to»u..n. utat... v aoiovini	Leto LX1	V Ljubljani, v nedeljo 27. avgusta 1933.	štev. 194 a	Cena 2 Din
Naročnina mesečno 25 Din, i a inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno l)b Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/lll

VENEC
Telefoni uredništva t dnevna služba 205» — nočna 2994, 2994 ia 20M
izhaja vsak dan zjutraj, rasen ponedeljka ia dneva po prazniku
ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 7.a inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79'
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 299J
Za novo lice DZ
(K volitvam v Delavsko zbornico)
Največja in najdragocenejša pridobitev, s katero se lahko naše delavstvo ponaša, je institucija delavskih zbornic po vsej državi, ki so bile ustanovljene po zakonu o zaščiti delavcev iz leta 1921. Od začetka so poslovale z začasnim načelstvom, imenovanim od vlade, nato pa so se vršile volitve, po katerih je vodstvo delavskih zbornic prešlo po zakonu v roke izvoljenih zastopnikov delovnega ljudstva, industrijskih in kmetskih delavcev, ki so po zakonu zavarovani, ter privatnih nameščencev. Od takrat do danes se niso vršile več nobene volitve in so delavske zbornice poslovale naprej preko funkcijske dobe. določene po zakonu. Te dni pa je na željo in neprestane intervencije delavskih zbornic in delavskih strokovnih organizacij razpisal minister za socialno politiko volitve v delavske zbornice v Ljubljani, Zagrebu, Splitu, Novem Sadu in Belgradu, tako da bodo najkasneje v drugi polovici oktobra meseca dobile delavske zbornice novo lice. Ker je pri nas okoli 80.000 delavcev iu nameščencev zasebnih podjetij in ker je interes delavstva na njegovem zakonitem stanovskem zastopstvu zelo velik, bodo letošnje težko pričakovane volitve jako živahne.
Lahko rečemo, da je bila Delavska zbornica v Ljubljani, ki zastopa delavstvo vse Slovenije, vzor vsem enakovrstuim zbornicam v državi. Njeni marksistični večini je stala nasproti močna večina krščanskih socialcev in narodnih socialistov. Brez te opozicije ali proti njej se v zbornici ni mogla niti pokreniti niti izvesti nobena količkaj važna zadeva. Njenemu nastopu in delovanju se je. v največji meri zahvaliti, da je delo zbornice bilo v glavnem stvarno, mirno in vseskozi normalno, pa da so se za splošno korist delavstva predlagali ui storiU plodouosni ukrepi v stvarnem sporazumu vseh treh delavskih strank. Ni niti najmenj retirano, če trdimo, da je Delavska zbornica v jubljanj po svojih pobudah, predlogih in intervencijah ter pozitivnih uspehih pa po marljivosti in požrtvovalnosti svojih organov prekašala vsa druga po zakonu obstoječa stanovska zastopstva, kolikor jih v Sloveniji imamo.
C
Najbolj intenzivno ie bilo delo Delavske zbornice na polju zaščite delavskih interesov, delavskih zaupnikov in delavske socialnopolitičnc za-
:.. \i:...... __-........ i . ..
Poljska, zakaj ti molčiš?
Pro<'nc"!ŠtS lron<q od Ball!ka do Jadrana,
konodaje. Mirno lahko rečemo, da ji ui ušla nobena delavstvu storjena ali nameravana krivica in da je v vsakem slučaju krepko nastopila za prizadete, po veliki večini z uspehom. Pojav naraščajoč« brezposelnosti jc seveda tuko elementaren, dn ga tudi Delavska zbornica ni mogla odvrniti ali veliko zajeziti, toda podpore, ki jih je dajala brezposelnim, dosegajo visoko vsoto. Kjer je le mogla, je skušala zlo brezposelnosti omejiti in ublažiti. Od posledic kapitalizma in njegovih metod krivično prikrajšanim iu oškodovanim ter preganjanim je preskrbela pravno zaščito, po neštetih intervencijah pri delodajavcih pa je preprečila mnogo zla in bede ter dosegala pravične od duha socialnega smisla in čuta narekovane poravnave najrazličnejših sporov med delom in kapitalom. delavci in njihovimi gospodarji. Odločnost, združena z uvidevajočiin taktom, jc po zaslugi Delavske zbornice in njenih organov odnašala v pretežni večini slučajev zmago nad krivič-nostjo in liespametjo. Delavska zbornica pa je s svojim posvetovulnim glasom in z močjo svojega vpliva več ali menj naravnost oziroma posredno sodelovala tudi pri drugih odredbah in zakonih, ki se količkaj tičejo delavstva, nameščencev, vajencev iu delovnih slojev sploh in njen glas je bil v vseh krogih iu na vseh mestih uvuževan. To je treba reči v čast slovenskega delavstva in njegovih zastopnikov.
Rekli smo žc, da gre v veliki meri zasluga za to opoziciji, predvsem drugemu najmočnejšemu klubu Delavske zbornice, krščanskim socialcem, ki so delali v duhu in smislu socialne tradicije velikega Janeza Evangelista Kreka, ki ie delavcem ustanovil strokovno organizacijo že leta 1894. Ne da bi se premaknil za ped od svojih načel in od svojega po zakonih krščanske socialne morale in krščanskega družabnega reda določenega stališča, je klub krščanskih socialcev v Delavski zbornici pozitivno sodeloval pri vs<iki stvari, ki je bila v splošno korist delavskega stanu, delavske stanovske solidarnosti in ljudskega občestva, krščanski socialci so s svojo vseskozi stvarno, samo od višjih načel in interesov narekovano in lojalno opozicijo največ doprinesli k temu, da Delavska zbornica ni tratila časa s praznimi, za skupne delavske stanovske interese škodljivimi prepiri in prerekanji, ampak da je opravljala vseskozi pozitivno delo, kojega objektivnost in uspešnost je bila zajamčena po temeljitem premisleku, debatah in korekturah, katerim jc bil podvržen vsak predlog, ki je prišel v razpravo. Krščanski socialci so tudi skrbno čuvali in čuvati pomagali demokratični ustroj zbornice, njene zakonite pravice in normalno funkcioniranje, tako da je bila Delavska zbornica ves čas obvarovana vsakih nenormalnih stanj in posegov v njen organizem. Njeno normalno delovanje ni bilo nikoli moteno ali prekinjeno in ko je zbornica zaradi predolge nezame-njave svojih zastopnikov ostarela, jc bil krščan-skosocialni klub tisti, ki je najbolj' naglašal potrebo novih volitev, da bi sc zbornica zopet prezračila in osvežila, tako da bo odgovarjala dejanskemu razpoloženju delovnega ljudstva.
Ko tem potom zastopnikom našega krščansko-socialnega delavstva izrekamo priznanje in zahvalo, je spričo novih volitev naša dolžnost tudi ta. da opozorimo vsakega slovenskega katoliškega človeka, ki je pristaš katoliške misli in član katoliške akcije, da po svojih močeh, položaju in vplivu pripomore k temu, da bo oktobra krščan-skosocialno delavstvo izvolilo v Delavsko zbornico zopet močno in častno zastopstvo, ki bo z istim pogumom in stvarnim delom branilo koristi delavskega človeka in gradilo bodočnost delovnega ljudstva lui osnovi načel krščanske pravičnosti in krščanskega svetovnega ter družabnega nazoru. Oktobra vse krščanskosocialno delavstvo naše Jugoslovanske strokovne zveze in našega krščanskega nameščenstva enotno in kompaktno no plan! Za njim in z njim s svojo moralno in javno močjo ter zasebnim vplivom vsak iz katoliških načel živeči človek sploh 1
Varšava, 24. avgusta 1933.
(Od našega dopisnika.)
Navidezno vsa poljska zunanja politika počiva. Velika aktivnost za časa pogajanj za pakt med šti- i rimi velesilami je nekam pojenela. Poljska vlada je napram problemom, ki razburjajo Kvropo, pokazala rezervi ran ost, ki pri nas na Poljskem kakor tudi v inozemstvu vzbuja začudenje in ludi — malo kritike. Zadnje čase je v tem pogledu iiosebno iz- I stopila vladna opozicija, o kateri sem poročal v i svojem zadnjem dopisu, da je v pogledu domoljubja in obrambe poljske neodvisnosti proti Nemcem mnos® bolj radikalna, kot pa so vsaj spočetka bile stranke sedanjega režima.
Rezerviranost aH užalienosl?
Opozicija očita sedanji vladi brezbrižnost, ki pa vendar ni na mestu, tako pravi, ko vodi Hitlerjeva Nemčija tako nevarno ofenzivo proti osrčju Evrope. Poljski vladi vendar ne sme hiti vseeno, ie v dvoboju Avstrija-Neinčija podleže avstrijska republika in če se germanska fronta nevarno pomakne proti evropskemu vzhodu, kajti za Avstrijo pride na vrsto potem Poljska, ker bi Češkoslovaška »ama od sebe in brei velikih muk utonila v prodirajočem valovjn germanizma. Opozicija očita sedanjemu zunanjemu ministru polkovniku Becku, tla je preveč občutljiv, da se je pustil vse preveč spraviti ii ravnotežja, ko ni dosegel, da bi se tudi Poljska udeležila pogajanj sa sporazum štirih, ki bi v tem primeru postal sporazum petili velesil in ker se mu ni posrefiilo, da bi podpis pakta preprečil, ko je enkrat videl, da Poljska ne bo vabljena. On bi se ne bil smel pustiti iiip-ati v neko zamerljivost in igrati užaljenega državnika, ki bi se sedaj rad nekako maščeval nad vshodnimi državami, ki so ga razža-lile, na ta način, da ne kaže reč nikakega zanimanja u probleme, ki tako polno okupirajo politiko evropskega zapada.
Sporazum z Rusijo, približevanje baltskim državam, vse to je bilo dobro in hvalevredno, toda polkovnik Bedi je vse pieveč javno pokazal, da smatra to novo vzhodno politiko poljske države kot
Hfata zveza in Riccione
odgovor na zapostavljanja od strani Francije, Anglije in Italije. Poljska j>i morala ravno nasprotno v sedanjem trenutku, ko se vrši tako ognjevita debata o reorganizaciji Podonavja in ko se delajo poskusi — tudi s podporo francoske vlade — da bi se tudi Nemčija privlekla v sporazum glede novega Podonavja. Poljska bi morala kot edina zapadna velesila poleg Rusije pokazati največjo aktivnost in prevzeti organizacijo obrambne fronte od Baltika do Jadrana proti prodirajočemu nemštvu, ki ga podpira Italija, kajti, tako namreč se je izrazila vodilna osebnost v poljski državi v trenutku, ko bo Nemčija imela moč, da posili Avstrijo, ie vstajenje Polivke postalo že v drugič v njeni tragični zgodovini prazne sanje.
Iz delenzive v olenzivo
Tako kritizira poljsko rezervirano politiko opozicija in v javnem mnenju najdemo prvič dosti značilnega pritrjevanja. Velesila Poljska ne sme držati rok križem, ko hočejo znova deliti Evropo.
Iz navedene kritike govori seveda nekoliko politična intriga prijateljev bivšega zunanjega ministra Zaleskega. ki bi se rad vrnil na svoje nekdanje mesto, vendar moramo objektivno priznati, da odkriva dokaj resnično razpoloženje v političnih krogih, kjer se je zadnje čase pogostokrat slišalo, da se »tistemu, ki ni prisoten, vedno dela k r i v i c a«. In zopet in zopet se ponavlja v istih krogih, da hi bilo potrebno pozabiti na razočaranja z velesilami kakor tudi na neprilike s Češkoslovaško in Jugoslavijo, ki so preprečile Beekov protiobisk v Pragi in v Belgradu. ker čuv-stva so v politiki zelo nezanesljiv pomočnik. V oči-gied nemško nevarnosti ne preostaja ničesar drugega. kot da se poiščejo vezi, ki segajo iz Varšave v Prago in iz Varšave v Belgrad. Ce se stavba enkrat ne posredi, naj se prične znova in to tako dolgo, dokler vztrajnost in železna volja ne bosta premagali vseh ovir. ki še na žalost ležijo na poti do sporazuma srednje in vzhodne Evrope.
Izgovori vladnih krogov v tem vprašanju ne držijo, ln re&erviranosti naše vlade napram problemu Avstrije-Nemčije in Podonavja ničesar ne more
Poljski sunanji minister Berk
opravičiti. 1'pamo, da bo obisk poljskih parlamen-tarccv v Jugoslaviji pripomogel k temu. da se spravi to vprašanje s stranskega tira. kamor je žal bilo savošeno. Italijansko-nemška ofenziva, na kater« tako blagohotno zre tudi 1'aul-Bonrourjevo tunanje ministrstvo v Parizu, zahteva protiofonnive. Vse, kar jo manj, bo postalo iisodepolno sa vse, tudi za nas. Poljake.	W. Rogovvaki.
Ali vsi, ali nobeden!
Beneš in Titu'escu posredujeta, da Hal Ha povabi Jagoslavi o
Belgrad, 26. avg. m. Sestanek med avstrijskim I kanclerjem Dolliussom in Mussolinijem v Riccione v Italiji je zanesel mnogo živahnosti v evropsko diplomacijo. Svetovni tisk se trudi, da bi dvignil zaveso, ki tajinstveno zakriva pogovore obeh državnikov in je nanosil pred javnost že toliko raznolikih, drug drugemu nasprotujočih načrtov o obnovi podonavskih držav, da je težko dognati, koliko je res na vsem tem. Raznesle so se tudi govorice o novih potovanjih državnikov v Rim. Med njimi da sta dr. Beneš in Titulescu, ki naj bi se I našla v prestolici Italije koncem oktobra istočasno z zunanjimi ministri Francije, Anglije in Nemčije. | Vesti, da bi se podal v Italijo s svojima tovarišema Male zveze tudi jugoslovanski zunanji minister B. Jevtič, ne drže in so bile na merodajnem mestu kot neresnične zavrnjene. Ker se čuje, da itali-
Dunajska vremenska napoved. Pretežno jasno, temperatura se bo znižala.
Zagrebška vremenska napoved: Nestalno in zmerno toplo.
janska vlada polaga veliko vrednost na to, da bi se avstro-madjarski gospodarski skupini pridružila tudi Češkoslovaška — sama, to se razume — in ker izgleda na drugi strani verjetno, da dr. Beneš takšne možnosti ne smatra za škodljive interesom češkoslovaške republike, imajo v tukajšnjih političnih krogih vtis, da bosta dr. Beneš in Titulescu, ako sploh pojdeta v Rim, prišla s predlogom, naj se v smislu pakta Male zveze, ki je obvezen tako za Jugoslavijo kakor za Češkoslovaško in Romunijo, italijansko povabilo raztegne tudi na
O čem so se
Avslriia - Italija
London, 26. avg. b. Rimski dopisnik Dailv Maila« poroča te-le podrobnosti Mussolinijevega načrta za odstranitev gospodarskih težkoč na Madjar-skem in v Avstriji, ki so v londonskih političnih krogih izzvale pravo senzacijo. Pri pogajanjih, ki jih je imel Mussolini z Gombosom in Dollfussom. se je dosegel sporazum v sledečih točkah: 1. Italija odstopi Avstriji svobodno cono v tržaški Inki, 2. Avstrija ustanovi trgovinsko mornarico, ki bo plula pod avstrijsko zastavo, katere sedež pa bo v Trstu. 3. Avstrija bo koncentrirala svojo prekomorsko trgovino po možnosti v Trstu, ki bo služil tudi kot izhodna luka za avstrijske izseljence. 4. Italija priznava avstrijskemu blagu pri uvozu v Italijo določene ugodnosti. 5. Italija bo okrepila uvoz iz Avstrije na ta način, da bodo vse italijanske ustanove pod kontrolo države in bodo imele dolžnost kriti svojo potrebo predvsem z avstrijskim blagom.
Jugoslavijo. Morda se bo posredovanju teh dveh državnikov posrečilo, da sprožita novo, koristno diskusijo o italijansko-jugoslovanskih odnošajih, kar bi v mnogem olajšalo kakršnokoli reševanje podonavskega problema, bodisi s gospodarskega, bodisi s političnega stališča. V tem pravcu sc zdi, da se vrši trenutno akcija diplomacije Male zveze.
Pariz, 26. avg. b. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš bo potoval v Rim najbrže v tretjem tednu mesera septembra po končanem zasedanju Zveze narodov. Pred dr. Benešem odpotuje v Rim romunski zunanji minister Titulescu, da se pogaja za sklenitev nove trgovinske pogodbe.
Ijondon, 26. avg. b. Načrt o potovanju dr. Bc-neša v Rim je sprejet v tukajšnjih krogih z zadovoljstvom, ker se v lem vidi odločen korak za zboljšanje odnošajev med Italijo in Malo zvezo.
Ritn, 26. avg. (a) Italijanska in romunska vlada sta se sporazumeli, da se italijansko-romunska trgovinska in plovbena pogodba z vsemi dodatnimi dogovori podaljša za tri mesece, to je od 1. septem-I bra do 30 novembra 1933.
sporazumeli ?
It ali i a - Madiarsha
Sporazum 7, Madjarsko vsebuje razen sličnih točk še določbe o specialnem postopku z madjarskim uvoznim blagom. Italija se poleg tega obveže, da bo prevzela ves presežek madjarske koruze, v kolikor je ne bi mogla prodati drugim državam. Tako hoče torej Italija poživiti avstrijski in madjarski izvoz in rešiti obe državi iz težkega gospodarskega položaja »Daily Mail« naglasa, da ta sporazum ne bo samo gospodarskega pomena, temveč bo imel tudi važne politične posledice, kajti pogodbe so take narave, da se bosta MadjarsRa in Avstrija morali v bodoče močno orientirati v smeri italijanske politike. Mussolinijev načrt, pravi nadalje >Daily Mail«, hoče pritegniti še druge podonavske države v ta sporazum, da bi tako ustvaril za Avstrijo in Madjar-' sko stabilen gospodarski sistem, ki bi jima zagotovil sposobnost do življenja in nudil ugodnosti, kii jih i obe državi potrebujeta.
Rusija se ne boji Japonske
(Tako pišejo „lzvestja")
Če daste n e k n j prgišč H e n k a v kotel, Vam je prt.ije z 'o olajšano. V vodi sa nahajajoče apno se na ta način uniči in penjenje n:i!a čili pralnega sredstva postane dosti j a č j a
Moskva, 26. avg. b. »Izvestija« komentirajo nekatere članke japonskih listov, ki odkrito poudarjajo japonsko težnjo na Kamčatki in na Salialinu. »Iz-vestija« opozarjajo Japonsko, da se moti, če misli, da jc sovjetska Rusija sklenila, da opusti svoje pozicije na Daljnem Vzhodu. Sovjetska Rusija se je že pri oktobrski revoluciji odrekla earističncinu programu teritorialnega osvajanja v Mandžuriji in je zaradi tega tudi pripravljena, da se pogaja za od-stopitev vzhodno kitajske železnice * Mandžuriji, pri tem pa ne dopušča nobenih transakcij, ki hi sc tikale njenega lastnega področja. Vsak poskus, da sc okrne ruska last na Daljnem Vzhodu, ho naletel mi uajodločnejši odpor. Sovjetska vlada in vsa rii ska javnost sta pripravljeni odločno odgovoriti na vsako izzivanje, ki bi ogrožalo pravice in interese sovjetske Rusije.
Tudi Amerika ne
Washington, 26. avg. b. Vlada Združenih držav je sklenila takoj realizirati prvi del svojega bro-dovnega programa, ki je tako zelo vznemiril Japonsko in do gotove meje tudi Veliko Britanijo, brez ozira na vse proteste, samo da zmanjša brezposelnost v Združenih državah. Takoj se bo pričelo z gradnjo dveh velikih matičnih ladij za letala, dveh velikih križark in nekaj manjših enot. Pozimi pa sc bo pričelo tudi z gradnjo ostalih enot točno po programu ameriškega brodovnega programa.
Belgrad. 26. avg. tn. V državni policijski šoli v Zemunu je napravilo danes izpit z dobrini uspehom 121 gojencev, ki bodo sodaj razdoljoui na potumez-
Do pvli€uy5ux€ uprav«*
Volitve v delavski parlament
Solidaren nastop vsega krščansho socialnega delavstva
Nameščenci - nameščenhe!
Dolarska zbornica je delavska in nameščcnska institucija. Zato so volitve v delavsko zbornico veliko važnosti tudi za nameščence.
Volijo vsi nameščenci: sasebni, trgovski iu samoupravni, brci rezllke spola, ki so bili dne 16. avgusta 1933 zavarovani proti bolezni pri OUZD ia trgovskem bolniikem in podpornem društvu ali pri Merkurju ali pri Bratovskih skladnicah. Volijo seveda tudi oni nameščenci, ki niso bili zavarovani, pa bi morali biti zavarovani. -
Volitve bo za društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev vodil poseben volivui odbor: Glavni volivni odbor združenih • asebnih ln trgovskih nameščencev ia volitve v Delavsko« h ornico v Ljubljani. Ta odbor bo z okrožnicami in opozorili v Slovencu, Domoljubu in Slovenskem gospodarju dajal našemu nauieščenstvu vsa potrebna opozorila ia pojasnilo.
Glede namettenskfb volitev m veljavni torej »m« raiglosi podpisanega »olivnega odbora. Vse drugo je neveljavno.
Namelčenei — luunničenket Zavedajte se vai-■Mti teh volitev v ivejo repretentanftno »bomino! Kai a organizacija bo postavila na kandidatno listo ml«, ki M bodo v polni meri savedali svojih IsllBMti 4» vos!
0BDSTVO ZDRUŽENIH ZASEBNIH IK TRGOVSKIH HAMBŠCENCBV SLOVENIJE V LJUBLJANI Prane Peruišek	Franc Kremiar
t l tajnik.	t 6. predsednik.
Delavci - delavke!
Volitve v Delavsko zborniro so razpisane. Vo-livno pravico ima vsak delavec in nameščenec, ki je bil dne 1H. avgusta 1983 (odnosno bi moral biti) bolniško zavarovan pri organih bolniškega zavarovanja ter je plačeval 5% prispevek za Delavsko tbornico. To se pravi, da bodo volili vsi bolniško zavarovani delavci in nameščenci, ki so zavarovani od 2. razreda dalje.
Volitve ho za Jugoslovansko strokovno zvcao vodil poseben volivni odbor, imenovan: Glavni volivni odbor JS/, fa volitve v Delavsko zbornico v Ljubljani. Ta je od 16. avgusta 1933 v permanentni funkciji, je Iz sebe organiziral posebne okrožne in krajevne volivne odbore, o ivmor so naši člani obveščeni po posebnih okrožnicah.
Za sedaj je važno, da vsak delavec in delavka ugotovi, je-li hnlnlSko zavarovan. Kogar delodajalec ni zavaroval, naj zahteva, dase takoj naknadno prijavi, ker le tako bo prišel do volivne pravice v svoj delavski sastop.
Vsi dopisi in rasglasi Glavnega volivnega odbora Jugoslovanske strokovne iveze bodo podpisani p« načelniku (podnačelniku) in tajniku Jugoslovanske strokovne zvez*. Vse drugo je neveljavno. V vseh volivnfh za<N.>vah se Je obračati samo na ta volivni odbor, v kolikor ne prihajajo v poštev naši okrožni in krajevni volivni odbori, e katerih sestavi in funkcionarjih boste posebej obveščeni t okrožnicah.
Za vse naše delavstvo velja: Z elanom v t o | i v n o kampanjo s stvarnimi in samo s stvarnimi argumenti brez vsakih osebnostnih primesi.
GLAVNI VOLIVNI ODBOR JUGOSLOVANSKI? STROKOVNE ZVEZE ZA VOLITVE V DELAVSKO ZBORNICO V LJUBLJANI
Rozman Jote I. r. tajnik JSZ.
Rutar Jože L r. 1. p od načel ni k JSZ.
Seja osrednjega tajništva DZ
(Proračun 920.000 Din - Dohodki 920.000 Din - Stroški 920.000 Din)
Belgrad, 26. avgusta, m. Na sejo osrednjega tajništva Delavskih zbornic, zadnjo pred novimi volitvami, so se zbrali delegati llič, Jasnič bi Pavi-čevič iz Belgrada, Železni Jc, Terseglav in Uratnik b Ljubljane, Medič, Unger, Jakšič In Rajkovič Iz Sarajeva, Petek iz Zagreba, Caut, Milller in Petrovič iz Novega Sada ter dr. Tripo, Satirovič in Curič iz Splita.
