še ostali delavci na izmeni. Ker sami niso mogli pogasiti požara, so poklicali še gasilsko enoto Kamnik in gasilce PIGD Svilanit. Poleg stroja 63, ki je popolnoma pogorel, so bili od ognja in posledic gašenja poškodovani še stroji 6l, 62,64, 65 in 66. Podatki o požarih so zajeti iz internih zapisnikov, o požarih smo redno obveščali policijsko postajo v Kamniku, zavarovalnico Triglav in Upravo za zaščito in reševanje R Slovenije. Na področju požarnega varstva je pooblaščena organizacija izvajala izpite iz požarnega varstva in sodelovala pri izvedbi strokovnih nalog s področja požarnega varstva (pregled gasilnih sredstev, priprava novih požarnih redov in drugo). Opravljeni so bili pregledi vseh notranjih in zunanjih hidrantov. Na našem področju dela smo izvedli tudi: • prodajo počitniške garsonjere v Bohinjski Bistrici, • pripravljali avtorske pogodbe, • pripravljali odškodninske zahtevke zavarovalnicam (predvsem s področja odgovornosti iz dejavnosti in škode nastale v požarih), • sodelovali pri usklajevanju kriterijev za FDU in obračunavanju FDU po generalnih kriterijih. Alojz Jerman ZNANJA NI NIKOLI DOVOLJ Za uvod statistika o številu zaposlenih po izobrazbi in starosti: Svilanit d. d. 2002 2003 2004 Štev. - Starost Štev. - ■ Starost Štev. - Starost 1. Nedokončna OŠ 68 44 51 44,5 46 45 2. Osnovna šola 192 42 140 42 128 43 3. Poklicna nižja izobrazba 13 30 11 30 13 34 4. Poklicna srednja izobrazba 151 40 148 40 147 40 5. Srednja izobrazba 67 44 60 44 55 44 6. Višja izobrazba 19 42 14 42 12 45 7. Visoka izobrazba 16 36 14 38 13 37 SKUPAJ 526 41 438 41 414 42 Opomba: 1. 12. 2002 se število zaposlenih zmanjša za 80 delavcev - prehod v IP Svilanit Svila d.o.o.! Svilanit Svila d. o. o. Od 1. 12.2002 __ 2003 v 2004 Štev. - Starost Štev. - Starost Štev. - Starost 1. Nedokončna OŠ 15 44 15 44 15 44 2. Osnovna šola 37 42 36 44 33 43 3. Poklicna nižja izobrazba 1 37 1 37 2 35 4. Poklicna srednja izobrazba 11 41 12 42 15 42 5. Srednja izobrazba 9 44 8 42 7 45 6. Višja izobrazba 5 42 5 37 6 41 7. Visoka izobrazba 2 36 1 35 - - SKUPAJ 80 42 78 40 76 43 Opomba: Od 1. 12. 2003 Svilanit Svila d. o. o. (49 PP Svila, 23 Dl-Svilanit d.d., SIK Svilanit d.d.) Iz analize je razvidno, da politika kadrovanja sledi srednjeročnemu cilju zmanjševanja zaposlenih in izboljšanja izobrazbene strukture. Znižuje se delež zaposlenih z nedokončano in končano osnovno šolo, narašča delež kvalificiranih in strokovnih delavcev, nekoliko manj v višjem in visokem izobrazbenem razredu. Med pomembnejše aktivnosti na področju izobraževanja štejemo usposabljanje zaposlenih v šivalnici in tkalnici zaradi nove tehnološke opreme. Uspešno je zaključilo izobraževanje na poklicni stopnji osemindvajsest tkalcev in plemenitilcev, tri delavke so si Pogled v preteklost, ko smo bili »veliki«... pridobile srednjo izobrazbo (dve modelarki in ena ekonomsko komercialni tehnik), ena delavka višjo (poslovna sekretarka) in ena visoko strokovno izobrazbo (diplomirana inženirka konfekcijske tehnologije). Izobraževanje ob delu nadaljuje štirinajst delavcev: osem za poklic tkalca, kot pripravo za vključitev v izobraževalni program tekstilnega tehnika, en delavec za poklic elektrotehnika, ena delavka za poklic ekonomsko komercialnega tehnika, dve delavki za visoko strokovno izobrazbo tekstilne in poslovne smeri, dva delavca pa sta vključena v magisterijski študij (med DE/PP 1988 1990 1992 1994 1996 1998 2000 2002 2002 2004 30.11. 1.12. FROTIR 716 696 581 474 464 465 422 449 426 400 SVILA 83 83 72 82 87 79 69 50 - - STR.SLUŽBE 107 104 82 64 71 65 56 32 24 14 SVILANIT d.d. 906 883 735 620 622 609 574 531 (530) (490) Od. 1. 12.2002: SVILANIT d. d. 450 (+31) 414 (+32) SVILANIT Svila d.o.o 80 (-31) 76 (-31) narodno poslovanje in tekstilna tehnologija). V Svilanit Svili so si pridobile tri delavke poklic tkalke. Preglednica zgovorno prikazuje, kako smo postajali majhni; iz velikih »tozdov« in delovne skupnosti skupnih služb, sta nastala proizvodna programa Frotir in Svila, kasneje pa delniška družba (Svilanit d. d.) s programom proizvodnje frotir izdelkov in hčerinska družba Svilanit Svila d. o. o., Kamnik s proizvodnjo svilenih modnih dodatkov in drobnih izdelkov ter statusom invalidskega podjetja. Tudi delovna skupnost skupnih služb je sledila času in razmeram, se številčno oklestila in postala strokovne službe uprave. Malce nostalgije ne škodi, mar ne!? Še posebno, če se spomnimo, da so bile plače v osemdesetih letih najboljše v zgodovini Svilanita in še dandanašnji čas izboljšujejo pokojninsko osnovo. Nič kaj vzpodbudna povprečna starost 42 let v Svilanit d. d. in še leto višja v Svi- Odsotnost z dela zaradi bolezni Odsotnost z dela v Svilanit d. d. znaša 6,4%, kar je za 26% manj kot leto poprej. Skoraj 60% vseh boleznin predstavlja delež dolgotrajnih odsotnosti z dela. Kontrola ravnanja v času odsotnosti z dela zaradi bolezni se je izkazala za učinkovito (manj krajših odsotnosti z dela), predvsem pa je na področju boljše organizacije dela (pravočasno javljanje odsotnosti z dela in vračanja na delo) prinesla več reda. kandidirali na javnem razpisu za sofinanciranje