Stev. 46. V Llubljani, dne 18. novembra 1915. [z nam vsak <*etrtok. Con« mu 10 3 K na loto (7.a Nemčijo 4 K /.a A mori ko in driuro rute a jo bu-kiiil tu siašni vihar, ki sedaj v potokih preliva kri ter s krvjo in žalostjo napolnjuje domala cel svet. Zato moremo biti le prisrčno veseli, če slišimo, da se tu pa lam vendar le jasni v posameznih državah, ki .so nam nasprotne in da ljudje i>,pregledujejo, da bo treba krenili nova pota. To ni še mir, toda pot k mini se gotovo s spoznanjem, kako reči sloje, odpira. Zlasti z Ruskega prihajajo zadnji ras v tem zmislu vesele novice. Ko so Rusi svoj čas Černovice, glavno buko-vinsko mesto, zasedli, so odpeljali s seboj pet veljavnih in izobraženih mož za talce. Ti so se sedaj vrnili domov in pripovedujejo, kako misli ruski narod po preteku l(i mesecev o vojski. Vsi splošno trdijo, da je Anglež zapeljal in liahujskal Ruse za to vojsko. Vsled tega se širi sovraštvo proti Angležu in sicer nc samo med delavnim ljudstvom, ampak tudi med uradništvom. Bridko se pritožujejo, da so Angleži na svojem otoku lepo zaprti in varni, da iw morajo ruski sinovi v neštevilnih četah žrtvovali svoje mlado življenje na bojnih poljanah in prelivati kri samo zavoljo angleških intrig. Radi tudi govore, da nima zdaj vojska za Ruse nobenega pomena več. Nemčija je biia predobro Pripravljena za vojsko in zato so Nemci pokazali lako moč, ki je vsa ruska. Požrtvovalnost ne more streti. Javno sc sicer ne upajo še proti vladi zahtevali, naj se takoj vojska ustavi, toda med ljudstvom je nezadovoljnost od (ll|c do dne večja in zaupanje, da bi mogli zmagati, od dne do dne manjše. Prepričanje, da se brez pravega namena preliva dragocena človeška kri in da pravzaprav ruski voiak ne ve, čemu naj tvega svoje življenje, je vedno bolj globoko ukoreninjeno v ljud-! stvu. O Lahih govore Rusi z velikim zaničevanjem. Imenujejo jih samo mu-zikante in pripovedujejo, da so za vojsko slabi in da od njih ni pričakovati nobenih uspehov. Splošno tudi vedo vsi Rusi, da je izdajalski nastop Lahov na Balkanu samo vso reč še bolj zmešal, nego je bila že prej zmešana. Lah bi rad dobil popolno oblast nad Jadranskim morjem in bi se vsled tega najraje vsedel v Dalmaciji in Albaniji kot neomejen gospodar. To pa ni moglo biti všeč ne Srbom, ne Grkom. Grki imajo poleg tega na. otokih pred maloazij-skim obrežjem veliko svojih rojakov in hrepene po tem, da bi te otoke združili s svojo domovino. Tega p;\ ne morejo upati, dokler Italija, podpirana od velevlasti, ki so nam nasprotne, steza svoje kremplje po njih. Dokler je bila Avstrija zvezana z Italijo, sta bili obe državi dogovorjeni, da ne bosta pustili na Balkanu nobene izpremembe. Če bi pa katera morala zasesti na Balkanu kako ozemlje, je dolžna dati drugi za I o primerno odškodnino. Avstrija je bila torej v pogodbi z Lahi v svojem napredku na Balkanu popolnoma ovirana, takorekoč uklenjena. Sedaj je prosta in Rusi sc po pravici lahko boje, da bo vsled sedanje vojske njihov vpliv na Balkanu padel in da bo podedovala ta vpliv avstrijska država. To seveda tudi žalosti Huse in zato se tem vedno bolj oglaša želja in zahteva po miru. Celo na Angleškem se med delavci pa tudi med nekaterimi, žalibog še maloštevilnimi, vplivnimi možmi rodi iz-preobrnjenje. Te dni so že začeli pisati po nekaterih listih in poudarjati v govorih po shodih, da so vsi napadalni načrti, ki so jih Angleži dosedaj s svo- jimi zavezniki vred imeli, izjalovljenim brezuspešni in da se jim je za naprej popolnoma odreči; to se pravi, da tudi na Angleškem že prodira misel med ljudstvo, da je daljna vojska nespametna in da se je izkazalo, da je bila sploh ta svetovna vojska Angležem sar mo v škodo. Rekli smo že, da to še ne pomen ja miru, toda upan je nanj pa opisano spoznanje na Ruskem in na Angleškem zelo krepi. Resnica mora nazadnje zmagati. Bog daj, da bi pamet srečala tudi vse vodilne politike na Ruskem in na Angleškem in da bi se končalo v čim najkrajšem času to strašno prelivanje krvi s popolno našo zmago. Zlata maša slovenskega škofa v Ameriki. Prijatelj našega lista nam je poslal pismo, ki v njem sestra mil. gosp. škofa Jakoba Trobca opisuje slovesnost škofove zlate maše, zraven pa tudi novo mašo škofovega nečaka Josipa Trobca, uri kateri je orglala novomašnikovs sestra: redovnica Akvina Trobec. Dne 8. septembra jc obhajal preč. gosp. škof pri svojem nečaku g. Janezu Trobcu, župniku v Rice, Minn. v Ameriki, z vso slovesnostjo svojo zlato mašo. Prav ta dan je obenem posvetil za mašnika med sv. opravilom svojega nečaka g. Jožefa. Take slovesnosti tukaj še ni bilo in je tudi morda več ne bo. Pero ne more popisati, kako je bilo vse ganljivo in veličastno. Možje in fantje so že dan poprej postavljali mlaje; dekleta so vence pletle in kiričale ves prostor med župniščem in cerkvijo. V cerkvi je bilo vse prepreženo 3 preprogami papeževe barve. Altar je 1' bil kakor vrt belih cvetlic. Na predvečer so zvonili in pritrkavali; streli so se razlegali po vsej okolici zvečer in zjutraj. Drugi dan ob pol desetih se je razvrstil sprevod v cerkev. V prvih vračali je korakalo 50 belo oblečenih deklic; nato so prišla društva z zastavami, strežništvo in 47 duhovnikov. Ljudje so prišli od vseh krajev, nekateri prav od daleč. Med duhovniki so bili Žtirje monsignori in ormt iz benediktinskega samostana. Med sv. mašo je bil posvečen srečni naš g. Jožef. Poleg slovenske pridige, ki jo je imel naš ne čak dr. Janez Seliškar, je bil tudi kratek nemški nagovor. Pri slovenski pridigi, ki je bila res izvrstna in gan ljiva, so se mnogim solzile oči. Ljudstva se je trlo, a vsi so bili po končanem sv .opravilu postrežem: duhovniki v posebni lopi pred župniščem, drugi ljudje in povabljenci pa v prostorni dvorani. Neki Slovenec je naročil še celo godbo, da je zunaj svirala. Pele so se tudi slovenske pesmi, ker jc bilo veliko Slovencev skupaj. Nova maša g. Jožefa Trobca je bila "a naslednjo nedeljo. Ljudje so prišli v prav tako obilnem številu, le duhovnikov je bilo manj, ker v nedeljo ne utegnejo.... Novemu mašniku sta stregla g. Janez Seliškar in g. Janez, njegov brat. Prav lepo je pridigoval mil. gosp. škof sam. Vsi bratje in sestre (osem) novomašnika so bili skupaj. Junak, ki brani Gorico. Lepa Gorica je dobila v hudih stiskah junaka, viteza v najlepšem pomenu besede, da jo brani s puško v roki do zadnjega. Ta junak je sin obmorske Dalmacije. Najvišji vojni poveljnik nadvojvoda Evgen je dal razglasiti po vsej Dalmaciji, da se morajo med junaki III. obsoške bitke v prvi vrsti pohvalno imenovati Dalmatinci. S svojo zgledno hrabrostjo so tudi sedaj, kakor že v prvi in drugi bitki pri Gorici, dokazali, da spadajo med najboljše vojake. S to pohvalo, ki jo izraža našim zlatim Dalmatincem vse avstrijsko časopisje, nikdo ne more kratiti slave in zaslug drugih naših brambovcev, zlasti Slovencev in Hrvatov, ki so vsak po svoje pripomogli, da se je skrhal meč italijanskih vero-lomnežev, a povsod je nekaj takih, ki pr-vačijo med drugimi; in v sedanji vojski dajejo prednost vojskovodje sami našim dobrim in bogaboječim Dalmatincem. Bramba naše lepe Gorice je torej izročena vrlim vojakom, ki imajo v svoji sredi neustrašenega Dalmatinca. Da bi jih videli v bojul Zavedajo se svoje dolžnosti, ki jo izvršujejo z jekleno in neupogljivo voljo. Dalmatinec ne zapusti za nobeno ceno odkazanega mu prostora. Naj se zarije granata kraj njega v zemljo, naj se razpoči šrapnel nad njegovo glavo, to njemu nič ni. On se ne plaši in prisotnosti duha ne izgubi, Ako se jim da povelje, naj se med ognjem sovražnih strelov razvrste v rojno črto in naj potem vsak ostane na •vojem' mestu, takoj gredo brez najmanj-21 šega obotavljanja in popolnoma hladnokrvno tja, kamor jih kliče volja predstojnikov ter ostanejo tam do zadnjega. Umikanja sploh ne poznajo ne pred granato, ne pred šrapnelom, ne pred mino, ne pred dežjem sovražnih krogel. Zanesljivi so na vsakem mestu, ob vsakem času in ob vsakem povelju. Vztrajajo brez godrnjanja v dežju in mrazu — ob vsakem vremenu tudi gladni in žejni. »Hvala Bogu!