Ob 40-letnici ustanovitve OF, vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti ter ob prazniku naše občine NAŠI LJUDJE IN NJIHOVA DELA JANEZ KUHAR se je rodil leta 1911 na Vevčah. Osnovno šolo je končal v Polju, poleg mešča"nske šole pa je obiskoval tudi učiteljSče v Ljubljani in tam leta 1934 tudi maturiral. Že kot otrok se je pričel učiti violine in kmalu sodeloval pri vevškem sokolskem tamburaškem zboru. Leta 1920 se je vpisal na šolo Glasbene matice, po končani srednji stopnji pa je glasbeno šo-lanje nadaljeval na pedagoškem oddelku Ijubljanskega kon-servatorija, ki ga je leta 1935 uspešno končal. Naslednje letoje začel učiteljevati na osnovni šoli v šafarskem, pa prevzef v Lju-tomeru vodstvo glasbene šole, kjer je tudi poučeval violino in solo petje ter vodil orkester in mladinski pevski zbor. Nacisti so ga po okupaciji aretirali in odpeljali proti Zagrebu, a že na poti jim je pobegnil in se vrnil v rojstni kraj. Vključil se jo v narodnoosvobodilni boj sprva kot ilegalec — član trojke Pu-gled. Tltu v spomin |e po predsednikovl smrti napisana pesem na besedilo Manka Go-larja LE VIJTE SE ZASTAVE. Na sllki 1. stran te pesmi Leta 1943 je šel v partizane in bil najprej kulturni referent v Levstikovi brigadi, kjer je vodil tudi partizanski pevski zbor in zanj pisal in harmoni-ziral skladbe, med njimi Tam na Pu-gled gori, Vsi mostovi v zrak letijo, Koračnica Levstikovcev itn. Oktobra leta 1943 je bil imenovan za rta-mestnika komandanta Belokranj-skega vojnega območja, kjer ]e pisal tudi pionirske in delovne pesmi ter partizanske koračnice. Januarja 1944 je bil imenovan za glasbenega vodje SNG. Takrat je na besedilo Mateja Bora napisal glasbeno sliko Tam nekje v gozdovih, \z katere so postaie stalne repertoarne točke nekateri samospevi" in koračnica Jutri gremo v napad. Bil je tudi stalni gost Radia Osvobodilne fronte, kjer je vodii različne zbore in zanje pisal pesmi. Tedaj je tudi pripravljal pro-slave. pisal različne skladbe (za lut-kovni teater je npr.' napisal več skladb, med njimi tudi Pavlihovo ko-račnico). vodil pevovodske tečaje za brigadne zborovodje. Marca 1945 je v Biogradu na moru prevzel vodstvo kulturno-prosvetne dejav-nosti pri GŠ — baze za Slovenijo in Invalidskega pevskega zbora ter z njim prišel v osvobojeno Ljubljano. Po demobilizaciji se je udeleževal delovnih akcij, vodil različne zbore, orkestre, seminarje, bil referent za glasbo pri ministrstvu za prosveto in nato profesor na poljanski gimnaziji. Od leta 1957 je bil dirigent mladin-skega in otroškega zbora RTV Ljub-Ijana (nekaj let kasneje tudi zbora cicibanov), kasneje še glasbeni re-ferent prav tam in tri leta poučeval zborovsko petje na pedagoški aka-demiji. Leta 1970 se je upokojil. Sedaj živi v Šentvidu in naprej ustvarjalno sodeluje v naiem glas-benem življenju. Za svoje delo je dobil tudi več vk sokih priznanj. Napisal je prek 300 otroških in mladinskih pesmi, ki so izšle v osmih zvezkih in bile posnete na kasetah RTV. Ustvaril je tudi več skladb za moški, mešani in ženski pevski zbor, za harmonikarski orke-ster pa je napisal in inštrumentiral prek 40 skiadb. P*Mm TAM NA PUGLED GORI — na besedilo našega občana Ludvika Kukavice — je v narodnem tonu har-monlziral In zapisal kot partizansko pesem II. grupe odredov najprej za moški, za praznlk v Sostrem pa ka-aneje tudi za mešani pevski zbor. Objavljamo skladbo za moiki zbor Redkokdo ne pozna