poštnin® oiatana v gotovim Leto LVII. v Liubllsm, u nedelio. dne 17. februarla 1929 St. 41
2. izdaja st.3oir
Naročnina
1) n e v n o izdaja
za državo SHS
mesečno 23 Din polletno ISO Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nede<|ska izdala celote no v Jugo-slavtn 120 Din, za Inozemstvo 140 D

VENEC
S tedensko prilogo »Ilustriran! Slovenec«
Cene oglasov i siotp- peUi-vrsto mali oglasi po 150 ln 2 D.veCII oulasl nad 43 mm v.Sine po Din 2-3U, vellKl po 3 m 4 Din, v uredmikemdelu
vršilca po 10 Din
g Pr \/eCiem g naročim popust
Izide ob -< iiuiraj
razen pondeliKo ln dneva po proznIKu
Urcanlš«fo /e v Koplianevt ulici Al. 6 111 Rokopisi se ne vraCa/o. aetranMrana pisma se ne aprelema/o * V reant&lva telefon il. 2 OSO. unravnlSIva 11. 2329
Političen lisi sta slovenski narod
Upravo le uAopilarjevi ui.m.b * čekovni račun: ClubUana štev. lO.tiSO ln 10.349 xo Inseiale, Soiajci oii.7363, Zagreb št. 39.01]. Prago In Ounai 61. 24.797
Poziv!
Vsem gg. županom in župnikom v ljubljanski oblasti!
Vsled lansko suše in sedanje izredno j obrnejo do premožnejših posestnikov, trgov-hude in dolgotrajne zime je preživljanje cev in obrtnikov ter gospodarskih zavodov mnogih družin, ki žive izključno ali večinoma za prispevke v naravi in gotovini. Po potrebi od nestalnega dnevnega zaslužka, težko ogro- naj se uporabijo tudi sredstva, ki jih imajo ženo. Radi pomanjkanja hrane, kuriva, oble- na razpolago dobrodelna društva oziroma ke in obutve so mnoge družine izpostavljene ! družbe, kakor tudi občine in ubožni zakladi, lakoti, a v največji nevarnosti je tudi njihovo | Kjer bi bila beda tako velika, da bi je z zdravje, da, celo življenje.	domačimi sredstvi s pritegnitvijo vseh nave-
Število onih, ki so v tem položaju pomoči ! denih činiteljev nikakor ne mogli olajšati nujno in neobhodno potrebni, je širom de- naj se odbori obrnejo za pomoč na podpisane žele tako veliko, da zadostna pomoč iz javnih (na naslov velikega župana), sredstev nikakor ni mogoča. Zato sc obrača-	Vse javne korporacije, gospodarske za-
mo podpisani do vseh gg. županov in župni- vode in družbe, kakor tudi premožne zoseb-kov z nujno prošnjo, da takoj organizirate j nike pa prosimo, da nas pri tem človekoljub-v vsaki občini odnosno župniji pomožen od- 1 nem stremljenju podpro z denarnimi pribor, h kateremu pritegnite tudi voditelje vseh | spevki, ki jih po svojem ekonomskem polo-dobrodelnih društev in družb. Ti pomožni j žaju zmorejo. Prispevki uaj se naslove na odbori naj nemudoma ugotove družine od- I velikega župana v Ljubljani, ali na čekovni nosno osebe, ki so takojšnje pomoči brezpo j račun poštne hranilnice št. 13.056. Imena da-gojno potrebne, in preskrbe potrebna sretl- i rovateljev se bodo objavila od časa do časa v Mva v živilih in drugem. V ta namen naj se dnevnikih oziroma »Uradnem listu«.
V Ljubljani, dno 16. februarja 1929.
Dr. Ant. B. Jeglič s. r., Dr. Fr. Vodopivec s. r., Dr. M. Natlačen s. r.. škof.	veliki župan.	komisar oblastne
samouprave.
K veselemu prazniku
Slovensko delavstvo slavi pomembeu praznik: otvoritev Delavske zbornice v Ljubljani. Svojemu namenu z največjo smotrnostjo odgovarjajoče poslopje, ki je obenem velik arhitektonski kras našega glavnega mesta, je simbol one veljave in mesta, ki si ga je Delavska zbornica za Slovenijo po primeroma kratkem času priborila v našem javnem in gospodarskem pa kulturnem življenju.
V prvi vrsti je Delavska zbornica največja pridobitev za delavstvo, katerega stanovske interese zastopa. Ker je zbornica legalna ustanova na istem temelju kakor vsa ostala stanovska zastopstva, kolikor jih sploh imamo, pomeni njeno, strogo v okviru zakona gibajoče se delovanje legalizacijo vseh upravičenih delavskih zahtev in teženj, njihovo zakonito zaščito in prizadevanje, da se položaj delavstva čimdaljebolj izboljša v interesu celega občestva in v soglasju z njim. Borba Delavske zbornice za delavske koristi ni zato borba zavoljo borbe, ampak čisto zakonito sredstvo za dosego vsemu državnemu občestvu skupnega cilja: mirnega sežitja vseh stanov v medsebojnem skladu na podlagi socialne pravičnosti, enakopravnosti in upoštevanja drug drugega.