Poroča glavni tajnik Delavskih zbornic dr. Zivko Topalovič. Po raznem drobižu pride kot prva točka nn dnevni red računski zaključek centralnega tajništva za leto 1932-83. Dohodki, ki se stekajo iz dolžnost n ih doprinosov Delavskih zbornic v Belgradu, Zagrebu, LJubljani, Sarajevu, Novem Sadu In Splitu, znašajo (»20.000 Din (proračun je znašal 1 milijon dinarjev). Stroški znašajo 920.000 dinarjev. Proračun je znašal 920.000 Dtn Finančna kontrola (Negoslav llič, Rado Celešnik in Mllenko Jaanič) je računski zaključek pregledala in našla, da je pravilno sestavljen in popolnoma točen ter predlaga absolutorij, kar delegati soglasno odobrijo.
Zve*a stavbnih delavcev Jugoslavije se je obrnila na centralno tajništvo z vlogo, v kateri slika žalostni položaj stavbinskega delavstva v Južni Srbiji, kjer se gradijo železnice. Teh delavcev je tam »koli 8000, dnevna n«cwda pa znaša 12, 18 do 35 dinarjev pri delovnem času 10 ur dnevno, delovni |K>goji pa so izredno težki. Gradbena podjetja preskrbujejo delavstvu hrano sama, računajo jo pa 50 do 80 odstotkov dražje od tržnih cen, tako da delavstvo po več mesecev ne dobi nobene gotovine na roko. Delavoi spijo večinoma na deskah na kraju dela samega. Borza predlaga širšo anketo, da se pogledajo in proučijo te razmere, katerih je kriv predvsem inozemski kapital, ki dela izvršuje. Centralno tajništvo izroči to zadevo bel-grajski delavki zbornici.
Za počitniški dom delavskih otrok na AVr.li se dovoli 5000 Din.
Minister za trgovino in industrijo je poslal osrednjemu tajništvu Delavskih zbornic dopis, v ■ katerem pravi, da so se v novem obrtnem zakonu, i ki je bil uveljavljen lani, pokazale tiskovne in ro- I dakcijske napake, ki sk> morajo odpraviti samo z novim zakonom. Ker v zakonu ne sme biti nejasnosti in ker se mora povsod enako izvajati, Je treba, da se obrtni zakon novelira. Ministrstvo poziv« Delavske zbornice, da predložijo izpreminje--vahi« predloge, ki jih smatrajo za potrebna. Cen- j tralni tajnik dr. Topnlovič ima daljše poročilo, v knterem ugotavlja, da delodajalci vse države dv-lajn z vsemi kriplji na to, da so socinlno-politični del novega obrtnega zakona razveljavi. Napad na novi obrtni zakon je naperjen v prvi Vrsti "proti odpovednemu roku. proti obrtnim sodiščem, ki jih na primer v Južni Srbiji nploh ni, proti obrtnim nadaljevalnim šolani in zaščiti vajencev, proti njihovim stanovanjem, vobče proti določbam, ki ščitijo vajence in delavstvo sploh. Zato se je bati, da ne bi delodajaM porabili priložnosti »stilistične« poprave zakona zato, da rte soc.ialno-politični del tega zakona sploh briše Zato je treba, da Delavske zbornice to preprečijo in z vsemi močmi nastopijo proti temu. da se obrtmi zakon ne izkvari, .ne poslabša ter da se ministrstvo na to opozori. Na vsak način pa je treba, predno se pristopi k ^stilistični« novelizacijt zakona, da s<e skliče javna anketa o tem važnem vprašanju To je bilo soglasno sprejeto.
Nato so je vršil razgovor o pred stoječih volitvah. Zastopniki posameznih Delavskih z.bornic poročajo o pripravah za volitve, sestavi glavnih volilnih odborov itd. Delegati naglašajo potrebo, da se zasigurajo popolnoma svobodne volitve in da se storijo tozadevni koraki.
„Znižanje plač nikdar ne bo rešilo
krtZe<( »Slabo plačan delavec je slab hupe c"
Radi aktualnosti vprašanja posnemamo iz »Faktorskega glasnika«, glasila »Faktorske zveze Jugoslavije«, članek z naslovom: »Ali so cene grafičnih izdelkov previsoke«?
Mnogokrat te čujejo od konzumentov grafičnih izdelkov pritožbe, da so cene grafičnih izdelkov previsoke. Pri tem izvestne stranke posebno rade poudarjajo, da so plače nastavlijeocev v grafični stroki previsoke ter jih kaj rade primerjajo s plačami drugih nastavljencev, posebno državnih uslužbencev. Visoke plače v naši stroki, tako pravijo, preveč podražijo vaše izdelke in trgovec ali obrtnik, pa tudi posredno kupovalec časopisov in knjig ne morejo s pridom rabiti teh izdelkov, ker so zanje radi visoke cene nedosežni. Take pritožbe se večkrat slišijo in nehote se moramo sami sebe vprašati, jeli trditev teh ljudi res upravičena, ali pa je samo izliv nekritične samoljubnosrti napram nasiavljencem stroke, ki se je v moderni dobi morajo posluževati, ki pa jim neposredno ne dajo nobenega haska. Poskušajmo v nekaj vrstah stvar objektivno pretehtati.
Če primerjamo grafične izdelke z izdelki drugih strok glede na njih ceno, vidimo, da je v mno-žinskem proizvajanju teh izdelkov tudi obenem njih cenenost. To je činjenica, ki je temelj vsem kalkulacijam teh izdelkov. In vendar naletimo pri tem na primere, da so knjige ali časopisi recimo nemškega trga v isti obliki in z isto vsebino večkrat dražji kakor naši jugoslovanski. Kako to? Saj drugi narodi štejejo svoje naklade na tisoče, mi pa kvečjemu na nekaj sto, in bi torej v ceni morala biti velika razlika. Ni vseeno, če izhaja dnevnik v nakladi 50.000 iztisov ali pa 5000, kajti od 5000 dalje so vsi tisoči v resnici tako poceni, da tudi za onih 5000 znižajo ceno na minimum. In vendar naši časopisi niso dražiji od inozemskih! Odgovor na to ie pač ta, da se mi zadovoljimo z mnogo manjšim dobičkom kakor veliki inozemski listi že glede na to, ker vemo, da bi naš narod dragih časopisov ne mogel kupovati. Poleg tega je pa časopisno podjetje tudi zelo riskantna stvar, ki je odvisna od nešteto perturbacij političnega življenja. Zato se bo pri nas posameznik pač težko odločil za izdajo kakega večjega časopisa, ker bi bil tako naložen denar zelo nesiguren in neplodonosen. Majhen na-
rnH c-rvv/% in hnfiomn Ulinh temu imeti avoie luie
v vseh strokah, se moramo zadovoljiti z majhnim dobičkom, dostikrat pa jih moramo izdajati tudi v izgubo. Če bi lajiik vedel, da velja moderen srednji rotacijski stroj daleč nad milijon dinarjev, da velja stavni stroj 250 do 400 tisoč dinarjev, da je treiba vedno novih vsakovrstnih nabav, ki gredo v tisoče in tisoče, bi pač ne pretiraval o cenah naših časopisov. Plače nastavljencev, stavcev, tiskarjev in pomožnega osebja pri celi stvari ne prihajajo odločilno v poštev. Največ izdamo za investicije.
Ako sem prej poudaril, da mezde grafičnega delavstva niso edino odločilne za cene produktov, sem hotel s tem reči, da se mezde delavstva itak regulirajo po medsebojnih pogajanjih na izvestni standard. Preslabo plačano delavstvo ne more biti dober konsument, to poudarja vsak uvideven gospodarstvenik. Gotovo bi se splošni konsum dvignil, če bi bilo delavstvo vseh strok tako plačano kakor jc delavstvo grafične stroke. Zato se mi vsa taka očitanja zde neosnovana in neupravičena. Prilagodenje navzdol nikdar ne bo rešilo krize, pač pa jo zamore omiliti prilagodenje navzgor.
Če Konkretno ugotovimo cene grafičnih izdelkov moramo reči, da so naši jugoslovanski izdelki dostikrat kljub mnogo manjši nakladi ceneijši kakor inozemski. V splošnem je časopisje cenejše, knjige pa, če dosežejo večje naklade, so tako poceni, da se človeku dostikrat zdi nemogoče, kako se zamore na pr. za mal denar Din 20 dati kar štiri do pet knjig z ilustracijami in najraznovrstnejšo vsebino. Pa tudi merkantilnim tiskovinam so cene tako zmerne, da jih lahko vsak obrtnik nabavi. Če plača obrtnik za tisoč komadov pisemskega papirja z natiskom firme v obliki 4° rccimo Din 180, je gotovo ta cena dovolj zmerna, saj izhaja s to količino navaden obrtnik gotovo dve do tri leta, kar velja torej na leto Din 60, ali na dan 17 par. Kakor pa smo že v početku poudarili, je glavni vzrok nerganja čez predrage tiskovine ta, ker ljudje nimajo neposrednega haska od njih. Če pa bi globlje premi slili, bi videli, da posredni hasek v največ primerih daleč odtehta marsikak neposredni in prišli bi do tega, da bi rade volje izdali še kaj več za lične tiskovine, ki so najboljša reklama za vsakega poslovnega človeka. Na nas pa je, da takim strankam raztolmačimo pomen lepe tiskovine in uspeh ne bo izostal.	Q. M.
604 S
Solnce in NIVEA
CREME * ODE
Uživajte svoj prosti čas na zraku in solncu, kadar le utegnete, toda vzemite vedno seboj NIVEA! Naglo boste zagoreli in nevarnost solnčarlee je tomala odstraircna. Toda nikdar se ne solnčite i nu.krim telesom, temveč ga vedno prej natrite. Nivea krema učinkuje v vročini prijetno ohlajajoče, v hladnih dneh vas pa obvaruje Nivea.
olje pred premočnim ohlsjenjem Nivea se ne da nadomestiti, niti ponarediti, ker vsebu e EUCER T, kot nobeno drugo sredslvo za negovanje ko<.e.
Nivea ja pocenit krema Din 3'50. 6—, 12 —, 25'—.
Pogreb ministra lileudorierja
Zagreb. 20. avg. c. Danes popoldne je bil ob veliki udeležbi prebivalstva, javnih delavcev in zastopnikov oblasti pokopan v Zagrebu bivši minister narodni poslanec Mirko Neudorter. Krsta je bila v mrtvašnici na Mirogoju popolnoma zasuta z venci in cvetjem. Na pogreb je prišel tudi zastopnik kralja, divizijski general Damjanovih v spremstvu ge-nernlštabnegii polkovnika Lokarja, razen tega pa so se ga udeležili ministri dr. Štefan Srkulj, dr. La-voslav Hanžek, Pavel Matica, bivši ministri dr. Ma-žuraniČ, dr. Frangeš, dr. Šverljuga, Preka, dalje senatorja Teslič in Gaj, narodni poslanci Kovač, inž. šega, Šiftar, dr. Elegovlč, Milan Dobrovoljac, dr. Pele, dr. Mirko Dušen. Ko so truplo prinesli iz mrtvašnice, je gledališki zbor zapel žalostinko, nato pa je opravil molitve župnik iz Sv. Ivana dr. Tr-
buhH z dvema asistentoma. V imenu narodne skupščine .se je |Hjslovil od pokojnika tajnik narodno skupščine Ante Kovač. Na grobil sta govorila tudi še dr. Centič in zlatarski okrajni načelnik Kri-žanac.
Zlatar, 20. avg. c. Včeraj popoldne so obduci-rali truplo pokojnega m nistra ^eudorferip na njegovem posestvu. Dognajo se je, da je bil minister zadet ))0 treh krogbh iz. avtomatske pištole, kalibra 6.75 in da so vsi trije streli bili smrtonosni. Smrt je nastopila v par minutah radi kkrvavitv«.
Danes so bile zopet aretirane tri osebe, ki so osumljene, da »o izvršile atentat na Neudorferja-Vondar pa se zdi. da so morilci zbežali na Madjar-sko.
Pšenični sporazum
London, 26. avg. (a) Snočna seja, na kateri so delegati pšeničn« konference podpisali dogovor, je trajala eno uro. Mnogi delegati so tudi pri teij priliki ponovili svoje prejšnje pridržke.
Sporazum določa v glavnem to-le: Mednarodna cena pšenici naj bo 12 zlatih frankov za rtot ali 63.08 zlatega centa za mernik. Glavne izvozni-ške drŽave bodo izvozile 1. 1934 skupno 560 milijonov mernikov. Vrhu tega bodo v prihodnjih letih omejile pridelek za 15 odst. Uvozniške države pa bbdo morale svoje carine prilagoditi gori navedeni mednarodni ceni. Vrhu lega so si podonavske države pridržale pravico, da uravnajo svojo proizvodnjo po svojih notranjih potrebah in razmerah. Pogodba bo trajala dve leti. Sedanja ccna merniku pšenice je med 53 in 54 zlatimi centi. Snoči pa je na liverpoolski borzi že poskočila ccna pšenici za nekaj točk, čim so zvedeli, da je bil v Londonu sklenjen sporazum.
V svojem zaključnem govoru je kanadski zastopnik Bennett izjavil, da jc ta sporazum prvi korak k širšim gospodarskim sporazumom, ki na-j olajšajo in po možnosti rešijo sedanjo svetovno stisko. Podobno so govorili tudi drugI delegati, ki so vsi pozdravili spora/um. Zdaj se bodo morale izvozniške države med sabo sporazumeti o razdelitvi izvozniških količin za 1. 1933-1934. V angleških trgovinskih krogih dvomijo, da bi 22 od 31 držav, ki so 'pogodbo podpisale, bile sposobne, da jo 'levedejo. ' • "
BnlltansM teden
Belgrad, 26. avgusta, (a) Prometni minister |e dovolil 50% popust na železnicah in državnih ladjah zdravnikom in njihovim rodbinam iz Jugoslavije in tujine, ki se udeleže zborovanja balkanskega tedna v Belgradu od 11. do 13. septembra 1933.
Tudi minister za socialno politiko in narodno zdravje je dovolil zdravnikom državnim nameščencem in volonterjem ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, ki bi se želeli udeležiti balkanskega medicinskega t-e^na od 11. do 13. septembra, tridnevni dopust poleg dopusta potrebnega za potovanje.
Veslaške tekme v Badimaešti
Budimpešta, 26. avg. (a) Drugi dan veslaških tekem za prvenstvo Evrope je minil ob zelo ugodnem vremenu. Po eni strani ni bilo hude vročine, po drugi strani pa ni bilo vetra. Kakor so že včeraj sporočili, Jugoslovani na današnjih tekmah niso sodelovali pri tekmovanju četvercev s krmarjem, da ohranijo svoje moštvo v bolj-Si kondiciji za tekmo osmercev.
Pri tekmi dvojcev brez krmarja so zmagali Jugoslovani in se tako kvalificirali za jutrišnji finale. Dosegli so čas 6.50/8. Pri sklfu Je bila ogorčena borba, v kateri Je naposled zmagala Švica pred Češkoslovaško in Jugoslavijo. Zmagoviti Švicar je dosegel pri tej tekmi čas 6.48/8, med tem ko je Jugoslovan dosegel 7.35/4. Na tekmi četvercev brez krmarja so zmagali Holandci s 6.15 pred Poljaki (6.19/4). Jugoslovani so prispeli četrti s 6.32/2. Z velikim zanimanjem »e pričakuje današnja semifinalna tekma osmercev,
Belgrajskc vesti
Belgrad, 26. avg. m. S kraljevim ukazom jo
upokojena Vida Dimnik, učiteljica v Mariboru.
Belgrad, 26. avg. m. Bivši glavni urednik dnevnika »Narod«, dr. Kamber, je prejel obvestilo notranjega ministra, da je dnevnik končnoveljavno ustavljen in ne more ponovno izhajati niti pod drugim imenom.
Belgrad, 26. avg. m. Davi je priplula na savsko pristanišče druga motorna ladja »Junak«, ki jo je naročila Rečna plovidba. Tretja tovorna ladja »Vitez« bo prispela v naše rečno vodovje v sredini meseca oktobra.
Belgrad, 26. avg. m. Dne 3. in 4. sept. se bo vršil v Banjaluki občni zbor jugoslovanskega gozdarskega združenja.
XX. zagrebški zbor
2. dO 11. IX. 1933.
Splošni mednarodni veliki vzorčni seiem
za vse vrste blaga s posebnimi razstavami: Naše rude in kamenie I Tekstil in volna / Narodna domača obrt in čipke / Preliranhena industrija / Hotel - Hiša - Kuhinja - Radio / 9. in 10. IX. Kanorinska velika razstava In sejem plemenske živine (200 konj, 700 govedi.
po 200 svinj, ovac in koz) Proti predplačani legitimaciji Zagrebškega velesejma na jugoslovanskih železnicah 50% (brezplačni povratek), v sosednih državah 25—33"/• popusta Na jadranskih parobrodih se plača cena nižjega za višji razred. Legitimacije so dobivajo v vseh večjih krajih pri »Pulniku«. denarnih zavodih ali zastopnikih zagrebškega velesejma.
Vita! Vodušek:
Nedeljske misli
/.u dvanajsto pobinkoštno evangelij it Luke 10, 23—3?: Prilika o usmiljenem Samarijanu.
To priliko zna osuk akoro na pamet. A vendar jo marsikdo rad kar prezre. Godi se podobno kakor o priliki, da so nekateri brezbrižno hiteli mimo napol mrtvega človeka: mnogi gredo mirno mimo teh Jezusovih besedi in se jim zde njihova pota in besedičenja veliko važnejša in nuj-neiša. Vendar bo obveljalo zn vselej: Kjer ne bo velikih Samarijnnoo, dobrih ljudi, ki bodo vedno in povsod sejali dobroto in ljubezen, tam ne bo nikdar srečnega in veselega življenja, četudi bi bilo na zunaj ose šc tako pravično urejeno, tukaj niti modrost niti borba niti sita ne oživljajo in ne dvigajo človeka, temveč samo ljubezen, in naj bo še tako tiha in ommliena.
Tole pa stoji današnji priliki za uvod: >Jezus je rekel svojim učencem: Srečne oči, katere vidijo, kar vi vidite! Zakaj povem vam. dn so mnogi preroki in kralji želeli videti kar oi vidite, pa niso videli; in slišali, kar vi slišite, pa nišo slišali.<
Teh besed so še nikdar nisem tako iino ra-vedel, kot zadnjič, kn tem proti večeru prišel t) belokranjsko Marijino cerkvico na trži ju nad Vinico. Človeku se skoro zazdi, da jc prišel v dom svetnikoD. Ob vseh straneh nešteto božjih podti&'; t širokega baročnega oltarja kar stopa k človeku množica svetnikov izmed zvitih stebrov, in potem Marija v kipu, v treh velikih podobah in še ves svilen kip nn prestolu sredi cerkvice, da včasih neso Marijo romarjem naproti.
Vta ta preobloiennst, deloma odbijajoča človeška oblika in neokretnost (ki po nešteto cerkvah tako zemeljsko teži in naravnost moti globoko vernost) je nema priča, nema izpoved silnega človeškega hrepenenja, ki želi gledati in poslušati Boga. To je bilo hrepenenje kraljev in to je še vedno hrepeneje tudi najzapuščenejšega berača na cesti. Gledali, videti liogal Imeti ga pred seboj in strmeti vanj... Vsak hip, vsak dan — in potem vedno znova odhajati o življenje z božjo ljubeznijo v srcu, ki je ni več teika razodevati in dajali bližnjemu.
A na misel mi je prišel tudi oni Jezusov blagor (iz Janeza 20, 29): >Blagor tistim, ki niso videli in so verovali.t
Blagor tistim, ki ne zro vsak dan Jezusu v oči. a vendar verujoči nosijo Njegovo ljubezen v življenje. Blagor tisttm, ki jih ne zmoti in zbega zemeljska revščina in neokretnost, ko nas preprosto spominja na Boga, temveč jim najmanjša stvarca nevidno govori o Njem, ki srno mu dolžni veliko vero in ljubezen. Brez teh ne bomo šli v večno življenje.
Koroški akademiki v Belgrada
Belgrad, 26. avg. m. V teku današnjega dne je prispela v Belgrad manjša skupina slovenskih akademikov iz Koroške, ki potuje po Jugoslaviji. Koroški akademiki so dobili prenočišče v tukajšnjem dijaškem domu, hrano pa jim je dala na razpolago za časa bivanja v Belgradu uradniška menza v nabavijolni zadrugi državnih nameščencev. Koroški akademiki se bodo zadržali v Belgradu predvidoma do torka, nakar bodo odšli v notranjost Srbije.
Kongres mladih intelektualcev
Kakor smo že poročali, bo prihodnjo nedeljo 3. septembra v Ljubljani I. kongres Zveze mladih intelektualcev. Kongres se bo vršil v magistratni dvorani (v slučaju večje udeležbe v dvorani Mestnega doma). Kongres se vrši pod pokroviteljstvom rektorja ljubljanske univerze in predsednika Zveze duševnih delavcev gosp. dr. M. Slaviičn. Pripravljalni odbor je s pripravami na delu in je določil kongresu sledeči podrobni spored:
Dopoldne ob 9 otvoritev kongresa s pozdravi zastopnikov, nato si slede referati: Sodobno stanje in naloge mlade inteligence — can<l. prof. 13ojc Etbin. Maribor; Ročni in umski delavec — dipl. učitelj šegula Pavle, Maribor; Brezposelnost mlade inteligence (teoretični referat) — književnik Grahor Ivo, Ljubljana, praktični referat — učitelj Pukl Josip, Ljubljana; Pomen narodne vzgoje v narodni šoli — priv docent dr. Gogala Stanko. — Debata.
P(»l>oldne ob pol 3 pričeitek popoldanskega dela: Referat o organizaciji ZMI — prof. Ku ret Niko, Klanj. Nato slede referati zastopnikov posameznih stanov in krožkov ter debata o resolucijah I. kongresa in dr.
Za kongres smo zaprosili četrtineko vožn jo. Vse, ki se nameravajo kongresa udeležiti, prosimo, da to sporoče po dopisnici nu naslov pisarne Pripravljal, odbora za 1. kongres mladih intelektualcev, Pražakova ulica 8/11. Ljubljana. Osebno se lahko priglasite vsak večer od 7 do S v istem lokalu.	Pripravljalni odbor.
Stev. 1»!
■^LOVBMBCc, da» P.fgMta 1988.
Stran 3.
Najvažnejše določbe občinskega reda
Po »Službenem listo" 29. aprila 1933
Ker se bližajo občinske volitve, prinašamo najvažnejše določbe občinskega zakona, ki jih mora ▼edeti vsak volivec.
I.	Kako volimo občinski odbor?
Občinski odbor volimo s splošnim, enakim, neposrednim in javnim glasovanjem (§ 26). Volitve sc vršijo po kandidatnih listah, ki morajo vsebovati toliko kandidatov in namestnikov, kolikor ima občina odbornikov (§ 36).
II.	Koliko odbornikov dobijo po-
samezne občine?
1.	Občine, v katerih je število prebivalcev Manjše ko 3000, imajo 18 odbornikov;
2.	občine od 3000 do 5000 prebivalcev dobijo 94 odbornikov;
3.	občine od 5000 do 8000 prebivalcev 30 odbornikov;
4.	občine od 8000 prebivalcev ali več pa 36 odbornikov.
To število občinskih odbornikov se lahko zni-te z občinskim statutom, ki ga odobri ban, toda tnižba sme znašati največ tretjino po zakonu določenega števila odbornikov (§ 25).
III. Kdo ima pravico voliti c1
(Aktivna volivna pravica)
V	olivno sposobnost imajo vsi prebivalci, ki »o ♦pisani v Tolivni imenik občine (§ 26).
IV. Volivni imenik.
V	volivni imenik se vpiše vsak moški državljan, če je dovršil 21. leto starosti in če je najmanj šest mesecev nastanjen v občini; to ne velja za državne in samoupravne uslužbence, ki se vpišejo v ▼olivne imenike one občine, v kateri imajo svoj službeni sedež (§§ 1., 2. zakona o volivnih imenikih — Službeni list od 12. septembra 1931).
Začasno izgube volivno pravico: 1. oni, ki so obsojeni na robijo ali zapor, daljši od leta dni, dokler se ne vrnejo v pravice; 2. oni, ki so :bio-jeni na izgubo častnih pravic, za čas, dokler traja U kazen; 3. oni, ki so v stečaju (konkurzu); 4. oni, ki so pod skrbstvom, in 5. oni, ki so z razsodbo izgubili volivno pravico zaradi volivnih kaznivih dejanj (§ 4 zakona o volivnih imenikih).
Županstva izvršijo vsako leto v januarju popravke volivnih imenikov, tekom februarja odnosno marca sodišče volivne imenike potrdi.
Potrjeni volivni imenik ostane stalno razgrnjen pri županstvu in okrajnem sodišču.
Vsakdo ima pravico volivni imenik pregledati, prepisati, razglasiti in natisniti ter bodisi zase, bodisi za drugega zahtevati njegov popravek (§§ 5—8 zakona o volivnih imenikih).
Glasovati smejo samo oni, ki so v volivnem imeniku.