izobraževanja in usposabljanja zaposlenih v letu 2004, ki ga je objavil v sodelovanju z Evropskim socialnim skladom Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Kako uspešni smo bili, ta trenutek še ne vemo, a verjamemo, da na naši poti pridobivanja novih znanj, ne bomo ostali praznih rok. Koliko nas je in koliko smo stari? Ivana Skamen Število Ž M Starost ŠIVALNICA 74 71 3 41 KONFEKCIJA 49 2 47 43 TKALNICA S PRIPRAVLJALNICO 141 88 53 41 BARAVARNA, PLEMENITILNICA 34 4 30 42 VZDRŽEVANJE, ENERGETIKA 20 20 47 STROKOVNE SLUŽBE FROTIR 8 2 6 47 PRODAJA (s trgovino in potniki) 31 23 8 41 SKLADIŠČE GOT. IZDELKOV 28 18 10 42 SKLADIŠČE SUROVIN 5 5 46 KONTROLA 10 8 2 47 SLUŽBA RAČUN. IN FINANC 8 8 47 STROKOVNE SLUŽBE UPRAVE 6 3 3 53 SKUPAJ: 414 276 138 42 Svilanit Svila d. o. o. Število Ž M Starost KONFEKCIJA 17 17 43 TKALNICA 16 12 4 42 STROKOVNE SLUŽBE 9 5 4 49 PRODAJA 2 2 44 DROBNI IZDELKI 26 25 1 45 INFORMATIKA, KADRI 6 5 1 41 SKUPAJ 76 66 10 43 Je pa odsotnost precej višja v Svilanit Svila d. o. o. in znaša 8,7%. Večji del vseh boleznin predstavlja delež dolgotrajnih odsotnosti z dela, najvišji odstotek pa beležita oddelek drobnih izdelkov (12,5%), in konfekcija svile (10,5%), kar je pričakovano glede na pretežno zaposlenost delovnih invalidov. Znanja ni nikoli dovolj Je pa seveda pridobivanje tega za zaposlene, ki se izobražujejo ob delu, drago. Zato smo meseca maja 2004 lanit Svila d. o. o.. A, če drži, da je človek star šele takrat, ko opusti ideale, potem se bomo vsi skupaj potrudili in verjeli, da je samo od nas odvisno, kako pogumno se bomo soočili z izzivom časa in dogodkov, ki pišejo usodo Svilanitu. In konec koncev, to sploh ni nikakršna starost, če pomislimo koliko let dela nas še čaka, preden ga bomo obesili na »klin« in šli med upokojence. Za začetek, sprejmimo našo starost kot priložnost za zrele odločitve, odločen pogled v prihodnost in pogum za spremembe. PRVI KORAKI MLADIH OBLIKOVALK Delovna praksa učenk 7. in 8. razreda 15. 12. 2003 sta vzorčno - oblikovalni oddelek obiskali učenki Mateja Ribnikar iz OŠ Komenda-Moste in Teja Kregar iz OŠ Strajne z namenom, da spoznata delo oblikovalca tekstilij. Prikazala sem jima celoten proces pri ustvarjanju idejne skice s pripadajočim koloritom. Na kratko sem jima predstavila vire za idejna izhodišča (revije, modne smernice, sejmi, ipd.), spoznali pa sta tudi nekaj lastnosti frotirja in pomembnost dobrega poznavanja izdelka, ki ga želimo oblikovati. Ker praktično delo nudi največ pridobljenega znanja, sta se na primeru otroške brisačke PONI preizkusili tudi sami in oblikovali simpatičnega ANGELČKA in KITARISTA. Naučili sta se, kako pravilno pripraviti skico, v pravih razmerjih in z ustrezno debelino linij. Z optičnim čitalcem smo skice prenesli v računalnik, s tehničnimi podatki za željeni artikel PONI. Malce sta se vadili tudi v patroniranju, dokončno sta oblikovali skice in glede na predhodno izbrane kolorice določili tudi primerne barvne nianse za izpis. Naredili smo nekaj izpisov, da bosta lahko pokazali svoje delo sošolcem, učiteljem in staršem. KONTRAST V HARMONIJI SEJEM HEIMTEKTIL 2004 Na sejmu Eden največjih tekstilnih sejmov -Heimtextil je tudi letos ohranil svojo razsežnost na vseh področjih tekstilij za dom. Tekstilci so se predstavili s svojimi večinoma minimalističnimi »top« kolekcijami, še vedno sledeč vodilu »MANJ JE VEČ!». Po obliki, velikosti in atraktivnosti so bili razstavni prostori zelo raznoliki, so pa večinoma le okvirni pokazatelji dejanske velikosti in pomembnosti posameznega proizvajalca ali trgovca. Vossen, avstrijski proizvajalec frotirja, ki močno uveljavlja in vlaga v svojo blagovno znamko, se je bohotil v enem od večjih, Mislim, da se je njuno zanimanje za oblikovalski poklic še povečalo in če bosta vztrajali še po gimnaziji ter uspešno končali študij oblikovanja tekstilij in oblačil, se nam bo mogoče katera izmed njiju pridružila čez slabo desetletje. In to zato, ker verjamemo v prihodnost Svilanita. Karmen Kristan Svilanhov razstavni prostor modernih razstavnih prostorov, atraktiven kot vedno. Ross je bil klasičen kot vedno zadnja Jeta, Santens je bistveno spremenil svojo predstavitev, Turki so še globlje prodrli med stare evropske proizvajalce, Portugalci pa še vedno presenečajo s svojim tekstilnim znanjem. Svilanit ostaja zvest vodilu elegance, zato smo v okvirjih preprostosti in ne-vpadljivosti razstavnega prostora, prikazali kar široko paleto vsebinsko različnih artiklov iz naše kolekcije. Svilanitova kolekcija 2004 V materialu, barvi, desenu ali modnih dodatkih skladni kompleti brisač s plašči ali jopami so v razstavnih nišah predstavljali izbor iz temeljnih programov Svilanitove kolekcije. NATURE, UNI-COLOR, ŠPORT in BEACH so prikazovali nove možnosti oblikovanja in tkanja frotirja. Sodobni tkalski stroji, CAD-CAM desenirni program in strokovno znanje so botrovali razvoju enobarvnih ali barvno pestrih, reliefnih bordur z različnimi, tkanimi vezavni-mi efekti, vključno z specialno vezav-no tehniko - »votek čez zanke«. Različne kašaste in reliefne strukture, v Svilanitu posukane mouline preje in