« — je njegov edini vzklik tudi v najresnejšem in v najrevnejšem trenutku. Za vsako dobro in prijateljsko besedo so hvaležni iz srca. Svojim predstojnikom ki imajo do njih priznalne besede, so uda-ni kakor otroci. Na vse rane pozabi Dalmatinec, ako se k njemu sočutno skloni predstojnik in ga pohvali, da se je izborno držal. To hvalo pa tudi zasluži. Če bi se kdaj čitalo, da so se »naši« preveliki premoči umaknili, tedaj lahko sklepamo, da so padli vsi Dalmatinci ter obležali mrtvi ali ranjeni. Med ranjenci v deželnem dvorcu v Ljubljani jc te dni tudi nekaj Dalmatincev. Gospod, ki jih je obiskal, jih pohvali ter pristavi, da se splošno in pohvalno prizna va hrabrost dalmatinskih vojakov. Eden izmed njih odgovori; »E, goso^d, bili smo bili hrabri; a iz našega oddelka smo ostali (dne 2. nov.) živi samo štirje«. Toda Dalmatinec da tudi drugim, kar jim gre. Takcj je jel hvaliti tudi Bošnjake: »To so vam vrli momci, da boljših ni najti«. Ta mož, ki je živo opisoval vojne dogodke in svoje doživljaje, je bil najorej ranjen v roko. Krogla mu jo ie prestrelila, toda za to se ni dosti zmenil; obvezal jo je in dalje streljal. Še-le ko so mu bila prevrtrna prsa, je onemogel in moral delo prepustiti drugim. Poleg tega je Dalmatinec tudi trezen in odkrito pobožen. Pije le malo, dasi se pijače toliko pridela v njegovi domovini. Vidi se jasno, kako je treznost tesno zvezana z junaškim duhom. Njegovo iskreno oobožnost občuduieš lahko pri vsrki priliki: v času pomanjkanja, pred b^jem in po boju, v bolezni, v bolnišnici, povsod in vselej- — Treznost, pobožnost, junaštvo, to so tri značilne lastnosti Hub'ienih naših bratov, ki branijo našo domovino. Pregled po svetu. Posvet balkanskih kraljev. Iz di- plomatičnih krogov se širi govorica, da se pripravlja skupno posvetovanje romunskega, bolgarskega in grškega kralja. Snidejo se v Bukareštu. Grški kralj nastopa odločno. Cuje se, da je kralj Konštantin izjavil, da bo proglasil vojaško dik.atorstvo, če bi Vemzelos in njegoviotovaHši še^ dalje nastopali proti vladni politiki nevtralnosti. Novi grški ministrski predsednik Skudnlis ima večino. Iz Venizelosove stranke je izstopilo 27 poslancev. Sku-dulisova vlada bo torej razpolagala v zbornici z malo večino. Za Epipt se boje. Angleži so v skrbi, če bi Nemci pogledali tudi tj.a doli na Sueški prekop. Angleški vojni mi- nister Kitchener je odšel na vzhod, d* bo prevzel brambo Egipta. Na Grškem — pri starem. Novo gr. ško ministrstvo jo poslanikom tujih držav naznanilo, da bo Grška ostala še nadalje nevtralna. — Novo minisirstvo jc sestavil nekdanji minister Skutlulis Dne 7. novembra jc bila prisega. Venh zelos bo menda Skudulisa podpjra| Kriza se je rešila ob popolni brezbriž' nosti občinstva in skoro tudi Pristašev Venizelosa. Listi Venizelosove stranke govori io o položaju zelo zmerno. Grški listi pišejo, da imenovanju Skudulisa osrednjima silama ni neljubo, ententi Pa je ljubo in zato je Francija obnovila svojo ponudbo, da da Grški nadaljno posojilo 40 milijonov in 2000 ton žita Romunska vlada se je odločno izrekla proti prehodu ruskih čet preko Romunije. Zakaj je šel grški kralj v Solun? Nekateri trde, da namenoma, ker se je imela prav takrat praznovati tretja obletnica, odkar je bil Solur osvojen. Ali ni bila to tiha demonstracija proti ententi? Kralj in kraljeva rodbino je po svečanosti prisostvovala vojaški paradi. Kralju sc prirejali veliko m dje. Bolgarski in turški ugovor proH kršitvi grške nevtralnosti. Bolgarski in turški poslanik sta v zelo prijateljskem pismu vložila ugovor zoper to, da se nahajajo angleške in francoske čete v Maccd irji, kar se ne ujema s proglasitvijo grške nevtralnosti. Skuludis je v imenu grške vlade odgovoril, da je vlada doslej in bo tudi v bodoče vse storila, da docela varuje grškr nevtralnost. V Macedonij" je sedaj — tako pi*e list »Secolo«, okrog 70.000 Angležev in Francozov. V gorovju Babuna, severno oj Pri-lepa, so se združili s srbskimi četami, vsled tega Bitilj sedaj še ni ogrožen. Svetovna vojska. Novi itulijmiski napadi na i.mico. 31 itnieija L»hom že prrorj pošla,. — 80 odstoikov i/sruh * italijanskih oddelk h. — Četrta bitka ob Sin i. — Italijani Imajo huj-e zgu'<>, kot kdaj poprej. — Naši letalci obstreljevali »crono. — Srbija stisnjena ud treh strani.— Ogr« men plsoveni polju padla. — Avstrijske čete dnšle v dolino reke Uma • h liosenskn-srbski meji. — l{0,i u napadi pri Cartorisfcu za Kuse nič kaj ugodni. VOJSKA Z ITALIJO. Ali še ...? Trikrat v teku petih mesecev so se Lahi zagnali z neznansko silo v ""1 .,jC rste in jih hoteli podreti, a trikrat "bili litido potlačeni in potolčeni. Osel °c le enkrat na led, Italijan pa je šel tri-:r..tt na avstrijske limanice in se pošteno ^ zdi se, da ni postal še moder, Če 1,1 ie četrtič poskušal, bo zopet slabo vre-jie Mraz bo, ne samo dež. Kaj, če bo JJoral Cadorna reči, da so njegove čete .mrzniie! ..... Italijanom ne preostaja vec municije. Jadnjc dni se je bil bojni hrup nekoliko olegcl. Toda oddih je bil le začasen. Iz U beležk in zapisnikov, ki so jih našli ri mrtvih častnikih, je razvidno, da je ita-[mu, ki ga je poslal »Slov. gosp.«, med drugimi zanimivimi poročili tudi to-le: Sovr /na ofenziva je strta na celi črti. C ji-o Sv. Mihaela nedaleč od nas je čuval s svojim itom nadangel sam. Lah je prišel s p. ti mi brigadami (računajte!), a je bil kljui' neverjetnemu divjanju topniškega ognj,i odbit z 80% izgubami. Padlo je torej od vsakih 100 Italijanov 80 mož. Po teh uspehih se dviga v naših srcih ponos, da smo Avstrijci. Vsi vemo, da jc z nami B. , in dokler nas on ne zapusti, vemo, da ie z nami sreča junaška! — Od 17. okl ibra naprej je padlo vseh Italijanov, če v tejemo tudi izgube na Koroškem in v Tirolah — najmanj 200 tisoč. Meti laškimi ujetniki tudi Frpiu.ozi. Pri Gorici ie neka naša patrulja zajela poleg laških vojakov tudi 20 Francozov, med njimi 1 majorja, — Na italijanski bojni črti ie padel polkovnik Camillis. Že zopet dražijo. Dne 9. novembra so se Lahi zopet pojavili s hujšim artilerijskim ognjem. Odbijati jih je bilo treba pri Podgori, Zagori, Plaveh in na Col di Lana. Na Nabrežino so letalci iznova metali bombe. Ubita je bila neka žena in trije otroci. Napade na obsoško fronto so Italijani ponovili tudi 10. in 11. novembra. Gorica, Gorica, to je cilj vseh italijanskih prizadevanj. Zbrali so nove čete ter napadali po večurnem artiljerijskem ognju na celi bojni črti _ od Plav do Griže Brda. Hrabri "aši branilci so se iznova izkazali vredne našega zaupanja. Lahi so zopet za en poraz bogatejši; odbiti so bili z najtežjimi izgubami, Sunki pri Zagori in v ozemlju Vršiča kakor tudi v Dolomitih so bili prav tako brez uspeha za Italijane, ki so hoteli z novim napadom izzvati četrto soško bitko. Poraz Italijanov je hujši, kakor kdaj poprej. Četrta bitka na soški ironti. Veliki boji na Goriškem so se zadnje dni razvili v novo bitko. Na celi črti so se vrstili napad za napadom. Obupni navali sovražnika so ostali samo brezuspešni napori. Naše čete so se zopet odlikovale z neprekoslji-vim junaštvom. — Tudi na tolminskem odseku ni bilo miru. Jeza je govorila .,. Italijanski ujetniki so pripovedovali, da bo Gorica razrušena, če se ne posreči, da bi padla v italijansko žrelo. In res se je lotila 13. novembra zlasti italijanska artiljerija mesta ter ga je močno obmetavala. Medtem so pa vzeli na piko zlasti severni del Doberdobske planote. Severno od Sv. Mihaela je bil začasno izgubljen neki prednji del naše fronte, toda takoj nato so ga naši v protinapadu zopet zasedli. Tudi sicer so bili vsi navali Italijanov zastonj. še ena črta; Novipazar—Mitrovica—Slatina. Avstroogrske čete že prodirajo proti Sjenici in Novem pazarju, od juga pa so zasedli Prištino Bolgari. Tudi v Sandžaku Srbi ne bodo mogli dolgo ostati -ter jim ostane rešitev le še preko severne Albanije in Črnegore na jadransko obal. Vsaka nada na uspešen odpor je za Srbe izgubljena. Voliti imajo samo med begom na tuja tla in med ujetništvom ali smrtjo. Nič boljše se ne godi Črnogorcem, Zadnja nada balkanskih Srbov: angleška in francoska pomoč, se je žalostno izjalovila. Zaman napadajo francoske in angleške čete bolgarsko fronto severno Prilepa—Krivolak' —Strumica, da bi dobili stik s svojim nesrečnim zaveznikom. Za vse svoje napore žanjejo le težke žrtve in položaj je vsak' hip obupnejši. Stvar na Balkanu je za če-tverosporazum končnoveljavno izgubljena. Naprej in naprej! Naše čete prodirajo južno Kraljeva, Trstenika in Kruševca, Avstrijske čete so zasedle tudi važno po- Rusko krije v razdrtem poslopju. Verona obstreljevana. V soboto so naši letalci pozdravili z bombami mesto Verono — največje križišče železnic. SRBIJA V OGNJU. Vedno hitreje se bliža Srbiji popolno uničenje. Vedno hitreje se razvija nevzdržno prodiranje zavezniških armad v enotni, železni fronti od bosensko srbske meje čez ivanjičo.-r-. južno od Kraljeva — južno Kruševca irt v dolini južne Morave čez Aleksinac—Niš—Leskovac—Vranje— Gilan na Kosovo polje, Ta lok neizprosno potiska razbito srbsko armado. Več nego štiri petine stare Srbije je že v rokah zmagovalcev, ki tirajo sedaj poraženega sovražnika iz zadnjega kotička njegove dežele Ker se je izjalovil srbski poizkus, da bi prodrli bolgarsko fronto severno_ od Vranja, jim preostaja seda, za umikanje le stojanko Ivanjico, ki leži južnozahodno o'4 Kraljeva. 