Popravek volivnega imenika se rahteva ustme-no ali pismeno fbrez takse) od županstva ali le pismeno od okrajnega sodišča. Zahtevanim popravkom se morajo priložiti dokazi, polnoveljavne javne listine. Zahtevo popravka v volivnem imeniku mora županstvo rešiti v 5 dneh, in sicer vroči svojo rešitev onemu, ki je popravek zahteval, takoj, čim ee javi v 5 dneh, in tudi onemu, ki se ga popravek tiče, če je kdo drugi zanj zahteval popravek. Če županstvo v 5 dneh ne izda nobene rešitve o zahtevi popravka, se smatra, da je županstvo popravek odklonilo. V tem slučaju se lahko pritoži na okrajno sodišče.
Proti rešitvi županstva je možna pritožba na okrajno sodišče in sicer v teku treh dni pri županstvu ustno ali pismeno. Županstvo mora na zahtevo dati vsakomur potrdilo, da se je pritožba poslala sodišču in kdaj (§§9—14 zakona o volivnih imenikih). Kdor hote ne vpiše v imenik oseb, ki jih je dolžan vpisati ali namenoma ne izbriše onih, ki so ttmrli ali izgubi volivno pravico, se kaznuje z zaporom do treh mesecev ali do 3000 Din.
V. Kdo sme in kdo ne more kandidirati za občinskega odbornika?
(Pasivna volivna pravica)
Za občinskega odbornika more biti izvoljen tisti občan, ki ima volivno pravico po zakonu o vo-liroih imenikih in ki je dovršil 25. leto starosti.
Od volitve so izključeni in ne morejo biti odborniki;
1.	občinski uslužbenci, dokler so v aktivni službi;
2.	uradniki tistih oblastev, ki vodijo neposredno nadzorstvo nad občino;
3.	tisti, ki so z občino v pravdi, dokler se pravda ne dovrši;
4.	občinski dobavitelji, podjetniki občinskih del in zakupniki občinske imovine in dohodkov;
5.	tisti ki morajo položiti račun o opravljanju občinske imovine ali o opravljanju kakega občinskega zavoda ali o kakem poslu, ki ga jim je občina poverila, dokler ga ne položijo;
6.	tisti, ki brez opravičenega razloga niso »nrejeli odborniške dolžnosti ob poslednjih volitvah;
7.	tisti, ki stalno uživajo vzdrževanje ali podporo iz občinskih ali drugih javnih sredstev, razen državnih;
8.	tisti, ki so s predsednikom ali člani uprave v krvnem sorodstvu do vštetega četrtega kolena ali v svaštvu do vštetega drugega kolena (§ 28).
Drugih trajnih omejitev pasivne volivne pravice zakon ne določa. Le v enem slučaju ne morejo biti pri prvi naslednji volitvi izvoljeni oni, katere je ban razrešil po §§ 129 in 130 zakona o občinah. Ta zakon je razglašen v »Službenih novi-nah« dne 15. aprila 1933 in je stopil v veljavo 60. dan po razglasitvi, to je 15. junija 1933, Oni bivši občinski odborniki, ki so bili razrešeni na podlagi §§ 129 in 130 zakona o občinah po 15. juniju 1933, bi po besedilu § 132 tega zakona ne mogli biti izvoljeni za občinskega odbornika pri prvih naslednjih volitvah.
Dotična določila o zakonu se glasijo:
§ 129. Ban razreši predsednika občine, člane občinske uprave in odbornike, ko se ugotovi, da nimajo pobojev, ki se zahtevajo v tem zakonu. Odločba o razrešitvi v primeru iz točke 4. § 28 »clja od dneva, ko se je primer pojavil.
Ban more po predhodnem zaslišanju razrešiti predsednika občine, člane občinske uprave, ooedi-nc odbornike ali ves odbor, ako svojih poslov ne vršijo v redu. Ostanejo pa na svojih položajih do pravomočnosii odločbe.

Proti odločbi bana je dopustna prttoSba na upravno sodišče v roku osmih dni, proti razsodbi slednjega pa ni nadaljnjega pravnega sredstva.
§ 130. Nadzorno oblastvo zadrži izvršitev rešitev in izjav občinskega odbora, občinske uprave, predsednika občine ali krajevnega odbora, ici so važnim občnim državnim interesom škodljive. Ban more radi takih rešitev in izjav razrešiti občinski odbor, občinsko upravo ali predsednika. Proti tem odločbam o zadržanju, odnosno o razreševanju se more priglasiti v roku 15 dni pritožba na ministra za notranje zadeve, proti čigar odločbi ni nadalj-nega pravnega sredstva.
§ 131. Nove volitve se izvedejo najkasneje v 2 mesecih po razpustu občinskega odbora.
§ 132. Ne morejo biti izvoljene pri prvi naslednji volitvi osebe, razrešene po 2. odstavka 8 129, in osebe, razrešene po § 130, ako pri razpravljanju in odločanju niso nasprotovale spreistju odločbe ali izjave.
Še ena omejitev:
Duhovniki in osebe, ki ne znajo pisati ter aktivni ali samoupravni uslužbenci ne morejo biti postavljeni za kandidate na prvih šestih mestih kandidatne liste (§ 29).
VI. Kandidatne liste.
Kandidatna lista vsebuje:
1.	Rodbinsko in rojstno ime, poklic in stan kandidatov in namestnikov;
2.	datum in kraj izdaje;
3.	podpise predlagateljev.
Kandidatna lista sme imeti svojega predstavnika ali namestnika v volivnem odboru, kar je treba označiti na kandidatni listi pod imeni kandidatov. Če je v občini več volišč, se določi predstavnik in namestnik za vsako volišče (§ 37).
Kandidatna lista se preda ▼ dveh izvirnih izvodih okrajnemu sodišču v potrditev in sicer neposredno pri sodišču ali preko županstva vsaj osem dni pred volitvami.
Listo predata dva pismena predlagatelja to je: dva izmed predlagateljev, ki so kandidatno 'iito podpisali.
Z izvirnimi listinami se preda tudi pismeni pristanek kandidatov za odbornike in namestnike in po en izvod kandidatne liste brez imen predlagateljev za vsako volišče.
Če je lista predana županstvu, jo mora županstvo poslati v 24 urah sodišču. Sodišče pregleda listo v 48 urah in jo potrdi, ko se prepriča, da je sestavljena po predpisih, če ni po predpisih sestavljena, jo zavrne in obvesti vlagatelje. Odločba sodišč? o zavrnitvi in potrditvi kandidatnih list ie dokončna (§ 38).
Od sodišča potrjene kandidatne liste se ne smej več popravljati ali izpreminjati. razen če kak kandidat umre ali izgubi pogoje, določene z zakonom (kakor omenjeno v § 28). V tem slučaju pa je sprememba mogoča samo do tretjega lae pred volitvami (§ 40).
VII. Kako se vrši glasovanje?
Dan volitev, kraj, kjer se glasuje, objavi obč. upravi najmanj 30 dni pred dnem, določenim za volitve.
Na vsakem volišču posluje volivni odbor treh članov; v občini, kjer je več volišč, posluje tudi glavni volivni odbor, ki sestoji iz vseh predsednikov poedinih volišč in enega občinskega odbornika ali namestnika.
Predstavniki kandidatnih list imajo pravico prisostvovati poslovanju volivnega odbora in glavnega volivnega odbora ves čas volitev, in podajati pripombe, ki se na zahtevo vpišejo v zapisnik. Voliti sme volivec samo enkrat (§§30—35).
Volivni odbor ne sme nikomur zabraniti, da glasuje, kdor je vpisan v volivni imenik (§ 42).
Nobeno oblastvo ne sme v nobenem primeru klicati volivca na odgovor zaradi glasu, ki ga <e oddal pri volitvah (§ 43).
Glasovanje traja od 7 do 18. Če nastane nered, volivni odbor volitev lahko prekine; če traja to preko ene ure, se ob 18 podaljša volitev za toliko časa. Ob 18, odnosno podaljšani uri glasujejo le tisti, ki so še na dvorišču ali pa v poslopju volišča.
O vsem se mora voditi točen zapisnik (§§ 44 do 45).
VIII. Kdo je izvoljen?
Tista lista, ki je dobila največ glasov, dobi dve tretjini občinskih odbornikov; ostanek pa se porazdeli na druge liste tako, da se število glasov vsake ostalih list deli z 1, 2, 3 in tako po vrsti in vzame z list, ki imajo največji količnik po vrsti po en odbornik do potrebnega števila.
Če pa dobi najmočnejša lista absolutno večino glasov, to je več ko vse druge skupaj, se ji poleg dveh tretjin pridelijo tudi odborniki od ostanka, kakor drugim listam.
Če dobita dve listi enako število glasov, se naslednjo nedeljo volitve ponovijo (§ 47).
IX.	Kdo je izvoljen za župana?
Predsednik občine (župan) je oni odbornik, ki je bil izvoljen kol nosilec najmočnejše kandidatna liste (§ 69).
Občinsko upravo (poprej svetrvalci) trorijo predsednik in člani. Število članov določi ob Hn*ki odbor po potrebi in glede na število odbornikov in obseg poslov; članov more biti 2 do 5 Člani so drugi in naslednji z najmočnejše liste izvoljeni odborniki.
Osebe, označene v § 29, ne smejo priti v upravo.
Predsednik in člani uprave ne smejo biti med seboj krvni sorodniki do vštetega četrtega kolena, ali v svaštvu do vštetega drugega kolena. Ako obstoji ali nastopi tako sorodstvo, odpade oni, ki jc nižji v vrsti na listi (§ 70).
Imamo torej tri organe: občinski odbor, občinsko upravo in predsednika (župana).
X.	Podrobnejše odredbe banovin-
skega sveta.
Banovinski svet ima po zakonu o občinah z uredbo predpisati:
1.	sestavo kandidatnih list;
2.	sestavo in poslovanje volivnih odborov;
3.	postopanje pri glasovanju.
Uredbo banovinskega sveta mora odobriti minister za notranje zadeve, razglasi pa jo ban (§ 51).
Zoper vročino sveae perilo
NTč ne osveži bolj kakor sveže perilo, kadar je vročina. Seveda — mora biti zares sveže, čisto in mora propuSčaH zrak. Zato ga moramo prati z dobrim milom, ki se da do čistega izplakniti iz perila in ne zadela vlaken. Šele tedaj je perilo res čisto in zadosti luk* njičasto za vroče poletne dni.
Samo
GAZELA
TERPENTINOVOMILO
<370 9-55
^E PER/IO e/sro
IN ZRA'

Črna slika iz Trbovelj
Trbovlje, 26. avg.
Tukajšnji pridobitni krogi so sestavili spomenico o gospodarskem stanju Trbovelj in njegovih prebivalcev. Hočejo jo osebno izročiti g. min. predsedniku Srskiču v Rogaški Slatini.
Spomenica navaja, da je v času ugodnih gospodarskih razmer preteklih let TPD od tukajšne-ga rudnika plačevala na vseh raznih davkih in dokladah okroglo 20 milijonov Din letno. Delavske plače so znašale na leto približno 80 milijonov, kmetje so lahko prodali v Trbovlje les in poljske pridelke. V zadnjih letih se je priselilo v Trbovlje okoli 400 obrtnikov in trgovcev, ki so vsi lahko shajati. Tako je očitno, da je premogovna industrija važen činitelj v narodnem gospodarstvu.
Toda ta lepa slika se zadnja leta obrača in kaže vedno žalostnejšo stran. TPD je izkazala za zadnje leto samo dva milijona dobička, vsled tega pade davčna podlaga za štiri petine in bo občima prejela na račun družbenega davka 2 milijona manj. Trgovci in obrtniki, ki so v upanje na dobre j čase investirali in se zadolžili pri tuk. denarnih zavodih za okoli 12 milijonov Din in dajali blago na kredit, tako, da jim delavci dolgujejo za prodane življenjske potrebščine štiri in pol milijona. V sedanjih razmerah pa skoro ni misliti, da bi mogli te dolgove vračati. Pri rudniku se dela samo 12 do 14 dni na mesec. Zaslužek niti za živež ne zadostuje, kaj šele za obleko in odplačevanje dolgov.
Spomenica trboveljskih trgovcev in obrtnikov
V občini je polno ljudi, ki so brez dohodkov za preživljanje, onemogli starčki, otroci brez staršev, ki se obračajo na občino za podporo. Pokojnine iz predvojniii časov, na katere so se mnogi zanašali, so popolnoma nezadostne. Saj dobiva okoli 800 oseb od tistih starih pokojnin od Bratovske skladnice 40.851.20 Din, ali na osebo mesečno 4 Din 50 par. Občinski ubožni sklad jih podpira s 500.000 Din na leto. Posebno poglavje so brezposelni v občini. Spomenica navaja, da je v občini 600 fantov in deklet od 14 do 18 leta, ki vsled pomanjkanja dela še nikoli niso bili zaposleni, nadalje jih je okoli 1200, ki so svoječasno že delali. Oni prihajajo trumoma na občino in zahtevajo, da se za nje nekaj ukrene.
Občina prihaja v obupen finančni položaj, ker nima za tekoče leto pričakovati v proračunu določenih dohodkov, med tem ko so izdatki ostali isti, oz. se še večajo. Obrtniki in trgovci so vsled navedenih prilik v obupnem položaju, zato jih je najhujše zadelo, da se jim je poleg vsega še od davčne oblasti povišala zgradarina za 100 do 400%, obeta pa se še tudi povišanje pridobninskega davka. To stanje ne more trajati dalje. Gre za obstoj 17.500 prebivalcev našega kraja, da se jih obvaruje pred popolnim propadom.
Pričakujemo, da bodo zastopniki tuk. gospodarskih strok našli razumevanje na najvišjih mestih in uspeli s svojimi predlogi za omiljenje gospodarskih razmer vsem slojem prebivalstva rudniških revirjev.
Silna toča v laškem okraju
Sv. Rupert n. Laškim, 23. avg. 1933.
Silna vročina skoro celi letošnji avgust je nekako skušala popraviti hladno mokroto malodane cele pomladi in polovice poletja; končno je začela pritiskati suša, ki je v zlasti nižje ležečih, prodnatih in peščenih poljih savinjske doline in jaške kotline napravila precej škode na jesenskih sadežih. Pasji dnevi so se upeljali v vsej svoji znani vehemenci in bili večkrat naravnost neznosni — saj je kazal toplomer več dni zaporedoma do 35" C; a vsak poljedelec je bil več ali manj zadovoljen s suhim vremenom, da le toče ni. A dva dni pred potekom pasjega termina pa je prišla nesreča: v ponedeljek, dne 21. avg. se je nebo polagoma prevjeklo z oblaki, prišel je pohleven, tako težko pričakovan dežek, ki je docela ohladil vroče ozračje; temperatura je kmalu padla na 15" Celz. — A človek naj ne hvali dneva pred večerom: v torek, po pohlevnem dežku, se nebo naenkrat stemni, in 9 dopoldne je nastopil narav-
nost mrak; tedaj pa parkrat votlo zagrmi, bliski začnejo švigati po nebu, in v trenotku se vlije silna ploha, par minut pozneje pa se usuje toča med strašnim viharjem v neverjetni množini, da v par minutah pobeli vsa tla. Vihar je imel smer od zapada proti vzhodu. Strašno je klestila toča po Doblitini nad Laškim, čez del Svetine, zadela kos Sv. Ruperta in vihrala dalje čez Sv. Štefana pri Zusmu proti hrvaški meji. Samo 10 minut je bilo dovolj, da je uničeno vse polje: najhujše so zadeti vinogradi, ki so dobesedno popolnoma uničeni, potem ajda, ki je v tla pomandrana; velika škoda na ninklu, koruzi, zelju in sploh na vseh jesenskih j sadežih. Žalostno je pogledati uničena poija; kmet ! — siromak leze vedno bolj globoko v revščinol
V noči od sobote na nedeljo, dne 20. avg. je v Trobendolu gorelo pri Centrih Alojziju. Zgorelo je vse: hram, hlev, kozolec. Pogorelec je bil zavarovan. Ker se sumi požig, je oblast vzela zadevo v roke.
V soboto se otvori
ljubljanski velesejem — Gotovo ste 23 pripravili načrt, po katerem naj se izvede Vaša
letošnja učinkovita
velesejemska časopisna reklama o
SLOVENCU"7

J
Kličite telefon št 29 921
Ako ne, Vam je ..Slovenčev" oglasni oddelek vedno na razpolago. Priporočilo v „Slovencu" Vam zagotovi zaželjeni uspeh. Ne odlašajte na zadnji dan/
Ljubljanske vesti:
Pri sv, Krištofu po jo zahvalno pesem
V cerkvi sv. Krištofa v Ljubljani pojo danes pri vseh treh službah božjih slovesno zahvalno
pesem. In kaj je ne bi? Dolgo in težko je bilo •Jelo za stavbno dovoljenje za tako potrebno povečavo cerkve sv. Kri&tofa.
'22. avgusta je bil pa tisti veliki dan, ko je podpis škof. ordinariata pogodbe za svet za sveto-kriško cesto končal to delo z zmago za vernike sv. Krištofskega okraja. Okolica se je globoko oddahnila. Konec bo neznosnih cerkvenih razmer v desetkrat premajhni cerkvi sv. Krištofa. V cerkev bodo šli lahko brez nevarnosti za zdravje, morda celo za življenje. Še to jesen bo stavba toliko dozidana, da bodo severne stene cerkve prebili v novo cerkev sv. Cirila in Metoda in novih 600 ljudi bo dobilo v nji več prostora in zraka bodo dobili dovolj, da se bo dalo dihati.
Ko se bo ta teden zadrla prva lopata v zemljo za fundamente na pokopališču, bodo zvonovi sv. Krištofa s slovesnim pritrkavanjem naznanila okoličanom in celi Ljubljani ta veseli dogodek.
To slovesno pritrkavanje bo pa obenem mila prošnja tudi tisočev pokojnih iz grobov za cerkvijo na vsa srca za podporo in i>oinoč, da se bo to delo moglo tudi kaj kmalu dokončati. S tem, da se je s povečavo rešila cerkvica sv. Krištofa pred poru-šenjem, je gotovo ustreženo tisočem src Ljubljančanov in prebivalcev Kranjske. Cerkev sv. Krištofa
jo namreč svetišče vseh slovenskih src, zlasti vseh
Ljubljančanov. Skozi to cerkev so šli stotisoči meščanov svojo zadnjo pot — v hladni grob k večnemu počitku. Potoki najgrenkejših solza so jo celili 1(38 let obstoja pokopališča namakali in posvetili v svetišče naših src.
Z začetkom povečave cerkve sv. Krištofa bo pa zgodovinski dan za ves slovenski narod, ker se bo s tem storil prvi korak na uresničenju mogočnih načrtov g. Plečnika, ki naj to pokopališče ohranijo za vedno in ga uarede za 6rce vsega slovenskega naroda, v slovenski panteon. Tu sem, pride mogočna stavba >Hrama Slave«, cerkve sv. Cirila iu Metoda za katerim se bo uredilo slavnostno pokopališče kamor naj pridejo vsi že umrli naši veliki narodni možje in žene in vsi ki še bodo umrli. Povečava cerkve jenamreč prva etapa celotnega tega načrla.
Cela povečava bo stala zgotovlijena nekako pol milijona. Toda do sedaj nabrana svota znaša komaj še le 270 tisoč- Ker pa cerkveno predstojništvo ne more delati dolgov se bo za sedaj pozidalo samo toliko kolikor bo ta denar dovolil t. j. sirov zid, streha, okna in vrata. Vse drugo bo moralo počakati novih svot darov. Vendar je cela okolica prepričana, da bodo kakor Ljubljančani tako tudi ostali Slovenci z veseljem pomagali, da bo mogoče celo delo izvršiti žo prihodnje lota Spomin na stotisoče pokojnih pri sv. Krištofu to zasluži.
Mariborske vesti:
Romantika naših splavarjev
Maribor, 26. avgusta.
S porastkom dravske gladine jo zavladalo v mariborskem Pristanu zopet živahno življenja Dnevno pristajajo splavi, ostanejo čez noč ter od-plujejo zopet s prvim svitom dalje. Zvečer se nabira na mostu množica in opazuje vrvenje na splavih, ki jih razsvetljujejo plameni ognja, pri katerem s.i splavarji kuhajo svojo skromno večerjo. V Mariboru se ustavljajo v&i splavi, ki plujejo iz Dravske doline. Tu imajo splavarji svoja starodavna zbirališča v pristaniških gostilnah, sklepajo se nove kupčije, uajemajo »kniiašk iu >hlapck za dolge vožnjo do Belgrada in Se dalje po Donavi. Zanimiva so ta zbirališča. Ob večerih se razprede pri mizah ob vinu iu tobaku čisto svojevrstna spiavarska latinščina, sivolasi krmaši pripovedujejo o svojih doživljajih in mladina zvesto posluša. Dravski splavarji so ali IPohorci ali pa Duplečani Razlikujejo se po predpasnikih, ki jih nosijo splavarji iz Dupl>eka, dočim jih Pohorci nimajo, pač pa imajo zato »kurašfeder« za klobukom. Služba na splavih je težka in nevarna, zaslužka pa ni bogvc kaj. Krmariš dobi na dan 50
Vpišite letos svojega sina, svojo hčerko v enoletni
TRGOVSKI TEČAJ,
ki ga prireja Trgovski učni zavod v Ljubljani, Pražakova 8/IL - Uče strokovni profesorji po najboljšem praktičnem učnem načrtu. Cene zmerne. - Pišite po prospekt!
Tudi koprive človeka žive
Marsikdo zasJuži letos v Ljubljanici vsaj najpotrebnejše za življenje. Trde in žuljave so roke, ki vihte kramipe in lopate: brez moči v mišicah in kosteh ni zaslužka pri poglobitvi Ljubljanice. So pa še drugi, ki ob Ljubljanici zaslužijo skromne dinarje. Kdor najde pot na desno obrežje na Šolskem drevoredu zn mesarskimi stojnicami, bo večkrat opazil sključeno postavo, ki je skoraj popolnoma skrita v nad meter visokimi in gostimi koprivami.
Starikava ženica si je skrčila pot med bohotno rastoče koprive, kjer počasi, a vztrajno prodira naprej. Z malo rovnico razkopava nizki plevel in peščeno prst, katero prepletajo razmeroma dolge in močne korenine kopriv. Njena utrjena roka pogumno ruje cele šope kopriv, katere prijema za spodnje dele stebel. Ni videti, da bi jo kaj poklo.
»Čujte, kaj sc nič ne bojite kopriv? Saj vas mora vendar strašno peči, ko rujete koprive z roko in potem še trgate korenine od stebel?*
»Veste, ni tako hudo, če je človek navajen. Peče že, peče, pa ne škoduje. Saj pravijo, da so koprive za revmatizem prav dobre.«
»Vi nabirate samo korenine od kopriv. Ali so zdravilne?«
»So, so. Za čaje jih precej rabijo. Saj si skoraj pri vsaki bolezni lahko s koprivami pomagaš.«
»Koliko pa dobite za kilogram korenin?«
>Kakor je. Včasih malo več, včasih malo manj. Tako okrog nekaj dinarjev se suče cena.«
»In kje jih prodajate?«
>V glavnem po lekarnah, pa imam tudi nekaj strank, ki prav rade kupujejo pri meni
57 ur peš k ljubljanskim slovesnostim
tudj druge zdravilne rože. Korenine od kopriv nabiram sedaj zato, ker je pravi čas.«
j Pa zaslužite pri koprivah toliko, da lahko živite?
»Oh, saj sem stara iu z malim zadovoljna. Če si ne morem privoščiti boljšega, za malo kofetka pa še vedno zaslužim.«
Preselili smo se
na Aleksandrovo cesto 7
7ellha zaloga obleh za gospode In blaga s poljubnih množinah
Drago Schwab, Uublmna Zasačena vlomilca
Včeraj zjutraj sta bila pri poskusu vloma za-Bačena dva mlada vlomilca. Zasačil ju je v zgodnjem jutru nočni čuvaj Alojzij Moliar, jco sta poskušala vlomiti v skladišče Želeaničarske nabav-Ijalne zadruge na Masarykovi cesti. Čuvaj je tedaj prišel mimo in je slišal neki ropot iz skladišča. Mohar je oba vlomilca, ki sta bila že v skladišču, prijel, toda vlomilca sta se mu upirala in se pričela boriti z njim. Enemu obeh mladih tatov se je res posrečilo iztrgati in pobegniti. Drugega pa je Mohar zadržal tako dolgo dokler ni prišla na pomoč policija, po katero je Mohar telefoniral. Prijeti vlomilec je 16-letni S. B., pokvarjen fante iz Ljubljane. Povedal je, da sta prišla s tovarišem ponoči k Ranzingerjevi špediciji, tam preplezala ograjo, ki loči dvorišči Ranzingerjeve špedicije in nabavljalne zadruge, odtrgal nekaj desk zadaj za skladiščem in splezala v skladišče. Pripravila sta si že zaboj masti, ki sta jo skrila. Nameravala sta jo pozneje odnesti in prodati. Prijeti vlomilec je bil izročen sodišču, drugega, ki je potegnil, pa policija še išče. Ker je njegovo ime znano, se ne bo več mogel dolgo skrivati.