Kuharjevih otroških pesmic TONČEK JE PRIŠEL, NINA NANA, JAZIMAM PA GOSLICE, KAJ Bl Tl PTI-ČICA IN MNOGE PESMI O TITU. Eno, na besedilo Helene Gnezda, ponatiskujemo JUTRIGREMO V NAPAD je naplsana na besedilo Ma-te}a Bora v Čmomlju marca 1944 za moikl zbor. Ob|av-Ijamo Izvedbo za mešanl zbor SPOMINI ŽIVIJO KEMIČNA TOVARNA V MOSTAH RDEČA TOVARNA Kemična tovarna v Mostah kot prva naša tovarna glinice, sulfata in galunata, je bila že po naravi dela rdeča od boksitnega prahu. A zelo revolucionarno aktivni so bili tudi v njej delavci, ki so se bojevali za svoje delavske pravice. Mnogi viri to do-kazujejo, med njimi tudi izpoved enega najstarejšlh še živočih delavcev Mihe Me-hleta, rojenega 1.1896. Kemično tovarno so začeli zidati pred pol stoletja še sredi vodmatskih njiv. Leta 1906 je italijanski mogotec dr Georg Giu-lini kupil od moščanskih in vodmatskih kmetov zemljo, da zgradi tovarno za pri-dobivanje aluminijevega hidroksida iz boksita po Bayerjevem postopku. Tovarna je sprva stala na samem, precej daleč od mesta. Moste so bile tedaj še manjša vas. Kraj je bil posrečeno izbran tudi zaradi bli-žine železnice. Tovarna je prejemala bok-sit iz Istre in Dalmacije, premog iz zasav-skih premogovnikov, natrijev hidrooksid in celulozo z zgornjega štajerskega, kalijev sulfat pa iz Nemčije. To se pravi, da so to-varno sezidali približno sredi poti med kraji, od koder so prejemali surovine. V stari Jugoslaviji je bila tovarna od 1919 do 1928 pod državnim sodnim sek-vestrom. Potem so jo zopet prevzeli pr-votni delničarji. Zaradi spremenjenih dr-žavnih meja se je morala tovarna zalagati s surovinami iz drugih virov, na primer z boksitom iz Dalmacije in s kavstično sodo iz Lukovca (Bosne). Glinico pa so prodajali še v Avstrijo in delno v švico. Druge iz-delke so potrebovale domače tovarne. Pred drugo svetovno vojno je tovarna dosegla največjo proizvodnjo leta 1940: 8406 ton. PREDVOJNO POLITIČNO DELO Ob razsulu avstro-ogrske monarhije leta 1918 so razredno zavedni delavci de-lovali v političnem in sindikalnem gibanju. Toda bili so še vedno pod vplivom Majske deklaracije. Drugi pa so bili pod vplivom raznih klerikalnih županov, tajnikov in župnikov. Kljub vsemu temu se je že konec leta 1918 pričelo politično delavsko gibanje med delavci in kmeti za boljšeživ-Ijenjske razmere, za delo in kruh. Tudi v bivši občini Polje je bil klerikali-zem zelo močan, a vseeno se je takrat po-stavila na noge socialdemokratska stran-ka. Ustanovitelji so bili v glavnem z Vevč: Albin Tolmajner, Jože MiheliČ, Jože Plev-nik, Franc Komar, Janez Kapel, Alojz Fink in še nekateri drugi. Takrat je postal član socialdemokratske delavske stranke tudi Miha Mehle. Kmalu nato so začeli usta- navljati podružnice in že leta 1919 je bila ustanovljena podružnica SDKŽ železni-čarjev v Zalogu (Jaka Skuk, Viktor Sluga pa Franc Perdan, Tone Dobota in Franc Dovjak). Stranka je delovala vse do Vukovar-skega kongresa, ko je bila ustanovljena KPJ in prevzela politično vodstvo delav-skega gibanja. Socialdemokratska stranka v Sloveniji pa je formalno še vedno obstajala. Glavni voditelji so bili: Tone Kri-stan, Jože Kopač, Tratnik, Petijan, Franc val revolucionarni duh med delavci, ki so zahtevali in se bojevali za politične in sin-dikalne pravice. Na tem zborovanju so se marsikateremu članu socialdemokratske stranke odprle oči, po kateri poti morajo iti, da pridejo do cilja, ki so jim ga kazali