12.000 ujetnikov, V Kruševcu in Nišu so naše zavezniške čete ujele vsega skupaj 12.000 srbskih vojakov ter zaplenile 92 to- pov. Bolgarske čete so dospele na vseh točkah na reko Moravo in jo večinoma že prekoračile; zasedle so tudi zadnje važnejše mesto ob reki: Leskovac. Tudi Aleksinac severno od Niša je padel. V Nišu. Prebivalstvo je sprejelo bolgarske vojake s cvetlicami in z odkritim oduševljenjem. Zajeti plen v trdnjavi je neprecenljive vrednosti: Poleg ogromnega kupa municije in streliva 700 železniških voz (100 naloženih z živili in orožjem), veliko število šotorov itd, Plen v Kraljevu. Nemške čete so se v Kraljevu polastile 130 srbskih topov, —• 31 •>» Sodi se, da so doslej izgubili Srbi najmanj 340 topov, 100.000 pušk; ujetih je do 40 tisoč mož. Kam sedaj? Zvezne čete prodirajo sedaj južno Kraljeva na obeh straneh reke Ibar v smeri proti Črni gori, deloma proti severni Albaniji. — Avstrijske čete, ki se pomikajo v sovražnikovo ozemlje južno Užic, se bližajo mestu Nova Varoš ob cesti proti trdnjavi Sjenica. — Zasledovanje Srbov v gorovju južnozahodne Morave dobro napreduje. Ujetih je bilo v teh krajih še 4000 Srbov. Vojaštvo generala Gall-vvitza je prekoračilo južno od črte Kraljevo—Trstenik prve gorske vrhove in se bliža grebenom Jastrebac-Planine zahodno od Niša. Srbska armada na poti v Črnogoro. Povsem soditi, se bodo Srbi umaknili če.'. Peč (Ipck) v Skader in Drač. Ujete avstrijske vojake so že tja odvedli; izročiti jih nameravajo Italiji. Vzhodno Trebinja so naši odbili 10. novembra močan črnogorski naval. Sovražnik je imel občutne izgube. Bogat plen. Ob glavni železniški progi v bližini Niša jc bilo nagromadenih od sile železniških voz, ki so se jih polastili Bolgari, V Nišu samem okrog 700 (100 naloženih), pri Aleksincu 400, pri Grdeljici (nedaleč od Leskovca) 10 strojev in 401 voz (50 naloženih z raznim blagom). Tudi Priština! Iz Sofije je došlo 12. t. m. obvestilo, da je bolgarska konjenica prijezdila v Prištino ob Kosovem polju. -Mesto je imelo v mirnih časih 17.550 prebivalcev. — Ujetih je bilo ponovno 1700 srbskih vojakov. Angleži in Francozi so vzhodno od Prilipa skušali priti čez reko Varda>- na desni breg. a so bili odbiti in zasledovani. Ob bosenski meji je naša višegradska skupina prodrla v dolino reke Lima ler zasedla prednje postojanke v spodnjem czemlju Lima. V gorovju Jastrebac južno od Krušev-ca prodira armada generala Gallwitza, ki je zapodila sovražnika v hudem odporu preko Brusa in Ploče. V zasneženih hribih so boji sedaj silno naporni, kljub temu je glavni del srbske armade prišel takore-koč v klešče, iz katerih mu je odprta pot zgolj proti jugozahodu. — Pri zavzetju prelazov naJastrebcu je bilo zajetih tisoč Srbov. Nov plen. Na kolodvoru v Aleksincu je bilo zaplenjenih sto železniških voz, ki so bili naloženi s strelivom in vojnimi potrebščinami. NA RUSKEM BOJIŠČU. V vzhodni Gal:.ciji je nastal po zadnjem ponesrečenem ruskem napadu ob Stripi zopet mir. V Besarabiji zbirajo Rusi v naglici nove čete. Došla je težka japonska baterija. Število čet cenijo na 200 tisoč mož. V Severni Volhiniji se zopet in zopet imenuje mesto Čartorisk, kjer so stalne ripsarije. 10. novembra je bil zahodno od mesta odbit hud ruski napad; dvakrat tudi pri Rafalovki. 13. novembra so nemški vojaki vdrli v neko rusko kritje pri Čartori-sku in zajeli 1500 mož. Nova ofenziva. Iz Kodanja poročajo, da skušajo Rusi z vednimi napadi prepre-4' čiti, da ne bi se Nemci polastili Rige in Dvinska, ker pripravljajo novo ofenzivo, ki se bo pričela istodobno z ofenzivo na francoskem bojišču. FRANCOSKO BOJIŠČE. Pomalem. S francoskega bojišča ni posebnih novic. Kratka poročila se navadno glase: Na raznih mestih bojne črte topovski boji kakor tudi živahno delovanje z minami in ročnimi granatami. NA MORJU. Dvanajst ladij — potopljenih. Dne 5. novembra je bila od nemških podmorskih čolnov potopljena ob vhodu v Finski zaliv ruska ladja iz oddelka iskalcev min; dne 9. novembra pa neka francoska torpedovka blizo Diinkirchna. — Dne 7. novembra je potopil čoln-potapljač med Sardinijo in Al-žirom italijansko ladjo -Ancona«. Na ladji je bilo 422 potnikov in 6000 m' blaga. —-Dalje so naši podmorski čolni pogrezniii 9. novembra v Sredozemskem morju laško ladjo »Elisa Francesa«, dva francoska par-nika »Yser« in »France« ter angleško pre-\ozno ladjo Woodfild«. — Dne 7. novembra sta dva torpedna strela angleškega podmorskega čolna potopila nemško kri-žarko »Undine«, ki je poizvedovala ob južnem švedskem obrežju. Posadka je štela 284 mož, ki se je skoraj vsa rešila. — Zadnje dni so avstrijski čolni-potapljači pogrezniii v morje poleg italijanskega parni-ka : Ancone« še štiri druge velike parnike. Tedenske novice. Tridnevno vojno pobožnost priredi tekoči teden v križevniški cerkvi v Ljubljani ondotna moška in mladeniška Marijina kongregacija. Pričetek vojne po-božnosti v četrtek, dne 18. novembra zvečer ob Vl>8. uri. V petek in soboto se vrši pobožnost zjutraj ob :'/4 na 5. uro in zvečer ob y28. uri, v nedeljo zjutraj pa zaključna pobožnost ob 6. uri. Cerkvene govore je prevzel iz posebne prijaznosti č. gosp. misijonar Krivec. K obilni udeležbi se vabijo poleg društvenih članov tudi vsi ostali ljubljanski in okoliški kongreganisti ter moški sploh. Posvetovanje avstrijskih škofov. V torek, 9. novembra se je na Dunaju začelo zborovanje avstrijskih škofov, ki se ga udeležujejo tudi slovenski škofje mil. gg. dr. Sedej iz Gorice, dr. JegliC iz Ljubljane, dr. Karlin iz Trsta, dr. Na-potnik iz Maribora in dr. Mahnič iz Krka. Pohvala Dalmatinccv. Nadvojvoda Evgen je posHl deželnemu namestniku Dalmacije grofu Attemsu pismo, v katerem pravi, tla mora med junaki za časa tretje soške bitke v prvi vrsti omenili junaške sinove Dalmacije, ki so ponovno dokazali, da sc štejejo med najboljše naše vojake. To pismo ie dal deželni namestnik grof Atterns liskali in razdeliti po celi deželi. Tako ie v Dalmaciji! — Pri nas pa upamo in srno prepričani, da so se storili že potrebni koraki, da se zbere ves material, ki priča o junaštvu Hrvatov in Slovencev ob našem južnem bojišču in da bomo & gli po končani vojni videti vse to zw no na pr. v našem deželnem muzejn Novi grobovi. Umrl je v D obrti, Ijah dne 8. novembra opoldne 73.1l vpok. župnik tržaške škofije jr. [.,: G e r m. — V Kamnigorici je v nedelj 7. novembra ponoči umrl znanj orgij' ski mojster g. Ignacij Z u p n n. y z»0 dovini slovenskega orglaisha se \ imenovalo njegovo ime glede -tevilaij delanih orgel med prvimi mojstri, \a mu sveti večna luč! Prebiranje. Kakor naznanja »Stn ža«, bodo mladeniči 1. 18(J8. \ kratkem klicani k naboru. Občine so menda ži dobile potrebna navodila. Sneg. Od nedi Ije na 1 tuiiedcljek (15. novembra) je pobelil -neg tudi Ljubljano in okolico. Vode je povsod vse milno, jesensko delo je v, istulo, setev se ne more razviti, stel še ni... Slaba se obeta, če poslednji .venito-ski dnevi ne bodo boljši in le, i. Mj doma bomo še potrpeli; iv i so vojaki, katerim kakor je ] brati v »Slovencu« voda zaliva 1 '-ko jar-ke tako, da na nekaterih me- ih do pa-su stoje v vodi. Smrtna kosa. V Sostn je umrl 14. novembia zlatomašnik r Mihael Zupan, župnik v p. V Ni n mestu so pokopali sodnika in de/. jdiu-ga svetnika Ivana Toporiša. Po krivem oudfJžeii 1. i.il poštni poduradnik I. V o g e 111 i K . ki su pa bili osumili poštne tatvine 1 kolcdvo-rn. Ker se je sodišče prepričalo, ila ni kriv, je bil te dni izpuščen. Plaz je pndtsuJ. na južn" > i »ud in'in bojišču kadeta g. Franca \ «'ik iz Ribnice. Odnesel ga je s kočo \iod klikih 200 metrov globoko. Nosilci 1 nujen-cev Maks Car ni a n mu je bite! na pomoč, a ga je zadela isln usoda. 1'recej ju ie potolklo, a rano niso nevai Prepeljali so ju v bolnišnico. Zemlja se je tresla. Dne 1 novembra so čutili v škof ji I.oki zjutraj po tretji uri dva precej mo. i' ' potresna sunka, spremljana s podzem kini bol)-nenjem. Italijanski ujetniki. Zadnjo nedeljo so zopet pripeljali več -to la.sKin ujetnikov v Ljubljano; prej došle ujetnike odpravijo sproti v nol: iMO«t <11-žave. Trst za vojno posojilo. V Trstu so podpisali 60 milijonov novega vojnega posojila. Umrl je na ranah, zadobljenili v vojni, Alojzij Žagar iz Babnega pri Ložu. , ■ Prošnja. Vojak Jožef Krzeiir (pes-polk 97, 5. komp., vojna pošla M svojega očeta Jožefa Erzetič. ^ donja i konjščanskega županstva na <'• :'lsKC!' Poslednji je odšel vozil za armado > meseca maja. . an Pošiljatve na bojišče. Donu " ^ zasebni zavitki k vojnim pošiiuni dom št. 142, 163, 172, 174, 212. ^ , Iz vojnega ujetništva je te din P'* Blaž Marolt iz Gabrija — župnijo Ja če. Odkar je odšel na vojsko, se ni « oglasil; zdaj pa piše očetu, ki jo i«1 aj zadnje šolsko izpričevalo, krstni list in če le mogoče priporočilo svojega župnega urada. Gojenke notranje šole plačajo na mesec 45 K, vnanje, ki imajo celodnevni pouk in kosilo v zavodu, 1 K na dan. Dosedanje prosilke naj se iznova oglase! — Kuratorij gospodinjske šole na Vrhniki. Padel je 3. novembra ob Soči brat slruškega župnika č. g. Andreja Ore-lika sodmošolec Karel Orehek, enoletni prostovoljec-desetnik. Mladi vojak jo liil že odlikovan z bronasto hrabrostno svetinjo. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkviio) sproj('ii\-i hranilne vloge, za katere jairči feze.a Kranjska, in jili obrestuje po 4 :i//'/o brez kakega odbitka Hm ure od 8. zluliai (o i. pcpoltre. Glej Inserat! Razne novice. '015 milijonov kron avstrijskega vojnega posojila podpisanega. C. kr. kur. urad poroča dne 9. t. in.: Do zdaj je pri podpisovanju tretjega avstrij-skej^i! vojnega posojila dosegla vsota 4015 milijonov kron. Končna številka se šel. dožene, ko se izdelajo izredno številne, deloma še dohajajoče prijave, ki dohajajo zadnje dni poštnim uradom. Poleg toga se še poizveduje o mnogih, J't"ivočasno prijavljenih podpisih, ki še iz lormclnih razlogov, ker manjka ob-lusivenih potrdil pri udeležbi zakladov itd., niso rešeni. Dunaj—Carigrad. Železniški mo-Movi med Nišem in Pirotom so že sko-1;i.i |>opravljeni. V nekaj dneh bodo vlaki vozili z Dunaja čez Belgrad in Sofijo v Carigrad. Življenje v Belgradu se je jelo redno razvijati. Ostalo je precej ljudi, ker je general Zivkovič ,ki je branil trdnja,-vo, zatrjeval, da ni nobene nevarnosti. Odprtih je mnogo trgovin in gostiln, živeža bi bilo dovolj, le kruha pogrevajo. i Mitrovica — pribežališče srbske I vlade. Diplomatični zastopniki tujih držav, kakor tudi osebe srbske vlade so se naselili v Mitrovici, zadnji postaji ondotne železnice. V Srbiji vlada velika beda, ker so zavezne čete uplenile velike zaloge žita. Preskrba srbskih čet skozi Crnogoro in Albanijo je menda zagotovljena. Toda Albanci se bodo Srbiji postavili po robu; v Prizren je že vkorakala četa vsta-ških Albancev. Med plenom, ki so ga zajeli naši zavezniki v Srbiji, je tudi okrog sto železniških strojev, med njimi skoraj po-I lovica takih, ki jih je daroval četvero-! sporazum. Izkrcavanje v Solunu. Zavezarji še vedno nemoteno spravljajo vojaštvo na suho; neprestano razkladajo tudi vojni materijah Pravijo, da utegnejo prijatelji Srbije (Francozi, Angleži in Rusi) spraviti skupaj armado, ki bo štela 300 tisoč mož. — Do najbrž prepozno. Avstrijski vojni ujetniki v Srbiji. Sedaj so čedaljebolj oglašajo mnogošte-I vi ln i avstroogrski vojaki, ki so bili v j srbskem ujetništvu. Uporabljali so jih za kopanje okopov. Zadnji čas so utrjevali srbske postojanke na Bsgrda-nu. Ko so slišali, da naši napredujejo, so se skrili in se tako rešili. Bolne ujetnike so pustili naši v bolnišnicah, dru-1 ge bodo uvrstili med domače čete. Egipet ogrožen. Angleži že vohajo, da je sedaj na vrsti Egipet in Sueški prekop. Sklenili so, kakor izvemo, da bodo zbrali v Egiptu novo armado 100.000 mož. KiU chener je menda pooblaščen, da vodi brambo te dežele. Požar. V Waltendorfu pri Gradcu je 3. novembra pogorelo skladišče, kjer je bilo nakopičenega 1000 meterskih stotov najboljšega sena. Volkovi v Dalmaciji. Letos se je pojavilo v Dalmaciji izredno veliko število volkov .Te mrcine so že cele črede ovac podavile. Menda jih .je vojska prignala iz balkanskih šum. Disciplina in ubogljivost v laški armadi ni posebno hvalevredna. Cetovod-ja R. Bende pravi, da so naši večkrat čuli zvečer na sovražnikovi fronti kričanje in surovo zmerjanje častnikov; tudi omenja, da se moštvo v nekaterih italijanskih polkih punta. Italijanski vojaki vedo, da gredo v mesnico, kadar jili ženejo proti našim vrstam. Močno obljudena Črnanora. Črnogorci že itak nimajo dovolj živeža; zdaj ob vojski žc celo ne. Zadnji čas je pri-bežalo 50.000 srbskih beguncev. Ako pritisne šc srbsko vojaštvo, ki beži pred našimi zaveznimi silami, bo pa res veliko vprašanje, kje bodo dobile te množice jesti. Številke govore. V tretji bitki ob Soči je bilo ujetih 5387 Italijanov, med njimi 106 častnikov. Ker se v obrambnih bojih ne nudi tolikokrat prilika, da se ujamejo sovražniki, kakor v ofenzivni vojski, mora biti sovražnik že močno poražen, ker so avstrijske čete, ki so branile le svoje postojanke, ujele nad 5000 Italijanov. Krvave izgube Italijanov so morale biti strašne, če se so- di po gorah mrličev, ki se kopičijo pred najbolj napadanimi postojankami. Porazi Italijanov v Libiji. Arabski rodovi v Libiji so si osvojili mnogo italijanskih krajev. Italijani so izgubili veliko mož (mrtvih in ujetih), in mnogo vojnega materijala. Iz Tripolisa odposlana pomoč je bila -oražena in se je morala umakniti nazaj proti Tripolisa. Boljšo obutev dobe naši vojakL Vojna oblast se je odločila, da bo opremila vojake, ki bodo odslej postani na bojišče, s polvisokimi škornji, kakor jih imajo Nemci in Rusi. Kaj je z našimi ujetniki v Srbiji? Povedano je že bilo, da se jih je nekaj rešilo v Bolgarijo, nekaj jih ie srečno došlo k našemu vojaštvu; verjetno pa je, da so jih Srbi večji del poslali v Italijo. Tako vsaj trde razni listi. — No, se bo Cadorna vsaj z njimi postavljal, saj sam jih ni dobil veliko. Zdravniška iznricevala za vojaške obvezance. Uradno se naznanja, da civilni zdravniki pri sestavi zdravniških izpričeval vojaškim obvezancem, ki so poslani v vojaško bolnico, da se dožene njihova onemoglost, dalje rezervnikom, ki so poklicani k orožnim vajam ali rezervnim gažistom, — nimajo v spričevalu izrekati svojega mnenja o nesposobnosti dotičnih vojaških obvezancev za vojaško službo ali o zdravju nevarnih posledicah te službe za dotičnike. O tetn soditi niso poklicani civilni zdravniki in s takimi izpričevali povzročajo le neprilike, mnogokrat na škodo dotičnega vojaškega obvezanca. Pač pa morejo praktični zdravniki pri sestavi zdravniških izpričeval vojaškim obvezancem ali vojaškim osebam, v gotovih okoliščinah podati važna opozorila glede bolniškega stanja, dedne obremenitve in prestanih bolezni. Gornja Italija — ena sama bolnišnica. V Milanu,1 Veroni in sploh v vseh gornjeitalijanskih mestih je vse polno ranjencev. Vse šole, društveni prostori in vsa prazna zasebna stanovanja so iz-premenjena v vojaške bolnišnice. Uporaba in prodajanje mesa v Nemčiji je od 1. nov. dalje zopet omejeno in sicer še nekoliko bolj kakor pri nas. Ob torkih in petkih se meso ne prodaja; ob pondeljkih in četrtkih se v gostilnah ne sme razpečavati pečeno meso — in tudi mast sama se ne sme takrat prodajati. 60.000 jajc je imel spravljenih neki trgovec v Homutovu na Češkem ter čakal, kdaj bodo cene najvišje. Politična oblast je pa blago kratkomalo zaplenila. Dopisi. Janče. Po janškili hribih se klati polno rokovnjačev. V kratkem času se je izvršil že tretji vlom. Dne 14. t. m. popoldne med službo božjo je vlomil nekdo v trgovino Jerant in sicer skozi okno v podstrešju. V kuhinji je bila dekla z otroki. Ko sliši ropot, stopi v vežo in zagleda vrh stopnjic, ki drže v 5i podstrešje, tatu, ki je pa hitro skočil skozi okno in zbežal v hosto. Odnesel ni ničesar. — V Gostinskem grabnu je pa nekdo pri belem dnevu napadel žensko, ki se je vračala iz Lazov domov, jo vrgel na tla, preiskal vse žepe, ji vzel ves denar in druge reči, ki jih je nakupila v trgovini, in nato zbežal v hosto. Ženske, bodite previdne in ne hodite same po samotnih polih tudi podnevi ne! — Tudi nekateri izletniki, posebno ženstvo, ki se pride na Janče »luftat«, se jako čudno obnaša. Vse ti pretaknejo in puste sledove v obliki svojih podpisov. Nedavno so neke iz-letnice prišle v tukajšnjo šolo in oma-zale šolske stenske table s podpisi. Isto se je zgodilo tudi v cerkvi. Takim in enakim bi bilo svetovali, da vzamejo v roko knjigo »Lepo vedenje«. Tu se bere, da spada črčkanje po tujili stenah, zlasti po javnih prostorih, med neotesanosti, ki jih pa med našim kmetskim ljudstvom ni najti. Podvrženi so tej slabosti le bolj takozvani izletniki, ki na ta način povzročajo tudi več al; manj škode. Ta razvada naj bi že vendar enkrat ponehala. Trebnje. Kakor od drugod je tudi od nas odšlo mnogo mož in fantov v brambo domovine. Mnogo pa jih je, ki bodo še sledili klicu cesarjevemu. O nekaterih smo že čisto mislili, da so mrtvi, pa se je počasi le zglasil zdaj ta, zdaj oni iz ujetništva. Veliko ie bilo že ranjenih; eni se še bijejo. Nekateri so pa že tudi dali življenje za domovino, ln sicer počivajo v tuji zemlji: Rez. poročnik Grandovec, dva brala Grošlja, Tone Klančar, Željko Zupančič iz Dečje vasi, Tomšič in Prosenik iz Pekla, pa menda še par drugih. Naše poljsko delo se je težko o pravem času opravljalo, pa mislim, da bo vse srečno končano, samo če nam Bog da lepo vreme. Naš župan je tudi moral prepustiti svoje tri sinove cesarju. Sedaj pa sam opravlja svoje gospodarske in županske posle. Pa je vesten župan in mu moramo biti hvaležni. Med našimi slovenskimi begunci je tudi en duhovnik, ki ga imamo prav radi, ker on rad pomaga ljudem pri dopisovanju z ujetniki, kajti ljudstvo samo si ne ve pomagati. Ko-nečno pa nam Bog daj skoraišen mir, Brečno zmago in popoln poraz sovražnikov. Usodepolna past. Janko Mlakar. (Dalje.) II. S komijem, lepim g. Francom, in l blagajničarko, šepasto gospodično Fani, je prišla v trgovino tudi nova moderna blagajna. Postavil jo je v svoj komptar, da jo je imel vedno pred očmi. 6i Izprva je bila še precej prazna. Toda sčasoma se je napolnila z zadolžni-cami, čeki, hranilničnimi knjižicami: sploh z različnimi vrednostnimi papirji. Kaj čuda, da jo je Koruza vedno lju beznivejše pogledoval. Polagoma jc po stala edina njegova ljubezen, zlasti potem, ko je pustil vse misli na ženitev. Največje veselje je imel z njo zvečer, ko so zaprli prodajalno in je ostal sam v svojem kraljestvu. Pregledoval je hranilne knjižice, preračunaval obresti ter zlasti z veliko slastjo prešteval denar. Nato jc skrbno zaklenil blagajno, jo ljubeznivo objemal in pritiskal na srce ter ji naposled pritisnil za nameček še par gorečih poljubov na ključavnico. Pri tem opravilu ji je pa tako sladko govoril, kakor bi imel pred seboj ljubljeno zakonsko ženo, ne pa mrzlo železo. A celo ta železna ljuba se mu je izneverila in ga pripravila ob velik del premoženja. Začela se je svetovna voiska. Hude novice so polnile Kurja čevca in navdajala s strahom vse Kurjevce, ki so imeli kaj pod palcem. »Denar v hranilnicah in posojilnicah ni več varen; država rabi za vojsko denar in bo segla po hranilnih vlogah.