Kaj bo danes?
Kokodelski dom ob 19: Komedija »Veleturist«.
0 Komedija »Veleturist« na vrtu Rokodelskega doma. Nocoj ob 7 bo vprizorilo Kat. društvo rokodelskih pomočnikov »Vcleturista«. Zanimanje t a to predstavo je veliko, kar ni nič čudnega, ko jc prva vprizoritev te komedije dosegla tako sijajen uspeh in izzvala pri občinstvu toliko smeha in dobre volje. Ponovi se igra le na splošno željo in to samo še danes, zato ne zamudite prilike in si nabavite vstopnice že dopoldne med 10 in 12 v Rokodelskem domu, Komenskega 12. Ob neugodnem vremenu bo prireditev v dvorani,
•) Za današnji poldnevni izlet Krščanske šole za stolno župnijo sc zbirajo člani in njih prijatelji ločna ob pol dveh popoldne pred glavnim kolodvorom.
Upraviteljstvo I. mestnega otroškega vrtca
sporoča: Vpisovanje v I. mestni otroški vrtec na Ledini bo t. in 2. septembra, vsakokrat od 9 do 12.
Vpisovanje v otroški vrtec na dr. Krekovi gospodinjski šoli v Šiški bo 1., 2. in 3. septembra Redni pouk se bu priču! 4. scpttuiuia. — 0!.........
bo tudi vpisovanje za posebne ure v francoščini, nemščini, glasbi in drugih šolskih predmetov. Pojasnila se dobe pri vpisovanju.
© V glasbeno šolo »Sloge« sc vrši vpisovanje gojencev v dnevih od 4. do 9. septembra dnevno od 8 do 12 in od 15 do 18 v šolskih prostorih v Ljubljanskem dvoru, Pražakova ulica. Dne 11. septembra bo razdelitev učnih ur in 12. septembra pričetek rednega šolskega pouka.
Proti tedenski odšhodnsni Din 10'-
Vam posodimo izvrstno »Jubilarko«! Ob enem Vas naučimo fotografirati!
Drogeriia GregorlC, d. z o. z.
LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 5
© Šolska kuhinja NJ. Vel. kraljice Marije (Atcna) sporoča dijaštvu, ki se vozi z vlakom v šolo in reflektira na prehrano v šolski kuhinji, da mora vložiti tozadevno prošnjo osebno do 7. septembra na drž. šolski polikliniki v Ljubljani, Res-ljeva 10. Nekolekovani prošnji morajo biti priloženi točni overovljeni podatki o Imovinskem stanju, družinskih prilikah in naveden uspeh v šoli, Letos se bodo sprejemali tudi učenci, ki stanujejo v Ljubljani, na celodnevno prehrano, a lc proti polnemu plačilu. Pojasnila daje vodstvo drž. šolske poliklinike.
0 Konji se splašili. Precej huda nesreča se je pripetila v petek popoldne na Dunajski cesti 59-let-nemu delavcu Janezu Ježku delavcu iiz Savelj pri Ježici. Ježek je peljal po cesti dvovprežen voz ter je sedel na njem. Zaradi nekega avtomobila ali motornega kolesa pa so se mu konji splašili in Ježek je padel z voza ter dobil hude notranje poškodbe.
IGNACIJ NAROBE, TAPETNIK, j
GOSPOSVETSKA CESTA ŠTEV. 16 (PRI LEVU)
...........;
O Naval v bolnišnico. Čeprav smo še sredi ! poletja, vendar traja naval v bolnišnico še vedno. Da še več sedaj zateka v bolnišnico celo več ljudi, kakor pa pozimi, čeprav bi bilo pričakovati obratno. J Povprečno sprejme bolnišnica dnevno okolico 80 \ bolnikov, nekaj pa jih tudi redno odkloni. Dosedaj ! je bolnišnica sprejela letos 14.400 bolnikov. Kakor i vse kaže, bo letos prvič odkar ta bolnišnica stoji
I — če izvzamemo seveda vojna leta, — da bo spre-' jetih nad 20.000 bolnikov.
© Nesreča na lokomotivi. Med vožnjo iz Logatca v Borovnico se je v petek ponesrečil 31-letni kurjač, državnih železnic Anton Korošec. Na lokomotivi je padel tako nesrečno, da je dobil resne notranje poškodbe ter je moral v bolnišnico.
© Avto povozil akademika. V bolnišnico se je zatekel 32-lelni akademik Jože Ledenik. Ledenika '
Maribor, 25. avgusta.
Pisali 6nii o treh mladih, požrtvovalnih fantih iz Sv. Petra pri Mariboru, ki so hodili 57 ur peš, da so se lahko udeležili jubilejnih slovesnosti na ljubljanskem Stadionu 30. julija t. 1. Požrtvovalne fante je sprejel v Gornjem gradu jubilant nadškof dir. A. B. Jeglič ter jih za zgledno požrtvovalnost pohvalil. So to od leve na desno: Lojze Knuplež, Rudi škamlec in Tone Fluher. Fotograf, ki jih je naslikal, je bil bolj počasen pri izdelavi in zato smo se z objavo slike treh požrtvovalnih slovenskih in katoliško zavednih fantov nekoliko zakasnili. Bog jih živi!
□	Zadnja pot Hohnječeve mame je pokazala, kako veliko spoštovanje je uživala blaga pokojnica povsod in med vsemi ljudmi, s katerimi je prišla v stik. Pogreba, ki se je vršil v Čadramu na tamošnje farno pokopališče, so se udeležili med drugim kanonik Čižek, minister Vesenjak, bivši mariborski župan dr. Juvan, sedanji župan Maribora dr. Lipold, biv. narodni poslanec Žebot, odvetnik dr. Macarol. Sv. mašo zadušnico je opravil konjiški arhidijakon Franc Tovornik ob asistenci župnikov Paniča in Vajde; vodil je tudi pogreb ter izrekel blagi pp-kojnici ob odprtem grobu krasne poslovilne besede. Pogreba se je udeležilo 18 duhovnikov. Žalostinlce so ji zapeli domači čadramski pevci. Pod visokim Pohorjem je našla blaga pokojnica svoje poslednje počivališče. Ohranimo jo v blagem in trajnem spominu!
□	Trideset let miture. Tridesetletnico mature so praznovali te dni v Mariboru sledeči gospodje: Dr. Ignac Fludernik, profesor v Mariboru; Pavel Glančnik. veleposestnik na Pragerskem; Martin Jurhar, župnik v Brežicah; Franc Mravljak, gimnazijski ravnatelj v Celju; Karel Pestevšek, višji policijski svetnik v Ljubljani; Ivan Prekor-šek iz Celja; Friderik Rataj, katehet iz Trbovelj; Mičoš Štibler, načelnik oddelka Privildgirane agrarne banke v Belgradu; Karel Trbnik, prof. v Mariboru in inž. Viktor Turnšek, profesor v Ljubljani Od skupnega števila vseh takratnih maturantov jih je devet že pokojnih, pet pa jih živi v inozemstvu. Sestanka se je udeležil tudi njihov nekdanji profesor šol. svetnik Franc Jerovšek.
□	»Maribor« ima v torek vajo za mešan zbor, in sicer za oratorij >Sedem besed Jezusovih ker ima v nedeljo 3. septembra koncert pri Veliki nedelji v Ptuju. Pridite vsi točno k vaji!
dinarjev in aa celo vožnjo Se 1000 Din. Hlapci, kakor se imenujejo oatali splavarji, pa dnevno 23 Din za oskrbo in 150 Din za celo vožnjo. Ker pa je znana spiavarska žeja in je med potjo dokaj »štaojonov«, jim ne ostane preveč drobiža. Služba krmaša, ki ima svoj prostor na desni sprednji strani splava, je zelo odgovorna, ker mora dobro poznati celo progo in njene nevarnosti, ki obstojajo največkrat iz skritih panjev tih pod vodno gladine, na katerih se je razbil že marsikak splav. Tak nevaren panj je osobilo pri Dobrovi in ob nizki vodi se ga bojijo vsi splavarji Splavarstvo ima čisto svojevrsno terminologijo Splavi nosijo nazive: cizerl (najmanjša vrista splavov), plohar (ki vozi same plohe), drvšek (obstoja po večini iz kalanih polen), kuISek (iz kolja za vinograde) V Mariboru plačajo splavarji mitnino 5 Din od vesla, ki pa gre — v Ptuj, za popravilo ondotnega mostu. Radi zastanka, ki ga imajo na poti do fatekega jeza. kjer voda skoro stoji, jim plača elektrarna 75 Din od splava. Da je splavarstvo edan najvažnejših gospodarskih faktorjev Dravske doline, dokazuje že dejstvo, da gre povprečno na mesec skozi Maribor okoli 100 splavov.
□	Nova gomila. Na Koroški 19 je umrl v 65. letu starosti ugledni krojaški mojster Josip Vol-ger. Blagega pokojnika pokopljejo jutri v ponedeljek ob 4 iz mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju. Naj počiva v miru, žalujočim naše iskreno sožalje.
□	»Šverc« ... Veliki in prepredeni tihotapski organizaciji so na sledi v Mariboru. Vršile so se že obširne in temeljite hišne preiskave pri raznih strankah, zlasti v obdravskih ulicah in na Teznu. Pravih pa še niso dobili v roke. V zvezi so te preiskave z nedavno aretacijo nekega znanega prodajalca saharina, ki so ga zaprli v Zagrebu. Če se
E osreči oblastem prodreti do dna take organizacije, i bila zatrta tudi obsežna trgovina s saharinom in drugimi prepovedanimi predmeti, ki je danes raz-prežena po vsej državi.
□	Šolske knjige in potrebščine kupujte v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila.
□	Danes dopoldne ob 10 na staro Železničar jevo igrišče poleg kadetnice! Mednarodna rokometna tekma med Maratonom in graškim klubom »Ostmark«.
□	Vajenca v knjigoveznico sprejme Tiskarna sv. Cirila.
□	Mariborski ribiči svojemu predsedniku. Mariborsko ribiško bratovščino je zadela huda izguba s premestitvijo dolgoletnega p Isednika prof. Viktorja Cotiča v Ljubljano. Saj jc deloval odhajajoči predsednik v odboru ribiškega društva od preobrata dalje, predsednikoval pa je od leta 1928. Pod njegovim vzornim vodstvom je delovalo mariborsko ribiško društvo v znamenju vsestranskega napredka ter doseglo zavidljivo uspehe. V petek zvečer je priredil odbor ribiškega društva svojemu predsedniku odhodnico v lovski sobi sOrla«. Podpredsednik društva primarii dr. Dernovšek, častni predsednik dr. Krauss, prof. dr. Fludernik in prof. Seunik so izrekli odhajajočemu prof. Cotiču priznanje in zahvalo za veliko delo. V odgovoru se je prof. Cotič ginjen zahvaljeval in zatrjeval, da ostane tudi v bodočnosti zvest zaščitnik interesov mariborskega ribištva.
Pokromajle vaSe kovinske predmete!
Pokromani predmeti se bleščijo kot srebro,
ne da bi se Čistili s čistili. Mariborska Aiinerlia zlata Orožnova ulica štev. 8, Maribor.
□	Industrializacija okolice! V Rušah so pričeli z zgradbo tekstilne tovarne, ki bo zaposljevala znatno število delavcev. Za Ruše, kjer je radi zastoja industrijskih podjetij znatna brezposelnost, pomeni novo podjetje važno pridobitev.
□	Pouk posameznikov v trgovski stroki. Najboljša in najcenejša izobrazba za pisarniške službe. Kovač, Maribor, Krekova ul. 6.
□	Trg postaja premajhen. Naval prodajalcev na včerajšnji trg jo pokazal, da je Glavni trg za tak razmah tržnega življenja premajhen. Stari trg je bil do Koroške ceste in do veliko kavarne za-basan, novi pa tudi ves zastavljen s perutninarji in sadnimi vozovi. Pritožila se je celo policija ter izjavila, da ne prevzema več odgovornosti za varnost prometa. Ob takih prilikah bo potrebno prvič nabaviti večje število novih miz, ua katerih se lažje stisnejo prodajalci in drugič, prestaviti del trga na Rotovški trg, ki je itak neizrabljen. Mesto pač narašča in temu primerno se mora večati tudi tržni prostor.
□	Glasbena šola Nar. žel. glasbenega društva »Drava« v Mariboru, opozarja na vpisovanje učencev ob pričetku novega šolskega leta, katero se bo vršilo dne 1. in 2. septembra od 15 do 18 ter 3. septembra od 0 do 11, vsakokrat v šolskih prosto-rili_ Komenskega ulica 0 (bivša kontrola dohodkov v zelezniški koloniji). Sprejemajo se otroci železničarjev kakor tudi neželezničarjev, začetniki in tudi taki, ki so v glasbenem pouku že napredovali.
uttieiu ■ jo im t\uU)4it-j-učm irgu povozil predvčerajšnjim
neki avtomobil. Kako je do nesreče prišlo Ledenik niti sam ne ve ter tudi ne pozna ne šoferja ue avtomobila. K sreči je Ledenik dobil le lažje poškodbe.
PRAKTIČNA GOSPODINJA
zahteva pri trgovcih edino LUSTROL lekoče parketno voščilo, uporabljajoče z brizgalko, ker si s tem prihrani 75% na času in materijalu.
© Na drž. konservatoriju v Ljubljani sc začne vpisovanje v petek 1. septembra in traja do vštevši četrtka 7. septembra vsak dan od 9 do 12 v pisarni konservatorija v Gosposki ulici. Konservatorij ima pripravni tečaj, dalje nižjo, srednjo in visoko šolo drž. konservatorija, učiteljski oddelek in operno šolo. V vseh oddelkih sc poučuje 51 predmetov. Novi gojenci morajo predložiti zadnje šolsko spričevalo zavoda, ki so ga preje obiskovali, krstni list in domovnico, stari gojenci pa zadnje kons. spričevalo ter lanski indeks, poleg tega vsi potrdila o višini predpisanega davka za leto 1933. Izpolniti morajo tudi prijavnico, ki jo kolkujejo s kolkom 50 Din, na visoki šoli in učiteljskem oddelku s kolekom 100 Din. Sprejemni izpiti se bodo vršili od 9. do 13. septembra, 15. septembra pa začne redni pouk v vseh oddelkih in predmetih. Natančnejši podatki v veži zavoda in na velikih plakatih po mestu.
0 Šola Glasbene Matice ljubljanske začne z rednim delom v novem šolskem letu v torek 5. sep-
tembra. Vpisovanje sc vrši L, 2. in 4. septembra dopoldne in popoldne v pisarni Glasbene Matice, i .me 5. septembra je razdeljevanje urnika 7 septembra pa redni pouk. Podrobnosti v veži zavoda in na plakatih po mestu.
© Nočno službo imajo lekarne: Danes: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv, Petra ccsta 78, in mr. Hočevar, Celovška cesta 34. — Jutri: mr. Sušnik, Marijin trg 5, in mr, Kuralt, Go-sposvetska cesta 4.
© Cenjene ljubljanske inserente opozarja naš inseratni oddelek na današnji oglas in opozorilo med Dnevnimi vestmi.
© Poslovalnica tvrdke »Standard«, d. z o. z.,
tovarna usnja v Kranju, se je preselila iz svojih dosedanjih prostorov na Tyrševi cesti 23 na Masa-rykovo cesto v palačo »Grafiko«, II. nadstropje, in bo poslovala tam od 1. septembra dalje. Skladišče nakupa surovih kož se pa s 4. septembrom premesti v tovarno »Indus«, prej Pollak d. d. na Sv Petra cesto 68.
Zobozdravnik-speeijalist
DK. IVAM OBLAK
zopot ordinira.
Primarij Dr. IL. Jese
sc je preseliti v Gledališko ulico 14 in zopet redno sprejema od 11. do 13. ure
Stiska tarna nad samostanom
I
Stična, 24. avg. 1933.
Pred kratkim sp je mudil tukaj v Stični na Dolenjskem strokovnjak za raziskavanje kraških jam, v katerih se nahajajo svetovnoznani kapniki \n prelepe dvorane iz lesketajočih se sten.
Pod strokovnimi vodstvom izvedena raziskava-ija Stiške jame so prinesla lepe uspehe in so pre-lenetila daleč naokrog vso stisko okolico. Drzni raziskovalci so prišli do 85 m glohine. V tej glo-bočini so naleteli do zelo močnega izviirka lepe 6iste vode, ki je v kraškem terenu izredno velikega pomena.
Stiška jama je pa zanimiva že sama po sebi tudi na tem, da je sestavljena iz več nadstropij, ki leže drugo nad drugim. Pri drugih kraških jamah leže dvorane druga poleg druge, tukaj v Stiški jami pa dvorana nad dvorano. V vsako nižje ležeče nadstropje — »jamo« se pride skozi precej ozko odprtino (za dve do tri osebe prostora) ali takozvano »grlo«. Nekateri ljudje menijo, da so se v te jame »dvorane« hodili skrivat v starih časih, ko je hodil semkaj ropat divji Turek, naši pradedje in stiški menihi.
Dalje so drzni raziskovalci ugotovili, da se nahaja popolnoma na odru še okoli 50 m globlje od mesta, do katerega so prišli raziskovalci, precej veliko in globoko jezero. Ljudsko mnenje je, da Virski potok, ki izvira okoli 200 zračne linije od te jame in priteče na dan tik pod Virom, zajema vodo iz lega jezera. Dokaz za to mnenje
služi ljudem to, da ob času večjega naliva meče Viirski potok človeške ribice.
Stiška jama nad samostanom, čeprav je precej globoka, ima vendar zelo čist zrak, ker je kar-hidna svetilka pri raziskovalcih gorela v jami vedno, ne da bi ugašala.
V stiški jami sami, kakor je že ugotovljeno, so izredno lepi kapniki. Strokovnjak, ki raziskuje jamo, je izjavil, da tako lepih kapnikov še ni videl. Le izredno velika škoda je, da so raziskovalci, ko so metali kamenje v jamo, da bi na ta način ugotovili globočino jame, razbili enega najlepših kapnikov, ki bi gotovo predstavljal izredno veliko vrednost. Znano je, da je angleški narodni muzej v Londonu, ki je najlepši in najbolj znamenit muzej na svetu, ponujal pred vojsko za en kapnik v Postojnski jami nekaj milijonov zlatih kron. 1
Raziskavanje Stiške jame je vzbudilo splošno pozornost pri vseh tukajšnjih krogih. Nabralo se jo že denarja okoli 5000 Din, ki je za današnje izredno težke čase že jako lepa vsota. Pa tudi potrebne odre za lažji dohod v jamo so že postavili tukajšnji mojstri.
Trdno upamo, da bosta vnema za odkritje dolenjskih znamenitosti in pa požrtvovalnost mladih tukajšnjih ljudi in lokalnih faktorjev zelo veliko pripomogla k slovesu Stične, ki že danes more nuditi gostom vse najraznovrstnejše zabave. Stiška okolica sama pa nudi izredno lepe razgledne točke in lepe sprehode.
Rev. John Plevnik -60 letnik
Tisoči so ga s]kjznali, ko je v nedeljo, 26. julija 1931 na Brezjah Z mogočno besedo proslavljal Marijo, božjo porodnico in slavil svetniškega škofa Ireneja Friderika Baraga. Vsem, ki so se udeležili proslave je ostala v lepem spominu ta nedelja, v spominu tudi slavnostni govornik, vneti voditelj ameriških Slovencev Rev. John Plevnik.
Prav te dni praznuje slavljenec 60-letnico svojega rojstva in njegove 60-letnice se z vesieljem spominjajo tisoči katoliških ameriških Slovencev, ki so organizirani v KSK Jednoti, v kateri je Rev. J. Plevnik duhovni vodja. In prav je, če se 60-let-nice našega odličnega rojaka onstran morja spomni tudi naš list. Kajti njegovo delo ni samo v korist ameriškim rojakom, temveč se je razširilo zlasti v prvih povojnih letih tudi na našo domovino
Rodil se je Rev. J. Ptavnik 28. avg. 1873 v vasi Šmartno pri Dobrovi. Gimnazijo je obiskoval nekaj časa v Ljubljani, pozneje v Novem mestu. Med počitnicami po šesti šoli je sklenil, da pojde v Ameriko, kamor je znal tako lepo vabiti Rev. Solnce.
V	Ameriki je Rev Plevnik v Baltimore dovršil modroslovne in bogoslovne nauke. Dne 17. junija 1897 ga je znani nadškof, kardinal Gibbons, posvetil za mašnika, na kar je takoj naslednjo nedeljo p<e)l novo sv. mašo v slovenski cerkvi sv. Jožefa v Jolietu, 111.
V	letih svojih študij se temeljito naučil angleščine. Poleg angleščine je prav pridno gojil tudi svoj materni slovenski jezik, v katerem je poznoje v raznih časopisih tudi veliko pisal.
V	dušnopastirski službi je z lepimi uspehi služboval po raznih župnijah čikaške nadškofije. Svoje velike zmožnosti in neumorno delavnost je pa zlasti pokazal Rev. IPtavnik zlasti, ko je 1 1915 postal župnik slovenske župnije sv. Jožefa v Jolli-etu, Illinois.
Župnija sv. Jožefa v Jolietu je najlepša slovenska župnija v Ameriki. Ustanovil jo je veliki organizator katoliških Slovencev v Ameriki, nepozabni Rev. Frančišek šušteršič. Veliko delo, ki ga je začel na tej župnijo Rev. šušteršič in so ga uspešno nadaljevali njegovi nasledniki, je našlo svojteigii pravega moža tudi v Rev. Plevniku Versko življenje v tej župniji je naravnost cvetoče. Možje so organizirani v bratovščini Presv. Imena. Ta je v Ameriki zelo razširjena; dekleta v Marijini družbi, žene v zelo delavni bratovščini sv. Rožnega venca. Šolska mladina, cvet župnijo, je vsa pod vodstvom duhovnikov in slovenskih šolskih sester, ki vodijo tamkajšnjo slovensko župnijsko šolo. Šolo obiskuje do 900 otrok. Ker je dobro vzgojena mladina največ > važnosti za prospeh verskega življenja, je. glavna skrb Rev Plevnika. da jo pogosto pripelje k mizi Gospodovi. In ni brez uspeha njegovo prizadevanje. Pri šolski sv. maši, ki jo imajo otroci vsak dan, prejme dnevno sv. obhajilo po več sto otrok.
Njegova posebna skrb je dalje vzgoja slovenskega duhovniškega naraščaja. Tako so za njegovega župmkovanja zapeli že trije Slovenci, mi k riški rojaki, novo sv. mašo. namreč Rev. M Butala, Rev. J. Hiti in Rev. G. Kuzma. Pa je upati, da se bo vrsta slovenskih jolietskih novomašnikov še nadaljevala.
Kakor je Rev. Plevnik Slovenec iz vse svoje duše, tako je tudi iz srca vdan svoji slovenski domovini. Nje.no veselje ie njegovo veselje, njlene bridkosti navdaja tudi njega 7, bridkostjo Svojo pravo, krščansko ljubezen do trpečih v domovini je posebno lepo pokazal po končani svptovni vojni, ko je v Sloveniji bilo prve me.aece vej i ko bede In pomanjkanja. Organiziral jc med svojimi farani
veliko dobrodelno akcijo, ki je zbrala ogromno darov za trpeče brate v domovini. Z lepim zneskom je priskočil na pomoč tudi sirotišču sv. Jožefa v Št. Vidu nad Ljubljano ,ki bo svojega dobrotnika obranilo v trajnem hvaležnem spominu. Največ dobrega je pa menda napravil siromašnim duhovnikom. Ko je izvedel, v kaki revščini žive nekateri starejši vpokojeni duhovniki, si je po svojem prijatelju dal poslati seznam potrebnih duhovnikov in tem je potem v obilni meri pošiljal sv. maše in s tem izdatno izboljšal njihov žalostni položaj. Na tisoče dolarjev je prišlo tako iz njegove dobre roke v domovino.
Sam nase gospod Plevnik skoro nič ne m'sli. Večkrat kdo misli, kako bogati so ameriški duhovniki, ki prejemajo svojo plačo v dolarjih. Morda so nekateri, toda Rev. Plevnika med te ne moremo šteti. Kar ima odveč, dobe reveži, katerih ni manjkalo niti v dobrih časih, kaj šele danes, ko trpi pomanjkanje ves svet. Polom bank, ki je tudi marsikaterega našega rojaka občutno zadel, je šel mimo njega brez škode. V svojem življenju je jako skromen, kadar pa ima goste, je nad vse gostoljuben, o čemer bi mogli govoriti s pohvalo Slovenci, ki so šli 1. 1926 s prevzv. nadškofom dr. Jegličem na evharistični kongres v Chicago.