modni dodatki kot so našite rese in vezenja pa so dopolnjevali ponudbo. Med novostmi, ki smo jih predstavili so bile gotovo najbolj zanimive različne nove preje, ki smo jih uporabili v Micromodal - brisače Orfej ter plašča Magy in Petra naših izdelkih: • MICRO BOMBAŽ - preja iz finega, dolgovlaknatega bombaža z najmanjšim možnim številom zavojev, ki poleg posebnega tehnološkega postopka daje frotirju visoko stopnjo mehkobe in vpojnosti (art. Bella: brisače v šestih zasivljenih, pastelnih barvnih niansah in plašč Vision), • MODAL - preja iz regeneriranih celuloznih vlaken (visoko kvalitetna lesna pulpa), ki omogoča izrazito mehkobo, visoko odpornost in briljantne barvne tone (art.Besina : brisače v petih zelo svetlih in čistih barvnih odtenkih in plašč Besina s satenastim obrobnim trakom), • BOMBAŽ MICRO MODAL (Len-zing) - zelo fina preja iz bombaža in čiste celuloze, ki daje izredno mehkobo, vpojnost, svilnat otip, hitrejše sušenje in barvni lesk tudi po večjem številu pranj zaradi gladke površine tankih modalnih vlaken (art.Orfej v štirih temnih, briljantnih barvah in plašča Magy in Petra ter RN Ojdip), • LENPUR - preja iz regeneriranih celuloznih vlaken, pridobljenih iz vej kanadskega bora. Frotir pridobi na veliki vpojnosti, mehkobi in ni nagnjen k pilingu ( artikli Zoya z vitico v bor-duri), • SEACELL ACTIVE - trikompo-nentna preja iz bombaža, morskih trav in dodatkov ekstrahiranih srebrovih ionov. Vitamini in minerali morskih trav (kalcij in magnezij) se ob vlagi absorbirajo v kožo in imajo izrazito protivnetne lastnosti, srebrovi ioni pa delujejo protibakterijsko, zato izdelka ni potrebno prati pri visokih temperaturah z uporabo agresivnih pralnih sredstev (dve brisači RN Ocean z različnima geometrijskima strukturama, reliefno borduro in bordurnim zaključkom v tehniki »votek čez zanke« in plašč Ocean), • BAMBOO - preja iz regenerirane celuloze pridobljene iz kitajskih bambusov. Preja je mehka in lesketajoča (art.RN BAMBOO v dveh različnih kvalitetah). Nekatere od teh artiklov bo potrebno še dodatno testirati glede primernosti in razvijati nove tehnološke postopke v interesu še boljših kvalitetnih lastnosti. Obiskovalci in potencialni kupci so nas označili za inovativne ter dovzetne za modne, tehnične in tehnološke novosti. Lahko se primerjamo in postavimo ob bok vodilnim proizvajalcem frotirja, saj je naše znanje oziroma izdelki na zavidljivi, kvalitetni ravni. Kaj pa resna konkurenca? Na sejmu smo opazili kar nekaj novosti, ki jih bomo poskušali v tem letu osvojiti. Nedvomno najbolj zanimiv je bil efekt v desenu postriženega fonda, kjer motiv ostaja v nepostriženih, višjih zankah. Vezava »vafel« med zankami je bila domiselno uporabljena v strukturnem karoju. Na različne izdelke se je zelo razširila specialna vezavna tehnika «votek čez zanke«, ki ponuja dodatne možnosti pri oblikovanju dese-nov kot možnost dodatne barve in desenskega poudarka. Veliko pa je tudi raznih reliefnih bordur s »krep« efekti, izredno plastičnimi vezavami, ali širokih bordur z rayonom. Zelo modni lesk na brisačah so zagotovili tudi kristalčki Swarovski. O modnih smernicah - kaj, zakaj, kako!? Modne smernice so pomemben vir informacij za oblikovalce in trgovce, saj so odraz družbe in časa v katerem živimo. Nastanejo kot proizvod natančne analize raziskav tržišča in pomenijo napoved želja in potreb potrošnikov v bližnji prihodnosti. Smernice so splošne in prenos na določene izdelke je uspešnejši, če imajo oblikovalci dovolj informacij s trga, veliko delovnih izkušenj in dobro poznajo ciljne skupine potrošnikov. Živimo v informacijski dobi. Tržno uspešen artikel je prvenstveno pogojen z dostopnimi podatki in kreativno intuicijo, kaj in kako oblikovati. Prebiranje modnih revij, obiski sejmov in dodatna izobraževanja, dobro poznavanje modnih smernic, sledenje ponudbi konkurence, spremljanje pomembnih dogajanj in sprememb v družbi (vpliv na vedenje potrošnikov), poznavanje analiz in statistik trga, ciljnih skupin potrošnikov in lastne prodaje določenih izdelkov, vse to je potrebno poleg talenta, domiselnosti in inovativnosti, da nastane dobra osnovna zamisel ali idejna skica. Le-ta se mora nadgraditi v sodelovanju s tehniki in tehnologi, da artikel pridobi ustrezno kvaliteto v materialu, tehniki izdelave, specialnih poobdelavah, itd. Ključnega pomena je dobro in ustvarjalno sodelovanje na vseh proizvodnih fazah k rojstvu novega artikla. Ta »novorojenček« včasih zahteva tudi posebno marketinško pozornost in zavzeto aktivnost v iskanju novih ciljnih skupin (mladina, ekološko osveščeni potrošniki, višji cenovni razred,...) ali primerni predstavitvi njegove enkratnosti. V primeru, da je prav on krona znanja in ponos proizvajalca, naj bo to tudi po visoki ceni in primernem mestu v trgovini, kar pa koš za akcijsko razprodajo vsekakor ni! Modne smernice - trendi nakazujejo izbiro določenih materialov, vzorcev, stilov, linij in barv, ki so najpomembnejše. Ugotovljeno je, da so prav barve odločilni, vizualni kriterij, na podlagi katerega se potrošnik odloči za nakup. Oblikovanje barvne palete za prihajajočo sezono je zato