« To izmišljeno poročilo je prinesla kokošarica, gluha Mreta v Koruzino prodajalno in spravila z njo Koruzo v velik strah. »Moj Bog,« je začel javkati, »kako sem se trudil, mučil in ubijal, da sem si prihranil teh par vinarčkov, sedaj naj pa vse izgubim! — Naj se le vojskujejo, če se hočejo, t od t za moj denar se ne bodo!« Še tisti dan jc pobral Koruza vse hranilnične knjižice in vrednostne .papirje ter se podal na pot. Vrnil se je šele drugo noč domov. Tiho kakor tat gre v komptar ter začne izlagati iz žepov večje in manjše zavitke. Bili so sami bankovci. Prodal je vrednostne papirje in dvignil ves denar. »Tako,« je godrnjal zadovoljno, ko je spravil v blagajno svoj zaklad, »sedaj se pa le vojskujte, jaz sem že na varnem.« Koruzino veselje pa ni dolgo trajalo, kajti čez dober teden je Mreta privihrala že z drugo novico. »Ljudje božji,« je pravila vsakemu, kdor jo je hotel poslušati, »papirnati denar bo ob vso vrednost!« In Koruza je bil zopet v skrbeh. Te skrbi so ga tirale celo v — zapravlji-vost. Daleč naokrog in celo onstran deželne meje je hodil po prodajalnah in gostilnah, kupoval malenkosti, praznil četrtinke najslabšega vina in plačeval s samimi bankovci. Srebrni drobiž pa je pridno nosil domov v blagajno. V prodajalni pri Koruzi se ni dobilo nič za debel, papirnat denar. Izplačevalo se je s samimi bankovci, vplačevalo pa s srebrom, niklom in bakrom. Da, Koruza se je peljal celo v Trst, ker je izvedel, da je tam še veliko pe-tač in starih goldinarskih tolarjev. In res je prišel čez par dni s precejšnjo vrečico srebra domov. Sedaj šele je užival Koruza vesele večerne urice pri svoji železni ljubici. Pozno v noč jc vedno vnovič prešteval petače, tolarje in kronice, jih zavijal, pečati! in polagal vrsto za vrsto v blagajno. Kako so se mu svetile od veselja oči, ko je gledal blesteče srebro in kako so se mu tresle od radosti roke, ko je grabil z njimi po srebrnih kupcih! Blagajno je objemal še z veliko večjo ljubeznijo in jo vsak večer pri slovesu poljubil na vse tri ključavnice. Nato je še obsvetit vso prodajalno, če se ni morda kak tat priplazil vanjo, zaprl skrbno komptar in se odpravil k zasluženemu počitku. V mislili na zaklad, ki je varno počival pod njim v blagajni, jc kmalu potem mirno zaspal. Še v spanju je tuinlam malo poemakal z usti in pomencal s prsti, kakor bi poljubljal blagajno in štel denar. Med tem se je pa Koruzi bližala nesreča s širokimi koraki... Silvin Sardenko: Trikrat enajjst vojnih. Po narodnih motivih. XX. »Oj semenj Ie&, oj semeni nov, oj topo novo žeuuanjei« Oj semenj lep, oj semenj nov, Boroevič je kralj njegov. Na meji šotor je razpel, na sejmu kupce je sprejel. Slovenska zemlja drag je kup. Črezgorci z juga, — ničev up! Sto let in tisoč sto topov, šc prazni pojdete domov. Kako gromi čez dol in breg; Vsi ptiči so zbežali v beg. Le prepelica kraj polja, drobi sovragom verza dva: Nc pet pedi, ne pet pedi ne damo naše vam prsti. Poveljnik vaš jc boren ptič. Poveljnik naš — Boroevič. XXI. »Praznik lep se približuje, fantom žalost oznanjajo.« Med zelenimi 'eskaini, krita s temnimi deskami gorska cerkev v zatišju stoji. Štiri okna zamrežena, s pajčelanom preprežena gledajo ji na vse strani. Jutri praznik obhaja ftastit, lep sprevod bo po gori razvit: Dvigniti bo treba v goro baldahin in banclera vsa, pa ni fantov in mož doma. Ah! in vseh nikdar več ne bo! Daleč tam se vojskujejo, včasih vmes premišljujejo: »Julri, jutri ho praznik zlat. Lani, lani smo vrh planin nesli škrlatni baldahin, lelos so naše roke — škrlat.« XXII. »Se sabljice že bliskajo, Taljani se pa stiskajo.« Vrhovi so zastraženi. Sovražniki sovražcni, kaj hočete od naših skal? Saj vam bo žal. Topovi so nastavljeni. Brezvestniki, pozdravljeni! Kako je hladen vaš odzdrav! Za nas je prav. Vsi meči so nabrušeni. Napadniki neskušeni, zakaj ste prišli nam pod meč? Ne bo vas več. /rjavi so očarani. I'rev Ara vci prevarani, napravili ste lep jim pir. Sedaj bo mir. Slike in črtice z bojišč. Vojakovo slovo — od padlega prijatelj?. Fran Fakuč, pri polku deželnih strelcev v južnih Tirolah, piše v spomin svojemu prijatelju, součencu in sočlanu izobraževalnega društva na Ustju pri Vipavi, Jožetu Goinizelju: Skupaj sva poklic izbrala: prelepi kmečki stan. Skupaj sva se učila. Na cesarjev klic sva se za vedno ločila: Ti v Galicijo — jaz v Tirolc, Tebe že pokriva zemlja češka; od zadobljenih ran si tam večno zaspal; mene čaka še usoda. Ljubi! Z Bngom in Marijo! Na svidenje nad zvezdami! Lep zgled — lepo plačilo. Bilo je v začetku vojske z Italijmom. Tndi v našo občino je prišlo vse polno vojakov. Bilo je ravno dan pred Sv. R. T. Poveljnik je bil major, rodom Čeh. Dobra duša. Veren in zelo izobražen gospod. Vse ža je spoštovalo. Takoj tisti dan, ko se ie predstavil g. vikarju, je prosil dovoljenja, da bi drugi dan prišli njegovi vojaki skupno « sveti maši. Prišlo jih je res vse polno, za dve cerkvi; na čelu vrli major. Ves črs sv. maše je klečal pri obhajilni mizi, vtopljen v gorečo molitev, seveda v lep zgled in v veliko spodbudo vernikov. Ostali so vojaki v občini približno tri tedne v veselem upanju, da morda ne bo treba na bojno polje. Nedaleč od tam se je cul° gromenje toopv in videlo se je, kako so gorele hiše v oddaljenosti 1 in pol ure. Nekega dne je bil povabljen na kosilo k takozvani »Officirsmesse« tudi g. vikar; j>el ie pa le na kavo. Ko gresta nato g. vi-ka5 in g. major domu — g. major je nam-r®c stanoval v farovžu — pravi g. major vikarju? »Nekaj bi Vas lepo prosil, gospod vikar!« — »Prosim, kaj takega?« — »Dovolite mi, da pridem jutri k Vam k spovedi in k svetemu obhajilu!« — »Srčno rad ustrežem Vaši želji, gospod major, le pridite, kadar Vam je ljubo,« mu odgovori g. vikar. Določena je bila šesta ura. Drugi dan je g. major res prišel ob določeni uri. Opravil je spoved. Pred obhajilom je stopil k oltarju, odložil svoje vojaško orožje ter prav ponižno in ganljivo prejel Kralja vseh kraljev. Zopet prelep zgled! Ljudi je bilo vse polno v cerkvi; vse je bi'o ganjeno do solz. In glej! Že isti dan je prišel poziv, vsa divizija z majorjem mora v fronto! Vse je, seveda, obšla žalost in strah. Naš vrli major nride tedaj h g. vikarju, precej otožen. Poslovi se ter reče: »G. vikar, žalostna novica! Iti bo treba v boj. Malo težko mi ie, ker ne vem, kaj nastane. No, pa naj bo, kar je božja vol'a; sem vesel le, da sem opravil, kar sem želel, in da imam ljubega <">drešenika pri sebi,« In šel je blagi mož. Dva meseca je bil v jarkih in v boju. Toda nič hudega se mu ni pripetilo. Očitno varstvo božje! Lep zgled — lepo plačilo. Vedno zdrav in srečen. Čigon. Iz ujeinišiva. Iz ruskega ujetništva se je vrnil Janez Jenko, doma iz Sore, in pripoveduje sledeče: »Ujet sem bil, ko so Rusi na nekem kraju prebili fronto in so tako prišli našim za hrbet. Obrnili so sc in so se hoteli še prebiti, toda od vseh strani ogenj jih je primoral, da so se udali. Njemu je šrapnel prebil roko in ga ranil tudi na ramenu. Prepeljali so ga v Kijev, od tam v Moskvo, tudi v Petrogradu je bil. Roko so morali amputirati, ker predolgo zdravniške pomoči ni bilo. Hrano so imeli sledečo: Zjutraj čaj in pol funta belega kruha," ki je l:M zelo dober. Opoldne juho in , meso in pa en funt črnega kruha, ki je i bil pa zelo težak, kakor iz zemlje, pa ni bil škodljiv in dosti tečen. Popoldne zopet čaj, zvečer pa juho in meso. Tako hrano dobivajo ruski vojaki in ujetnikom so dajali isto. Stregli so jim sani-tejci, pa žene in hčere častnikov. Toda teli poslednjih strežba je bila le bolj na papirju kot v resnici. Rusi so sc mu zdeli silno ponižni in boječi. Strežniki so se ujetnikov celo bali, če je kdo kaj pozabavljal, da ni kaj v redu. Dokler so Rusi zmagovali, so jim gospe nosile piškote in cigarete. Ko so pa začeli naši prodirati, so ti darovi izostali. Vojsko z Italijo so pozdravili z godbo in zastavami. Ujetniki so mislili tisti večer, da se je sklenil mir, vendar so kmalu iz časnikov izvedeli, kaj se je zgodilo. Časnike so jim donašali redno sani-tejci. Bilo je sicer prepovedano, ali brali so jih vedno. Časniki so javno pisali, da so se ruski vojaki naveličali vojske in da se rajši dajejo ujeti, nego bi sc vojskovali. Car je priobčil manifest v listih in je tolažil: »Nič se ne bojte! Mi bomo naredili nove topove in puške, pa bomo začeli vnovič vojsko, tedaj pa bomo osvojili nazaj to, kar so nam Nemci vzeli, in še enkrat toliko zemlje.