Rad obišče svoje rodne kraje. Po vojski je bil že trikrat v domovini, če za koga veljajo Cankarjeve besed: »Domovina, ti si kakor zdrav je! t veljajo prav dobesedno za Rev. Plevnika
Zadnjič je bil na obisku Slovenije 1. 1831, ko je kot duhovni vodja največje katoliške podporne organizacije KSK Jednote, pripeljal na izjet v domovino njene odlične zastopnike, Slovenija jih je tedaj sprejela z velikim in iskrenim navdušenjem.
Ko se je Rev. Plevnik mudil v Sloveniji, so mu prijatelji prigovarjali, naj bi ee na starost preselil v domovino. Kar lepa se mu je zdela ta misel, a še lepša se mu zdi druga misel; Umreti sredi dela med dragimi farani v Jolietu.
Ob njegovi 60-letnici želimo, naj se to še ne zgodi kmalu. Naj mu dodeli dobri Bog, da bi še dolgo vrsto let delal v časni in dušni blagor naših rojakov v Ameriki in naj bi kot predsednik Baragove zveze dočakal tudi srečni dan, ko bi slovenski škof Irenej Friderik dosegel čast oltarja.
Novi grobovi
Metliški glavar
na mrtvaškem odru
Metlika, 26. avgusta.
Danes ob pol 9 je zadela kap metliškega glavarja Ernesta Karlavaris a. Ob pol 12 je bil mrtev. Pokojni je bil rojen 1. 1871 v Kastvu. Prva služba mu je bila v Trstu. Potem je bil nameščen po raznih krajih. V Slavonski Požegi je dosegel najvišjo, čast kot namestnik velikega župana. V Metliko je prišel I. 1930 kot prvi tukajšnji okrajni načelnik. Bil je splošno priljubljen in vedno uslužen. Pogreb bo v ponedeljek ob pol 3 popoldne k Sv. Roku.
+ Nevlje pri Kamniku. Nadučiteljevi družini Petra Horna je pograbila smrt devetmesečno hčerko Dragico. Pokopali so jo v torek 22. avgusta. Pogrebne obrede je opravil prvič v našem jeziku g. župnik Rihar. — Žalujočo družino naj tolaži zavest, da prosi rajnka Dragica med nebeškimi krilatci za svoje ljube v neveljski šoli.
r \ BO VAS OTROK ZDRAV iN VESELI
dajte mu »ENERGIN- za krepitev krvi, živcev in teka »ENERGIN« pospešuje razvoj otroka. Otrokom 3 krat na dan po 1 malo žličko okusnega »ENERGINA«. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah, pol litra 35 Din.
Osfale vesti
— Oglase za prvo številko v bližnjem ve-lescjmskcm tednu je najbolje oddati že v prvih dneh tekočega tedna. Pravočasno došlini oglasnim naročilom se lahko posveti več paž-nje pri izvršitvi in se oglasom lažje zagotovi namestitev na zaželjeneni prostoru. Vabimo tedaj cenjene inserente, naj v lastnem interesu pohite z oglasnim naročilom. Z nasveti in proračuni je vsekdar na razpolago >Slovenčev« oglasni oddelek.
Bolezni srca, živcev, ledvic in presnove zdravi
Slatina Radenci
Sezona traja do 10. oktobra. Od 1. septembra dalje pavšalno zdravljenje za r- bo in 20 dni Din 140d —
Dopisna trgovska šola - Liubliana
Pražakova ulica 8/II. — Telefon 29-86
(vogal Mlklošl eve ees.e 38) Najpopolneje, najino.,'erneje organiziran učni zavod. Pouk vodijo sami prvovrstni strokovnjaki-
profesorji. te v enem šolskem letu
si pridobiš popolno trgovsko in lezi ovno iz obrambo, in sicer potom dopisovanja: ni ti iri ba prekinjati svojega poklicnega dela. StsrSI.
če Vaši otroci ne bi mogli hiskovoti rednih trnovskih Sol iz, kakršnegakoli razloga, vpišite jih v Dopisno trgovsko š. lo, ki jih pripravi najbolje, na|c>*ne|e
7,a orivutne izpile na državnih trgovskih šolah' kar jim daje vse pravice rednih nčencev-absol-ventov.
Zadruge!
Dopisni zadružni tefaj, ki ga priredi Dopisna trgovska šo a. Vam vzgoji na.jh I reje in najpo polneie soosobnih zadružnikov, ki bodo znal' vse, kar je pou-enno za vod-tvo in naravo zadrug. — Te aj, v katerem sodel i eio naiodlič-nejši slovanski zadružni strokovnjaki, je see o poceni — in ga lahko kon^a vsakdo, četudi vrši svo.ie delo čez. dan.
Pišite |io podrobna pojasnila!
Dopisna trgovska šola, Lju>>hana Praža ova ulica štev. 8 II. — THeton 29-86 (vogal ik;oštč-ve c. 30) Ura.lne nre od 9 lo 12 in od 4 do fi.
Koledar	j
Nedelja, 27. avgusta (12. pobinkoštna nedelja): j Jožef Kal., spoznavalec; Antuza, mučenica.
Ponedeljek, 28. avgusta: Avguštin, cerkveni učenik; Hermes. — Prvi krajec ob 11.13. Herschel napoveduje veliko dežja.
Zakaj ne počiva planinec, čeprav se že vspenja dobre štiri ure? Ali ni utrujen? Nikakor ne! Saj on jč odlične
bonbone in ti tako osvežujejo in krepijo.
se počuti bolje ta je dobre volje,
čudo osvežuje, se prileže, priju
Proizvod: Union. Zagreli.
v pritličju, glavni vhod, desno. Začetniški, nadaljevalni in konverzacijski tečaji bodo zvečer za odrasle, popoldne za mladino. Učnina 40 Din mesečno.
—	Opozarjamo na današnji oglas Riviera-mila.
—	Grand hotel »Union« v Ljubljani je znatno znižal cene hotelskim, najmoderneje urejenim sobam. Več v oglasu.
—	Hladilnike na električni, plinski in petrolej-ski pogon, sesalce za prah, električne krtače za pranje in svetlolikanje parketnih tal, daje na 18 mesečna odplačila švedska tovarna »Elektro-lux«, Ljubljana, Mestni trg 25/1, telefon 25-80,
Od leta 1813 odličen bel šifon
Osebne ucsl
= Nova maša. V Lovranju v Belgiji je bil dne 24. avgusta posvečen v mašnika g. Jožef P r e a c , D. J. Novo mašo bo pel dne 3. septembra v svoji rojstni župniji v cerkvi sv. Marjete niže Ptuja. No-vomašniku želimo obilo božjega blagoslova!
—	Uršulinski samostan v Škofji Loki. Gojenke naj se vrnejo v zavod v soboto. 9. septembra. — Predstojništvo.
= Poroka. To soboto dopoldne sta v samostanski cerkvi v Škofji loki stopila v zakonsko zvezo g. Jože G m e i n e r , faktor Jugoslovanske tiskarne, in gdčna Anica Hočevar jeva iz ugledne Hočevarjeve družine iz Mekinj pri Kamniku. Poročil ju je spiritual g. Jože Šimenc. Obilo srečel
= Poroka. V cerkvi sv. Petra v Ljubljani sta se včeraj vzela gdčna Mala Leskovčeva, učiteljica na Krki pri Stični, in g. Ivan F u g i n a , zasebni uradnik v Kranju. Poročil ju je g. Jupnik Petrič. Novoporočencema belimo obilo sreče za dušo in telo!
—	Pri slabi prebavi, slabokrvnosti shujSanju bledici, obolelosti žlez. izpuščanju na koži. tvorih uravnava »Franz-Josef« voda izhorno loli važno delovanje črevesa.
—	Gg. abiturienti, ki ste se prijavili za duhovne vaje do današnjega dne, ste vsi sprejeti. — Vodstvo Doma duhovnih vaj v Ljubljani.
—	Na drž. realni gimnaziji v Kočevju se bo vršilo vpisovanje za prvi razred v petek 1. septembra od 8 dalje. Vpisovanje za II., III. in IV. razred bo v soboto 2. septembra, učenci od V. razreda dalje se bodo vpisaLi v ponedeljek 4. septembra. Tega dne se bodo vpisovali tudi še zamudniki, K vpisu je prinesti zadnje šolsko spričevalo in uradno potrdilo za odmero šolnine. Vpis se mora izvršiti osebno.
—	Na dekliški meščanski šoli šolskih sester de Notre Dame v Šmihclu pri Novem mestu se vrše ponavljalni razredni izpiti 29. in 30. avgusta, vpisovanje bo 1. in 2. septembra. Dne 9. septembra bo šolska sv. maša in dne 11. septembra redni pouk. Ker je splošno znano, kakšen sloves uživajo šole, v katerih poučujejo redovnice, zato zlasti novomeškemu dekliškemu naraščaju obisk iste toplo priporočamo.
Shampoo »Ln Toja« Locion al limon »La Toja. Za dame in gospode idealni sredstvi za negovanje Ins. Zahtevajte preparata pri Vašem trgovcu!
—	Na enoletni gospodinjski šoli na Jesenicah bo vpisovanje 1. in 2. septembra od 10 do 12. Redni pouk se bo pričel 4. septembra.
—	Vpisovanje učencev in učenk v vse razrede meščanske šole v Brežicah bo 1., 2. in 3. septembra od 8 do 12 v ravnateljevi pisarni. V prvi razred se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili štiri razrede osnovne šole z dobrim uspehom ter niso še izpolnili 14 let. Učenci, ki žele, da se jih sprejme, naj se zglase v spremstvu staršev ali njih namestnikov ter prineso s seboj krstni list, domovinski list ter zadnje šolsko izpričevalo. Vsak učenec plača pri vpisu 20 Din za zdravstveni fond ter 5 Din kolkovine za prijavo. Radi odmere šolnine naj prineso kolkovano potrdilo pristojne davčne uprave o predpisanih davkih. Ponavljalni izpiti se prično v ponedeljek 28. avgusta ob 8 po redu, ki je objavljen na šolski deski. V soboto 9. septembra ob 8 se bo vršila otvoritvena služba božja, po službi božji pa reden pouk.
—	Kdo vzame 12 letnega dečka brez staršev za svojega? Odda se krščanskim ljudem.
— Pri razdražljivosti živcev, glavobolu, pomanjkanju spanja, utrujenosti, po-bitosti. tesnobnostnem čutu imamo z naravno »Franz-Josef« grenčico pri rokah domače sredstvo, ki vsako razburljivost, naj izhaja iz kateregakoli prebavnega dela, takoj ukroti. Zdravniški strokovnjaki priznavajo, da učinkuje »Franz-Josei« voda zanesljivo tudi pri ljudeh visoke starosti.
—	»Oj zato...« Dvoglasno s spremljevanjem klavirja ali harmonija, zložil Al. Mav. Cena izvodu 2 Din. Samozaložba. — Ta ljubka pesmica, polna prisrčne ljubezni do naše slovenske domovine, katero besedilo je spesnil skladatelj sam, se je pela z velikim uspehom ob priliki 1900 letnice Kristusove smrti in biserne maše nadškofa dr. Jegliča na večernem koncertu »Pevske zveze« v Unionu. Besedilo tako otroško, ljubko dokazuje, zakaj je v Sloveniji tako lepo. Zato, ko so se tkale naše trate, so jih sami angeljčki napajali in na njih rajali, takrat je Bog sam na sebe mislil in našim materam brezmejno moč ljubezni vtisnil, ko so Kraljici takrat rajski zbori svirali, so sc Slovencem v ušesih sladki glasi zbirali . . . oj zato, je v Sloveniji tako lepol To pesmico vsem našim zborom najtopleje priporočamo. Jc tako v priprosto nielodijozncm in ljudskem slogu zložena, da jo bo najšibkejši zbor z največjim uspehom izvajal. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
—	Blagoslovitev nove koče na Znbreški planini pod Stolom bo v nedeljo 3. septembra. Koča je namenjena samo študentom. Blagoslovitve sc bo udeležil tudi prevzv. škof dr. G .Rožman, ki bo imel pri sv. maši daljši nagovor na udeležence, katerih se bo gotovo zbralo lepo ilevilo.
—	Privatni učni tečaji v Delavski zbornici. Vpisovanje v tečaje nemščine v tnrek sredo in četrtek 29., 30. in 31. avgusta od 18.30 do 20
—	Zvonovi bazilike v Rajhenburgu vabijo romarje k Mariji Lurški v Slovenski Lurd in Zagreb pričakuje romarskih izletnikov. Dne 7. septembra se odpeljemo s posebnim vlakom za 70 Din. Kdor gre še z nami, naj se prijavi in plača še ta teden. — Dobrodelno društvo »Varstvo«, Ljubljana, Dunajska cesta 17.
—	Eiektna loterija v Ravneh pri Krškem. Kakor je bilo že poročano, se je žrebanje efektne loterije v korist cerkvi sv. Vida v Ravneh pri Krškem radi nepredvidenih ovir preložilo na 15. oktober. Šc je čas, da si nabaviš srečko za 4 Din. Dobiš jo pri vseh župnih uradih leskovške dekanije in v raznih trgovinah v Krškem in drugod. Število dobitkov se je zvišalo. Prvi dobitek: konj z vso opremo in voz na peresa. Drugi dobitki: blago za moško obleko, blago za žensko obleko, vetrnjača (pajtelj), vreča moke, sodček vina (501), trtna škropilnica, prašič, srebrna žepna ura z verižico itd. itd. Sezi hitro po srečkah, čas hiti. Čim več srečk, tem več upanja na dobitek. Izžrebane številke se bodo objavile v časopisih.
Konvikt Notre Dame
sprejema v oskrbo dijakinje vseh l.jub-lianskjh šol Cene zmerne. Vsa pojasnila daje: Predstojništvo Ubogih šolskih se. ter, Ljubljana, Mirje, Langusova ulica št 16.
—	Proda se na najprometnejšem kraju v Novem mestu na glavnem trgu dobro vpeljana, kom-
i pletno založena trgovina papirnate stroke. Reflek-tanti kupijo lahko celo zalogo ali pa posamezne skupine blaga z inventarjem. Posebno ugodna prilika je za začetnike, ki se hočejo vpeljati v tej stroki, ker je na razpolago tudi lokal. Vse informacije daje advokatska pisarna g. Stanka Pečarja v Novem mestu.
—	Cenj. bralce opozarjamo, da se je krznarska tvrdka Franc Kenk preselila iz dosedanjih prostorov Ljubljana, Gosposka ulica 3, v Židovsko^ ulico 3 in je obenem otvorila tudi trgovino s krznom. Več glej v današnjem oglasu.
—	Zdravniški kongres v Crikvenici. Pozivajo sc tovariši, ki se hočejo udeležiti kongresa, da se takoj zglasijo pri dr. Kallay, Marijin trg 3, radi vožnje z avtobusom. Avtobus bo vozil v soboto 2. septembra ob 10 z Marijinega trga in nazaj iz Crikvenice v nedeljo popoldne. Vožnja tja in nazaj 200 Din. Ako se ne zglasi vsaj 15 udeležencev, vožnja z avtobusom odpade.
Primarif dr. Fr. Derganc
Ljubljana, Komenskega ul. 4
ordinira zopet redno 11.—1.
—	Pozor pred tatovi! Kljub skrajni previdnosti in strogi pazljivosti vsakega posameznika in kljub poostrenim odredbam javnih varnostnih oblasti, se dogaja dnevno vedno več in več vlomov. Tu je bilo vlomljeno v cerkev, tam je bila ukradena obleka, tam zopet so tatovi odnesli ves denar itd. beremo dnevno v časopisih. Na kak način se lahko rešim te vedne skrbi? Zavarujem se proti vlomu pri »Vzajemni zavarovalnici« v Ljubljani.
—	Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Franz I Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez
truda izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja.
—	Rogaška Slatina znižuje cenc hotelskih rfob z 21. avgustom za 10 odstotkov, od 1. septembra pa za nadaljnjih 20 odstotkov odnosno 45 odstotkov.
Zobozdravnik
dr Vladimir Do!en c
naznanja, da sc jo preselil na Masarykovo
cesto 58, vis-a-vis Ranzinger-ja in ordin.ra dnevno od 8,—12. in od 3.-6. ure
Cerkveni vestnih
Nočni častivci presv. Zakramenta imajo v noči od četrtka na prvi petek (31. avg. na 1. sept.) celonočno češčenje v stolnici. Pričetek ob 9 zvečer. Molili bomo iz »Večne molitve« 11. uro. Vljudno vabimo!
Križanska moška Marijina družba ima v nedeljo 3. septembra celodnevni izlet. Člane in njih prijatelje vljudno opozarjamo, da se treba za kosilo priglasiti najkasneje do 30. avgusta. Na poznejše prijave se v tem slučaju ne bo mogoče ozirati. — Družbino predstojništvo ima v sredo, dne 30. ave. zvečer kratko sejo ni ohičjiinem krni,.
ii
Vaše poklicno udejstvovunjc zahteva od Vas vedno Tečjih nuporov. Dorastlj ste sicer še vsem težko-čani dela. ker porabite v ta namen vso svojo voljo, toda pozabljate, da pri tem trpi vaše zdravje. Kaj se bo zgodilo jutri, ie bote izčrpali vse svoje moči? Ne čakajte tako dolgo, temveč odločite se, dokler je še čas. za krajši odmor v zdravilišču in letovišču Rogaška Slatina, ki je za vas kot ustvarjeno. Tu najde vsak, kar želi: zabavo, razvedrilo, pa tudi sredstva za zdravljenje bolezni želodca, črevesja, jeter, srca, ledvic itd. Prospekti v vseh pisarnah Putnika in pri zdravilišču in letovišču v Rogaški Slatini.
Celje
& Primarij dr. Raišp od 27. avgusta do 10. septembra ne ordinira.
& Praznovanje cerkvenega patrona sv. Danijela. Danes teden, dne 3. septembra bo celjska župnija obhajala svojega cerkvenega patrona sv. Danijela. V ta namen bo ob pol 7 zjutraj v župni cerkvi jiridiga, nato sveto obhajilo in slovesna sveta maša. Ker je to prva nedelja v mesecu, bo tudi apostolstvo mož in fantov storilo svojo dolžnost in se v velikem številu odzvalo tej jx»božnosti.
& Poročilu sta se na Teharjih gdč. Marica Mernikova in g. Marko Stojilovič, šofer iz Belgrada. Bilo srečno!
0 Umrla je v celjski javni bolnišnici Žefran Terezija, 72 let, občinska reva iz Dranelj. N. v. m. p.
& Vpisovanje gojencev v glasbeno šolo Glasbene Matice v Celju bo tako za začetnike kakor tudi za gojence vseh ostalih letnikov v dneh 1., 2. iu 4. septembra t. 1. od 8. do t2. ure in od 3. do 6. ure pojjoldne v ravnateljevi pisarni na Slomškovem trgu 10-1. Vpis je obvezen tudi za vse lanske gojence, ki nameravajo nadaljevati svoje šolanje na tem zavodu.
ŠOLARJI POZOR! Obleke, čevlje, torbe zelo poceni
0 Na drž. okoliški deški narodni šolj v Celju se prične novo šolsko leto v petek, dne 1. septembra in sicer z vpisovanjem še nevpi-sanih novincev od 8 do 12 dopoldne v I. a razredu. V soboto, dne 2. septembra ob 8 bo otvoritvena šolska inašu v cerkvi ev. Duha. V ponedeljek, dne 4. septembra se bo pričel redni I>ouk. Okoliško deško narodno šolo morajo obiskovati vsi šolo obvezni otroci in novinci, ki letos s 1. septembrom dojx>lnijo 6 starostno leto in ki stanujejo v okoliški občini; le v obzira vrednih slučajih sme dovoliti šolski upravitelj šolo-obveznim otrokom, stanujočim v okoliški občini, prestop v mestno narodno odnosno drugo šolo. Solo obvezni otroci, stanujoči izven celjske okoliške občine, 6e ne bodo sprejemali v_okoliško šolo. Starši ali njih namestniki, ki bi šolo-obveznih otrok ne pripeljali v šolo oziroma jih odtegovali pouku, bodo po zakonskih določilih in odredbali strogo kaznovani. — Prepisali iz »Nove dobe« 25. VIII. 1933. št. 69., ker nam upraviteljstvo omenjene šole ni jx*sIalo tega razglasa.
S! Planinski doin v Logarski dolini bo odprt in oskrbovan še ves september. Odslej veljajo znižane cene: penzija s štirikratno hrano na dan stane 35 do 40 Din.
& Izgubljeno. Dne 23. t. m. je bila med 17 in 18 na cc6ti pod Starim gradom proti Pe-čovniku izgubljena ženska ročna torbica, vsebujoča manjšo vsoto denarja in razne drobnarije v skupni vrednosti 150 Din. — Dne 25. t. m. okrog 16.30 je bila na cesti na Grad ukradena raz voza črna, skoro nova konjska odeja, vredna okrog 200 Din.
Ptui
Pobalinstvo. Dne 24. t. m. so dosedaj se ne-fcsledeni storilci napadli oba nočna vlaka, ki vozita na progi Budimpešta preko Pragerskega v Italijo in obratno. Prvi naj)ad je bil izvršen ob 2.49 v trenotku, ko je brzovlak prevozil dravski most pri Ptuju. Vagoni so bili nenadoma obsuti s kosi železa; dva taka kosa — bili so železni vijaki — sta razbila dve šipi na vagonu. K sreči ni bil nikdo ranjen, ker so potniki večinoma »j>ali. Vlak je nadaljeval 6vojo pot proti Pra-gerskemu. Ob 3.57 se je napad ponovil. Kakih 200 korakov od postaje je nenadoma zažvenke-tala šipa na vagonu. Vlakovodia je vlak ustavil, da se ugotovi, kaj se je zgodilo. V vagonu so našli debelo čebulo, ki je zdrobila šipo na vagonu. K sreči tudi tokrat ni bil noben ranjen. Vlak je jx) nekaj trenutkih nadaljeval svojo pot. Orožništvo je uvedlo obširno preiskavo. Škoda, ki jo utrpi železniška uprava, presega 1000 Din.
Nova telefonska zveza. Od 25. avgusta 1.1. je
otvorjen telefonski promet iz Ptuja z italijanskimi mesti Bolzano, Gries in Merano. Pristojbina za enoto znaša Din 54.
Tedensko službo ptujskih gasilcev od 27. t. m. do 3. sejitembra t. 1. vrši tretja desetina prvega voda in sicer četovodja Eriicst Dasch in desetnik Ivan Mere. Reševalno službo pa ima šofer ICrvin Damisch in desetnik Ivan Zajšek, od moštva pa Ferdo Menih in Andrej Pfeifcr.
Naznanila
.Strelska druiina v Ločah. V nedeljo, dne 3. sept. 1933 slovesna otvoritev našega strelišča. — Prostor je nadvse ugoden in s prekrasnim razgledom ter tik nad vasjo.
Polzvedovanfm
Izgubil se je črn lovski pes, z belo progo okrog vratu; noge na koncu bele, potem rjave in irne. Na.ditelj naj ga proti nagradi izroči: Čema-žar Lenart, lesni trgovec, Luia p. Selca nad Škoijo Loko.
Uspešen lov za tatovi
Slov. Bistrica, 25. avgusta 1933.
V četrtek na Jernejevo, ko se je vrill pri nas živinski in kramarski sejem, sta se priklatila od nekod dva sumljiva okrog 23 let stara — govorila sta bosansko narečje — še precej dobro oblečena moška, ki sta prosjačila po hišah in so izdajala za dijaka in drugod pa za brezposelna. Zraven sta pa pazila, kje bi bilo kaj ukrasti.
Tako sta pri posestniku in kolarskem mojstru g. Razboršku prosila za podporo, češ da sta brezposelna. Razboršek jima je dal tudi nekaj denarja. Zahvaljujoč se sta odšla. Pri sosedu je popravljal neki moški studenec in je opazil, da sta dve moški postavi smuknili skozi okno v pritličje Razborškove hiše. Takoj nato je obvestil gospodarja, da ima v hiši tatove. Ko se je hotel Razboršek prepričati, je pri vstopu videl, kako sta prejšnja moška, ki sta komaj pred petimi minutami prosila za [»dporo, izpustila iz rok velik zavitek in skočila skozi okno na ulico in zbežala po glavni cesti proti Konjicam. Gospodar je bil še
trenutno vesel, da je o pravem času prepodil tatove . Toda pri natančnejšem pregledu je opazil, da je zlata ura vseeno šla i njima.