S tem je samo po sebi že naznačen pomen, ki ga ima zastopstvo delavskega stanu za vse ostale stanove in za skupnost. Industrijalec ima pred seboj organiziranega, kulturno izobraženega in svoje važnosti v proizvajalnem procesu zavedajočega se delavca-sotrudnika, ako je delavec šel skozi šolo svojih strokovnih organizacij, ki so izvolile Delavsko zbornico, jo smatrajo za svojo in jo branijo. Tak delavec pa je vse drugačen sočinitelj v gospodarskem proizvajanju, nego je stiskan in izkoriščan suženj, v katerem si topost in upornost podajata roko v čudno zvezo. Po Delavski zbornici se delavec posredno ali neposredno vzgaja k čustvu odgovornosti, skupnosti z drugimi in razumevanju tega, kaj je in kaj ni možno, kaj je v danem trenutku najboljše in kako je resnična in trajna le ona pridobitev, do katere so državljani dozoreli pc. mirnem razvrju in soglasju, čeprav večkrat doseženem po hudih borbah in nasprotjih. Le na ta način se varuje država ugodnih pretresov, se gospodarsko zdravo razvija in se delodajalec ter delavec v skupni odgovornosti in brili ter veselju na obratu zbližujeta In le, kdor se je dela naše Delavske zbornice sani neposredno udeleževal, ve, koliko je storila na eni strani, da podjetništvo spozna v čim večjem blagostanju in v čim višji stopnji življenjskega standarda delavčevega svoje lastno dobro in dobiček — na drugi strani pa, da si delavec pribori pripadajoče važno mesto in veljavo v družbi po organiziranem, discipliniranem in samega sebe brzdajočem nastopu, ki ga vodi zavest, da je tudi delavec član države, neobhoden član občestva, za katerega skupni blagor se čuti odgovornega.
Zato je današnji praznik otvoritve ponosne palače, kjer ima Delavska zbornica odslej svoj dom, dogodek za celo državo, za Slovenijo, za vse njeno prebivalstvo. Tembolj, ker vemo, da naša Delavska zbornica z naravnost vzorno vnemo skrbi tudi za ueposredno kulturno izobrazbo delavstva in zanjo izdaja velike, najboljše naložene vsote, za kar ji je hvaležen ves slovenski narod. Naj bi, tako želimo v duhu naših krščanskih tradicij, vsi stanovi našega naroda in države brez izjeme kdaj po svojih stanovskih zastopstvih složno medseboj za obče dobro delovali, kakor sodelujejo v Delavski zbornici vse tri največje delavske strokovne skupine slovenske. V želji, da bi se naši Delavski zbornici v bratski vzajemnosti v kratkem pridružila še Kmetijska, pa da bi prišlo kdaj do konvergentnega sodelovanja vseh naših gospodarskih sil, vseh tvorcev narodnega bogatstva od podjetnika do delavca in zemljiškega gospodarja, sklepamo z veselimi izgledi v bodočnost
Naša Delavska zbornica pa naj živi, se krepi in raste v blagor naroda in države!
Vse načrte mora pregledati
gradbena oblast
Belgrad, 16. febr. (Tel. »Slov «) Gradbeni minister je izdal nocoj daljšo naredbo, ki se zaključuje tako-le: Noben pooblaščeni podjet-
miU nn ^mn n.atrfA.f' .r ^oln invniti vflrnHK nn
.».a. ».v u... — ^i. v i .v.i . —	' ----- — o - —--- I--
načrtih in tehničnih dokumentih, ki jih niso odobrile gradbene oblasti. Gradbene oblasti morajo posvečati največjo pozornost ''sem slučajem in jih takoj dostaviti. Kdor bi se tej od-rr-dbi ne ooknril. se bo najstrožje kaznoval
Za akcijo so darovali: Knezoškof dr. A. Bon. Jeglič Din 1000.— Veliki župan ljublj. oblasti dr. Franc Vodopivec ..... „ 1000 —
Belgrad, 16. febr. (Tel. »Slov «) Nj. V. kralj jc danes podpisal zakon o kazenskem pravdnem redu, zakon o izvršitvi kazni in zakon, s katerim sc uvaja v veljavo kazenski zakonik. Novi kazenski zakon in zakon o izvršitvi kazni (zakon o lišenju svobode) stopita v veljavo 1. jan. 1930. Kazenski pravdni red stopi istočasno v veljavo za vse dele naše države, razen za Srbijo in Črno goro. Za področje belgrajskega apelacijskeja sodišča stopi v veljavo s 1. jan. 1930. Za področje skopljanskega in podgoriškega apelacijskega sodišča pa 1. januarja 1932.
Zakon o sodnem kazenskem pravdnem postopanju in zakon o izvršitvi kazni ter za"'on, s katerim stopata v veljavo ta dva zakona, tvorijo celoto. Novemu kazenskemu pravdnemu redu je služil kot podlaga hrvatski kazenski pravdni red, v katerem so glavna načela ista kot v drugih pokrajinah, razen v Srbiji in Črni :
Komisar oblastne samouprave
dr. Marko Natlačen .... „ 1000-Ga. Asta Vodopivec, soproga vel. župana......... 1000.—
gori, ki se bistveno razlikujeta od sedaj veljavnega srbskega kazenskega postopka Radi tega predstavlja novi kazenski pravdni red dosedaj eno izmed največjih reform, kar sc tiče sodne pravdne prakse v Srbiji.