veliki učitelji Marx, Engels, Lenin. Znanstveno so dokazali, da ni druge poti v socializem kakor z revolucijo. Da je revolucionami duh že začel prevladovati, se je pokazalo pri državnih volitvah 5. maja 1935, ko je bilo v jugoslovanski parlament izvoljeno 59 poslancev SDSŽ, med njimi je bilo kar šest kandidatov iz Slovenije. Socialnode-mokratska delavska stranka je vodila velik boj proti kapitalističnemu izkoriščanju, kar so dokazovale tudi razne stavke, npr. že-lezničarjev, papirničarjev, stavbincev in Odbor podružnlce SDSZJ v Kemlčnl tovarni Moste leta 1936. Z leve protl desnl m-dljo Ivan Koman, Franc Jančlč \n Evgen Spenko, stojljo pa Karel Gročnek, Mlha Mehle, Janez Zdovšek, Karel Mrak, Alojz Jerlč in Roman Kteinlk Bemard, Prepeluh, Tokan in drugi. Vse do leta 1929 so prihajali v Zalog poleg njih tudi znani delavski potniki inž. Drago Gu-stinčič, dr. Milan Lemež, Franc Perdan, Marcel Žorga, Bratko Kreft in drugi iz Ljub-Ijane ali pa so Založani zahajali v Ljublja-no, v Delavski dom na razna politična zbo-rovanja, kjer so jim imenovani razlagali namen delavskega gibanja in tolmačili de-lavske zahteve. 1. maja 1919 je bil prvič organiziran večji izlet v Ljubljano. Delavci so se zbrali pred hotelom Slon, kjer je danes kreditna banka. Že na tem zborovanju je prevlado- rudarjev. Duh stavkajočih in borbenost delavcev sta vlivala strah v kosti takratnim buržoaznim voditeljem, katerim so ka-sneje pripadali: Kristan, Korošec, Hara-min, Krekič, Topalovič — vse do Pašiča v jugoslovanskem merilu. Posledicategase je kmalu pokazala: izdan je bil zakon o zaščiti države in KPJ je bila razpuščena. Pričelo se je preganjanje in zapiranje komunističnih poslancev ter občinskih od-bornikov in zavednih delavcev. Pri nas sta preganjanje čutila zlasti kandidata Lesko-šek in Škrjanc. Javno politično delovanje KP je za nekaj časa prenehalo. Pričelo pa se je ilegalno politično delo prek sindika-tov, raznih kulturnih in drugih društev. Delo v Kemični to-varni Moste in njeni sindikalni organiza- ¦ ¦ ¦ CIJI (Pripoveduje Miha Mehle) Moje politično delo ni bilo samo v Svo-bodi in različnih društvih. Zavzemal sem se za delavske pravice v SDSZ, sindikatu v Kemični tovarni, kjer sem bil zaposlen. Leta 1913, ko sem se vrnil z odsluženja vojaškega roka v Avstroogrski, sem se ¦ zaposlil v rudniku Trbovlje. Tam sem videl življenje rudarjev in njihove zahteve za boljše življenje. Takoj sem se vključil v sindikalno organizacijo. Sodeloval sem v štrajku, s katerim so rudarji zahtevali boljše mezde. Leta 1915some zato aretirali in zaprli v Mariboru, v kasarni 26. domobranskega polka, kjer sem bil približno mesec dni. Nato so me za kazen poslali v Judenburg v vojsko, v kateri sem moral ostati tri leta. Po izpustitvi iz vojske sem delal na raznih mestih (pri železnici, v papirnici itd.). Ko sem spoznal, da se moramo delavci združiti, sem se vključil v socialdemokrat-sko stranko na Vevčah in začel sodelovati na tem področju. Ko sem 24. februarja 1919 začel delati v Kemični tovarni Moste, sem se takoj vključil v sindikalno organizacijo, ki se je imenovala Splošna delavska zveza ke-mičnih delavcev. Predsednikje bil Franc Jančič. V naslednjem letu so me že izvolili v odbor, in to kot blagajnika, katerega na-loga je bila pobiranje članarine in delitev sindikalnih znamkic za članarino. Ko so I. 1925 v Beogradu ustanovili Udruženje radničkih sindikalnih saveza Jugoslavije (URSSJ), seje sindikalna de-javnost močno ojačala tudl v Kemični to-varniin Saturnusu. Vobeh tovamahje bllo veliko delavcev iz Zaloga in okolice, kl so v letih 1927 — 1935 zelo aktivno sodelo-vali v delavskem političnem delu. V Kemičnl tovami smo kmalu izvolill nove zaupnike. Glavni zaupnikje bil Ivan Koman — tesarski delavec, kije bil že po-litično razgledan inje odboru in delavcem sindikata v Kemlčni tovarni dajal smerni-ce, kako se bojevatl za svoje, delavske pravice. Organizacija sihdikata v tovarni je bila tako močna, da ji ni bila kos nobena druga. Toda če ne bi imela tako dobrih in zavednih zaupnikov, ne bi tako uspešno delovala. Naša ZDSZ — podružnica v Kemični tovarni pa ni delovala samo v tovarni, ampak iz solidarnosti tudi zunaj nje. So-lidarnostno je npr. sodelovala 24. aprila f 920 pri štrajku telezničarjev na Zaloški cesti, kjerje padlo 14 žrtev — delavcev, med njimi tudi član Jakob Černe, rojen 16. 8. 1892 v Zadobrovi, ki je bil zaposlen v Kemični tovarni kot preddelavec; Anton Židan Iz Sp. Kašlja pa je bil ranjen. člani organizacije so sodelovali pri raznih pro-testih in na zborovanjih. Večkratje med našo sindikalno organi-zacijo in vodstvom tovarne prišlo do spo-rov. Pogajali smo se za boljše delovne ra-zmere in za višje mezde. Vodstvo nam ni bilo naklonjeno, posebno ker je bila to-varna last italijanskega kapitalista Giulini-ja, ki tovarne sploh ni poznalin so mu de-lo opra vljali njegovi plačanci in podložniki. Znana sta bila ravnatelja Resman in Va-lentintin Valenčak, slednjije govorilsamo po nemško, čepravje bil Ljubljančan; ob osvoboditvi je pobegnil, potem ko je bil nanj napravljen neuspel atentat. Glavni delovodjaje bil Jože Šubert, po rodu Čeh, ki je trdovratno zagovarjal kapitaliste, bil zagrizen klerikalec in cerkveni podložnik. Delavci smo bili pod stalnim pritiskom nizkih plač. Zato smo se morali prek SDSZ bojevati za višje mezde in pravice delavcev, in to ne samo v Kemični tovarni, ampak nasploh v vsej Sloveniji. Jakob Černe Moje delo pa ni bilo samo politično delo v Kemični tovarni, pač pa sem večkrat dobival naloge od centrale in hodil kot delegat na razne kongrese. Seveda vse to po zaslugi Ivana Komana, kije bil eden zelo agilnih in dobrih zagovornikov delav-skih pravic. Kot tak je bil izvoljen v cen-tralo predsednika SDSZ Slovenije in več-krattudiza delegata delavske zbornice, ki joje zastopal na raznlh kongresih in v raz-nih tovarnah po vsej Slovenlji. Tajnik cen-trale SDSZje bil Lovro Jakomin, ki je Ko-mana izpodrival, da bi kot glavni delegat zastopal SDSZna kongresih. To dokazuje pismo, ki ga /e po nekih podatkih naslovil na vse delegate Tone Tomšič. Pismo sem dobil tudijaz, ko sem bil določen za dele-gata na kongresih v Celju, Kočevju in drugje. V njem so dane med drugim tudi smernice, kako naj bo delegat na kon-gresu previden in prepreči vsako frakcio-naštvo v Delavski strokovni zvezi Sloveni- ye. Ko je bil leta 1937 Franc Leskošek od-stavljan kot tajnik Delavske zbornice, smo imeli delavci Kemične tovarne nekaj se-stankov — v glavnem pri Lasanu, na njih protestirali proti odstavitvi Franca Lesko-ška in sprejemali protestne resolucije, ki smo jih pošiljali na Delavsko zbornico in vodstvu socialistične stranke. Spominjam se, kako je Lovro Jakomin večkrat nasprotoval našim sklepom, npr. koje bil Ivan Koman izvoljen za predsed-nika SDSZJ. Komanje namreč želel, da bi v podružnicah SZSZ pospešili »prevzgo-jo« delavcev proletarcev. Naj omenim nekaj primerov iz Kemične tovarne. Ko sem bil zaposlen v tovarni, nam je "vsak dan med enoumim opoldanskim odmorom Janez Koman v svoji delavnici, kamor smo nekateri redno zahajali, govo-ril o delavskih pravicah, o enotnosti de-lavcev in kako se je treba bojevati za zboljšanje delavskega položaja. Njegov mirni značaj — bil je vesten in priden de-lavec —je vzomo delovalna vsakega de-lavca. Do njega je imelo tudi vodstvo to-varne dostojen odnos, medtem ko je imel tajnik centrale Lovro Jakomin do Komana zelo frakcionaške in protidelavske na-mere inje na skritnačin dihgiral druge de-legate na kongrese. Ko je bil izvoljen za delegata na kongresih SDSZJIeta 1935 v Kranju in 4. julija 1937 v Celju, sem ga moral zastopatijaz. Tam sem odločno na-stopil proti nedemokratičnemu načinu vo-litev delegatov. Ko pa sem se vrnil s kon-gresa, me je zaslišal tajni policist Vračar, vendar brez uspeha. Iz tega je razvidno, kakšno politiko je vodil Lovro Jakomin v SDSZS. Po teh letih je delo v SDSZ nekoliko za-stalo. Odbor seje večkrat sestal v gostilni Lasan in tudi večji sindikalni sestanki so bili tam. Leta 1934 je bil enodnevništrajk. Glavni iniciator zanj je bilJanez Koman, tesarski delavec v Kemični tovarni. Predan delav-skemu gibanju seje neumorno bojeval — kasneje tudi kot zaupnik — za delavske zahteve in njih pravice. Kmalu je bil pri-oblasteh zapisan kot nevaren politični protirežimski vodja. Janez Koman se je rodil I. 1891. Kotza-veden delavecje vse življenje posvetil de-lavskemu gibanju — ne samo v tovarni, temveč tudi na terenu in leta 1940 je bil tudi predsednik Vzajemnosti na Ježici. Decembra 1940 so ga aretirali in kot agi-tatorja za revolucionarno delavsko giba-nje poslali v zloglasne zapore Ivanjice. Tik pred vojno je bil brez sodbe izpuščen. Tudi odtlej politično —zlasti v Kemični to-varni—nimiroval. Takojpo okupaciji se je vključil v OF. Po izdajstvu je bil osumljen sodelovanja OF, bil trikrat aretiran in av-gusta 1944 poslan v internacijo v Dachau innatovBuchenwald, dne 14. aprila 1945 pa ga je Gestapo ubil. Ceprav včasih pozabljamo na take de-lavce v Kemični tovarni, smo Janezu Ko-manu lahko v marsičem hvaležni, da je med delavstvom v tej tovarni ustvaril vi-soko delavsko zavest in enotnost, za kar so se kasneje v NOV mnogi od njih boje-vali in tudi žrtvovali svoja življenja. Daje bila zavest delavcev v Kemični to-varni res visoka, je bilo potrjeno ob 20-let-nici podružnice SZSJ v Kemični tovarni, ko je imela svojo posebno sejo in proslavo s skupnim izletom v Ihan. Obletnice se je udeležilo precejšnje število delavcev. Zapisal ROMAN KLEŠNIK (Prihodnjič naprej) IZ ŠOLSKIH KLOPIIN Z DELOVNIH MEST 1 r« Rastimo pod Titovo zastavo Premlad in premajhen sem, da bi vedel vse, kar je napravil tovariš Tito za vse nas v preteklosti, v drugi svetovni vojni in v letih razvoja nove Jugoslavije. Vseeno pa sem veliko slišal o njem v okolju, v katerem sem rastel. Učili in pripovedovali so nam v šoli, bral sem o njem in ga občudoval na televi-ziji. Najprej je bil zame le odločen mož, ki mi je najbolj ugajal takrat, ko sem gledal do-kumentarne posnetke iz NOB in potem, ko sem ga videl in poslušal, kako se je znal pogovarjati z otroki. Ko pa sem o njem zvedel več in se seznanil z njegovimi juna-škimi dejanji, jepostaltudizamejunak, ka-kršen je že bil v očeh starejših. Lani, ko smo ga izgubili, smo čutili tako kot tisti, ki so se z njim bojevali ali z njim sodelovali. Mislim, da ga imamo radi vsi enako, še po-sebej ker vem, kakšno razumevanje je imel za mlade in najmlajše, kaj vse je storil, da bomo rasli v minj, složnosti z našimi narodi in z zunanjim svetom. Nekoč je v nekem svojem govoru pove-dal stavek, ki ga vsi poznamo: »Narodu, ki ima tako mladino, se ni treba bati za bo-dočnost!