odgovorna naloga. Izdelek v barvi, ki je preveč »napredna« ali pride na tržišče prepozno, se ne bo dobro prodajal ne glede na kakovost proizvoda. Prav tako bo prodaja slabša, če v ponudbi ne bo barv, ki so trenutno modne. Barva je težko določljiva, moramo jo obravnavati večplastno, upoštevajoč vse lastnosti uporabljenega materiala; kvaliteto, desen, uporabljene vezave, strukture, kakovost preje, predvidene poobdela-ve, ipd. Vsaka sprememba oziroma lastnost vpliva tudi na barvo. Kontrast v harmoniji - modne smernice 04/05 za tekstilije za dom V okviru vsakega dobrega sejma so na posebnem prostoru-forumu prikazane tudi modne smernice materialov, desenov in barv. Na Heimtextilu naredijo izbor za forum iz tekstilij različnih razstavljalcev, kar je hkrati tudi posebna pohvala in dokaz o modnosti izdelkov. Svilanitov frotir je bil to leto kot primer ustrezne kvalitete, desena ali barvne nianse izbran kar v trinajstih primerih in smo na to lahko ponosni. Med njimi so bile tri pastelno, zamazane barvne nianse iz brisač Bella (modra, zelena, roza), ki so očarale tudi s svojo mehkobo in puhastim izgledom, tri temnejše barve Orfeja (zelena, modra) in Vigoja (tem. modra), Orkney in Vins v turkiznem sijaju, Moris tkanina v rdečem, strukturnem desenu in kar štiri barvni toni Voice brisač (sv. in sred. turkiz, sred. modra in petrol zelena). Globalni naslov letošnjih smernic je KONTRAST V HARMONIJI. Harmonija je sozvočje, skladnost, dopolnjevanje v nasprotju z kontrastom, ki združuje dve nasprotni si lastnosti. In kako potem združiti nasprotja v harmonično skladnost? To je iziv za ustvarjalce. Nove barvne kombinacije bodo ponujale toplo-hla-dne ali svetlo-temne harmonične kontraste. Notranja igra klasičnih linij z abstraktnim vzorcem bo prinesla vznemirljivo novost. Iskali jo bomo v teh skupinah : MODERNO ZELENA • pretežno travnato zeleno, klorofil-no področje do olivno temno zelene, V prikazu MODRE skupine na Forumu modne so kombinacije s terra cota rdečo, • moderno in tradicionalno v kontrastu ( razkošne klasične tkanine v kontrastu z sodobnimi oblikami), • ornamenti, tradicionalni cvetni vzorci, heraldični deseni, karo..., • žameti, velurji, poplin, damast, žakardi, vezenine, čipke, bordure.... EKSOTIČNO RDEČA • pretežno terra cota rdeče področje od oranž do rjavih tonov, prelivajo se različni odtenki rdeče ali pa so deseni enobarvni, PO POTI RAZVOJA - DO PREPOZNAVNE IN UVELJAVLJENE BLAGOVNE ZNAMKE Zavedanje dejstva, da je poseganje po visoko postavljenih tehnoloških, ekoloških in varnostnih standardih ob hkratni visoki inovativnosti zaposlenih, je osnova za našo mednarodno tekmovalnost in konkurenčnost. Za doseganje strateških ciljev družbe Svilanit d. d. je bilo vodenje tehnoloških sprememb v letu 2003 usmerjeno k reševanju tekoče problematike kot npr. reševanje problema odpadanja kratkih vlaken pri natura programu in pri velur brisačah, slabi vpojnosti brisač in paranju dolžinskih robov pri pranju brisač. A, delo Raziskovalno razvojne enote Svilanit še zdaleč ni bilo samo reševanje kvalitetnih zadreg, ampak smo v letu 2003 uspešno pripravili in uspešno izpeljali obsežen celovit projekt »Tehnološka prenova družbe, modernizacija organizacije dela in kadrovska prenova ter izdelčno trženjska preusmeritev v podjetju Svilanit d. d.«. Omenjeni celoviti projekt, ki je bil zelo dobro ocenjen in tudi sofinanciran s strani Ministrstva za gospodarstvo RS, je združeval tehnološko prenovo, trženjsko prilagoditev in ustrezen kadrovski suport z modernizacijo dela. Poleg tega projekta se je decembra leta 2003 zaključil tudi sofinanciran dvoletni projekt s strani Ministrstva za gospodarstvo RS z naslovom »CAD/ CAM podprt razvoj in izdelava novih vrst frotirja in novih izdelkov iz frotirja« v sodelovanju z Naravoslovno tehniško fakulteto, Univerze v Ljubljani, Oddelek za tekstilstvo. Medsebojno sodelovanje z Naravoslovno tehniško fakulteto je slonelo zlasti na fizikalno mehanskih preiskavah naših izdelkov z namenom doseganja maksimalne vizualne in uporabne vrednosti za potrošnika. Rezultat tega skupnega projektnega dela, je tudi nova testno preizkuševalna metoda za določevanje obstojnosti frotir tkanine na mehanske obremenitve (drgnjenje). V letu 2003 je bilo razvitih kar nekaj novih izdelkov predvsem iz novih materialov, tkalskih tehnik in modnih desertov in nekateri izmed njih (artikel Ocean, Bella, Vision, Bamboo, Zoya) so bili tudi razstavljeni januarja letos na mednarodnem sejmu Heimtextil v Frankfurtu. Zanimanje za novosti je bilo zaznavno in občuten je premik v potrošniški kulturi, ki je željna novosti. A, ne gre spregledati tudi tistih potrošnikov, ki so do novosti nezaupljivi. Za vse skupaj pa velja, da se potrudimo in jim izdelke ustrezno predstavimo ter jih prepričamo v nakup teh »novosti«, ki imajo določene uporabne prednosti pred klasičnimi frotir izdelki. Obenem pa so ti izdelki tudi modni, kar dokazuje njihova uvrstitev na modni forum, kjer se prikazujejo modne tendence. V letu 2004 nas čaka na področju vodenja projektov velik nov izziv, saj smo se letos meseca aprila v sodelovanju z Univerzo v Mariboru (Strojna