Takoj so bili orožniki obveščeni in se je pričela gonja s kolesi za tatovoma. V dobri pol uri so ju že izsledili in oba prijeli pred Jeričevo gostilno. Spočetka sta se branila, češ da sta »svetska čovjeka« in da nimajo vzroka ju aretirati. Po natančnem pregledu res niso mogli najti zlate ukradene ure, toda orožnik ni bil s tem zadovoljen. Pričel je iskati v bližnji njivi. Tam je res tudi našel uro v koruzi. Ko je orožnik podnarednik vprašal zakaj sta tajila, da niBta ukradla, je eden odgovoril: »Tat ima pravo da se brani, dok orožnik nema dokaza.« Pozneje se je ugotovilo, da sta tatova, Markovič Adolf iz Sarajeva in Marinovič iz Benkovca. Orožništvo je izročilo oba tukajšnjemu sodišču, ker jima bo sodnik dr. Dobrovšek natančneje izprašal vest, ker imata gotovo še več tatvin na vesti. Začasno sedita v slovenjebistriške.m zaporu.
DANES TRI POMEMBNE PLAVALNE TEKME Ilirjani na Jesenicah in v Kamniku — Tekma neorganiziranih
Kljub bližajoči se jeseni je letošnja plavalna sezona še vedno na višku, o čemer nam pričajo današnje plavalne tekme, za katere vlada povsod veliko zanimanje. Lep vodni šport se je razširil letos tudi na Gorenjsko, v domovino smučanja in prepričani smo, da bodo s časom Gorenjci v plavanju prav tako dobri kakor so v alpinistiki in v smučanju. Velike plavalne tekme, ki jih prireja danes agilni ASK Gorenje, pomenjajo velik športni dogodek ne le za Jeseničane, temveč za vso Gorenjsko. Danes popoldne ob 3 nastopi v Cufei jevem ko|>ališču elita ljubljanskih plavačev, waterpolistov in skakačev, med katerimi so letošnji državni prvaki Hribar, \Vilfan, Zicherl in Kordelič.
Jeseniške plavalne tekme
obsegajo dvojen program; domačini, ki so šele pričeli s plavalnim športom, se bodo pomerili med seboj, Ilirjani, ojačeni z VVilfanoin, pa bodo skušali v medsebojni borbi postaviti najboljše čase v prostem, prsnem in hrbtnem plavanju, kakor tudi, v štafetah. Po skokih, pri katerih nastopijo Jeseničani in oba državna prvaka Kordelič in Zicherl, se bo vršila waterpolo tekma, katero bosta igrali dve ili-riijanski moštvi.
Tudi v Kamniku bodo imeli danes plavalne tekme, na katerih bodo nastopili poleg članov SK Kamnika tudi plavaČice in plavači SK Ilirije. Nadvse zanimiva bo water-polo tekma, v kateri se bosta srečala SK Kamnik in Ilirija III.
Na klasičnih tleh
slovenskega plavalnega športa, na Ljubljanici, priredi danes popoldne ob 3 Ilirija pomembno plavalno tekmo za prvenstvo neorganiziranih športnikov. Plavači s Save in »Špice« kakor tudi vsi ostali bodo imeli priliko, da pokažejo svojo sposobnost in si priborijo nagrade, ki so razpisane za prva in druga mesta.	, v .
Agilni ilirijanski plavalni sekciji, ki sodeluje danes kar na treh prireditvah, želimo, da »e ji idealni propagandni napori tudi danes čim bolj posrečijo.
PLAVALNI DVOMATCH GRADEC : LJUBLJANA
se vrši 9. septembra v Gradcu kot večerna prireditev. Tudi \vaterpolo moštvi obeh reprezentanc bosta nastopili. 0 naši reprezentanci, kakor o programu prireditve, bomo še poročali.
SLUŽBENE OBJAVE LNP (s seje p. o. dne 23. avgusta 1933 — nadaljevanje)
Iz seznama verificiranih igralcev se črtajo: Oto Guna, Skubic Slavko, Arh Ivan, Jane Slavko, Hribar Albin, Bostič Anton, Medved Alojzij, vsi SK Amater, Trbovlje. — Palčič Hinko, 6tern Emil, oba SK Svoboda, Zagorje. — Debevc Franc, SK Korotan, Kranj. — Kajtna Mirko, Prašnikar Miha, Lavrič Janko, Vozelj Ignacij, Žarn Ferdo, Klemen Gustel, Šmodič Edi, Hribar Franc, vsi SK Retje, Trbovlje.
—	Brunšek Viktor, SK Jugoslavija, Celje. — Kra-inaršič Konrad, Gerželj Ivan, Vedernjak Dušan, Rozman Štefan, Turk Otmar, Kositer Franc, Straub Ervin, Turk Danilo, Bačnik Zdravko, Jug Andrej, Ciček Edvard, Singer Anton, Gliha Anton, Straub Ivan, Stojšič Dimitrije, Kalin Adolf, vsi SK Železničar, Maribor. — Podjaveršek Peter, SK Rapid, Maribor. — Grošičar Leopold, Juvančič Joško, Me-dvešek Albin, Fajn Ciril, Kauka Bruno, vsi SK Zagorje v Zagorju. — Ciček Josip, Benčec Franc, Ti-vadar Josip, Šarkany Aleksander, Toht Franc, Tra-tenšek Džuro, Škodnik Franc, Cimperman Rudolf, Slapničar Slavko, Rajnar Drago, vsi SK Mura, Murska Sobota. — Zabkar Rudolf, SK Rudar, Hrastnik.
—	Rosband Rihard, Taurer Henrik, Likovič Franc, Ttirk Vendelin, vsi SK Svoboda, Zalog. — Strohsak Vlado, Skuk Jože, Černe Slavko, vsi SK Javornik, Rakek. — Zrinji Ladislav, Madjarič Evgen, Spitzer Pavao, vsi Cakovečki SK. Cakovec. — Htrkič Omer, Gvardjančič Alojzij, oba ŽSK Hermes, Ljubljana. — Blaži Vencelj, Komlanc Ivan, Kmetič Edi, Vole Franc, Haberl Adolf, Benčina Emil, Kovač Zani, Velser Josip, vsi SK Hrastnik, Hrastnik. — Mlinar Franc, Bizjak Karel, Mesaroš Mika, Baumkircher Rado, Trajkovič Dragomir, vsi ASK Primorje, Ljubljana.
Ker JNZ še ni dala svojega tolmačenja, kako postopati z igralci razpuščenega kluba, se popravlja verifikacija igralcev, ki so prešli v. druge klube iz razpuščenega SK Zarja, Zg. Kašelj, tako da imajo pravico nastopa po osmih dneh za vso tekme, in sicer: verificirani 14. julija 1933 se popravlja na 24. julija 1933 za ASK Primorje, Ljubljana: Berton-celj Josip, Bertoncelj Stanko, Repotočnik Avgust, Zemljič Ivan, Makovec Rudi, Lipovšek Ferdo, Logar Peter; za SK Ilirijo, Ljubljana: Zui>ančič Boris, Simon Bogna, Brun Vitor, Trifunovič Božidar; za SK Svobodo, Vič: Janežič Anton, Gorenc Ivan, Marjetič Anton, Usnik Jože, Košmerl Milko. — Verificirani 19. julija 1933 se popravlja na 29. julija 1933: za ŽSK Hermes, Ljubljana: Pogačnik Miro. — Verificirani 26. julija 1933 so popravlja na 5. avg. 1933: za SK Svobodo, Maribor: Novak Karel; za SK Slovan, Ljubljana: Bunc Rudolf, Eržen Franc, Polšak Marjan. — Verificirani 2. avgusta 1933 se popravlja na 12. avgusta 1933: za ISSK Maribor, Maribor: Gomol Stanko.	^	Tajnik II.
Nogomet v Litiji. Danes ob 17 (5 pop.) nastopi pri nas ASK Primorje proti SK Litiji, kar bo za Litijo vsekakor prava senzacija. Ker se n« bo kmalu nudila Litiji prilika, da bi videla v svoji sredi reprezentanta slovenskega nogometa,
Tain ««-» nrijulimmf' »alrAivlnn/»« AKIHL«
JV j.i ivukv »KVI iwnutUMV|a VtflflMI*
Holandska lahko-atletska prvenstva. V Amsterdamu izvedena lahko-atletska prvenstva so prinesla naslednje rezultate: 100 m: Berger 105; 200 m: Berger 21.7; 400 m: Sierhuis 51.2; 800 m: Sierhuis 2:07; 5000 m: Zeegers 15 :56 8; 110 m zapreke: Kaan 15.6; 400 m zapreke: kaan 57.2; skok v daljavo: Boot 7.12 m; skok v višino: Bras-ser 1.8m; skok s palico v višino: v. Oorsehot 3.7 ITI; troskok: Van Kersen 13.34 m; krogla: Eijaker 13.01 m; disk: De Bruijn 40.18 m; kopje: Van MeijI 54.12 m; 1500 m: Zeegers 4 :11.2; 4X100 m: A. V. — Amsterdam 42.5; 4X400 m: V u. L. Amsterdam: 3:25.1 (nov rekord). Dame so postavile dva nova rekorda in sicer: 80 m zapreke: gdč Ter Horst 12.2 in 800 m: gdč. Bemann v času 2 : 83.9.
Prve obrise berlinske olimpijade je opaziti pred vsem v propagandi, katere se poslužujejo Nemci zlasti v Ameriki .V to svrho bo odšel glavni tajnik nemškega olimpijskega odbora dr. Diem v Združene države na projjagandno potovanje. Mogoče bo odšel prihodnje leto tudi nemški državni športni vodju v Ameriko.
Zaščitite tudi kolesarje!
Ljubljana, 26. avg.
Iz vrst delavstva, ki se vsak dan vozi na delo v Ljubljano, smo prejeli:
Pred kratkim je bila uveljavljena naredba, ki prepoveduje vožnjo kolesarjem po hodniku na Dunajski cesti. Ta odredba zadeva približno 7_10.000
kolesarjev, ki se dnevno zjutraj vozijo v Ljubljano na delo in zvečer nazaj. Ze sama po sebi je omenjena naredba ostra, ker pa zadeva toliko število ljudi, ki so vsi davkoplačevalci, pa toliko bolj. Zato je jasno, da se kolesarji vsi od kraja pritožujejo nad to prepovedjo vožnje po hodnikih in zahtevajo, da se tudi oni primerno zaščitijo, saj tudi pešci zase zahtevajo zaščite.
Dunajska cesta ima dva hodnika in čisto lahko bi policijska oblast zaščitila pešce na eni strani ter kolesarje na drugi strani, ko bi določila en hodnik za pešce, drugi hodnik pa samo za kolesarje in mlekarice. Zdaj pa so kolesarji in mleka-rice enostavno vrženi s hodnikov na cesto, naravnost v blato in prah ter pod avtomobilska kolesa. Nihče se namreč ne briga, pravijo kolesarji, da bi tudi avtomobilisti vozili od mestne meje dalje v mesto po 15 km na uro, kakor je to zapovedano. In tako drvijo avtomobili drug za drugim s hitrostjo po 50 do 100 km na uro po isti cesti, kjer se zlasti zjutraj drenja na desetine in desetine kolesarjev in okoliških mlekaric z vozički. Da so vsi ti ljudje s kolesi in mlekarskimi vozički v takem položaju stalno v smrtni nevarnosti, nihče ne dvomi. Razen tega je Dunajska cesta zdaj v takem stanju, da je reden promet po njej v resnici nemogoč; Cesta je vsa jamasta, blato bo brizgalo ob deževju po več metrov daleč — in ubogi kolesar nima prostora kamor bi se umaknil. Kolesarji upravičeno zahtevajo, naj se cesta najprej ali asfaltira ali vsaj tlakuje, potem šele naj se izdajajo take naredbe, ki tako hudo zadevajo ogromno število kolesarjev. Cesta je zdaj tudi odločno preozka za avtomobilski in kolesarski promet obenem.
Pravično je, da se ti upravičeni razlogi upoštevajo ter da se omenjena naredba zopet prekliče, oziroma izpopolni na ta način, da se določi en hodnik na Dunajski cesti samo za kolesarje, en hodnik pa samo za pešce.
Radio
Programi tiadlo-Liablfana i
Nedelja, 27. avgusta: 8.15 Poročila 8.30 Gimnastika (M. Dobovšek) 9.00 Versko predavanje (dr Gvido Rant) 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkvie 10.00 Veterinarska razstava (dr. Krnic) 10.3 E. Boje: Pasivizem in aktivizem v življenju 11.00 Radio orkester 12.00 Čas, plošče 15.00 Kmetijska ura (g. Jamnik) 15.30 Operetna ura. Izvajata ga. Španova in g. Povlie 16.30 Radio orkester 20 00 Pevski koncert g. Mirka Jelačina 20.45 Šramel kvartet Dolinšek 21.30 Cas, poročila 21.45 Radio orkester.
Ponedeljek 28. avgusta: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.00 Čas, plošče, borza 19.00 Radio orkester 20.00 O kužnih boleznih prašičev (dr. Hribar) 20.30 Mladinske skladbe na klavirju izvaja dr. Švara 21.00 Slovenski vokalni kvintet 21.45 Čas, poročila 22.00 Radio orkester.
Dragi programi i
Nedelja, 27. aTgusta: Belgrad: 20.40 Koncert za čelo in klavir 21.30 Po poročilih zborovski koncert — Zagreb: 20 30 Radio orkester — Dunaj: 10.00 Orgelski koncert 11.30 Simfonični koncert 19.45 Narod v bedi, nemški ep, Schonherr — Budimpešta: 19.30 Vokalni koncert 23.15 Ciganska glasba — Leipzig: 20.00 Koncert orkestra s solisti 21.10 Zborovski koncert 21.30 Koncert pihalnega orkestra — Milan: 20.30 Operni večer — Praga: 12.15 Koncert vojaške godbe 20.10 Koncert čeških učitieljev — Rim: 20.45 Operetni večer — Stuttgart: 19.50 Aida, opera Verdi — Varšava: 20.00 Orkestralni koncert
Ponedeljek, 28. avgustai Belgrad: 18.00 Jugoslovanske pesmi 19.00 Ruske pesmi (zbor) 19.30 Poljske skladbe za violino 20.15 Srbske narodne pesmi 20.45 Češka in jugoslovanska glasba (orkester) — Zagreb: 20.30 Radio orkester s tenorjem — Dunaj: 12.00 Simfonični koncert 18.55 Orkestralni koncert 20.00 Dunajske popevke (sopran, tenor in zbor) — Leipzig: 20.00 w'eimaj5Ke serenade 22.50 Koncert simfonič-
Prijetno presenečenje
Naš Jurček je zagledal luč sveta v skromni bajti. Pa Je ta je bila last mogočnega posestnika doli v dolini. S 14 leti ga je doletela usoda pastirja in končno nekako s 17 leti življenje kmečkega hlapca. Ni mu bilo ravno hudo. Za sebe je imel vsega, kar si je v svoji skromnosti želel. Nekega dne pa je bilo konec njegove življenjske brezskrb-nosti. Sosedova dekla Manca, krepko, delavno in obče priljubljeno dekle mu je obtičalo v srcu. Zmenila sta se in ko je Jurče obhajal svoj 21. rojstni dan, sta stopila pred oltar. Rekla sta si: Štiri krepke roke in dvoje dobrih src, ni zlomek, da se ne pretolčeva, pa čeprav v najeti bajti. Tedaj pa je segel Jurčetu pod pazduho njegov stari kritni boter, sedaj že upokojeni železničar, in mu stisnil v roko veliko kuverto. »Ko sem te držal pred krstnim kamnom, sem bil revež, kakor ti,« mu je rekel, »Ena in dvajset let sem mislil na krstni dar, sedaj ti dajem poročnega.« Ni vedel Jurče, kaj je v kuverti. Ko pa sta zvečer z Manco odprla kuverto, sta našla v njej zavarovalno polico »Vzajemne zavarovalnice« v Ljubljani. Dobri botrček ga je bil za 30 jurjev zavaroval kot dojenčka za doto. — Koliko takih zlatih botrčkov in botric je še med nami? »Vzajemna zavarovalnica« v Ljubljani bi rada mnogim krščencem pripravila talko srečen dan, kakor ga je doživel naš Jurče ob svoji poroki.
— Nosečim ženam in mladim materam
pripomore naravna »Franz-Josei« grenčica do urejenega delovanja želodca in črev. Glavni zastopniki novodobnega ženskega zdravilstva so preizkusili »Franz-Josef« vodo v premnogih slučajih kot brezizjemno naglo, zanesljivo in brez bolečin učinkujoče sredstvo.
Ob Erjavčevi izključitvi iz JUU
Vrnivši se s 'počitnic, sem zvedel, da j« vzbudila moja izključitev iz »Jugosl. učit. udruženja« (po slovensko hi se menda reklo temu Jugoslovanska učiteljska zveza) precej hrupa. Ker se je o tem že javno razpravljalo, naj bo dovoljena š« meni samemu kratka opomba.
2e dobro leto dni sem se pripravljal na izstop sam, kajti prepričal sem se do dba, da nima človek mojih nazorov iskati v Rašič-Dimnikovi obliki ta organizacije prav ničesar, še več, da je članstvo v njej sploh nezdružljivo z nazori, ki jih izpovedujem že dolga leta. Glede tega sem na lanskem banovin-skem zborovanju v rahli obliki povedal svoje mnenje. Sledilo je postopanje pred razsodiščem, ki ga nisem priznal, in izključitev. Ta me prav nič ne boli. Ponosen sem in smehljam se, ko premišljujem, kako redka — kar edina izjema lem doslej. Bili so in so v našem in drugih stanovih, pri naa in drugod ljudje, ki nosijo časti in odlikovanja in častitljiva članstva, pa jih ne doleti izključitev, čeprav ljudje s prstom nanje kažejo, kadar imajo v mislih denunciacije, provokacije, goljufije, tatvine in druge take zadeve. Radi takih dogodivščin sa često zgodi, da ni nihče izključen in da nič n« utrpi na svoji »časti«, jaz pa zaradi tega, ker sem povedal svojo mnenje .,. Kar prevzeten bom na tako pozornosi.
Idejno in moralno plat sedanje JUU pozna po zadnjih ljubljanskih zborovanjih sedaj kolikor toliko tudi slovenska javnost. Razmer v njej ne bodo spremenili nobeni komunikeji. Zato se mi na nje ne ljubi in ne bo ljubilo odgovarjati. Meni in še marsikomu je bila nekdanja Jelenc-Lapajne-Fedic-Šmajdek-Grmekova oblika učiteljske organizacije stokrat ljubša, ker je bila vsaj odkrita. Trenutno bo sedaj g. Ivan Dimnik, urednik pestrega »Učiteljskega tovariša« v prvem povojnem desetletju ter sedanji predsednik ljubljanske JUU in glavna opora osrednjega predsednika Rašiča, menda lahko spal. Izključen sem iz njegove organizacije in odhajam skoraj tisoč kilometrov daleč od doma in rodbine. Toda trdno sem prepričan in z menoj naj bo tudi on ter še marsikdo, da utegne še kdaj voditi kaka pot tudi nazaj v domovino. V letih, ko je bil že on zelo veljaven voditelj slovenske učiteljske organizacije, sem bil petkrat odpuščen iz javne službe, enkrat celo na izrečno zahtevo vodilnega člana lastne stanovske organizacije. Vse to me ni ne zlomilo in ne uklonilo. Tudi sedanji dogodki me ne bodo. Pri odhodu mi je v jjrijetno za-du?čenje, da se svetlika tudi v masi slovenskega učiteljstva vedno več svetlih in mnogo obetajočih žarkov, čeprav je to zaenkrat še najzvestejša in najkompaktnejša opora Rašič-Dimnikove oblike
JUU.
V	Ljubljani, dne 26. avgusta 1933.
Fran Erjavec.
Sprelem v Akademski dom sv. Cirila
Akademiki, ki želijo biti sprejeti v Akademski dom sv. Cirila, naj pošljejo svoje prošnje vodstvu do 10. se|>tembra. Dom jim po zmernih cenah nudi lepa, udobna in zračna stanovanja v nn novo pozidani in presušeni stavbi tik pod gradom. Stanarina znaša od 120 do 160 Din mesečno in se ravna po sobah, v katerih stanujejo po dva ali trije akademiki. Letni pavšal za luč in kurjavo je 150 Din. Stanarina se nikomur ne znižuje in 6e mora sj>roti plačevati do 10. dne v mesecu.
Prijavijo naj se taki akademiki, ki bi v domu bivali vse leto in bi radi v miru in tišini študirali ter imajo tudi smisel za red in versko življenje, kajti Cirilov dom noče biti zgolj stanovanjska hiša. Luč neha goreti o polnoči. Ob pol enajstih zvečer se vrata zapro; kdor j>ride pozneje, plača vratarino; jki pol eni zjutrii sc vrata več ne odpro. V Domu je tudi kapela z Najsvetejšim in vsak dan sv. maša. Doni 6toji pod pokroviteljstvom ljubljanskega škofa.
V	Domu so saino stanovanja. Hrano si akademiki oskrbijo sami; je pa v isti stavbi tudi akademska menza. Akademikom so v uporabo dve kopalnici s tojilo vodo in tušem; plača se samo porabljeni plin.
V	prošnji naj vsak napiše tudi naslov, kamor bo dobil odgovor in en izvod hišnih pravil. Priložiti je treba tudi izjavo očeta oziroma druge osebe, da prevzema skrb in garancijo za redno plačevanje.
Prošnjo za sprejem morajo poslati tudi dosedanji člani Doma, ako še želijo biti sprejeti
Vodstvo Akademskega doma sv. Cirila, Ljtil ljana, Streliška ulica 12.
n<-ga orkestra _ Milan: 22.00 Komorna glasba — Miinchen: 20.10 Komična opera »Stidec«, Lortzing
—	Praga: 20,45 Violinski koncert 21.10 Sopran, kitara in mali orkester — Rim: 20.45 Lahka glasba
—	Varšava; 20.00 Opereta »Okoli ljubezni«.
V spomin junakom
belega prostranstva
Štirideset let poteka, odkar se je prepustil Fritjof Nansen s svojo slavno jadrnico »Fram« ledenemu toku, da bi po njem dosegel severni tečaj. Dne 20. septembra 1893 je dospel Nansen do roba Ledenega morja. Zdaj ni mogel več dalje in tvegal je poizkus, da ladja zamrzne v polarnem ledu.
Trikrat se je odpravil Nansen s svojo »Fram« proti severnemu tečaju. Potem so ladjo upokojili in jo zasidrali v luki Oslo. Zdaj pa so slavno starino reaktivirali: Norvežani so v notranjosti ladje uredili prvi plavajoči polarni muzej, ki ga te dni slovesno blagoslove.
Mnogoštevilne so bile ekspedicije, ki so skušale doslej priti na severni in južni tečaj. Marsikatere raziskovalce je spremljala sreča ter so se vračali ob radostnem vzklikanju vsega kulturnega sveta. Veliko drugih pa je za večno izginilo v večnem ledu. Vsem tem je posvečen novi muzej. Vsi predmeti teh ekspedicij, ki so jih hranili kjerkoli na svetu, so sedaj zbrani na jadrnici »Fram«. Mrtvi predmeti in porumeneli zapiski spominjajo na junaštva »starih« časov, ko je še Fritjof Nansen raziskoval nepoznano Grenlandijo.
Z globokim ganotjem ogleduje človek posamezne predmete tega muzeja. Imena Byrd, Scott, Nansen, Amundscn in druga nami vstajajo v spominu. V eni izmed kajut vidimo dva majhna čolna, imenovana grenlandska kajaka. Izdelovanja teb
svojevrstnih čolnov se je bil naučil Nansen pri Eskimih, ko je bil meseca junija 1888 prvič odrinil proti tečaju. Sodobnik 20. stoletja, ki se »preleta nad severnim tečajem z letalom in Zeppelinom, sc smehlja ob pogledu na ozke in nerodne orehove lupine. V 90tih letih pa so Nansenu izvrstno služile. V drugi kajuti vidimo pod steklom čisto do-gnane, vse razcefrane obleke. Nekoč so jih nosili različni raziskovalci in zdaj pripovedujejo o pre-stanih nevarnostih in stiskah. Tu vidiš tudi čoln, v katerem sta Nansen in Swerdrup sedem dni blodila po Ledenem morju in ki jima je po tisočerih nevarnostih rešil življenje. V večjem prostoru je razstavljena oprema Amundsenove ekspedicije na južni tečaj; šotor, sani in celo kuhinjska oprema. Scott je umrl na tečaju strašne smrti: za lakoto. V zadnjih dnevih ni imel nobenega človeka, ki bi mu bil kakorkoli v pomoč. Samo njegov dnevnik in par predmetov vsakdanje rabe so bili večno nema priča njegovega smrtnega boja. Zdaj nam pripovedujejo o tem junaku, in tako gre dalje po vseh prostorih na ladji, tudi najmanjši predmet spominja na kako polarno dramo.