« Mladina je pomagala graditi novo Jugoslavijo, sedaj pomaga, kjerkoli more. Mladina sestavlja pesmi o njem. Rad bi, da bi tako ostalo tudi naprej, rad bi tudi sam pomagal, da bi nam bilo čimtep-še. Zaenkrat ne morem drugega, kot da se čimbolje učim, poskušam biti dober šport-nik in se prijateljsko obnašati do vseh Ijudi. Titova pobuda pa mi bo vedno pred očmi. Z njo bi rad, ko bom večji, tudi jaz vsaj malo prispeval k razvoju lepe in zadovoljne družbe, ki ji je postavil temelj naš Tito. JANEZ GRČAR, 5. c OŠ Vide Pregarc Tito! Tito! Tito! Z nami si in vsi te Ijubimo! Tito! Z nami si v srcih naših vsb dni. ŠTEFKA VLAJ, 8. c OŠ Vide Pregarc TITO ŽIVI U NAMA Onu nedelju, petnaest časova i pet minuta Tita nam /e odnjela sudbina kruta. Umro je predsjednik komunističke partije umrlo je prvi maršal Jugoslavije, umro je voda narodno oslobodilačkog pokreta, umro je Tito, gračanin svijeta. U bolju budučnost Tito je koračao smijelo, nesvrstanost je njegovo djelo. Druže Tito, umro si ti, ali ostale su tvoje riječi koje čemo pamtiti. Ne, Tito ne sme da umre, jer u svima nama mora da živi. Temelje samoupravljanja ti $i postavio, u maloj Jugoslaviji veliki preokret napravio. Tito nije umro, ne, on nikada neče umrijeti, jer 'u svima nama on mora živjeti. IVICA HORVATIČ (SCT) Želežničarji med NOB Tudi železničarji so se med NOB boje-vali proti okupatorjem. Partizanom so da-jali podatke o prevozih z vlaki. Tako so partizani lahko pravočasno minirali proge, viadukte in mostove. Napadali pa so tudi Pomlad Pomlad se je zbudila, oči si je pomela, trikrat zazehala in v mesto odhitela. Tam še zima je gostovala, snega bilo je čez in čez dovolj, pomlad jo je takoj pozvala, in pričel se hud je boj. Zima je bila grdo poražena, drugam je odhitela pomlad pa — glej — raznežena se v cvetje vsa je odela. NATAŠA MILOŠEVIČ, 4. c OŠ Karla Destovnika-Kajuha vtake, ki so prevažali ujetnike v taborišča in jih mnogo osvobodili. Železničarji so so-vražnikom škodovali tudi s tem, da so na-menoma kvarili lokomotive in druge na-prave na progah. Tako sovražnik ni mogel redno prevažati po Jugoslaviji svojih voja-kov in orožja. Ko je sovražnik poražen zapuščal Ju-goslavijo, je za seboj uničil skoraj vse že-lezniške proge. Po osvoboditvi so železni-čarji morali pričeti s popravljanjem starih in z graditvijo novih prog. Pomagale so jim tudi delovne brigade. Tako je delo hitreje potekalo. Danes se tudi železničarji vklju-čujejo v samoupravno življenje vseh in imajo to, za kar so se bojevali. DUŠAN LAZAR, 4. c Oš Ketteja in Murna Oprosti mi Oprosti, ker sem te imel za dekle, ki ni vredno nositi svoje ime. Oprosti, ker sem te sodil pred Ijudmi, zakaj bilo bi bolje, da bi se utopil, le da sodnik ne bi bil. Ne vem, kako naj se ti opravičim. Le to vem, da me je sram, ker sem govoril take stvari o dekletu, prav takšnem, kakršna si ti. Zares, za vse to mi je žal, ker sedaj vem, da nisem imel prav. PETER BAJEC, 8. c OŠ Vide Pregarc Ženska je vesoljno sonce, ki se pokvari, če iz njega narediš privatni