Glavne vrline novega kazenskega pravdnega reda so v tem, ker so za to postopanje poklicana izključno le sodišča. Polic'jfke oblasti stot ajo v ospredje samo kot pomožni organi državnih pravdnikov.
Po novem kazenskem pravdnem redu so jodišča: okrajna (sreska), okrožna, aoelacijska in kasacijsko sodišče za celo državo Pri okraj-, nih sodiščih (sreskih) sodi en sodnik za vse prestopke (pregreške), za katere jc zagrožena ječa do enega leta. Pri okrožnem sodišču pa se izrekajo kazni za vsa druga kazenska dejanja, bodisi da jih napravi posameznik ali pa skupina.
Danes vsi na proslavo papeževega jubileja
Pij XI. je gotovo eden največjih naslednikov sv. Petra v Rimu. Vsem je znano njegovo oče tovsko srce, ki bije zlasti za Slovane. Njegova pomožna akcija v Rusiji, njegovo delovanje \ Varšavi, njegovo poznanje slovanskih jezikov, njegovo prizadevanje za unijo na podlagi Ciril-Metodovih idej, z vsem tem si je pridobil velike simpatije in naklonjenosti v vseh slovanskih krogih. Danes praznuje Ljubljana njegov zlatomaš-niški jubilej. Vsi verniki našega mesta se bodo pač zavedali važno.. tega slavlja. Zato se zbero vse verske, vzgojne in prosvetne organizacije danes zvečer v unionski dvorani k slavnostni akademiji. Naj ne bo nobenega člana ali članice katerekoli naših kulturnih organizacij, ki ne bi s svojo navzočnostjo počastil jubileja enega največjih papežev.
Izdaja učnih knjig
bo monopolizirana
Belgrad, 16. febr. (Tel. »Slov.«) Prosvetni svet je imel svojo sejo. Iz Slovenije prisostvuje prosvetni šef dr. Capuder. Na dnevnem redu je bila določitev novih referentov za Hinterlechner-Mazijevo »Aritmetiko za srednje šole«, dalje za priznanje Sturmove »Francoske vadnicec in Waxlove »Aritmetike in algebre« za IV. in V. ra/red srednjih šol, kol učne knjige. Nadalje se je obravnavala prošnja oblastne zaloge šolskih knjig v Ljubljani za odobritev II. dela Prijatelj-Bohinjčevega »Zemljepisa«. Nadaljnja :očka je bilo poročilo gozdarskega ministrstva o učnih knjigah ua rudarski šoli v Celju. Ministrstvo obvešča prosvetni svet, da ustavlja sprejemanje rokopisov za priznanje učnih knjig Hoče se doseči, da bodo učne knjige cenejše ter da se prepreči špekulacija z njimi.
V pismu ministra MaksimoviČa prosvet. nemu svetu se pravi, da se sprejemanje rokopisov za nove učne knjige uslavi, ker se pripravlja zakon o monopolizaciji učnih knjig. Načrt tega zakona bo dal prosvetni minister prosvetnemu svetu na vpogled. Vsi novi rokopisi, ki so prišli pred prosvetni svet in c katerih se dosedaj ni ničesar ukrenilo, sc vrnejo pisliteliem. Glede tistih učnih knjig, za katere se je za novo izdajo zaprosila odobritev, pa se je prosvetni svet obrnil pismeno na ministra za prjasnilo, ali sme te odobritve še izdajati ali ne. Tisti rokopisi, za katere sc bili referenti že določeni in referati že izdelani, pa se izroče prosvetnemu svelu v na daljnje postopanje.
Kupelj-Lesičina »Srbsko-hrvatska vadili-ca« se bo po izvršenih popravkih odobrila. V smislu ministrovega razpisa se vrne Prijatelj - Bohinjcev :>Zemljepis«. Za Sturmovo »Francosko vadnico« se je prosvetni svet obrni! na ministra za mnenje. Nadalje se je sklenilo, da se vrše seje prosvetnega sveta vsakih 15 dni Na teh sejah se bodo obravnavala tudi načelna vprašanja. Prihodnja sejo bo 2. marca.
Tarilni sistem se še ne izpremeni
Belgrad, 16. febr. (Tel. »Slov.«) Železniško ministrstvo je danes sklenilo pogodbo z društvom »Putnik« glede prodaje železniških kart. Pogodba velja eno leto.
Železniško ministrstvo posveča posebno pozornost vprašanju novega tarifnega sistema, ki ga je železniško minis.rstvo obljubilo že takrat, ko je izdalo začasni tarif, ki stopi 1. 3. v veljavo. Takrat se je reklo, da se bo tarifni sistem bistveno spremenil in postavil na popolnoma novo podlago. Gre za to, ali naj se vzame za podlago tarifnega sistema vrednost blaga ali prostornina ,ali pa naj se vzame eno in drugo. Od tarifnih strokovnjauov sme zvedeli, da do novega tarifnega sistema, ia-kega ali takega, lo leto še ne bo prišlo, mar-več šele po dveh letih.