fakulteta, Laboratorij za barvanje, ko-lorimetrijo in ekologijo) in Univerzo v Zagrebu (Fakulteta za tekstilno tehnologijo) prijavili na evropski program Eureka s projektom stalnega zagotavljanja ekološke, tehnološke in stroškovne optimizacije za bombažno predobdelavo in barvarskih procesov. Ta projekt je dolgoročen projekt in naj bi trajal do leta 2008. Zahteve po visoko kvalitetni proizvodnji so visoke in se ne razlikujejo bistveno glede na tržišče. Trg narekuje smer razvoja zahtevnejšega asortima-na frotirja, tako v brisačah kot tudi v konfekciji. Prednosti in priložnosti, ki jih moramo hitro prepoznati, predstavljajo uveljavitev, prepoznavnost in zaupanje v blagovno znamko, zmanjšan strošek dela v ceni izdelka in zato posledično tudi večjo konkurenčnost na trgu. Matjaž Kolar V IMENU STROKE IN AKCIJE VABLJENI V DITT KAMNIK! • eksotično in preprosto v kontrastu, • navdihi iz Japonske, mozaiki, mreže, strukture, geometrija, cik-caki, ribja kost, črte.... KLASIČNO RUMENA • prevladujejo klasično rumeni, zlati, medeni, karamelni, konjak in oker barvni odtenki, • klasično in eksperimentalno v kontrastu, • imitacije živalskih kož, reliefi, novi materiali v različnih neobičajnih tehnikah, dodelavah in poobdelavah. BROKATNO MODRA • širok spekter modrih nians; svetlo modre barve neba, modne turkizne, kraljevsko modre, petrol modre, zasi-vljene temno modre, • staro in novo v kontrastu, • navdihi iz 50., 60. let, veliki cvetni deseni, črte, foto-tiskani deseni, karo.... NEVTRALNI ŠOK Vsaki barvni skupini lahko dodamo svetlobo, svežino in poletni izgled z dodatki bele ali krem. Zimski, zasivljen podton pa ustvarimo z dodatki črne, sive, rjave ali glinene nevtralne barve. Gospod Gunnar Frank, strokovnjak, ki je odgovoren za določitev in izredno domiseln prikaz teh modnih smernic je v predavanju nanizal tudi nekaj zanimivih misli in priporočil. Novodobni kupec naj bi iskal posebnost - zgodbo v izdelku, ki ga bo nagovoril in za to bo pripravljen plačati več. V prihodnosti bo oprema doma postala »afera srca« ker bomo z oblikovanjem domačih prostorov izrazili svoje želje in čustva. Zato naj bodo kolekcije majhne, vsebinsko pa globlje, z zgodbo v ozadju in inovativne, kar je garancija za prepoznavnost. Nizka cena izdelka bo dominirala samo v morju povprečnosti. Slovenija na Heimtextilu Velana, Vezenine, MTT Tekstil, Odeja in Kokoška so poleg Svilanita edina podjetja, ki še razstavljajo na tem sejmu. Predstavljamo tisti uspešni del slovenske tekstilne industrije, ki je preživela v novih tržnih pogojih zadnjega desetletja in se uspešno bori za svoj prostor v svetovni ponudbi izdelkov za dom. Naša skupna točka je tudi ta, da stavimo na hiter razvoj, modno oblikovanje in tradicijo. Ta kvaliteta je kot plavalni obroč, ki nas drži nad vodo v poplavi raznovrstnih izdelkov. Iskreno lahko upamo, da nas prihajajoči »Evropa val« ne bo dokončno zalil. Z vsemi močmi se bomo trudili ostati nad vodo, ker se cenimo. Karmen Kristan V letu 2003 je Društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev Kamnik opravilo nekaj rednih aktivnosti, med katerimi so udeležbe na sejah upravnega odbora ZITTS, na katerih smo obravnavali pereče probleme v tekstilni industriji, šolanje tekstilcev in težave znotraj društev. Med težavami pa je našo dejavnost označevalo tudi nekaj svetlih točk, med katere zagotovo sodi odločitev Gorenjske predilnice Škofja Loka o organizaciji Tekstiliade 2004. Med dobre novice prav gotovo sodi tudi ponovna aktiviranje Društva inženirjev in tehnikov tekstilcev v Tržiču, ki se je pridružilo škofjeloškemu. V zadnjih dneh decembra 2003 smo organizirali tradicionalno prednovoletno redno letno skupščino DITT Kamnik v Termah Snovik. Poleg rednih poročil o finančnem in splošnem delovanju društva smo ugotovili, da šteje naše društvo 54 članov, v podjetju pa prejemamo 35 izvodov revije Tekstilec. Ob tej priložnosti so člani podali nekaj predlogov aktivnosti, med katere sodi pobuda za strokovni ogled tekstilne tovarne Ross in organizacija sodelovanja članov DITT Kamnik z družbo Svilanit in obratno. Sledila je kratka predstavitev novih tkalskih strojev Dornier. Predloge bomo skušali uresničiti v tem letu ali v bližnji bodočnosti. Ob dobri jedači in veseli glasbi se je občni zbor, kljub temu, da je bil organiziran na četrtek, zaključil v poznih večernih urah. 41. TEKSTILIADA je 31. januarja 2004 vzorno organiziralo škofjeloško društvo na Starem vrhu pri Škofji Loki, pod pokroviteljstvom »jubilantke« - Gorenjske predilnice, ki letos praznuje 70. rojstni dan. Ekipa Svilanita se je tokrat odrezala senzacionalno, saj je prvič v zgodovini tekstiliad osvojila pokal za ekipno tretje mesto. Vsem tekmovalcem, ki so prispevali k tako odličnemu ekipnemu uspehu, čestitam! Denar za Startnino so poleg udeležencev prispevali še Svilanit d. d., Sindikat Lastovka in DITT Kamnik, zato izkoriščam to priložnost za zahvalo direktorju Svilanita in predsednici Sin dikata Lastovka. Ekipno so naši tekmovalci osvojili 3. mesto med 9. ekipami, to je za ekipama Prevent Slovenj Gradec in IBI Kranj. V letošnjem letu bomo poskusili organizirati