solarij. IVAN CIMERMAN MOJA DOMOVINA Nekega dne sem razmišljala, in se vprašala, ali sploh vem, kaj je domovina? Domovina je zame vsa Jugoslavija, v nji živijo najrazličnejši Ijudje: dobri in slabi, mladi in stari. To so tudi reke, okrvavljene v vojni vihri, ki pa zdaj v miru poganjajo naše hidroelektrarne. To je naš jezik, ki so ga sovražniki hoteli iztrebiti v preteklih sto-fetjih. To so gozdovi, v katerih so se boje-vali partizani in dajali svoja mlada življenja za današnjo svobodo. To je tudi pesem, Ijudska in borbena, ki nam je v težkih tre-nutkih vlivala novih moči, da smo prema-gali sovražnike in jim plačali za vse, kar so nam hudega storili. Domovina so tudi naše tovame, kultumi zavodi, narava, ptice, skratka vse, kar vidimo, kamorkoli se ozremo. Tudi pšenica je del naše domovi-ne, saj iz nje pečemo kruh. To je naša do-movina, samoupravna socialistična skup-nost enakopravnih narodov in narodnosti. In srečna sem, da lahko živim v njej. BRANKA DEŽMAN, 8. a Oš Toneta Trtnika-Tomaža Domovina je moj dom, moj kraj, naše reke, naše sinje nebo, vse, kar mi je všeč in kar znam Ijubiti. Domovina je jasa, pora-sla z nežno, mehko travo, beie breze, ki pojejo pesem v poletnem vetru. Velikokrat se sramujem svojih hudobij, ako naredim kaj dobrega, sem vesela. Ta-krat je z menoj vesela tudi domovina, moja mati, ki mi je pri srcu in mi z Ijubeznijo kaže pot v življenje. Ponosna sem, da živim v domovini, ki jo je zgradilo delovno in neu-klonljivo Ijudstvo z Josipom Brozom na čelu. Želim, da bi večno živela in da bi ji bile nove generacije v ponos. SONJA DEČEKO, 8. c Oš Ketteja in Murna Nekega sončnega dne smo se odpeljali na izlet. Mimo nas so bežali travniki, goz-dovi in njive. Ustavili smo se ob vznožju hriba. Kmalu za tem sem se že vzpenjal po pobočju. Njene oči Ko gledam te v oči, se mi zdi, da te nikdar nič hudega ne doleti. Iz tvojih oči žari tisto, kar človek si tako želi. Ko gledam te v oči, pogled tvoj vedno nekaj govori. Bilo bi lepo, če s tabo delil bi vse to, kar me teži in veseli, res, bilo bi lepo. A čeprav, dekle zapustilo si me, naj te vsaj tisti ne zapusti, ki Ijubiš ga ti. PETER BAJEC, 8. c OŠ Vide Pregarc Pod menoj se je začela kazati čudovita slika: zeleni travniki so se kopali v soncu, okrog in okrog so se košatili sveži gozdovi, v daljavi pa so se risali obrisi mesta. Prev-zel me je veličasten občutek. Najraje bi objel to deželo in zaklical: »Rad te imam!« Na slikah sem večkrat občudoval lepote tujih dežel. Bolj kot kdajkoli prej sem v tem trenutku spoznal, kako zelo čutim z domo-vino, kako sem navezan nanjo, da sem del nje in da ne bi hoteli živeti prav nikjer drug- *8' ALEŠ KOLOVIČ, 8. a OŠ Ketteja in Murna Želim Ijubezen Želim Ijubezen pretkano s sanjami, na krilih Ijubezni želim Ijubezen, v šumenju daljnih rek želim Ijubezen v opojnosti tvojega dne. Vse, kar želim, je Ijubezen tvojih strastnih objemov tvojega opojnega poljuba in vse kar nama daje najina Ijubezen. BOJAN KOZLEVČAR Saturnus Oblike 2 Foto TIHOMIR PINTER Tl IN MOJE POUE Mokro se mije zablestelo v očeh tebi povečuje radost noče čisto neskaljeno veselje od moje ravno polje je še go/o napol zatopljeno v zimski mlado srce ga hoče zbuditi podrhtavam v izbruhu v zraku trepeta spomladansko prišla je pomlad z dotlej neznanim prevzelo me je mogočno hrepenenje po sreči s teboj v moj Pegaz se nikoli ne bo spustil meni srca spanec strasti pričakovanje razpoloženjem