« Orožja je zelo manjkalo. Straži so bile brez pušk. Celi bataljoni so marširali v fronto brez orožja in so ga dobivali tam od padlih vojakov. Ujetnikom so vsakih 14 dni menjavali perilo. Sploh je ljudstvo silno dobro in pobožno. Vsak vojak, ki gre mimo cerkve, sc prekriža, in vedno zvesto opravlja svoje molitve. Zimo res prenašajo, ali se vsak desetkrat bolj zavaruje, kakor pri nas. Prav vsak nosi kožuh, silne škornje in čez te obleče še klobu-čevinaste čevlje. Po sobah silno kurijo. To pripovedovanje je zanimivo, ker dokazuje, da se ujetnikom ne godi preslabo in dalje pobija bajke, da bi ruska zima naše vojake ujedla. Lažje prena« šajo mraz nego Rusi in so bolj utrjeni. Gospodarske vesti. Gospodarski in tržni pregled. V zadnjih mesecih se je pokazalo, da nam in Nemcem ne bo zmanjkalo žita, ie zaradi zabele bo zadrega v mnogih družinah pozimi. Nekateri strokovnjaki so začeli priporočati, naj se bolj sejejo rastline, ki dajejo olje, kakor lan, solnčnice, konoplje, mak in druge. To olje bi se porabilo tudi kot namizne olje. Na Nemškem je pruski poljedelski minister izdal odlok, da ne bo žito za-naprej le zadostovalo, ampak ga bo v navadnih letinah še nekaj ostalo. Zato naj bi se polje, ki je za to ugodno, porabilo za pridelovanje rastlin, ki dajejo olje. Kmetje na Nemškem so začeli premišljevati, če jim morebiti res kaže namesto žita in prstenine vsaj deloma tc oljnate rastline pridelovati. Izračunali so, da je pridelek 1 ha njiv veliko več vreden pri žitu in prstenini, kakor pri oljnatih rastlinah. Na 1 ha zraste: pri sladkorni pesi 351 kg beljakovin, 7671 kg škrobove vrednosti, 907 K 50 v. denarne vrednosti; pri pesi za krmo: 157 kg beljakovin, 3256 kg škrobovo vrednosti, 388 K 40 vin. denarne vrednosti; pri krompirju: 42 kg beljakovin, ^563 kg škrobove vrednosti, 273 K lu v denarne vrednosti; pri pšenici: 216 kg beljakovin, 2110 kg škrobove vrednosti, 297 K 40 vin. denarne vrednosti; pri ječmenu 129 kg beljakovin, 1920 kg škrobove vrednosti, 2 34K 60 v. denarne vrednosti; pri rži: 165 kg beljakovin, 1667 kg škrobove vrednosti, 247 K 70 v denarne vrednosti; pri ovsu: 155 kg beljakovin, 1561 kg škrobove vrednosti, 218 K 10 vin. denarne vrednosti; dalje pri detelji 267 kg beljakovin, 1548 kg škrobove vrednosti, 261 K 60 v. denarne vrednosti; pri grahu: 342 kg beljakovin, 1415 kg škrobove vredn., 277 K denar, vredn.; pri lanu: 293 kg beljak., 1931 kg škrobove vrednosti, 310 K 30 vin. denarne vrednosti; pri maku: 140 kg beljakovin, 1314 kg škrobove vrednosti, 197 K 40 vin. denarne vrednosti; pri konoplji: 128 kg beljakovin, 1041 k§ škrobove vrednosti, 155 K 30 vin denarne vrednosti; pri solnčnici: 91 kg beljakovin, 787 kg škrobove vrednosti, 115 K 10 vin. denarne vrednosti. Kmetje pra- 62 vijo: Čemu saditi oljnate rastline? Če se tudi pridela nekaj olja, koliko je pa ljudi, ki bodo hoteli rabiti pri jedeh konopno in laneno olje? Ta račun jasno kaže, da je najboljše pridelovati žita in prstenine ter to živalim pokladati, da bomo imeli zadosti zabele. Razvidno je, da se dobro štirikrat toliko svinjske zabele napravi, če se njive zasadijo s krompirjem in peso, kakor z oljnatimi rastlinami. Za nas je ta račun zelo važen. Kaže nam, da moramo še več prešičev rediti. Za to je pa treba še več pese, krompirja in turščice saditi. — Za dobro peso se mora prav globoko orati in izdatno gnojiti. Dobri gospodarji orjejo za peso že v pozni jeseni ali pozimi, da ruša dobro prezebe. Na peso je najboljše ječmen sejati, če ne ozimnega, pa jarega. Ječmen po dobro gnojeni pesi ne potrebuje gnoja. — Naše gospodarstvo bo treba le v toliko spremeniti, da bomo lahko še več prešičev imeli. Tudi pri nas se večkrat sliši, koliko je zdaj mleko predrago. Dobro je, če vsak ve, koliko hrane ima v sebi mleko. Profesor Konig je natančno izračunal, da ima liter navadnega mleka v Sebi 32 g beljakovin, 34 g maščobe, 49 g sladkorja in 740 g vode. To je prav ista hrana, le malo boljša v mleku, kakor skupno v 95 g suhega mesa. 100 g jajc, 20 g svinjske masti in 49 g sladkorja. Kakor znano, ima eno jajce 60 g, za 100 gramov bi bili potrebni skoro 2 jajci. Pri nas se je vprašalo, kako je mogoče, da ni masti in mesa, čeprav se je toliko prešičev zaklalo? Mi vemo za natančni odgovor. Mast naših prešičev je šla za zelo visoko ceno na tuje. Kako naglo so zavohali, da bi se dalo pri debelih prešičih kaj zaslužiti! Le za zabelo se je več dobilo, kakor so dali za celega prešiča. Res je pa tudi, da se je po mestih masti veliko preveč porabilo. Vse je moralo v masti plavati. Zlasti na Nemškem so ljubili tolščo.Izračunali so, da je vsak povprečno porabil na dan 106 g. To bi zneslo na družino, ki ima 7 ljudi, na leto 270 kg 830 g zabele. Računjeno je pri tem tudi laško olje in neposneto mleko. Pri nas se splošno niti polovica te množine ne porabi. Za osebo zadostuje popolnoma 40 g na dan. Če bomo bolj uživali suho sadje, repo, zelje in krompir, se lahko precej manj zabele porabi. Hvaležni smo, ker je deželni odbor kranjski pri deželni vladi dosegel, da se je zvišala cena prešičev. Zlasti deželni glavar ima pri tem velike zasluge. Torej pri vsakem kilogramu se je cena zvišala za 70 vin. Vzemimo le, da se proda 100.000 prešičev po 100 kg. Povi-šek znese sedem milijonov kron, ki jih bodo naši kmetje več dobili. V resnici je število še veliko večje. En sam gospodar, ki ima dva prešička na prodaj, bo dobil zdaj 140 K več. To je nekaj polnoči, da bo mogel družini obleko in obutev np.praviti. F.2 .XXX V bolnici za živ'no (podkovska šola c. kr. kmetijske družbe kranjske) zopet or-dinira vsak dan od devetih do enajstih dopoldne c. in kr. štabni živinozdravnik v p. gospod K n a f 1 i č, ter se odslej vrši zdravljenje živali v istem obsegu kot prej. Masirajte si vrat zunaj, za grgranje pa vporabliajte Fellerjev bol lajšajoči fluid iz rastlinskih esenc zn. „Elza-Fluid". Pri prehla-jenju to jako dobro stori. 12 steklcnic stane .poštnine prosto G kron. Zahvalnih pisem čez stotisoč. — Lokarnar F„ V. Feller, Stubica, Elza-trg št. 16 (Hrvatska). — Tedenska pratika. 19. novembra. 1. Sveta Elizabeta (hebr. ime pomeni: Bog je moja zaveza; angleški Alice, španski Izabela); vdova, ustanoviteljica redu Elizabetink, ki se pečajo s postrežbo bolnikiv. Rojena je bila leta 1207. kot hči ogrskega kralja Andreja II. Pozneje kot soproga turingijskega mejnega grofa Ludovika je bila nad vse milosrčna, posebno ob kugi leta 1225. Takrat je dala sezidati pod gradom Vartburgom bolnišnico, kjer je sama stregla obolelim siromakom. Po smrti svojega moža leta 1228. so jo njegovi sorodniki izgnali, pozneje so ji vrnili posestva, toda Elizabeta je stopila v samostan. Umrla je šele 24 let stara in že po štirih letih je bila razglašena kot svetnica. 2. Sv. Poncijan, papež, muč,, umrl 1, 235. 3. Sv. Apij, rimski duhovnik, 4. Sv. Barlam. 5. Sv. Severin (Severij), muč. 6. Sv. Felicijan. 7. Sv. Favst, dijakon. 8. Sv. Eksuperij. Solnce v. 7, u. 14 m. — z. 4, u. 17 m. Luna v. 2. u. 46 m. — z. 4. u. 53 m. 20, novembra, 1. Sv, Edmund, kralj na Angleškem, Vojskovati se je moral proti roparskim Dancem in Normanom. Surovi vojskovodja Inguar ga je ujel; najpoprej ga je mučil s puščicami, kakor je bil mučen sv, Sebaslijan; končno je bil obglavljen leta 870. (Drugi sv. Edmund je bil kanterburski nadškof, njegov spomin obhajamo 18. novembra.) 2. Sv. Gaj in Ampel. 3. Sv, Agapij v Cezareii. 4. Sv. Ners, Jkof v Perziji. 5. St. Benigen, škof v Milanu. 6. Sv. Simplicij v Veroni. Solnce v. 7. u. 15 m. — z. 4. u, 16 m. Luna v. 3. u. 09 m. — z. 6. u, 02 m. 21. novembra. 1. Darovanje bi. Device Marije. To jc spo- min tistega dogodka, ko sta sv. Joahim in Ana, starši Matere božje, darovala svojo blaženo hčerko v jeruzalemskem templju. 2. St. Gelazij I., papež, umrl leta 496. 3. St. Maver, škof v Veroni (drugod sc piJej sv. Maver, muč. v Rimu). 4. St. Helijodor. 5. St. Demetrij. 6. St. Kolumban, patron v Švici, rojen leta 535. na Irskem, je stopil v samostan in na dvoru kralja Guntrama oznanjeval sv. evangelij. Ko pa je nastopil zoper nenravno življenje na dvoru kralja Teodorika. zoper razuzdano plemstvo in mlačno duhovništvo, je moral po 201etnem delovanju iz Burgundije leta 610. oditi. Pridigoval ie nato v Nantesu, v Metah, okoli Bodenskega jezera. Po-vsod ga je spremljal božji blagoslov v oznanjava, nju božje besede Umrl leta 615. Solnce v. 7. u. 17 m. — z. 4. u. 15 m. Luna v. 3. u. 38 m. — z. 7. u, 11 m. 22. novembra. 1. Sv. Cecili'a (lat. beseda pomeni: kratkovidna, kratkega pogleda), dev. in muč., ki jo s\eta Cerkev vsak dan imenuje v svojih mašnih molitvah in v litanijah vseh svetih. Leta 230. je bila s svojim možem sv. Valerijanom in z njegovim bratom sv. Tiburcijem mučena ob času Aleksandra Severa (222—235). Sv. Cecilija je zlagala, pela in obenem baje tudi zraven orglala cerkvene pesmi, na pri-prostih orglah, ter slovi kot zaščitnica lepega cerkvenega (cecilijanskega) petja. Sv. Filemon in njegova žena sv. Apija, mu-čena ob času cesarja Nerona v Kolosah. 