že večkrat obljubljeno ekskurzijo, če bo le dovolj volje, energije in časa tudi kakšno manjšo aktivnost in seveda letno skupščino društva. Vse člane društva ponovno vabim, da posredujejo predloge kam in kdaj bi lahko šli na ekskurzijo, vse ostale zaposlene tehnike in inženirje, ki še niso člani DITT Kamnik pa vabim, da se včlanijo in s tem prispevajo k bolj aktivnemu sodelovanju strokovnih delavcev Svilanita. V upanju na bolj pestro delovanje našega društva želim članom in vsem ostalim veliko uspeha. Niko Mihelič, Rezultati: Nina Osolin 2. mesto v kat. do 50 let ekipni rezultat Jožica Uršič 16. mesto v kat. do 40 let ekipni rezultat Ana Kemperle 33. mesto v kat. do 40 let Helena Stehničar 36. mesto v kat. do 40 let Jasmina Trobevšek 7. mesto v kat. do 30 let ekipni rezultat Brigita Erjavšek 8. mesto v kat. do 30 let Irma Jereb 11. mesto v kat. do 30 let Franc Novak - Fačo 4. mesto v kat. upokojenci Lojze Zajc 2. mesto v kat. nad 50 let ekipni rezultat Marko Klemen 13. mesto v kat. nad 50 let Cveto Podbregar odstopil v kat. nad 50 let Zatuljen Ciril 22. mesto v kat. do 50 let ekipni rezultat Niko Mihelič 40. mesto v kat. do 50 let Marko Mali 26. mesto v kat. do 40 let ekipni rezultat Franc Grubar 27. mesto v kat. do 40 let Hafner Jože 32. mesto v kat. do 40 let Jernej Spruk odstopil v kat. do 40 let Matej Viriant 15. mesto v kat. do 30 let ekipni rezultat Klemen Belaj odstopil v kat. do 30 let Matjaž Kolar odstopil v kat. do 30 let POŽRTVOVALNOST Z ZVEZDICO Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Svilanit letos praznuje že štiriintrideseto leto svojega delovanja. Ustanovljeno je bilo leta 1970 na pobudo takratnega vodje splošne službe g. Alojza Konde, ki je decembra lani praznoval svojo osemdesetletnico in je še vedno aktiven v gasilstvu, saj je častni predsednik našega društva in predsednik komisije za delo z gasilskimi veterani v Gasilski zvezi Kamnik. Ob visokem jubileju mu čestitamo tudi Svi-lanitovi gasilke in gasilci. Gasilsko društvo je lani imelo velike težave pri udeležbi na vajah gasilk in gasilcev, saj je istočasno ob sobotah potekalo tudi srednje poklicno šolanje zaposlenih, med katerimi so bili tudi članice in člani našega društva. Tako se je prvič zgodilo, da na tekmovanju ni nastopila ženska ekipa, moški desetini pa je to le uspelo; zaključni izpiti in gasilsko tekmovanje so potekali namreč na isti dan. Nastop desetin na gasilskem tekmovanju je za društvo obvezno, saj s tem dokažemo, da je društvo operativno in s tem izpolnjujemo pogoje o delovanju gasilskih društev po pravilih Gasilske zveze Slovenije. Lani smo v mesecu požarne varnosti, oktobru, imeli le čistilno akcijo gasilskega doma ter okolice opravili pa smo tudi pregled protipožarnih sredstev za gašenje v tovarni. Večjih vaj pa zaradi varčevanja nismo organizirali. Konec meseca januarja 2004 smo imeli Občni zbor društva, ki so se ga poleg članic in članov društva udeležili tudi takratni glavni direktor Svilanita Bogomil Wiegele, nekdanji direktor in tudi častni član društva Matija Jenko, častni predsednik društva Alojz Konda in delegatka Gasilske zveze Kamnik Vla-dimira Bučevec. Kot vsako leto smo tudi letos predstavniki društva podali poročila o delu društva v preteklem letu in sprejeli plan dela za letošnje leto. Na Občnem zboru smo podelili tudi priznanja zaslužnim članom društva. Priznanje GZ Kamnik III. stopnje sta prejela Tadeja Leskovec in Andrej Razumič, Gasilsko plamenico III. stopnje pa Jože Gradišek. Značko za 20 let operativnega dela sta prejela Angelca Golob in Jože Gradišek. Značko za 10 let dela sta prejela Anton Bobek in Anton Kurnik, za 20 let Helena Golob, Monika Golob in Dragan Mejač, za 30 let Alojz Močnik, za 50 let pa Alojz Golob in Franc Grden. Vsem prejemnikom priznanj čestitamo. Od maja 2003 pa do sredine letošnjega meseca maja je bilo v tovarni pet požarov, od teh štirje le manjši, začet Naša tekmovalna ekipa gasilcev na kamniškem stadionu Starosta Svilanitovih gasilcev, g. Konda, v razgovoru z nekdanjimi sodelavci Angelca je prejela kar dve priznanji: eno zase in eno za očeta, ki je »manjkal« ni požari, meseca decembra 2003 pa je v tkalnici frotirja prišlo tudi do večjega požara. Zagorelo je ob 01.40. uri na tkalskem stroju znamke Saurer št. 63. Požar na stroju so pogasili delavci in gasilci sami, vendar se je ta razširil na strop tkalnice in prešel še pod podnožja ventilatorjev. Zaradi težko dostopnega mesta žarišča požara, gostega dima, manjšega števila zaposlenih in gasilcev ter nevarnosti, da se požar razširi še naprej po tkalnici, smo na pomoč poklicali še kamniške gasilce, da smo skupaj pogasili požar. Da so požari v tovarni hitro in učinkovito pogašeni, gre vsa zahvala in priznanje za požrtvovalnost prav delavcem in gasilcem. Od lanskega novembra je vse delo, ki ga je opravljal poklicni gasilec, prešlo na Industrijsko gasilsko društvo, tako da je naša skrb za požarno varnost še večja. Poleg ostalih dejavnosti smo se lani udeležili še parade na Bledu, kjer je potekal kongres Gasilske zveze Slovenije, prisotni pa smo bili tudi na prireditvah, ki so jih organizirala prostovoljna