prostosti pravice vjadrn dir JaGr KOLIKO ČASA ŠE Prvi otrok: Suh, podhranjen, s pogledom, vrednim usmiljenja. Dvanajst let ima. Malo, toda za nekoga preveč. (Op. nekdo = rasist) Drugi otrok: Zdrav. Močan, a z mržnjo v srcu. Z mržnjo do prvega otroka. Zakaj? Ne vem. čemu? Ne ve. Vsilil mu jo je nekdo. (Op. nekdo — glej zgoraj). Od kod njemu mržnja? Pohlep. Zakaj? Čemu? In kakšen bo potomec drugega otroka? Močan, a z mržnjo v srcu.... In kakšen bo potomec prvega otroka? Suh, podhranjen.... Kraj dogajanja: Zemlja — svet, v katerem je dovolj prostora za vse. ki si žele svobode, pa premalo za pohlepneža, ki ne izbira nači-na, kako naj si ta svet prisvoji. Koliko časa še? MARE POPOVIČ. 8. c Oš Jožeta Moškriča V POŽGANI VASI »Tvoja pripoved o partizanskem mitingu in o materi, ki je padlemu sinu na čast zlagala in recitirala pesmi, me je spomnila žensk, ki so sodelovale na prireditvah v vaseh pod Sv. Urhom. Bilo je takoj po vojni. Odkrili smo nešteto sledov o grobo-vih žrtev in nekatere že odprli. Žrtve so le-žale brez krst, gole, iznakažene in izro-pane v zemlji. Denarja za krste tedaj še nismo imeli. Prositi in nadlegovati kogar-koli nismo hoteli, dobro vedoč, kako vsega primanjkuje. Organizirali smo posebne prireditve in jih v spomin na partizanske čase imenovali mitinge. Največja dvorana, ki so jo premogli tamkajšnji kraji, ni mogla sprejeti množice obiskovalcev. Zato smo velika, dvokrilna vrata na stežaj odprli. Zunaj seje nagnetlo še več Ijudi, kot se jih je lahko zrinilo vanjo. Teh prireditev je bilo več. Zvrstile so se po vseh vaseh urhovske okolice. Ne morem pozabiti teh nenavadnih mi-tingov in žal mi je, da jih ni nihče snemal. Na oder so prihajali najožji sorodniki žrtev, največ žensk, ki niso še nikoli v življenju javno nastopili. Prebirali so sestavke in recitirali pesmi, ki so jih sami napisali. Peli so žalostinke in borbene pesmi posamič in v zboru. Opevali so junaštvo žrtev in obso-jali podlost morilcev. Z navdušenjem so govorili o novem življenju, ki bo zraslo iz krvi in trpljenja nepozabnih žrtev. Med govori, recitacijami in petjem je izvajalce velikokrat premagala bolest. Ne-zadržane solze so jim orosile črne obleke, da so se svetile v motni svečavi kot nena-vadni biseri. Tudi poslušalci so jokali. Solze so se jim ulivale kot pomladni dež in nihčejihnivečskrival. Spočetkazadržano ihtenje je naraslo v glasen jok, ki je blažil bolečine izvajalcem in poslušalcem. Skupna bolečina je postala manj pekoča. Prostovoljni prispevki so se množili v skrinjicah, ki so nosile napis: V počastitev žrtev. Z njimi smo nakupili krste, vence, sveče. Na zadnjem teh mitingov v vasi Zadvor pod Sv. Urhom je zbranim poslušalcem govorila tovarišica Angela Ocepek, prva predsednica Slovenske protifašistične ženske zveze. Ljudi je bilo toliko, da so zunaj dvorane napolnili še gostilniški vrt pred njo, tja do ceste, ki pelje skozi nase-Ije. Med Ijudmi sem opazila več žena, in se-ster urhovskih domobrancev, tudi tistih, ki so imeli krvave roke in so ob osvoboditvi pobegnili ali so jih partizani na begu likvidi-rali. Prišle so same od sebe, nihče jih ni ne vabil ne silil. Ali so prišli zato, ker so se bale kakršnihkoli posledic, če bi se odvra-čale od prireditev, ki jih je organizirala Ijud-ska oblast, ali jih je gnala zgolj radoved-nost, tega nisem raziskovala. Bile so prav tako v črnini kot matere žrtev in padlih par-tizanov. NAJA SKUPNOST - 25. MAJ