Fin. minister v Zagrebu
Zagreb, 16. febr. (Tel. »Slov.«) Finančni minister dr. Šverljuga in kmetijski minister Frangeš sta imclr konferenco. — Finančni minister je imel dopoldne, predno je pričel sprejemati stranke, dolgo konferenco s pomočnikom Gospodnetičem. Nato jc sprejemal zastopnike gospodarstva. Nato je imel dolg sestanek z bivšim trgovinskim ministrom Krajačem. Opoldm so imeli ministri skupno kosilo. Jutri bo fi nančni minister v poslopju borze sprejemal stranke. Zvečer sc vrne v Belgrad.
Prosvetno ministrstvo namerava poklicati v službo vse tiste, ki so bili tpokojend in k; 5p nimnio 20 Filužbenih let
Vladno delo zaradi event povodnji
Zakon o hudournikih
Belgrad, 16. febr. (Tel. »Slov.«) Vlada je pripravila, kot smo že poročali, zakon o ureditvi hudournikov. V obrazložitvi tega zakona pravi, da so hudourniki pri nas tista sila, ki ne škodi samo prebivals.tvu, ampak splošno narodnemu gospodarstvu. Države kot Francija in Švica, ki so hudournike že dalje časa proučevale in urejevale, so prišle do teh-le nepobilnih dejstev:
Z gozdovi obrastla zemljišča preprečujejo nastajanje hudournikov. Uničevanje gozdov in z gozdi obraslih parcel pospešuje nastajanje hudournikov. Z gojitvijo in širjenjem gozdov se zmanjšuje število hudournikov. Z izsekavanjem gozdov nastajajo novi hudourniki in se njihova razdiralna sila veča.
Radi tega, pravi vlada v svoji obrazložitvi, je treba tej nevarnosti pravočasno priti v okom. Predlaga, naj finančno ministrstvo vsako leto dene v proračun 12,000.000 Din za fond za ta dela. Zakon obsega osem poglavij in devetinštirideset členov.
Zakon ustanavlja osem gozdarsko-tehnič-nih ravnateljstev za ureditev hudournikov. Ravnateljstva so ta-le: v Nišu, v Užicah, Skoplju, Splitu, Sarajevu, Zagrebu in Ljubljani. Zakon našteva podrobno, katere kompetence obdrži država, katere pa pripadejo oblastem. Ker se bo država upravno nanovo razdelila, se bodo izvršile potrebne spremembe sedanje razdelitve.
Razen z zakonom o hudournikih in ureditvijo vodue nevarnosti s te strani, se mini-strslvo največ bavi s tehpično stranjo za slučaj, če bi nasu državo zaiela Doplava. V južni
Srbiji se jo pričel sneg topiti. Nekatere reke so že izstopile. Ta nevarnost ni tako velika v goratih krajih, kot na ravninah rek Drave, Donave in Save. Glavni ravnatelj Milosavlje-vie zagotavlja, da, ne bi bilo pričakovati nič hudega, če bi se sneg normalno topil. Ce pa bi se to godilo hitro, je nevarnost neizogibna. Vse hidrolehnične zadruge so dobile podrobna navodila. Poslali so se jim posebni mobilizacijski načrti in načrti, kako naj se organizirajo delavci, da bo pomoč v slučaju potrebe hilrejša in izdatnejša. Vojni minister je na-prošen za pomoč. Organizirala se je poročevalska služba, da bi bilo ministrstvo čimbolj poučeno o vsakokratnem položaju. Finančno ministrstvo je naprošeno, da v novem proračunu določi kredite za slučaj potreb.
Pred sporazumom z Grško
Kakor vse kaže, bo sporazum z Grško v kratkem podpisan. Na podlagi pogajanj med predsedništvom grške vlade Venizelosom in tedanjim našim zastopnikom zun. min. Sumenko-vičem dne 11. oktobra lanskega leta sklenjenem načelnem sporazumu, so se nato nadaljevala pogajanja z Grško. Takoj v začetku je bil dosežen sporazum o veterinarskem in poštnem protokolu. še trije protokoli pa so ostali nerešeni in sicer železniški, carinski in pristaniški. Sedaj pa jc grški poslanik Polihronijades dosegel tudi za tc protokole sporazum. Grški poslanik je odpotoval sedaj v Atene, da pojasni sporazum. Ce bi grška vlada pristala na argumente svojega poslanika, potem bi bil sporazum v kratkem tudi podpisan
Novi kazenski zakon stopi
v veljavo L !•1930
Zakoni o kazensko pravdnem redu. o izvršitvi kazni in o uvedbi novega kaZ. zakonika podpisani
Po rešitvi
rimskega vprašanja
Rim, 16. febr. (Tel >Slov.<) Po zadnjih informacijah bo Vatikan sklonil, izdati za svoje ozemlje lastne pisemske znamke, ki bodo imele obliko in barve zadnjih znamk, katere je imela cerkvena država leta 1870. Sredi znamke bo slika tiare in nebeških ključev. Okoli pa napis: »Vatikanska država«. Ustanovil se bo tudi poseben poštni urad. odločno se pa oporeka, da bi Vatikan mislil na to, izdajati lasten denar. Število vatikanskih čet tako zvane švicarske garde se ne bo pomnožilo, pač pa se bo povečalo število policistov za 50 mož.