3 Sv. Štefan in Marka, mučena ob času cesarja Dioklecijana v Pisidiji. Solnce v. 7. u. 18 m. — z. 4. u. 14 m. Luna v. 4. u. 10 m. — z. 8. u. 15 m. 23. novembra. 1. Sv. Klemen 1, (lat, beseda pomeni: pohleven, milosten), papež in muč. Sv. Cerkev je kot četrti papež vladal od leta 91—100. Ob preganjanju kristjanov so ga sovražniki ujeli, odpeljali na polotok Kerzoriez in tam vrgli v morje. Njegove svete ostanke so shranili tamošnji kiTstjoni in ko je tam sv. Ciril oznanjeval besedo božjo, je v~cl njegove ostanke s seboj naipoprej na Moravsko, potem v Rim, kjer se je zanje zidala prelepa bazilika. Sv. Klemen je napisai imeniten list, s katerim je poravnal razprtijo med kristjani v Ko-rintu. 2. Sv, Amfiloh, škof, pomočnik sv. Baziliia. 3. Sv, Trudon. 4. Sv. Avit. 5. Sveta Lukrecija, portugalska devica. 6. Sveta Felicita, mati sedmih bratov, kojili praznik se obhaja 10. oktobra. Solnce v. 7. u. 20 m. — z. 4. u. 13 m. Luna v, 4. u. 59 m, — z. 9. u. 14 m. 24. novembra. 1. Sv. Janez od Križa, rojen leta 1542. v Kon-tiberi blizo Avile na Španskem. Stopil je v red Karmelitov, ki ga je s pomočjo sv. Terezije popolnoma preuravnal. Ustanovil je tudi nov oddelek tega reda, takoimenovane »bose Karmclilc«. Umrl je leta 1591. star 49 let; papež Benedikt XIV, ga je leta 1726. prištel med svetnike, 2. Sv, Protazij, škof v Milanu. 3. Sv. Felicisim, muč. v Peruziji. 4. St, Hrizogon, muč. v Akviieji, 5. Sv, Krescencijan, muč. v Rimu. 6. Sv. Modoald, spozn. 7. St. Sikst. 8. Sveti devici: Flora in Marija, 9. Sveta Firmina, mučenica. Solnce v, 7, u. 21 m. — z. 4. u. 12 m, Luna v. 5, u. 53 m. — z. 10. u. 05 m. 25. novembra. 1, St, Katarina (grška beseda pomeni: čista, nravna), aleksandrijska devica in muč. V srednjem veku so jo imeli za zaščitnico vseučilišč, dijakov ter modrijanov. V katoliški Cerkvi se časti tudi med 14 pomočniki. Leta 307. je cesar Maksimin dal napraviti veliko pogansko svečanost. Kata- rina, ki se je odlikovala po svoji lepoti in po izredni modrosti, je v javnem učenem prepiru pre-niagala poganske modrijane, zato je bila pahnjena v iečo, kjer je izpreobrnila cesarico Justino in vojskovodjo Porfirija, ko sta jo obiskala. Naposled pa jc bila raztrgana na kolesu. Njeno truplo je bilo pokopano po stari legendi na gori Sinaj, kjer jc bil pozneje sezidan samostan. 2. Sv. Merkurij, vojak. 3. Sv. Mozes, mašnik v Rimu, mučen ob času cesarja Decijja. 4. Sv. Erazem, mucencc iz Antijohi|e. 5. Sveta Juktinda. Solnce v. 7. u. 23 m. — z. 4. u. 11 m Luna v. 6. u. 56 m. —- z. 10. u. 44 m. Najnovejše z bojišč. Barbarstvo Italijanov. Srd zaradi jalovih uspehov je dosegel višek v tem, da je italijanska artiljerija namerila topove na Gorico. Porušenih in poškodovanih je okrog 300 hiš; mnogo so trpele tudi cerkve in samostani. Ubitih je 58 oseb, 50 ranjenih Uršulinski samostan je napol uničen; razdejane so tudi okoliške cerkve. — Sicer so pa bili Italijani povsod odbiti. Srbija. Zavezniške armade na celi črti zasledujejo Srbe. Zasedeno je mesto Pro-kuplje, zahodno od Niša. — Novih srbskih ujetnikov 8500. — Na kolodvoru Grajac zaplenjenih 150 železniških voz. To in ono. V šoli. Baron učitelju: »Kako kaj napreduje moj sin?« — Učitelj: »Prav dobro! Najtežje reči najlažje pozabi!« Priznanje. Bernardel, ki so ga spustili iz zapora: »Buzarada, to je pa faj! Krivica je poravnana in zraven sem sc še za deset kil /.redil!« Dobre knjige. Knjiga uradnih vlog. Obrazci političnih, vojaških, finančnih (davčnih), sodnih in drugih uradnih vlog. Sestavil Janko Dolžan. Cena 3 K, vezano 4 V se- danjih nerednih razmerah se kaže posebna potreba po taki knjigi; saj je dan na dan treba osnovati kako vlogo, prošnjo ali naznanilo na razne javne oblasti. Žene posestnikov, trgovcev, obrtnikov, kmetovalcev itd., katerih možje so vpoklicani, si same ne znajo navadno prav nič pomagati in si morajo iskati in prositi v uradnih zadevali vedno nasvetov po raznih pisarnah in uradih, kjer so pa uradniki že itak preobloženi z uradnimi posli. Označena knjiga pa d& v vseh uradnih vprašanjih kratka oa točna pojasnila in nudi vzorce vlog, ki io prirejeni za najrazličnejše slučaje. Dobro se počuti Človek, če si vtira boleče ude s Fellerjevim lluidom iz rastlinskih esenc zn. „Elza-Fluid", kadar ga mučijo vsled prehlada, prepiha ali vlage nastale bolečine. Pri bolečinah revmatičnega izvora se sploh priporočajo te vrste masaže. Fellerjev „Klza-fluid" zavzema med vti-ralnimi sredstvi najodličnejše mesto in ga ni moč nadomestiti z drugimi. Vsakdo, kdor je še preskusil njega učinek, ga hvali in priporoča in doseža število zahvalnih pisem že stotisoč. Pri vsem tem pa je to sredstvo jako ceno, 12 steklenic stane poštnine prosto samo 0 kron, na prodaj pri lekarnarju E. V.Feller, Stubica, F.lzatrg št. IG (Hrvatska). - Istočasno se pa lahko naroče tudi Fellerjeve lagodno odvajajoče raharbarske krogijice zn. „Elza-krogljice", izborno sredstvo za želodec. 6 škatljic stane poštnino prosto samo 4 K 40 vin. — Oboje teh omenjenih domačih zdravil ne bi smelo manjkati v nobeni hiši. — Zanesljivo sredstvo zoper kurja očesa je Fellerjev turistovski obliž zn. „Elza" za 1 K in 2 K. — Poskus se izplača. (—ea—) SKRIVALNICA. L. S kolikimi sovražniki se ima boriti. Opozarjamo cenjeno občinstvo na tvrdko Jos. Peteline, tovarniška zaloga šivalnih strojev. Ker je moral oditi v vojaško službovanje, toda trgovina vseeno obstoji, se torej prosi cenjeno občinstvo v mestu in na deželi, da se pri nabavi šivalnega stroja obrača pismeno ali osebno le na tvrdko Josip Peteline, Ljubljana, kjer se bo z vso točnostjo postreglo. Opozarjamo na današnji in-serat. _ LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 10. nov.: 25, 64, 49, 58, 44. Ovčjo volno ^ vseh vrst in vsako množino kupuje po najvišjih cenah: J. GROBELNIK, Ljubljana, Mestn. trg štev. 22. Edino dobri in solidni stroji so samo „Gritzner" in „flfrana" Prednosti: kroglj čeri tek, biserni ubod (Pe lstidi). Pouk o veienju in krpanju brezplačno v hiSi. Edina tovar. zaloga šivalnih strojev Josip Peteline Ljubljana blizu iranč. mostu, 3. hiša za vodo. lOlitna ttaruncija. :Nova: priloga k ceniku s ko"edarjam za leto 1916 je tudi po pošti zastonj. Izbrano je Ic temu času primerno blago trpažno in koristno. Hiro naročite. Vl,udno vabim F. Čuden, Prešernova ulica št. 1 v Ljubljani. Delničar tovarn ur „Union-Horlogere". Prstan srebrn »Svetovna voina" z ru-dečim križem lepo emajliran K 2 30. i. inrrlpejezo. ipW.za?ainr?lPiEt sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna ln jamstvena zavarovania. Javen zavod. Absolulna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri živi enski zavarov. že po prvem letu. Stanje zavarovanj koncem 1914 K 173,460 838-— Stanje trar. londov koncem 1914 K 48,732.122-76 V letu 1914 se ie izplačalo zavarovancem na dividendah čistesra dobička . . . . K 432.232-66 Kdor namerava skleniti živl|ensko za»arova»ie veljavno »krati zt vojno zavarovanle. naj se v lastno korist obrne do gori Imeno»anepodru2nice, Prospekti zasloni In poštnine prosto. Sposobni zas°opniki se sprejmejo po najugodnejšim, pogoji. Marije Terezije cesta 12. Tt-> IROLINwRoche" _ ... » . _ •_ Se dob/ v vseh lekarnan K.*.- Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, influenca. Kdo naj jemlje Sirolin ? - 3. Vadušljivi,Katerim Sirolin mafno olehče naduho ..... . Skrofuznt ofroci.pri katerih tjcinku|_e5irolin z ugodnim vspehom na splošni pocutek. 1. Vsak. ki trpi na 'rajnem ka&lju. lažje je obvarovati se bolezni.nego jo zdravi«. 2- Osebe s Kroničnim ka/arom bronhi|ev. ki s Sirolinom ozdrave. *oino~Perilo Cenejši in najboljši način pranja : Dobiva se povsod Zamoči perilo nekoliko ur ali preko noči s pralnim praškom »Ženska hvala«. Peri tedaj daljše kakor obično. Samo malo mila — najboljše Schichtovo milo znamka »Jelena — še je potrebno, da se najlepše perilo dobi. Priščedjuje posel, cas, denar iu milo, Ominol je najboljše sredstvo za čiščenje rok, kuhinji in v hiši. Vam plačam ako Vaših kurjih očes, brada-vlo in trde kože tekom 3 dni s korenino, brez bolečin 110 odpravi RIA-BALSAM. Cena lončku z jamstvenim pismom K 1"—, 3 lončki K 2-50, C lončkov K 4 50. Kemeny, Kaschan (Kassa) I., poštni predal 12 12. Ogrsko. Kupujem vsako množino orehovega in kostanjevega Ponudbe je poslati na Alojzija Kosec, Vojsko 15, Št. Vid nad Ljubljano. ki imo veselje do krojaštva sc sprejme pri F.Škrabcu, krojaškem mojstru v Hro-vaCi 11, p. Ribnica Dol. 2'I14 (1) mr Učenca. za kovaško obrt 14—lolel starega, poštenih staršev spejme takoj IVAN MEDEN, kovaški mojster, Rudnik pri Ljubljani. 