gasilska društva v kamniški občini. V imenu Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Svilanit bi se zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k njegovemu delovanju in vas pozdravljam z gasilskim pozdravom NA POMOČ ! Anton Jeglič 9? IZ DRUŽABNE KRONIKE Zadnji šolski dan največjega razreda tekstilk in tekstsilcev v Sloveniji (3. julij 2003) V V popotnico zadnjemu šolskemu dnemi Delo, Dnevnik., Kamniški občan, Kamniške noiHce TV Slox>enija, Radio Slovenija, POP TV (in z njimi brald vesoljne Slovenija) »Vsaj dve pogumni odločitin sta se zabeležili v poslovno in delovno življenje dmžbe Svilanit d. d. v letu 2001. Prva je odločitev vodstva družbe, da bo podjetje preživelo le, če bo posvetilo vso pozornost razvoju in uvajanju sodobne tehnologije ter neločljivo s tem povezanemu izobraževanju in razvoju zaposlenih in to pri temelju znanja, to je tkanju in plemenitenju naših izdelkov.In druga, ki prav nič ne zaostaja za prvo, je odločitev zaposlenih, da sprejmejo ponudbo o šolanju za poklic tkalec in plemenitilec. Občudovanja in pohvale vreden je pogum in volja po mnogih letih zopet sesti v šolske klopi, da bi si pridobili ustrezno strokovno izobrazbo in varno prihodnost, saj šolanje prinaša javno veljavno izobrazbo IV. stopnje. Dovolj dobrih razlogov je za optimizem ob pričetku šolskega leta za vodstvo družbe in 28 sodelavk in sodelavcev, ki bodo prvi šolski dan 3. oktobra 2001 prinesli v Svilanitovo učilnico najpomembneje za »srečen« konec zgodbe O tovarni učečih delavcev: vedoželjno in pogumno srce«, (september 2001) Želite spoznati največji slovenski razred tekstilcev? Vabljen i! Kdaj? Kje? 3. julija 2003 ob 12.30 uri v učilnici Svilanit d. d., Kamnik, Kovinarska cesta 4 Zakaj? Zato, da boste spoznali pogumna dekleta in fante, žene in može, ki so se leta 2001 odločili, da si ob delu pridobijo poklic tkalca in plernenitilca. Ob trdem osemurnem delavniku, vsaj za polovico tudi ponoči in s skrbmi za svoje družine, so prišli do srečnega konca - podelitve spričeval Zakaj še? Zato, da bi tekstilni poklici v očeh države in javnosti pridobili na ugledu, fd si ga po pravici in resnici zaslužijo! Zato, da se ne bodo uresničile napoved tistih, ki tekstilcem jemljejo sanje o prihodnosti. Zato, da dozori spoznanje, daje ohranitev tekstilnih izobraževalnih programov nacionalnega pomena. Morda je v času, ko so tekstilni poklici povsem-nezanimivi za mladino, takšen način izobraževanja edina možnost, da tekstilne srednje šole, skupaj z učitelji preživijo!!! Srednja tekstilna šola Maribor, ki je izvajala program srednjega poklicnega izobraževanja za poklic tkalca in plernenitilca si za to (dokazano) prizadeva! In zakaj še? Zato, da se bo o tekstilcih tudi kaj dobrega slišalo. Več kot dober razlog, da ste z nami 3. julija 2003! S spoštovanjem - vabljeni! Vabljeni: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Ministrstvo za gospodarstvo Gospodarska zbornica Unikat na kvadrat: razred Svilaitovih tekstilcev in brisača z imeni slavljencev! Simona manjka samo med tekstilci, saj je že odpotovala najprej na počitnice, potem pa še...Tudi ona veselemu pričakovanju naproti; zato tudi njej - čestitka na kvadrat! V »razredu« ne manjka tudi starosta slovenskih tekstilcev, prof. Štiglic. Slovesnost v Svilanitu Kamnik - V kamniškem Svilanitu so v četrtek podelili spričevala 26 svojim in eni delavki iz Tosame. ki so v dveh letih v okviru posebnega programa izobraževanja ob delu pridobili javno veljavno izobrazbo četrte stopnje za poklica tkalec in plemenitilec. Med njimi je bilo deset odlit- vanja ter za študij magisterija, nih mest 5? odstotkov. Podjetje n jakov, sicer pa se jih je 23 odlo- pomeni zelo veliko. Družba, ki je poleglega pridobilo ludi kvarilo za poklic tkalec in peterica je pred lem po izobrazbeni se- lificirane delavce (vsak bo v za nlcmeniiilce. Najmlajši uče- stavi močno zaostajala tako za Svilanitu ostal vsaj slin leta), ki nec je bil star 24. najstarejši 42 povprečjem v gospodarstvu kot ph primanjkuje, saj se mladina le, v tekstilni panogi, je namreč že nekaj let ne zanima za te- ža Svilanit opisani uspeh nje- zdaj zaostanek za gospodar- kstilnc poklice. Nekdanji nc-eovih 26 delavcev, katerim je stvom močno zmanjšala in pre- kvalificiram delavci so z ustrv-ireba prišteti še 11 zaposlenih, hitela druge tekstilec. Namesto zno strokovno izobrazbo m zna-kiso sv V istem obdobju vključi- prejšnjih 37 odstotkov jih ima njem pridobili tudi nekaj bom-li v proces srednjega strokovne- po novem ustrezno izobrazbo tet. Pri ohranjanju delovnega ga in visokošolskega izobraže- za zasedbo kvalificiranih delov- mesta bodo imeli prednost, pri- dobili so si možnost napredovanja po Svilanitovem kariernem modelu, nekateri bodo lahko nadaljevali izobraževanje ob delu in pridobili Še peto stopnjo izobrazbe {tekstilni tehnik). Z izobraževanjem odraslih v Svilanitu si je ohranilo delo tudi nekaj predavateljev Srednje tekstilne šole iz Maribora, ki bi sicer ostali brez dela. saj rednega izobraževanja mladih ni več. Ker imajo v Svilanitu še precej kandidatov za pridobitev četrte in pete stopnje strokovne izobrazbe. bodo zaposleni vsaj še • nekaj let. To je še toliko bolj pomembno. ker gre za projekt prestrukturiranja slovenske tekstilne industrije, ki ga sofinancira tudi država. Janez Petkovšek Janez Petkoviek Po prejemu spričeval - Podelitve spričeval se je udeležil tudi starosta slovenskih tekstilcev. 