Rim, 16. febr. (Tel. ?Slov.«) Kakor se poroča iz Ženeve, bo generalni tajnik Društva narodov sir Erik Drumond v kratkem potoval v Rim, kjer ga bo sprejel papež v avdijenci. Ta avdienca pa ni v zvezi z domnevanim vstopom Vatikana v Društvo narodov. Dru-monda, ki Je katoličan, sprejme papež vselej, kadar pride pri svojih pogostih potovanjih v Rim.
Trocki v Carigradu
Berlin, 16. febr. (Tel. »Slov.«) Berlinski voditelj levičarskih komunistov in bivši državni poslanec Urbahns je prejel od Trockega iz Carigrada brzojavko. Iti potrjuje, da je Trocki s soprogo in enim 9inom dospel v Carigrad. V berlinskih levokomunističnih krogih so v skrbeh za drugega sina, ki je izginil. Ta sin je že enkrat proti volji GPU sledil svojemu očetu in se naenkrat pojavil v vlaku, s ka.erim so Trockega odpeljali v Sibirijo. Takrat so ga samo z najbrutalnejšo «ilo ločili od očeta.
Carigrad, 16. febr. (Tel. »Slov.«) Kakor se čuje, je Trocki zapustil ruski konzulat v Carigradu. Odpravili so ga z ladjo v Mudanijo ln Bruso. Potrdila te vesti ni dobiti. Trocki-jevo adravslveno stanje je zelo resno radi težke bolezni na jetrih.
Boji in atentati v Mehiki
Newyork, 16. febr. (Tel. »Slov.«) Med mehiškimi zveznimi četami in vstaš' je prišlo v Magdaleni v državi Jaliscc do peturne-ga boja, v katerem je bilo ubitih 25 vstašev in 8 zveznih vojakov. VstaŠi so bili pognani v bee.
Newyork, 16. febr. (Tel. »Slov.«) Vstaši so napadli ekspresni vlak Yurekuaro-Mexiko v državi Michoacan. Položili so na tir bombe, ki so eksplodirale in razbile lokomotivo, nato pa so postrelili 40 vojakov, ki so spremljali vlak, in osebje vlaka ter oropali potnike-Koliko potnikov je bilo ubitih, ni znano, ušla sta samo dva zavirača. Vojno ministrstvo je odredilo, da se morajo železniške proge najstrožje stražiti. Pred osebnimi vlaki bodo v bodoče vozili prazni vlaki.
Alganska zmešnjava
London, 16 febr. (Tel. »Slov «) Po angleških vesteh iz Moskve je Habib ulah poskušal s silo rekrutirati čete in rekvirirati potrebščine, kar je imelo za posledico, da je v Kugistanu izbruhnila vstaja. Vojska Ali Ahmed kana, ki je zbežal, pa ie deloma razorožena, deloma pa je prestopila k Habib ulahu. Plemena v Gela-habadu se posvetujejo o načrtu za napad na Habib ulaha.
Carigrad, 16. febr. (Tel. >Slov.«) V Carigradu se šola 60 afganistanskih častnikov, ki so prejeli od Aman Ulaha brzojavno povelje, da takoj odpotujejo domov. Ofenziva Aman Ulaha proti Kabulu se pripravlja za spomlad.
Prehodna vlada v Španiji?
Pari«, 16. febr. (Tel. »Slov.«) »Journal« objavlja vesti iz Madrida, da se bo Španija vrnila h konstitucijonalnemu režimu. Najprej se bo sestavila prehodna vlada s Primo de Rivero na čelu.
Drobne vesti
Vprašanje kongregacij v Franciji. Proti sklepu finančne komisije, s katerim se zahteve. izločitev členov o zopetni pripustitvi verskih kongregacij iz naknadnega proračuna za leto 1928., bo vlada apelirala na plenum poslanske zbornice in zahtevala zaupnico. 0 naknadnem proračunu se bo razpravljalo začetkom meseca marca.
Uspeh romunskega posojila. Podpisovanje romunskega posojila se je v Parizu, Londonu in Newyorku takoj zaključilo, ker je bilo preveč prijav. Tudi podpisovanje nemške transe je zadovoljivo. Konec roka za podpisovanje nemške transe je določen na 20. februarja.
Vprašanje anuitet. V ponedeljek bo začela repa rac. konferenca obravnati določitev letnih anuitet in plačilnih obrokov. Domneva se, da Amerika noče začeti razpravo o celot-ni vsoti, temveč da hoče začeti razpravljati o letnih plačilih, ki jili zmore Nemčija.
Blazniea zgorela. V Toymni na zapadni obali Japonske je pogorela Maznica. Zgorelo je 11 oseb. dočim jih 8 pogrešajo.
Plinska eksplozija v Pragi. V sredini Vaciavskega trga je eksplodirala podzemeljska plinska napeljava in vrgla mrežo kanala do četrtega nadstropja. Pri tem je bil ubit en delavec, ki ie kidal sneg. drug delavec pa je bil težko ranjen. Nastala je panika. Policija ie tnr zaprl« za promet.