»Fram« ne bo več ležala priklenjena v oslan-ski luki. Muzejski voditelji nameravajo z njo obiskati ne le domača, marveč tudi inozemska pristanišča, da bo mogla vsa Evropa spoznati te nebogljene priče človeškega junaštva in žrtev za napredek.
Sijajno madjarsko narodno slavje: Procesija s skrinjico sv. Štefana, v kateri se nahaja svetnikova desna roka. Procesija se vrši vsako leto na dan sv. Štefana. Prisostvujejo ji vsi velikaši in dostojanstveniki

Kino izpršza tadi divja plemena
L/ljubljenki angleškega občinstva: Hčerki vojvode Yorškega, drugega sina angleškega kralja, triletna Marjetica-Rozika lin sedemletna princezinja Elizabeta. Vidimo ju pred njuno majhno hišico, v kateri čisto sami gospodinjita. Ti dražestni deklici Angleži kar obožujejo. Če se princ Valeški vendarle še ne poroči ali ostane brez potomstva, potem bo za njim zasedla starodavni angleški prestol princezinja Elizabeta
bogat in bohoten kakor v Riu, ker tu tropične rastline ne uspevajo povsem dobro. Vendar pa nas ne zanima toliko park kakor nekaj drugega, kar je cfalo temu kraju ime. In glej — že vidimo sredi parka štiri velike kvadrate, ki jih obdaja pičel meter širok jarek. V enakomernih razdaljah se dvigajo na teh kvadratih uljem podobni kameniti hribčki, ki imajo spodaj majhno, približno dvajset centimetrov veliko odprtino. Pred odprtinami lazijo po tleh kače, majhne in velike kače, vseh barv in vrst. Lazijo po zemlji, plavajo po vodi v jarku. Mož, ki nas spremlja, zakorači brez strahu sredi mednje, poseže s palico v eno izmed votlin
Otoke Fidži, Samoa, Nove Hcbride in druge so poplavili Američani s svojimi dvomljivimi filma. Angleške oblasti ugotavljajo, da so postali otočani, odkar so se seznanili s kinom, mnogo slabši ljudje, nego so bili preje. Posebno razpaljujejo njihove strasti filmi, v katerih pokajo revolverji in se vrste umori. Tako pogublja belo pleme temnopolta ljudstva enkrat z žganjem, potem pa s filmi.
Žalosten konec
proslulega godca
Nekoč svetovno znani ogrski godbenik Aleksander Miskolcy se je v Szegedinu zaradi bede obesil. Miskolcy je pred vojno z lastnim simfoničnim orkestrom potoval po Ameriki, Aziji in Avstraliji. V vojni je postal invalid in v zadnjem času je moral za male novce prodati tudi svoje mojstrske gosli, s katerimi je bil potoval po svetu. V Sarvarju je zapustil ženo in hčer v taki revščini, da nista mogli niti na njegov pogreb.
Chicaški rekord
Po najnovejši uradni statistiki se je zgodilo 1980-31 največ zločinov na svetu v Chicagu. V Londonu so prišli na vsakih 100.000 prebivalcev po 4 umori, v Parizu po 5, v Chicagu pa po 40.
Novo okno za praško stolnico sv. Vida
Praška zavarovalnica »Slavaja« je darovala z« obnovljeno stolnico sv. Vida v Pragi okno. Okno nosi napis: »Bogu v hvalo, domovini v slavo, umetnosti v časti« Okno je poslikal s prizori iz življenja sv. Cirila in Metoda Alfonz Mucha.
Šolski otroci
se uče telefonirati
Angleška poštna uprava je razposlala šolam telefonske aparate, da morejo otrokom nazorno pojasniti, kako se dogaja telefonsko prenašanje govora in kako je treba telefonirati. Otroci se seznanijo tudi z znaki, če je telefon zaseden ali prost, lako se že otroci usposobijo ravnati s telefonom in se ga bodo mogli v slučaju potrebe brez ovir poslužiti.
>Slišite. bojim se, da ste zasedli moj prostor!« »Nič se ne bojte, pori pogojeni seveda, da ne zahtevate, naj se umaknem.«
»Čudno, ti imaš tako temne lase, tvoj bratec je pa čisto plavolas.«
»Seveda, ker sem bila že na svetu, ko si j« začela mamica barvati lase.«
Rutamtam — domovanje kač
Dunajski nadškof kardinal Innitzer, ki organizira pomoč za stradajoče kmete v Sovjetski Rusiji,
Mučenje živali: Pri bikoborbah nabode preganjani bik konja na roge, piccadore pa zabode biku sulico v pleča Ali je to dostojno krščanske kulture in 20. stoletja?
Francoski obisk v Hamburgu: Francoska obveščalka Ancre jc priplula v hamburško luko. To je oo vojni nrvi obisk francoske vojne mornarioo nn Nemškem
Sao Paulo imenujejo »Chicago Južne Amerike«; r malo desetletjih se je razvilo to braziljsko industrijsko središče iz malih početkov v milijonsko mesto. Vendar pa je za Evropca mnogo bolj zanimiv neki zavod v njegovi bližini: Butamtam.
Avto nas v divji vožnji odpelje iz mesta in krene na grič, ki ga prerašča mogočen park. To je Butamtam. Velik botanični vrt, vendar ne tako
in potegne iz nje cel klopčič gomazečih modrasov. Potem jih stvarno prebere, pri čemer pazljivo motri vsako žival in tiste, ki se vzpenjajo v vis, s hitro kretnjo vrže s palico v vodo. Z razcepljenim koncem palice pritisne potem glavo ene izmed kač ob tla, jo s hitro kretnjo zgrabi za vrat in dvigne kvišku. Kača zazija, telo ji pa medlo visi nizdol. Pomočnik, ki je prav tako oborožen s podobno palico, z dvema prstoma stisne strupeni kačji zob — in strup kaplja na podloženo stekleno ploščo. Potem vrže kačo kakor izžeto limono brezbrižno v stran.
To je torej Butamtam, veliki braziljski kačji institut, eden izmed obeh zavodov te vrste, ki obstojata na svetu. Tu goje vse znane strupene kače, od modrasa in gada do koraljnc kače, različnih vrst kobre in silne klopotače. V laboratoriju, ki
se nahaja v neposredni bližini, predelujejo strup v zdravilne serume, ki pomagajo proti kačjemu piku. Težavno in nevarno delo, o katerem svet le malo ve in se mu požrtvovalno posvečajo molčeči učenjaki.
Ko se kasno zvečer z železnico vračamo v Sao PauJo, vidimo tod in tam kresove, v katerih sežigajo — kavo.
Morje požrlo tri otrobe
Na morski obali blizu Huelve na Španskem so otroci iskali školke. Upali so si pa predaleč in presenetila jih je plima. Neki oče je še mogel rešiti svojega sina in nekega drugega otroka, kopa-liščni gosti pa so rešili še dva otroka. Tri otroke pa je naraslo vodovje potegnilo s seboj in so pred očmi navzočih utonili. Njih kriki na pomoč so do zadnjega pretresali ozračje.
Lov na slanike: Krepke ribiške pesti vlečejo nn krov težke mreže V severnem morju so se začeli za ribiče l<edni najnapornejšega dela, ki se pa obiio izplača. Med norveško in angleško obnio <irc-njajo ogromno jate slanikov in na tisoče ribiških čolnov vseli mogočih narodnosti pospravlja to
blesteče, tribko obilj*
MLADI SLOVENEC
Zajčje hiše
•Zbrali so se dolgouščki zajčki in so sklep storili: >Hiše bomo naredili, lepo hiše iz snega!«
Urno prostor so izbrali in se spravili na delo, zidali in pa kopali, da je vse poprek letelo.
štiri dni so in večere stavili si hiše bele, da živali raznotere so začudeno slrmele.
Ali joj! Ko jug zapiše čez planine in gozdove: v vodo spremeni snegove in vse lope — zajčje hiše...
Petelin in piščanci
Živela je koklja, ki je imela mnogo piščancev. Med piščanci je bil tudi petelinček.
Nekega dne so piščanci prosili kokljo, naj jih pelje na izprehod. Najbolj* je prosil petelinček.
Koklja jih je peljola v gozd. Tamkaj 00 nabirali jagode in se igrali. Pa je kmalu vsa kurja družina postala žejna. Začeli so prositi kokljo vode, a vode ni bilo nikjer.
Tedaj je dejala koklja pi&telinčku:
>Na, dinar, sinko in steči k studencu ter nam prinesi vode!«
Petelinček je odšel. Spotoma je srečal majhnega psa.
»lgrajva se!« je predlagal kužek
»Ne utegnem,« ga je zavrnil petelinček. »moram na studenec po vodo.«
»Lahko se igrava spotoma,« je dejal kužek. »Zakotali dinar, pa steičeva za njirn.«
Kmalu jima je padel dinar v globoko luknjo. Kužek se je zastonj trudil, da bi noter zlezel; niti 1. glavo ni mogel tja. Petelinčkov« glava se je pač pogreznila v luknjo, ali dinarja ni mogla dobiti.
»Počakaj tukaj,« je dejal kužek, »skočim po načko, ta ti ga izvleče.«
Mačka je predla, ko je pritekel pes.
>Ne morem pustiti dela, pravkar sem dobila prejo,« je odgovoriln muca na kužkovo prošnjo.
»Bom jaz zate predel,« se je ponudil pes; ampak naj se je še tako trudil — presti nd znal.
Tedaj je mačka svetovala:
»Skoči po miš, ki je brez dela. Jaz ne pojdem.«
Pes je tekel po miš. Miši ni bilo doma.
»Kje je miš?« je vprašal pes.
»Pri siru,« se je slišal glas iz mišje luknje.
In res je bila miš pri velikem hlebu sira.
»Ti. slišiš, pojdi ven,« je zaklical pes. »Zgodila je velika nesreča: piščanci 90 postali žejni. Poslali so petelinčka po vodo. Petelinček je izgubil dinar. Poslal je mene po mačko. Mačka prede. Noče pustiti dela. Poslala je mene pote. Pojdi z menoj in privleči nam dinar iz luknje.«
»Oho! Ne pustim dobrega sira, če bi tudi sto mačk zahtevalo!« je zacvilila miš.
Pes se je vrnil k petelinčku in mu povedal, da ni mogoče dinarja izvleči.
Petelinček se je vrnil h koklji in k svojim sestricam. Pa je našel že vse mrtve. Revice so poginile od žeje.
Petelinček je začel plakati. Kikirikal je in kikirikal tako, da bi mu bilo kmalu počilo srca
Od tega časa ne more pes videti mačke, kajti prepričan je, da je ona zakrivila tisto nesrečo. Mačka pa sovraži miši in jih preganja na vse kriplje
Kaj pa ubogi petelin? Ponoči ga vedno lahko shaite, kako plaka, kadar se spomni na svoje uboge sestrice.
Pravljica o modri lučki
Ko je naslednje jutro kraljična vstala, je stekla k očetu in mu začela pripovedovati, kakšne prečudne in grozne sanje je imela: neka neznana sila jo je bliskovito odnesla iz kraljevega dvorca k nekemu neznanemu vojaku, ki je ravnal z njo kakor z deklo; pometati mu je morala, snažiti škornje in opravljati vsa druga dela, ki jih ji je nalagal. »Saj vem,« je končala svoje pripovedovanje, »da se mi je vse to samo sanjalo in vendar sem tako trudna, kakor da sem v resnici naredila vse, kar mi je v sanjah ukazal oni vojak.«
Kralj si je zamišljeno pogladil sivo brado in lejal:
»Bogve, bogve, če so to res sanje, če to ni «-a resnica?« In je še pristavil: »Na vsak način se moramo prepričati, kako je s to čudno rečjo. Najbolje bo, da storiš takole: napolni žep spalne oble-Kt, preden ležeš v posteljo, z grahom, nato pa napravi v zep več luknjic, da bo grah padal iz ajHi in puščal za sabo sled, če te bo ponoči zopet kdo ugrabil.«
Medtem, ko je kralj to govoril, je vojakov črni možiček neviden stal poleg in dišal vse. Ko je ponoči prišel po kraljevo hčer, so grahova zrna res padala iz preluknjanega žepa, a niso puščala za seboj nobenega sledu. Zviti možiček je namreč že prej vse ulice nasul z grahom. Tako jc morala kraljeva hčerka spet opravljati najnižja dela pri vojaku.
Zjutraj je kralj ukazal služabnikom, naj dože-nejo, kam drži sled za grahom. Služabniki so se klavrne volje vrnili v palačo in sporočili kralju, dn je bilo vse njihovo prizadevanje zaman. Grali :« u:i ...i..... —	..l:--L ■'•
I' U.l lUbl.VJkU j > W Tavu U*.WU11 ti
ga pobirali in radostno vzklikali*
»Juhu, nocoj je pa namesto dežja padal — grah iz neba!«
Kralj se je šc globlje zamislil in dejal hčerki: »Pomagati si moramo z drugo zvijačo. Zvečer, ko ležeš v posteljo, obdrži čevlje na nogah in skrij en čevelj pri vojaku, preden odideš od njega. Ta čevelj bomo potem gotovo našlil«
Možiček je zopet neviden stal poleg in slišal vse. Zvečer, ko mu jc vojak ukazal, naj gre po kraljevo hčerko, ga je resno posvaril, mu razodel kraljevo nakano in pristavil, da zoper to zvijačo ni pomoči.
»Ne sitnari in stori, kar sem ti veleli« ga je ostro zavrnil vojak — in kraljeva hčerka je mo-
rala tudi tretjo noč delati pri njem kakor navadna služkinja. Ni pa pozabila očetovega nasveta; ne-opaženo je skrila >veljček pod posteljo, preden jo je možiček spet odnesel domov v kraljevo palačo.
Še preden je drugo jutro solnce vzšlo, je kralj ukazal svojim služabnikom, naj se razkropijo po vsem mestu in iščejo izgubljeni kraljičin čeveljček. In so ga nazadnje res našli pri vojaku, čeveljček so izročili kraljični, vojaka pa so zgrabili in vrgli v temno ječo. In vse jc tako izgledalo, da zanj ni več rešitve, kajti nesrečnež jc pozabil ono edino, kar bi mu še moglo koristiti, modro lučko, doma. Io tudi zlato je pozabil vzeti s seboj; en sam cekin je še imel v žepu ...
Ko je nekega dne ves potrt stal pri zamreženem oknu svoje celice, je šel mimo neki njegov stari prijatelj. Poklical ga je in prosil, naj mu prinese pozabljeno culo iz gostilne. Ko je prijatelj zagledal lesketajoči se zlatnik, je bil takoj pripravljen storiti zanj, kar ga je jetnik prosil. Šel je v gostilno in prinesel culo.
Vojak je hitro vzel iz nje pipo in modro lučko ter začel kaditi. Prikazal se je črni možiček in vojak ga je vprašal, kaj naj stori.
»Nič hudega se ti ne bo pripetilo, bodi brez skrbil« ga jc pomiril možiček. »Mirno in pohlevno pojdi, kamor te bodo gnali, a ne pozabi vzeti modre lučke s seboj!«
Vojaka so gnali pred sodišče in sodnik ga je obsodil na smrt. Postavili so vislice in že je rabelj vrgel obsojencu zanko okoli vratu, ko je vojak začel milo prositi kralja, naj mu izpolni samo eno željo še.
.»Kakšno željo?« je vprašal kralj,
»Rad bi skadil še pipo tobaka, preden umrem,« je odgovoril vojak.
»No, to ti pa rad dovolim!« je milostno dejal kralj.
In vojak je potegnil iz žepa pipo, jo prižgal na modri lučki in ko je nekajkrat puhnil dim iz nje, je že stal možiček pred njim z grčavim cepcem v rokah ter ga pobaral:
»Kaj želi vaša milost?«
»Premlati krivične sodnike in njihove rablje, a tudi kralju ne prizanesi, da si bo zapomnil, kdaj je bil tako neusmiljen proti meni!«
Komaj je to dobro izrekel, že je možiček začel s cepcem opletati na vse strani, da se je kar kadilo in da so padali sodniki in rablji na tla kakor bilke. Kralja jc obšla smrtna groza ob pogledu na to strašno možičkovo delo in na vsa grlo je začel prositi vojaka, naj mu podari življenje, V zameno za to mu je ponudil vse svoje kraljestvo in šc hčerko za ženo. Vojak se ga je usmilil in ukazal je možičku, naj neba mlatiti in pobijati — _ _
Se bridko moti, kdor misli, da se ta pravljica konča tako, kakor večina pravljic: z razkošno pojedino in slavnostno poroko. Kaj še! Naš vojak se je kralju lepo zahvalil za kraljestvo in hčerko ter ni niti najskromnejšega darila hotel sprejeti od njega. Vrgel je culo, v kateri jc imel modro lučko in zlato, čez rame in odšel v drugo deželo sreče in zadovoljstva iskat.	(Konec.)
Za zidano voljo
Slavka je bila mestni otrok in še nikdar ni videla krave. Letos pa je vendar izprosila ter šla na počitnice v Gorenjovas. Stric ji je razkazoval svojo lepo živino in Slavka je strmela. Posebno čudno se ji je zdelo, ker so krave venomer prežvekovale, ona pa seveda ni vedela, kaj je to. Dejala je stricu: »Zares, lepe krave, ampak gotovo vas veliko stanejo, ker iim morate vedno kupovati tobak za čikanje.«
Orel in lisica
Orel je ugrabil dve mladi lisici in ju odnesel v svoje gnezdo, da bi napital mladiča.
Stara lisica je sedla pod visoko drevo, na katerem je bilo orlovo gnezdo in plakala. Orel se pa ni zmenil za njen jok, ker je mislil, da sc slaba lisica ne more maščevati nad njim zaradi svojih otrok,
A ko je ravno hotel raztrgati lisički, je začutil dim, ki se je vil med drevesi .
Vznemirjen je zletel iz gnezda, kjer so čivkali njegovi mladiči In kaj je videl? Okoli drevesa je bilo nakopičeno dračje, ki se ga jie že prijemal ogenj. Lisica je bila pravkar prišla z gorečo vejo v gobcu in zažgala. Ukradla jo je bližnjim oglarjem.
Šele zdaj je uvidel oholi orel, da sc more tudi uboga lisica strašno maščevati nad njim. Ni kazalo drugega kakor prositi in sprejeti pogoje, ki mu jih je lisica stavila: prinesti je moral lisički na tla. Potem šele je lisica pogasila ogenj s tem, da je lazmetala suhijad.
Orel je bil vesel, da jo zvita in prekanjsna nasprotnica držala besedo ln ohranila drevo ognja in z drevesom vred tudi njegovo gnezdo.
Tako se lahko zgodi, da se veliki in silni, ki delajo krivco ubogim, včasih primorani, da se pred njimi ponižajo.
ZA BISTRE GLAVE
..........................................................................
Izpolnjevalha
Moj konjiček kopitljaček
majhen je ko tetin--,
sladkasneden kakor miš. Z njim zareB je velik —I Komaj vstaniem, se obujem.
že ga napojim, ----,
vsega dobro prekrtačim,
mu sladkorčkov----.
Pa ni za nobeno rabo...
Star je že seve; za--
ima mnogo let že ... Ha,
saj še teči več ne —
Včasih muca naskrivaj
ujamem v kašči ln — holaj,
dirkam z njim. .. Takrat je maček
moj konjiček----!
Na mestih, kjer ležijo zdaj črtice, postavite zraven spadajoče besede (rime). Vsaka črtica pomeni en zlog.
Zmešnjava t
Neverjetne reči
kraška po poljani — Jadrno kot burja tramvaj po Ljubljani ... dirja dirja, dirja reek! razčesnil v koe|? Z glavo v rid je lopnil se je nebotičnik... očka Rdečellčnik; revežem podaril Skopd in bogati zadnji je nrilijonček .., debeluh Balonček Pujs in Naoek Peee.k bosta se umila.,. da vsak dan po petkrat davi sta sklenila,
Vsaka kitica te pesmi ima zmešane vrstice. Postavite vsako vrsto na njeno pravo mesto. Delo vam bodo olajšala ločila, ki so tudi v zmešnjavi postavljena tako, kakor v urejeni pesmi.
Za pravilno rešitev izpolnjevalke in zmešnjave sta razpisani dve nagradi. Nagrajenca bo določil žreb.
Rešitve pošljite najkasneje do četrtka, 31. t m. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani.
Zakaj slon petelina
ne more trpeti
Nekega dne sta stavila slon in petelin, kdo od njiju se bo izkazal za večjega požeruha. Naslednjega dne sta se sestala na dogovorjenem kraju in začela tekmovati.
Proti poldnevu jc slon, ki se jc najedel tako, da je komaj še sta! na nogah, utrujen zaspal. Ko pa sc je čez nekaj ur prebudil, jc na svoje največje presenečenje videl, da petelin še vedno zob-lje. Nadaljeval je s pojedino tudi on, pa je kmalu čutil, da ima zadosti za ta dan, zato je spet legel na tla in zaspal.
Proti večeru jc petelin skočil slonu na hrbet in slon, ki je še zmerom spal, je razdražen odprl oči in zakričal:
»Kaj delaš tam?«
»Nič,« je odgovoril petelin, >muhe in drugo golazen zobljem na tvojem hrbtu!«
Slon se jc prestrašil tolikšne požrešnosti, opustil tekmovanje in pobegnil.
In pobegne še danes, kakor hitro zasliši kje petelina kikirikati.
539. Preljubi Kotičkov stričekl _ Hvala za
objavljeno pismo, četudi si ini gn precej »oškrtnil«!
Strašno ei mie oklestil s svojim kritičnim jezikom. Zares, dober kritik si, to TI moram priznati, skoraj hujši kot sam slavni kritik Fr. Levstik, ki se je ravnal po načelu: »Ne hvali, kar ni hvale vredno!« Ce izvajaš ta načrt tudi Ti, izvajaj ga povsod brez izjeme. Kar se tiče imena, mislim, da sem dovolj jasno napisala. Ti pa si v svoji hudomušnosti pretvoril moje ime v »Verigo«. Vedi, da jaz nisem nobena »Veriga« niti »Ketna« ne! Misliš, da bom svoje ime kar na veliki zvon obesila, da bi se ml moje cenjene gospodične sošolke v pest sme.jnle. ker si me tako kruto »zmrcvarile. Vidiš. Ti si »kšajt«, jaz sem pa še bolj.
Kljub vsemu temu pa nisem nič več huda nate. Saj si ostaneva še naprej prijntelja, ali ne?
Pa brez zamere in lepo pozdravljen! — Veri i a
Draga Verijal _ Takšna hvale še ni nihče mojemu kritičnemu jezičku zapel, kakor si jo Ti. Ni mi menda treba še posebej poudarjati, da se to mojemu jezičku od sile imenitno zdi. Še prevzel bi se kajon, ln postal domišljav kakor ona muha, ki je sedla konju na hrbet in ponosno dejala: »Or-jemo!« — če ga jaz ne bi držal trdo pod nadzorstvom in učil skromnosti in ponižnosti noč in dan. V prvem hipu sem ga komaj ukrotil, tako se je začel šopiriti, ko je Tvoj slavospev do kraja prtv čital. »Zdaj smo pa Levstik!« je slovesno dejal in pristavil: »Kotičkov striček, spodobi se, da me na vse to pogostiš z ocvrto piško in tortami I« — >Marš za zobe, prevzetnost grda!« sem v svetem ogorče-nju zagrmel nad njim in on so je potuhnil in postni spet ponižen kakor jagnje. In sem mu navrh napravil še tako pridigo, da ga je bilo do dna duše sram. Tako, vidiš, se vzgaja prevzetne in domišlja ve jieaičke!
Tvoje ime pa nikakor nisem iz hudomušnosti potvoril, kakor trdiš, nego sem ga v resnicd bral tako, kakor 9em ga napisal. Tvoj popravek vzamem na znanje, vendar pa mi žilica ne da miru, da se n» bi tudi nad tem Tvojim »pravim« imenom malo obregnil. Verija ei, ponosno navajaš, in ne Veriga. Meni se zdi, da bi bila prav tako' lahko Veriga, kakor sj Verija, kajti razlika med obema imenoma jc prav za prav malenkostna. In tudi nič lepše mi Verija n<o zvoni na uho, kakor mi zveni Veriga., In če pribijam še to. da sem ime Verija tri debele ure iskal v koledarju in da tega imena še nikoli v življenju nisem slišal, je manda več ko dovolj dokazano, da se s svojim prečudnam imenom prav nič ne postaviš. Slovensko deklice naj bodo Ančke, Jericc, Majde, Rezike, Metke. Micke itd. — Verije in druga taka pocukrana imena pa prepustim drugim
Pa nikar ne bodi huda name zaradi teh od-kritih besed! Saj ne zabavljam čez Tebe, ampak čez Tvoje ime. Takšna bistroumna deklica, pa takšno popačeno ime — ne, to nikakor ne gre skupaj!
Prav lepo Te pozdravlja Kotičkov stri-ček.