90-letni prof. Vilijem Štiglic. Svilamtov direktor Bogomil Wiegeie je delavcem Izročil tudi spominske brisače, v katere so vtkali njihova imena. Takole je slovesnost v Svilanitu ovekovečil Delo Spričevalo Dragu Osolniku, ki ni verjel, da bo fantič iz Tuhinjske doline še kdaj sedel v šolske klopi in uspel! Klavdija in Darja, iz šolskih klopi v veselo materinsko pričakovanje; čestitke za oboje! Ko je spričevalo v žepu, je dovoljen tudi prijateljski objem profesorice! IZ DRUŽABNE KRONIKE Šolski izlet v galerijo narave (Škofjo Loko) (15. november 2003) V trgovini Turističnega društva nakup ljubkih odpustkov za domov Pri velikem hrastu vparku Sigurta je kamen modrosti, na katerem je med drugim napisano: Mladost ni življenjsko obdobje, temveč duševno razpoloženje, ki se sestoji i% določene oblike volje, iZ razporeditve domišljije, iZ čustvene sik; ko J>ogum prevlada nad strahom in ko želja po podvigih prevlada nad ljubeznijo do udobja. Spoštovane sodelavke in sodelavci! Če modre besede drsijo, potem ste vi mladi na kvadrat! K vašemu najboljšemu življenjskemu obdobju ste dodali obilo dobre volje in poguma. Zmogli ste se odpovedati ne le udobju, temveč Zasluženemu počitku po napornem delu ob sredinih popoldnevih in sobotnih dopoldnevih. PridobilipokMc ob delu in družini — to je podvig in pravi trenutek, da nazdravimo vašemu uspehu in vsem prihodnjim, ki bodo sledili. Vabljeni na veselo srečanje 15. novembra2004 ob 8. uri. Zbrali se bomo pred našo tovarno Svilanit in se odpeljali proti Skopi Lutki. Ogledati si bomo, kako poteka delo pri naši poslovni partnerici — Gorenjski predilnici Škofja Loka. Kaj zanimivega si bomo še ogledati, srečanje pa zaokročjU v gostoljubni hiši, kjer bo priložnost za zasluženo Zdravljico. S seboj prinesite k meje. Za vse ostalo bomo poskrhek mi, v znak priznanja zp vašpogum in uspeh. Veseli smo, da bo z nami tudi razred tekstilcev, ki sledi vašemu zgledu in verjame v našo skupno uspešno prihodnost! Kamnik, 11. november 2003 Pogled na čudovito galerijo srednjeveškega mesta V Staro Loko čez Kapucinski most. Zdaj že z ograjo, ki je v 14. stoletju, ko je dal most zgraditi škof Leopold, še ni bilo. Usoda je hotela, da je ta isti škof med jahanjem po mostu brez ograje, s splašenim konjem vred padel čez most in utonil Smehljaj iz srede srca (21. december 2003) ' , ERJAVŠEK ALENKA Sreča vrti se, obme, z dobrim decembrskim možičkom k nam se vme, smehljaj nam nariše, ki se ne izbriše, v sredo srca. Dragi moji otroci! S:> '"b / Bliža se novoletni čas. Za vse nas najlepši čas. Podarjali si bomo darila in dobre želje, ki bodo ogrela naša srca in prižigala v očeh iskrice božično novoletnega veselja. In kot piše zgoraj v pesmici, ob takšni sreči in veselju, se nam bo prav sredi srca vsem skupaj narisal smehljaj, ki ga bomo še dolgo po našem srečanju nosili s seboj. In kdaj bo letos naše veselo srečanje? V nedeljo, 21. decembra ob 9. uri! Srečanje bo trajalo do 12. Ure, zato pazite, da teh uric ne zamudite! Tudi letos sem se zelo potrudil pri izbiri daril za vas. Skromna so, a lepa in prepričan sem, da bodo razveselila vaša srčeca. In kot vsako leto, vas čaka poceni nakup v trgovinah s sladkarijami. V vsaki boste lahko kupili eno sladkarijo, zaradi popusta pa vas bo nakup stal le 200 tolarjev. Vidimo se torej v nedeljo, 21. decembra v Svilanitu. Pridite veselega in odprtega srca! Zelo me boste razveselili s kakšno lepo pesmico ali risbico. Pa tega pisemca nikar pozabite prinesti s seboj! Tjašina risbica je samo ena od mnogih, s katerimi so naši malčki razveselili dedka Mraza. Pa tudi zaposlene, saj so se prav vse krasile Svilanitovo oglasno desko ves dolgočasni januar. Mala vila bo risbico narisala prihodnji december! Prstek in očkovo naročje sta najboljše zdravilo za zadrego Tale palček ima pa prima službo (v trgovini s sladkarijami) in prijaznega, radodarnega šefa! H 1 ■ TStliH m Sili 4rl r ■S E M H n ■■■ - . A Nasmeh novemu letu (24. decmber 2004 Veliko uspeha šefice in šefi, da bo Svilanitu dobro šlo! Za prizadevnost z zvezdico so bili še nagrajeni: Franka Brleč iz šivalnice,Niko Mihelič iz tkalnice, Marko Klemen iz konfekcije, Matevž Ahčin iz plemenitilnice, Mitja Pibernik iz kotlovnice, Milka Gašperlin iz kontrole, Mojca Šajn iz prodaje in Tonči Štirn iz računovodstva. Čestitke! Mi med seboj - sodelavke in prijateljice za vedno! Zdrav duh v zdravem telesu Znanilec pomladi: Pa je prišel Joža in povedal, da pomlad prihaja! Delovno šolski utrip - ta hip! Vsako leto sprejmemo na obvezno prakso tudi dijake iz ZUIM-a. Lea in Simon sta se pridno sukala pri delu v splošnem oddelku in komerciali, natanko pred letom dni! 9? ' ...^ SVILANIT, TEKSTILNA TOVARNA d.d., 1241 KAMNIK, KOVINARSKA 4, SLOVENIJA telefon: 01 / 83 96 100, fax: 01 / 83 96 237 e-mail: info@svilanit.si internet: www.svilanit.si