2415 n ovijanje i/ 1. sivorujavega komisnega sukna, dalje pletene, poljsko zelene gamaše za ovijanje par K 3-90 iz Krnova (Jagerndorf) proti takojšnjemu plačilu. Vzorci franko po povzetju. Pri večjem odjemu znižane cene. Telovniki z rokavi iz mehkega, dobro grelnega sukna za zimske suknje, podloženi s flanelo, rokavi iz prešitega močnega pat. klota komad K 16'— V zalogi v dveh velikostih, za srednje in močnejše osebe. Razpošiljalna sukna RUDOLF FOUKAL 2406 Hrnov, avstr. Šlezlja. 'ŽELODČNA TINKTURA /g,RAZPOŠILJA lekarnarja PlCCOUja v Ljubljani l \Urefta iebiec.pospešuje s\a5\'m J^ Vtx\>aN0 to odprle tc\«a. \ I sfekUesiica .20 EfircasCgip. Naročila po povzetji. za izvoz na lialkan določene, radi nastalo vojsko pridrzai. iz pristno brnsko Himalaja-voi;i< , ■MU jal.o gorke, zolo pripr. za zimo, HfrlU °k°lt -ul c ni Husi opf ura, kolesje v kamnin tekoče . ..... 719 srebrna rem. ura . . . . „ 120 Srebrna cilinder rem. ura „1450 fiela kovinasta verižica. . mkelnasta....... „ 910 Srebrna verižica..... , S1! Uouble zlata verižica. . . K 8-40 .. 410 n >" 5-90 7-80 9-70 280 i-— 3-20 5-90 Ve Ji i a izbira ur za gospode in dame, ve-rižii . prstane, broške. obeske, zapestnice, zavrMne verižice, uhane, blago v zlatu in srebru, namizna orodja, daljnoglede itd. v velikem ilustrovanem ceniku z mnogimi podobrmi katerega zahteiajte »sitni In poštnine prišteta. Razpošilja se po povzetju ali pa če se (lermr vnaprej pošlie. Neugajajoče zamenjam. Vse ure so natančno preizkušene. Lastna tovarna nr v Švici V 12(13 Nima nobene podružnice. Priporočamo cenjenemu občinstvu edino domačo tvrdko IGU. VOK špecijama irocvina šivalnih stro ev in koles. Ljubljana, Sodna ul. 6, katera ima po ugodnih cenah in obrokih od st roko vn lakov priznano nai boljše šival ne stroje v Evropi in to so »PFAFF« v veliki Izberi in zalogi. 1830 M o vezenin vsaH (as brezplačno. Pridni posredovalci se iscelo. Ako naročite in to nemudoma storite, 1 srečko avstr. rdečega križa, 1 srečko ogrskega rdečega-križa, 1 srečko bndimpeštanske bazilike, t dob tni list 3% zemlj srečk iz leta 1880, 1 do-bitn list io,a ogrsilh hip. srečk Iz leta 1884. (Mesečni obrok za vseli pet srečk ozir. dobttnih listov samo 5 kron 12 žrebanj vsako leto, glavni dob tki 630.000 kron) dobiiP igralno pravico do dobitkov • ^ ene turške srečke v znesku do 4.000 frankov popolnoma zastonj i Poiasnila in igralni načrt pošilja brezplačno: Srečkovno zastopstvo 12, Ljubljana. 1 litrov zdrave domače pijače, osvezuioce. dobre in žeio gaseče si labfca vsak sam priredi z malimi s»rosKi. V za« logi so snovi za ananaa, jabolčnik, gTe» nadine, malinovec, poprova meta, tr u* 8kate.ec, p omerančn: k, čišeča perla, višnjevec. la punca se laL&o foieti za« V2iva blatna poz-ait pa vro<"a mesto ro» ma in zganra. Skaziti so ne more Snovi z natančnim navodilom itnre o K 4*60 t anKo po povzetju N» •'< lakih poreij rto-dam eno povrba. Za gospodarstva, tovarne, delavnu-e itd. neprecenljive vretlno&ti, ker delavce ta pijača osveži in ne upuani, vsled česar ne zgnbe nič na svoii deiazmožnosti. Jan GrorclL drocerija .Fri ancelu'. Brno 641, Moim _1351 Proti okužen^u se je treba sedaj še posebno varovati, ker nastopa o vsa-kojake nalezljive bole-ni, kot škr aiica. kt>ze, osepnice, ko« lera. le-rar. — Vsled te<_'a naj se vporablja povsod, kjer se take bolezni šir>jo. dobro razkuževalno sred« stvu, katero na bode v zplogi v vsakem gospodinjstvu. Naj* boljše razktiže\a no sredstvo sedan osti ie trla som raziskovanj prol. Lftffler, Lieireich, Proskauer, di Vtstea, Vas, Pfeiler, Vertun, Pertik i. dr. nedvomno LYSOFORM ki je brez duha, nestrupen m cenen in se ira dobi v vsaki ekarni »n droierni ia »eno OO vin. «a zvtrno stek en eo (ze ena slekl.). I činek Lvsotorina je točen in ^at:esl iv. vsled česar trn zdravniki priporočajo za razkuževanje boln. rostelj, za izpirati.o ran, oteklin, irigalorjev m 2a pi otisept «'ne JazRnaCsillag s svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi Lorelejskiml lasmi ki sem iih dobil; po 14 mesečni rabi pomsde, ki sen. to iznašla sema. To ie edino sredstvo oroti izpadanju ips, za njih r*st in negovanje, zji ojačitev lasišča, §ri moških krepko pospešuje rast rade, m že po Kratki debi dai* lasem in bradi naravni blesk in poln st in jih varu.e • red pre^podnjim osivenjem do najvišje starostu Lonček po 4, S in 10 kron. Po pošti se rošilia vsak dan po vsem s^ elu s poštnim povzetjem ali dener naprej iz tvornice kamor ie naslavljati vsa naročila Ana Csillsg, Dunaj l, Kotilmarkl il. ohveie. HM Lysoformovo milo je fino toaleino milo, ki vsebuje Lysoli-rm m učinkuje prr% se 1 tiio. \ porabila t-e lahko tud pri nabolj oLCutliivi koii, celo 1 ri < trocih. Mori kožo mehko tn prožno in ras-širia iako dober duh. Zadostil e enkraten poskus in bodete zatem vedno vporabijali lo izvrstno milo. ki je drago le na videz, pri vporabi pa zdrži dolgo časa, Cena milu maša K 1 20. Lysoform s poprovo meto e motil.. |>roti*eptiOiia ualua vnda, ki urtslran a slab duh in beli rolie in ih varu.e. V porabi a sc tudi lahko rn katar. Ii vrnili. kaAlju in nahodu ia trr^tranje po *dra*n-6:.eni navodiln. /adi.ftia par kapric na kupcu »ode. Izvirna steklenica s ane 1 fcrollo 60 vin., na proda v v*aki lekarni in .» Far.i. «»-ti« < . »' F.Femec. kr„u,1, 4r. jakob v- -£ . 1 dx. vo.'em scb^el^er od- ravnateli up ■ •-• --: Fra»V.xblo. - n |tes r»>-' L^bljanl. _______»1.1 "f vetrni; v Ljnbl. a w Al »i Clmi-stA - : .- . ' t ."It kr.. O! Predsednik ' Anf.n m, : f ,-,^J-J—'^g -bljani; Ivan »aiar. T««.« ' ."V':-^ .t . . ,» -tJ -iran: .1 rtnuumi t « . 11 DOBI S±i V VSi.il L£hAHHABI Herbabny- podfcsfornato-kisli Amienc-žeiezni sirup i a e le 46 let uveden, zdravniška pr-ni M rn p OH s r. n U e p« • preisk- jen -r. : r [■• r« Oen . , omilim? uašeli in vzbuja »la»i. P.spe>n e pre avo m re-Mev in e i^ti rio sredstvo > voriev krvi in kosti, po.-etru. r ri gab.min ..mah. Cena steklenici K 2'50, po pošti tO v n. veO /. /.avneu Na IH. medcaro FazrošiMe ne deli. n: laiiuaceviiškJ razstavi odlikovano z ■ Herbabng-jeva - aromatična esenca že 48 let preizkušena, laj.ša ho'ečinc in krepi mišice. _ Uiš'i m n.navija homMii« stanje v členkih in mišicaii kakor ttnli nervozne bolečine Nndalie ie pre zkmenti kot oživ- r u i o i' e tn okrepfujofle sridstvo pri velikih naporih. Cena steklenici K 2'—, po poŠti 4« vin. več za zavitek veliko zlato .veHuJo. DUNAJ, VII. 1, in glavna la/pošiljatev: Tr. Htllirsctcva .ekcrra ..ZurEsrn herz gkeil" {HeibaL'ny-fev nasl.) Kalssrstrassa Nr. 73-75! V zalo? e Se rr oc. (kiraarjll » L uHljar. Cel/aku. Celju. Ce cvcu. Lrnomi u. Novem i?e$tu, Reki, Sovodnju, Št. Vidu, Trbižu, Trstu, Veiikovcu in Volšperku. SANATORKJM • EMONA ZA ■ NOTRAMJEJN■ KIRURGICNE BOLEZM1 ii POROONIŠNICA. m tj LJUBLJANA■ KOMENSKEGA ULICA 4 ^ l SEF-ZDR^K PPJWJ,J-D-^FR.DERGANC j Kaua 50 ceneje! Ameriška štedilna kava, epo dišeča, izdatna m >»e«tlitva 6 kp vreča zapo* skušnjo K 12'- post prosto ■ o povKutin. l'ol kilogram« prvovrstnega hnei.ii ča.la --n K 2*40 t udi .40 kom. razi lepili azHednic posl p- za I K A. Schaj tra št. 473, • izvoz knve in i a>a, TISZABOGDANY, Ung-arn. ^^cm/rm Za neKo \eliko tovarno orožia sem pooblaščen po Kranjskem m Sta- orehov, kostanjev, jerskem nakupovati &S5 gabrov in belega jeseTa. Plačujem naivišje cene. Cenj. ponudbo z navedbo najnižjih cen in zadnje žel. postaje se pro-i na P. Alesovec, Gorice p. Kranj. 2300 izoorno se je oDneslo za vojake v vojski ia •ptoh za vsakega Kot najboljše bol oblažajoče mazanje pri preiiiHjcnja. reuiuatiztiiu, tfitotu, luflueaci, prsni, vrn t ni m i v hrbto Or Kichlerja dragin;a e vet.no vc-rja. zaslužek i .'i maibcn Aku tio« 'eie malim trudom doma v tvojem kraju aotovo 10 K na dan zaslužiti, posilite em j.omenilo v pismu znamko /a in vin in svoj natančen naslov na JOSIP BHTIČ p i! fifcj Bistrica 39, Krsnislit. Opravilo Je pripravno za moške in ženske. r Siriro-Liniment. «......„„ Sidro Pain Expeller. cspaici compos. Steklenica kron 80. i 40. 2. Dobiva se v lekarnah ali rtiieklno v Dr Kirhter Is lekarni „f'ri zlatem lt-vnu 1'rafca. I . Klizabeina cesta 6. l*nevno r«Hp. oliseifB boiralo i/.lipto pripravnih predmetov '/.h vsitkilmpo rano in darila ; cenik se pošl e vsakomur zaslon, in poštnine prosto. Prva tovarna ur JAN KONRAD, o. in kr. dvorni za ožnik, Briix št, 7b2 (Češko). 1'rislne niuein. žepne ure po 4-J0 K, 5'— K V sreliru S-40 l< I) ,r)0 K Nikeln iiuduka 2 90 K, uie > kukavico 785 K. ure /. inliiiloui 9— K. Hi šilja se po pov/.etjn. - Neusra.ajoOe so za-572 menia ali denar na/ai. Stanje vlog čez 23 milijonov kr-on. ■N reaistrovana zaJii.ga z neomejeno zavezo 6 Liufcliziia. BPIklcsIfrva tisfa iitv. 6, riilllflp. v las i i hfsi r.ajpctl Lclela ..IkIcb" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne = samo njeni zadružniki, temveč = tudi cela dežela Kranjska in jih Ji 3/ O/ obrestuje po jC m /q brez kakega odbitka, tako da sprejme vlož-' nik od vsakih vloženih 100 kron čistih, obresti 4 75 kron na leto. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice brezplačno na razpolago. _ p Načelstvo. Tiskala Katoliška tiskarna.