Sovjeti se ne odrekajo Besarabiji
Moskva, 16. febr. (TeL »Slov.«) Centralni aovjet Besarabcev v sovjetski Rusiji je proučeval vprašanje, ali mora izpremeniti svojo taktiko, ko stopi v veljavo Litvinov protokol, katerega je sovjetska vlada včeraj ratificirala, in ki ga je romunska vlada podpisala. Prišel je do zaključka, da mora to vprašanje zanikati. V dotični objavi se izjavlja, da društvo Besarabcev z velikim zadovoljstvom pozdrav-
lja Litvinovo izjavo, da protokol ne rešuje ro-muusko-ruskih spornih vprašanj Dalje se navaja, da taktika društva Besarabcev tudi dosedaj ni nameravala vojne proti Romuniji, pač pa je hotela socijalno revolucijo v Besarabiji, vrniti to deželo Rusiji in bo zato društvo to linijo zasledovalo tako dolgo, dokler ne bo Bcsarabija osvobojena romunskega tujega go-spodstva, veleposestnikov in zatiralcev.
Na zapadu topleje - na vzhodu še mraz
Varšava, 16. febr. (Tel. »Slov.«) Radi novega snega je na vsem Poljskem sedaj prekinjen železniški promet tudi na mednarodnih tranzitnih progah. Lvov je od včeraj odrezan od vsakega prometa, ravno tako tudi manjša mesta na vzhodnem Poljskem.
Berlin, 16. febr. (Tel. »Slov.«) Mraza je btlo danes opoldne samo —5.5. Dasi prihajajo od Sredozemskega morja toplejše struje, bo najbrže radi pritoka mrzleišega zraka od vzhoda temperatura ostala ista, ker vlada .udi v notranji Rusiji, na Poljskem in v Baltiškihdrža-vah še vedno hud mraz. Velik sneg v Nemčiji je ponovno povzročil velike prometne ovire. Iz Londona poročajo, da je tam gosta megla in hud mraz. Parniški promet od Grlnsbyja s pristanišči na kontinentu je ustavljen, ker so reke Moselle, Šelda in Laba zamrznjene.
Dnnaj. 16. febr. (Tel. »Slov.«) Železniški promet v Avstriji se je zboljšal, ker so se porabile vse delavske sile, ki so bile na razpolago, za očiščenje prog in kolodvorov. Na mnogih stranskih progah je promet ustavljen. Ker je glavna češkoslovaška proga Ludenburg— Prerov zopet otvorjena, je bilo pripeljanega na Dunaj že mnogo premoga in živil. Upanje je, da v industriji ne bo mnogo ustavitev obratov. Šte-
vilo brezposelnih je dosedaj naraslo na 340.000
oseb.
Rim, 16. febr. (Tel. »Slov.«) Zaradi trajnega mraza v Benetkah so spremenili star parnik v ledolomilec, ki dela prosto pot po kanalih. Dve Američanki, ki sta hoteli priti na vsak način na otok Lido, sta se na ledu udrli in so ju komaj rešili. Mnogo golobov na Markovem trgu je zmrznilo. Mraz je napravil na vrtovih za 10,000.000 lir škode. V kleteh je zmrznilo vino.
Trst, 16. febr. (TeL »Slov.«) Na postaji Divača je zavozila sinoči lokomotiva v skupino vojakov, ki so čistili proeo. Trije vojaki so ubiti, dva pa težko ranjena.
Praga, 16. febr. (Tel. »Slov.«) Na Češkoslovaškem so zaradi pomanjkanja kuriva zaprli vse šole od 18. do 24. februarja. V Pod-karpatski Rusiji in na Slovaškem je mraz popustil in znaša samo —7 stopinj. Na zahodnem Slovaškem pa je mraz še vedno nekoliko večji. Na Češkem znaša najnižja temperatura —12, v Pragi na —8.
Ženeva, 16. febr. (Tel. »Sk>v.«) V Švici je še vedno mraza —15 do --20 stopinj, le v Ženevi je mraz popolnoma popustil.
Položaj na železnicah se zboljšal
V Vojvodini in Srbiji se topi sneg - Nobene žel. nesreče ni bilo
Belgrad, 16. febr. (TeL »Slov.«) Stanje na progah je po današnjih poročilih tako-le:
Belgrajsko ravnateljstvo: Proga Dolnja Čuprija—Senjski rudnik—Okno je očiščena. Na tej progi so prevozili že 800 ton premoga. Na progi Okno—Ravna reka razsaja huda snežna burja, čiščenje je brezuspešno. Ukrenilo se je vse, da bi se premog redno prevažal. Na progi Paračin—Zaječar se je promet obnovil. Na progi Zaječar—Kriva pira in dalje proti ParaČinu razsajajo snežni viharji, čiščenje se bo podvzelo, ko poneha snežiti. Ob sedanjem viharju je čiščenje brezuspešno.
Skopljansko ravnateljstvo: Sneg še topi. Na progi Veles—Štip je na več mestih voda preplavila progo. Promet se vzdržuje tako, da vozijo vlaki zelo počasi. Na progi Niš—Grmada je promet vzpostavljen. Ker pa razsaja ostra snežna burja, grozi nevarnost, da bo proga ponovno zametena. Oblasti so ukrenile vse, da se promet redno vzdrži. Na ostalih progah je stanje nespremenjeno.
Subotiško ravnateljstvo: Veter je slaboten. Temperatura —12. Zasnežene so proge Vršac—Bela Crkva, Vršac—Pančevo. Delno pa so očiščene proge Kovin—Vladimirovci. Na ostalih progah se vrši redni promet.
Sarajevsko ravnateljstvo: Vreme mirno. Ne sneži več. Temperatura —8. Proga Sarajevo—Brod očiščena. Popoldne ob 4 se je promet vzpostavil. Na progi Sarajevo—Gruž so se odstranile vse ovire in se je vzpostavil reden promet. Na progi Vakuf—Jajce radi žametov ne vozi noben vlak.
Večerna poročila povedo, da je v belgraj-
skem ravnateljstvu stanje nespremenjeno. V območju subotiškega ravnateljstva se je temperatura zvišala na plus 2. Veter je ponehal. Sneg se topi. Proga Kovin—Vladimirovci je še vedno delno zametena. Drugod se je promet vzpostavil.
Zagrebška ravnateljstvo: V zadnjih 24 urah se je položaj na vseh progah zboljšal. Temperatura se naglo dviga. Vse proge se intenzivno čistijo. Na progi Zagreb — Sušak kida oneg okrog tisoč delavcev. Progo so očistili že do Srpskih Moravic. V ravnateljstvu se nadejajo, da bo promet na tej progi jutri ali pojutrišnjem že vzpostavljen. Na progi Ogulin—Gračac se ie položaj znatno zboljšal. Temperatura — 12. Na progi Zagreb—Brod ic nehalo snežiti. Temperatura — 12. Na progah Caprag—Karlovec, Bosanski Novi—Bihač, Varaždin—Golubovac, Zabok—Gornja Stubica je rada velikih žametov ves promet ustavljen. Na teh progah sneži še dalje. Zato se ne ve, kdaj bo mogoče vzpostaviti promet.
Belgrad, 16. febr. (Tel. »Slov.«) Na železniško ministrstvo so danes prišle številne prošnje iz železniških Organizacij, ki prosijo, da ministrstvo dovoli, da se železničarjem, ka so premraženi, ki stradajo in imajo slabo obleko. brezplačno deli čaj podnevi in ponoči.
Železniških nesreč danes ni bilo nobenih. Po posameznih poročilih so ponekod zdrsnile s tira posamezne lokomotive oziroma vagoni, vendar pa brez materialne škode.
Železniško ministrstvo je radi vremenskih nezgod in neprilik uvedlo stalno nočno dužbo v tehničnem in strojnem inženerskem oddelku.
V Sloveniji plazovi glavna ovira
Še vedno težave s premogom
Ljubljana, 16. febr.
Položaj našega prometa je zaradi snežnih plazov in pomanjkanja premoga še vedno jako težak.
Danes ob pol 12 dopoldne je zelo velik močan plaz zasul pro£o med Laškim in Celjem. Dolg je bil 100 metrov, visok pa 8 metrov. Močan ie bil tako, da je celo zasul dve tretjini struge Savinje. Odkopavanje je bilo težko posebno radi tega, ker je na ozkem terenu bilo treba ves sneg sproti odvažati. Delalo je preko 200 delavcev, ki se jim je do poldne posrečil očistiti vsaj en tir, tako da je danes popoldne bil en tir že na razpolago za promet. Drugi trr je bil očiščen do večera. Radi tega plazu sta bila dva mednarodna vlaka dirigirana iz Dunaja preko Maribora, Celovca, Podrošce in Jesenic v Ljubljano, kamor sta despela snoči. Eden je bil izseljeniški vlak tvrdke Cosulich, drugi pa dunajski brzovlak proti Trstu.
Danes zjutraj je močan plaz zasul progo Maribor—Dravograd pri Fali. Zgodilo se je to v soboto ob 1.10 zjutraj. Proga je bila zjutraj že očiščena.
V	soboto opoldne je močan plaz zasul progo Laze—Zalog. Plaz je bil 70 metrov dolg in 3 metre visok. Delavci so do pol 3 popoldne očistili en tir, drugi pa je bil očiščen do noči.
V	soboto ob 5 popoldne je nov močan plaz zasul progo Ponikva—Poljčane pri Lipoglavi. Delavstvo ie za silo očistilo progo v 40 minutah.
V soboto ob pol 6 zjutraj je manjši plaz zasul progo pri Bohinjski Beli. Snežne ovire so bile v pol ure odstranjene.
Druge proge so doslej še obvarovane plazov in žametov. Vendar se je pri spremembi vremena bati še nadaljnjih plazov.
Radi plazov so posebno v nevarnosti sledeče proge; Sava—Zidani most, Zidani most— Celje, Jesenice—Podbrdo in Maribor—Prevalje,
Južno od Brežic promet še ni urejen.
Težji je pa položaj na progi proti Belgradu južno od Brežic, kjer promet šc ni urejen. Na postajah je polno tovornih voz, posebno s premogom, ki čakajo. Ker ne morejo naprej, so postaje natrpane.
Orient-Express, ki bi imel predvčerajšnjim priti v Ljubljano, je prispel iz Belgrada šele danes popoldne in je ob 4 nadaljeval -;vojo pot proti Postojni. Orient-Express, ki bi imel nocoj biti v Ljubljani, je bil danes popoldne ob štirih še v Belgradu.
Še vedno težave s premogom
S premogom je še vedno velika težava. Vozov za prevažanje premoga ima železnica dovolj na razpolago. Težaven pa je odvoz premoga iz rudnikov, posebno radi tega, ker vsled mraza in snega rudniki le s težavo obratujejo, posebno na separacijah. Da železnica pridobi na rezervi premoga, zato so bili včeraj ukinjeni še nekateri potniški vlaki.
iz mariborske oblosfi
Maribor, 16. febr. (Tel. »Slov.«) Okoliški kmetje, ki so prispeli na trg, pripovedujejo o silni škodi, ki so jo prizadejuli sneg in zameti. Po njivah so zamrznile velike množine zakopanega krompirja iu repe. — V Mariboru se zelo občuti pomanjkanje premoga. Prosvetni šef je odredil, da se vse ljudske m srednje šole v mariborski oblasti od 18. d« 25. febr. zapro. Ker je pomanjkanje kuriva tudi na deželi, je posameznim prosvetnim nadzornikom dano na prosto, da po svoji uvidevnosti odredijo prekinitev pouka.
Železniško osebje noč in dan z brezpri-merno požrtvovalnostjo vzdržuje promet. Na koroški progi je promet reden. Vlaki prihajajo iz vseh smeri z velikimi zamudami. Zagrebški brzovlak je prispel namesto ob dveh zjutraj, ob 20. uri. Tržaški brzovlak je prišel namesto ob pol 4 ob 22. • Na progi Maribor— Varaždin vozi samo en vlak. Na progi Pra-gersko—Celje se vzdržuje promet na enem tiru, in sicer do Grobelnega na levem, dalje na desnem tira. — Tezenski kolodvor je ves zatrpan s tovornimi vlaki. Zato se posamezni tovorni vlaki odpremljajo na bližnje postaje Hoče. Račje, Pragersko. Na progi Slovenska Bistrica-mesto je promet ukinjen Zagrebški brzovlak je v soboto sploh izostal.
Seja upravnega odbota
Narodne banke
Belgrad, 16. febr, (Tel. »Slov.«) Pod Bajlo-nijevim predsedstvom sc je sestal upravni odbor Narodne banke. Slovenijo jc zastopal gospod Jelačin mlajši. Na plenarni seji glavnega upravnega odbora se je sklenilo, da se vrši občni zbor delničarjev 10 marca. Istega dne bo imel svojo sejo glavni upravna odbor. Dividenda se je določila na 400 Din. Nato so se določili denarni zneski za javne podpore.
Belgrajske vesti
Belgrad 16. febr.
Seja upravnega odbora gozdarskega društva bo jutri. Obravnavala bo predlog češkoslovaškega kmetijskega ministra Hodže o ustanovitvi mednarodnega gozdarskega zavoda.
V	kmetijskem ministrstvu se je zglasila de. putacija agronomov. Ministru je predložila spomenico, da bi vsa gozdarska društva stopila čim tesneje v stik z ministrstvom.
Novi zagrebški veliki župan dr. Zoričič jc izročil gozdarskemu in rudarskemu ministru na> £rt lovskega zakona. Dr. Zoričič je dobil ie preje nalog, da izdela ta načrt.
V	kmetijskem ministrstvu je gotov zakonski načrt o vodnih zadrugah in bo v kratkem pod pisan.
Zagrebške vesti
V	prosvetnem oddelku zagrebškega veli. kega župana se je sklenilo, da se prične redni pouk na vseh zagrebških srednjih šolah 21. februarja, ako se bodo šole do takrat preskrbel« s premogom.
Na smrt obsojeni član Prpičeve tolpe Vrbanec je znorel. Sodni izvedenec, psihiater Herzog je mnenja, da ne gre za potvarjanje nego da se ga je lotila močna duševna potrtost ki je imela za svojo posledico, da se mu j« omračil um.
Državni svet je zavrnil pritožbo bivšeg« zagrebškega oblastnega odbora glede imenovanja bivšega velikega župana Maksiimoviča ker je pritožba brezpredmetna z ozirom na po ložaj, ki je nastal z zakoni od 6. jan. 1929.
Iličič v „Manon" in „Carmen"
Srbski pevec g Iltčič, član praške nemške opere je fa teden pri nas absolviral dve gostovanji. Pel je z gdč. Majdičevo kot partnerico v operi >Manon-;, snoči pa je nastopil v vlogi Joseja v »Carmen«, s partnerico go Thierryjevo. G Iličič ima simpatičen glas, lepo šolan, prodoren, dasi ni visok tenor. Ima tudi zaokroženo igro in je ugajal, dasi se kot umetnik rdko povzpne v nad povprečnost Gdč. Majdičeva si je v »Manon* znova utrdila priznanje; ga Thierry-jeva kot Carmen pa je vedno bila na višku. G. Iličič ima sedaj absolvirati še »Toeko«, menda prihodnji teden.
Dunajska vremenska napoved: Najbrže bo po večini oblačno brez posebnih padavin. Temperatura se bo še nekoliko dvignila. Morda bo tudi začasno južno vreme s tajanjem j>nega Toplo vreme pa predvidoma ne bo dolgo trajalo.
Novosadska vremenska napoved. Oblačno. Močnih vetrov ne bo. Ponekod bo snežilo.

MARIJA JESIH, soproga železniškega uradnika, naznanja tužno vest, da je gospod
Anton Prelc
policijski kontrolni nadzornik
dne 16. febr. 1929 nenodomn preminul.
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek dne 18. februaria ob 4 popoldne iz mrtvašnice sv. Kri&'ofo na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljnblfans, dne 16. februarja 1929.