540. Dragi Kotičkov striček! — Dolgo časa že prebiram »Slo'*emca<, posebno pa stričkov kotiček.
Sedaj sem se odločil, da Ti tudi jaz pišem nekaj zanimivosti. Saj si gotovo radoveden, kaj delamo sedaj v Laporju med počitnicami, ker se nikdar nihče odtod ne oglasi.
Ob nedeljah prodajam nedeljskega »Slovenca«. Sedaj pa bom naročil še sobotnega, z nedeljsko prilogo, da ga bom prej dobil in več prodal Sem tudi ministrant Ministriram dvema gospodoma de-kanoma. Popoldne pa se hodim, ob toplih dneh. kopat z dueraa svojima bratcema. Zelo bi me ve-selilo, 6e bi se tudi Ti prišel kopat Potem bi Tn spremljal na Boč, tam bi si lahko ogledal okolico z raglednega stolpa. Pri odhodu pa bi Ti nabasal hrušk in sliv velik koš. ker vem, da jih v Ljubljani nič nimate.
Prosim Te. daj me v svoj kotiitek, sicer se mi tako zameriš, da še »Slovenca« ne bom hotel ve/ prodajati.
Lepo To pozdravlja Ivan Lorenci, ufener IIT razr. v Laporju.
Dragi Ivani — Kar dva sila važna in imenitna posla imaš: kolporter (raznašalec) si in ministrant. Se koj vidi, da sta v Tebi združeni dve upoštevanja vredni lastnosti: podjeten si in obenem priden in veren slovenski fant To sta dve lastnosti, na katerih si boš zgradil lepo in srečno bodočnost Le po tej poti dalje in veseli Tc bomo vsi: ofika, mama, domovina ln jaz!
Pa se pri ministriranju nikoli ne zmotiš? Ne? Potem Te v resnici občudujem I Samo pomisli, v kakšni zadregi bi bil, če bi se Ti pri ministriranju kaj takega zgodilo, kakor se je pred davnimi lieti meni, ko sem bil tudi takle majhen ministrant, kakor si zdaj Ti. Jo neko nedeljo »veliki« ministrant (12 let je bil star. jaz šole 8) nenadoma zaradi bolezni izostal in nadomestovati sem ga moral jaz. še danes me obide groza, čo pomislim na oni nesrečni dan! Vse dele sv. maše in latinske molitvici© sem zmešal, ker sem bil dotlej samo za »malega« ministranta. Ubogi gospod župnik, kako neprijetno mu je moralo biti pri srcu, ko sein počenjal na posvečenem kraju takšne nerodnosti! pa je vzel vse za dobro in me samo dvakrat ali trikrat karajoče pogledal. Le v trenutku, ko sem hitel po vodo in vino ze pri evangeliju namesto pri darovanju, jo njegova jezica prikipela do vrha. Zgrabil je. prtič ki sem mu ga postrežljivo molil pod nos ter ga v svetem ogorčenju zalučal nazaj na mizico poleg oltarja. V strahu, da šc mene ne bi doletela ista usoda, sem jo z vodo in vinom jadrno odkuril ludi sam za prtičem in položil steklenici zraven nie8a. Tej nerodnosti so sltdile še druge — kaj bi jih našteval in obujal bridke spomine! Menda za-dostuje. Če Ti zaupno povem, da se mi je še teder dni na to vsa vas smejala..
Lepo pozdravljen! — Kotičkov striček.
_ 541. Dragi striček! — Pišem Ti prvič. Ce pa boš vrgel moje pismo tja, kamor si vrgel tudi pismo moje sestre Milice, ne boš več slišal gla*u o meni
V nedeljo smo imeli prvo sv. obhajilo. Bilo je zelo lepo. Po sv. maši smo šli v dvorano prosvetnega doma, ki je bila lepo okrašena. Prinesli so velik lonec kave. Vsak prvoobhajanec je dobil tudi lu-oznik peciva in velik štrukelj. Cerkvena pevčk' in pevke so nam peli, deklamirali in priredili za bavno igneo. Na koncu smo dobili še sliko z Je-zuščkom.
En krožnik peciva je bil odveč. Gotovo je bil pripravljen zate, samo povabiti so Te pozabili. Hej to bi se oblizoval, ko bi jedel debelo pomazauj' štrukelj Gotovo Ti je žal, da si zamudil takšne lepo priliko.
Pozdravlja Te Teodora Tram te, učenka I. razreda v Preski.
Draga Teodora! _ Prekruta bi bila to kazen zame, ce ne bi več slišal glasu o Tebi, zato Ti na vso moč hitim odgovarjati. Hitel sem tako, da sem ie že čez leto dni in pol v kotiček spravil _ še polža bi priekosil s to neznasko brzino!
Da je bilo pri sv. obhajilu lepo, Ti rad verja. mem. Tudi jaz imam na prvo sv. obhajilo svetle spomine. Saj je to za otroke eden najlepših dni v živ. ljenju.
Krožnik peoiva je bil odveč, praviš, škoda za-res, da so me pozabili povabiti, kajti štruklji so moja najljubša jed in bi jaz za en sam štrukelj romal desel kilometrov daleč peš! Saj ne rečem, da si ga ne morem kupdti sam, ampak je žie tako da človeku najbolj diši ona reč, ki mu jo kdo pokloni t. gostoljubno roko No, pa se zdaj zaradi onega štruklja ne, bom preveč žalostih kajti prepričan sem, da bom na tole pismo v hipu dobil stotisoč zapeljivih ponudb od vseh strani, naj pridem na štruklje ... Holaj, ali ee bom mastil z njimi? Štruklji, štruklji, rajska jed nima boljšega ves svet!
Prav krpo Te pozdravlja Kotičkov striček
DELAVSKI VESTNIK
Izobraženec v delavskem pokretu
Izobrazba, združena z globoko 6rčno kulturo more biti človeštvu v velik prid. Izobrazba daje namreč človeku možnost, da si ustvari tak način in take pogoje življenja, da mu to ne bo samo en dolgi dan, poln večnih bojev in neprestanega trpljenja; temveč, da bo življenje vredno življenja in vredno človeka in njegovega dostojanstva. Izobrazba je poznanje zgodovine, poznanje ljudske usode od prvega človeka dalje, poznanje naravnih zakonov, poznanje sveta in v njem skritih moči in na podlagi vseh teh spoznanj pridobljena sposobnost udeleževati se kulturnega življenja in brigati se za praktične socialne strani življenja.
Zato more biti izobražen človek prvoboritelj v delavskem pokretu, more biti kvas, ki dvigne svojo okolico, svoje tovariše na človeka-vredno višino. Obsojati moramo izobraženca, ki te 6voje — od Boga dane — naloge ne izpolnjuje, ki ne
fiostavlja svojih sil v službo naroda, v službo de-ovnega ljudstva. Tega niti ne moremo smatrati za pravega izobraženca.
Vsaj delavski pokret je vojska teptanih z izkoriščevalci. Kdo je sposoben voditi to vojsko?
Brez dvoma uspešno in pametno lc izobražen delavski voditelj. Ni potrebno, da je dovršil vse-učiliške študije, pač pa je potrebno, da ima čim bolj vsestransko splošno izobrazbo in poleg te seveda še strokovno izvežbanost v tej ali oni panogi, ki jc neizogibni zahtevek sodobnega življenja.
Največji škodljivci vsakega delavskega pokreta pa so neizobraženci, ki so zavzeli vodilne pozicije v pokretu le radi svojih hujskaških zmožnosti. Demagog pa je smrt pokreta. Seveda 6e mnogokrat zgodi, da delovne množice nasedejo takim demagogom, izobraženih mož pa ne upoštevajo. Toda to pravih izobražencev ne sme motiti in jih ne more ovirati, da ne bi svojih zmožnosti posvetili najpotrebnejšim članom človeškega rodu.
Bolj kot kdaj prej morajo nositi zastave v delavskem pokretu izobraženci, Tudi slovenski izobraženci ae morajo zavedati tega svojega poslanstva, morajo stopiti v vrste delovnega ljudstva in mu pomagati v težki borbi za kruh iu pravico.
Delavska zbornica
V kratkem sc bodo vršile yobtve v Delavsko zbornico. Zato je prav, da si ogledamo naloge in delo Delavske zbornice ter tako ocenimo pomen te delavske institucije in pomen volitev v to institucijo.
Delavske zbornice so bile ustanovljene z zakonom o zaščiti delavcev, kot skupne institucije za vse delavstvo na določenem ozemlju. Poklicane so, da podajajo svoje mnenje in zahteve v vseh vprašanjih, ki tičejo socialne politike. Proučujejo družabno in gospodarsko življenje in utirajo v javnosti pot priznanju delavskih pravic.
Naloga Delavskih zbornic je predvsem ,da varujejo socialne in kulturne interese delavcev in nameščencev. Da podajajo poročila, mnenja in predloge pristojnim državnim in Samoupravnim organom o ureditvi delovnih razmer med delavci in delodajalci in o vprašanjih delavskega zavarovanja, delovnih trgov, prehrane, delavskih stanovanj in delavske prosvete. Stremeti morajo, da vsak prav in v redu izvršuje veljavne zakone in naredbe, ki se tičejo delavstva. Posredujejo pri sklepanju kolektivnih delavskih pogodb, kakor tudi pri poravnavanju sporov, ki nastanejo med delavci in delodajalci — seveda, čc to izrecno žele prizadete stranke. Delavske zbornice zbirajo statistične podatke o delavskih vprašanjih in posredujejo za vsakega delavca pri vseh državnih uradih, napravah in delodajalcih. Hranijo delavne pogodbe, ki so se sklenile v njih območju itd. Ustanavljajo in organizirajo razne naprave in akcije v korist delavstva. Po potrebi pošiljajo na pristojna oblastva potrebne vloge in resolucije. Poleg strokovnega dela vrši DZ tudi važno in uspešno kulturno delo med vsem delavstvom.
Da more Delavska zbornica uspešno delati, potrebuje močnih in zdravih sil, ki ji dajejo dnevno: pobudo in pogum. To so organizirani delavci, ki tvorijo v Delavski zbornici nezlomljivo hrbtenico. Imeti mora zato po delavskih strokovnih organi-:acijah vedno dober stik z delovnimi sloji. DZ je centrala vseh strokovnih organizacij.
Zato so volitve v Delavsko zbornico velikega pomena za vse naše delavstvo in pa ludi za na-■neščenstvo.
Delavsko sodišče
Ministrstvo za trgovino in industrijo izdeluje narodbo o ureditvi in postopku delavskega sodišča, ki ga predvideva novi obrtni zakon. To sodišče bo za delavstvo velikega pomena in je skrajni čas, da se oživotvori.
To delavsko sodišče, ki ga imenuje obrtni zakon »izbrani odbor« ali >sodišče dobrih ljudi« bo ruzsojevalo v sporih iz službenega razmerju med delodajalci in delojemalci (pomožnim osobjem, pomočniki, rokodelskimi ter tovarniškimi delavci in vajenci). Pristojno bo to sodišče za spore do vrednosti 12.000 Din.
Kakor priznamo na eni strani velik (»men delavskega sodišča, tako sc na drugi strani bojimo, da z njini delavstvo ne bo dobilo tistega, kar tako silno potrebuje. V drugih socialno naprednejših državah vodijo in razsojajo v delavskih sodiščih redni, aktivni sodniki s prisedniki iz vrst delodajalcev in delojemalcev. Možne so tudi pritožbe na višja redna sodišča. Tako je tudi pri nas n. pr. urejeno sodišče delavskega zavarovanja. Delavsko sodišče po novem obrtnem zakonu pa je urejeno drugače, kar ne moremo smatrati za dobro in primerno. Obrtni zakon postavlja namreč za predsednike delavskih sodišč šefe upravne oblasti z izobrazbo pravne fakultete. Tem stojijo ob strani prisedniki iz vrst delodajalcev in delojemalcev, ki jih imenuje ban na predlog Zbornice za trgovino, obrt in industrijo in Delavske zbornice.
To pa ni dobro in sicer iz sledečih razlogov:
Predsednik delavskega sodišča mora dobro poznati delovno pravo, obči državljanski zakonik, druge civilne zakone in zelo obširno ju-dikaturo delovnega prava. Upravni uradniki se pa doslej s tem poslom niso bavili in je nevarnost, da se tudi v naprej ne bodo prav posebno poglabljali v delovno in civilno pravo. Druge evropske države so to upoštevale, pri nas pa to spoznanje še ni rodilo. Še je čas, da sc to popravi in obrtni zakon v tej smeri spremeni in prepusti sodstvo rednim sodiščem. Tudi naj se vnese v zakon ali naredbo določilo, da jc zoper razsodbo prve stopnje redno dopustna pritožba na drugo stopnjo. To zahteva načelo pravne varnosti.
V	tej stvari je še eno določilo obrtnega zakona, ki nas ne zadovoljuje, namreč to, da mora odvetniku, ki zastopa stranko v sporu, plačati vedno stranka sama. To je za delavca zelo slabo določilo. Kako naj si delavec sam najame odvetnik« pri plači, ki komaj zadostuje za preživljanje? Delodajalec bo v takih sporih vedno na lioljšem, ker bo lahko vzel in plačal odvetnika. Treba pa je predvsem gledati na to, da bo prišel delavec do svoje pravice. Zato želimo, da se omenjeni nedostatki odpravijo.
Delovni čas
Ministrstvo za socialno politiko je izdalo v juniju 1933 glede delovnega časa in čezurnega dela sledečo odredbo:
»V zadnjem času naš tisk pogosto poroča, da morajo delavci v večini panog industrije in obrti delati preko normalnega delovnega časa. Obenem se delavske organizacije, pa tudi posamezniki po časopisih pritožujejo, da Inšpekcija dela ne kaznuje delodajalcev radi kršenja določil zakona o zaščiti delavcev.
Ob priliki teh pritožb ugotavlja ministrstvo za soc. pol. in nar. zdravje, da zakon o zaščiti delavcev točno določa, koliko traja delovni čas v posameznih podjetjih. Tega določenega časa se morajo točno držati delodajalci in zaposleni delavci. Ako bi bil določeni delovni čas prekoračen, sme vsaka oseba vložiti prijavo proti delodajalcu, seveda s potrebnimi dokazili.
V	vsakem konkretnem slučaju morajo oblasti postopati po zakonu.«
Delavce, posebno pa delavske zaupnike opozarjamo na to odredbo in jim svetujemo, da ob vsaki prekršitvi delavskih zaščitnih zakonov, vlože prijavo na pristojno oblast.
Delavsko zadružništvo
V slogi je moči
V	zadružni literaturi velja za najbolj znamenito konzumno zadrugo — zadruga rochdalskih pionirjev. Ustanovljena je bila leta 1844 v industrijskem mestecu Rochdale (izgovori: Ročdel) na Angleškem. Ni bila to sicer prva zadruga te vrste — saj so se začele snovati v Angliji konzumne zadruge za delavce že v letu 1828 — toda roeh-dalska zadruga je bila prva, ki je obstala in ki je jasno pokazala svetu, na čem mora sloneti delavsko zadružništvo, če hoče, da se dviga in raste in doseže svoj namen.
Vzgled rochdalskih pionirjev je pomemben v tem, ker je pokazal, kaj premore sloga, kaj zmore četa delavcev, ki so preželi z mislijo: eden za vse, vsi za enega. Ravno 6loga povsod in za vsako ceno, je napravila rochdalske pionirje slavne. Ni s tem rečeno, da so bili vsi vedno enih misli in načrtov, toda nikdar niso postali nesložni, zahrbtni in izdajalski.
Danes nam složnih ljudi prav posebno manjka, ne samo v zadružništvu, temveč tudi drugod, v vseh društvih — meščanskih in delavskih. Povsod najdemo nekaj čudnih ljudi, iz katerih diha sovraštvo, nezaupanje, nesloga in prepir. Moraliziranje jim je prirojeno, nikoli niso prisrčni, nikoli zadovoljni. Njihov pogled je kriv in vidijo vse stvari narobe, kakor da bi jih stavili v vodo, kjer izgleda krivo, kar je ravno. Besedo obračajo in samo kritizirajo — ne da bi dokazali, da znajo revni storiti kaj več in boljše. Zato pa je povsod toliko neuspehov.
Če hočemo v Sloveniji utreti pot močnemu delavskemu zadružništvu in močni delavski organizaciji sploh, potem je neobhodno potrebno, da se ravnamo po zgledu rochdalskih pionirjev v vsem našem organiziranem javnem življenju. Ta vzgled nam pravi: v slogi je moči
Kaj je novega ?
V	Italiji je bil imenovan poseben posvetovalni organ za izmenjavo vajencev med Italijo in drugimi državami. — Ministrstvo za javna dela je izdalo statistiko, da je izdala država za javna dela v zadnjih devsetih letih ,36 milijard lir (preko 100 milijard Din).
V	Kanadi je bilo v letu 1932 stavk in izprtij več kot v kateremkoli letu od leta 1921 naprej. Vseh stavk in izprtij je bilo v letu 1932 — 116 (v letu 1931 - 88), pri tem je bilo udeleženih 23.390 delavcev (v letu 1931 — 10.738). — Brezposelnih je v Kanadi 471.000 delavcev. — Z zakonom z dne 28. 2. 1933 so bile znižane minimalne plače za 10%.
Gospodarska zveza,
r. z. z o. z.
Prodaja deželne pridelke, žito, mlevjke izdelke, leno. siamo, koioniialno in screcerijsko blago, kmetiiske stroje in orodje, umetna gnojila, cement, premog itd.
Prvovrstna moka Desfder Forgacs Bačka Topola zopet
stalno na zalogi.
ZENA IN DOM
v
Človek ne živi samo ob kruhu . . •
f ako pravi Sv. pismo: Človek ne živi samo ob kruhu, ampak tudi ob besedi, ki pride iz ust božjih. Te besede uporabljamo vedno enostransko, takrat, kadar hočemo poudariti pomembnost duševnega nad telesnim. In vendar prav te besede ugotavljajo tudi prevažnost telesnega kruha za človeško življenje, dajejo mu celo prednost: ne samo ob kruhu, marveč tudi... In po vsej pravici: najprej treba živeti, potem šele pride modrovanje, kakor so dejali Rimljani. Telesnost je pač tako tesno zvezana z duševnostjo, da je gorje ene tudi gorje druge in dobrobit ene tudi blaginja druge. Marsikdo bi se bil ob zvrhani skledi, to jc ob zadostni, zdravi prehrani razvil v drugačnega človeka, nego se je ob večnem stradanju ali nerazumni, nezdravi prehrani.
Zdrava sitost že na zunaj kaže ugodno stanje duše in telesa; živčna napetost popusti in nastopi vedra spokojnost. Ni brez pomena, da vsi narodi od parotiveka obhajajo velike dogodke, vesele, pa tudi žalostne, mimo drugega tudi z obillmi pojedinami.
Sit človek je uravnovešen, zaupa sam vase, ker sc čuti krepkega, a jc ravno zato tudi miren in miroljuben, ker ve, da se mu ni treba nikogar bati. Nasprotno pa je lačen človek prepirljiv, razburljiv, sumničav, »posoben tudi za zločin. In če se ne da študirati s prepolnim trebuhom, se da še manj s praznim želodcem. Zarana in na tešče človek ni posebno sposoben za duševno delo, marveč šele proti 10. in 11. uri, ko je telo žc izkoristilo zajtrk (ki pa sevc ne sme biti preobil).
Na svetu ne bo reda in miru, dokler bodo ccli sloji stradali. Vsaki državni oblasti bi morala biti prva skrb, da bi se mogel vsak delovni državljan vsak dan zdravo nasititi.
Materam — oblastnicam najmanjših družabnih enot: družin — je že narava vcepila to eno veliko skrb, da nasitijo svoje dele, svoje drage, pa tudi vsakogar, ki ga vidijo ali le slutijo lačnega. V sodobnem ženstvu je ta čut precej otopel, otrpnil. Toliko je drugih interesov in sredstva so omejena. In vendar ostane slej ko prej res, da treba najprej živeti. Kjer ima družina votla lica — či ni resnične, nepremagljive stiske — tam nekaj ni v redu, tam sc življenju dela krivica, Um ni dobro biti. Otroci, ki se pri kosilu nikoli ne najedo popolno-
ma do sita, le prevečkrat ostanejo slabiči po duši in telesu vse žive dni. Pa tudi odrasel človek nujno potrebuje, da more uspešno delati, bodisi duševno bodisi telesno, da sc čuti bodrega, uravnovešenega, zadostno hrano.
Modri materi gospodinji se ne bo nikdar zdelo škoda ne časa ne truda ne denarja, da pripravi svoji družini zadostno, okusno kosilo in večerjo, ln pri tem ne smejo biti izključeni ne posli ne drugi ljudje, ki se hranijo za našo mizo. Dajmo raje manjšo plačo odnosno zahtevajmo več za hrano, a kdor sodi za našo mizo, mora biti dvakrat na dan sit, in to dobro zabeljenih, skrbno pripravljenih jedi. Z nezadostno in slabo hrano svoje in tuje ljudi ubijamo, delamo greh, ki bomo zanj težko zadostili.
To pa ne velja samo za družine, marveč tudi za javne kuhinje, gostilne in zavode. Da morajo ljudje stradati začasa vojne ali slabih letin, je umevno, a da se ljudem pritrgu,j, bodisi na količini bodisi na kakovosti, danes, ko pridelovalec sadove svojega truda daje skoraj zastonj, to je sramota in zločin* Saj je mnogo gostiln, kuhinj itd., kjer gostom resnično in pošteno postrežejo, a ne manjka takih, kjer mislijo, da jc za gosta vse dobro in jim je lastni dobiček prva skrb. Vse jc pač od visno od tega, če ima domača gospodinja ali plačana vodilna moč srce na pravem mestu, to je materinsko srce.
Če hočemo biti delaven, vztrajen, samozavesten in boder narod, moramo rasti ob zvrhanih skledah. To naj si zapomnijo naši državniki pa naše gospodinje. Ugovora, da je mnoge narode ubila presitost, nezmernost, ni težko izpodbiti. Prvič se nam ob danih svetovnih razmerah ni bati, da bi nas kdaj zalilo preobilje, kakor stare osvajalske narode. Drugič pa bodi skrb naše domače vzgoje in šole, vseh naših kulturnih činiteljev, da se sitost nikoli ne izprevrže v razsipnost in požrešnost. Sklede naj bodo zvrhane in tudi dobro dišati mora iz njih, toda zalo še ni treba, da bi bile v njih ocvrte piške in pavji jeziki, marveč zadostuje dobra zabela, skrbna, vešča priprava in snaga. Na ta način pripravljeu je slasten tudi sok in ričet. In je resnica, da ubija svoje otroke tudi mati, ki jih razvaja z jedjo in zavaja v snedenost in poireš-nost. Modra žena sc bo znala držati zlate srednje poti.
Bezeg, naš domači prijatelj
Zdravilne moči ponižnega bezga »o pri nas precej znane, vendar pa se še vse premalo okoriščamo z njimi. Na bezgu jc vse zdravilno: korenine, lubje, listje, cvet in sad. Kdor si hoče spomladi očistiti kri, naj pije 4—5 tednov z medom osls-jen čaj iz bezgovih listov, in sicer na tešče, eno uro pred zajtrkom. Tudi bezgovo cvetje je pri prehladu dobro znojilno sredstvo. Čaj iz bezgovih korenin je izvrstno sredstvo proti vodenici in debelosti. Čaj iz spodnjega (zelenega) lubja krepi in čisti želodec.
Bezgovo cvctje in jagode so izredno porabne tudi v kuhinji. V jajcu ocvrto cvetje jc splošno znana jed. Izvrstne so vkuhane bezgove jagode; žli-dica tc mezge, raztopljena na čaši vode, je za ljudi, ki v poklicu veliko sede, izborno sredstvo za pospešenje prebave. Ta pijača čisti želodec in pospeši izločevanje seči. Dober je čaj iz posušenih jagod, ki jih moremo uživati tudi kar same; vedno jc učinek za ureditev prebave enako uspešen,
Bczgov mošt vsebuje vse zdravilne snovi in vitamine surovih bezgovih jagod in je kot zdravilo posebno poraben. Napravimo ga na naslednji način: Jagode osmukamo, dobro operemo in spreša-mo ali pa iztisnemo skozi večkrat zložen organdin. Sok po lastnem okusu osladimo s sladkorjem ali drugim sladilom, nalijemo v sterilizirane steklenice, zamašimo s steriliziranimi zamoški, prevežemo z močno nitjo navskriž, da nc more pognati zama-ška ven, in kuhamo 20 minul v kotlu vode, ki naj ves čas ohranja vročino 70 stopinj Celziia. Nato vzamemo steklenice takoj iz kotla in jih postavimo z vratom navzdol, da se ohlade. Naslednje jutro zalijemo zamaške s pečatnim voskom in shranimo na zračnem, hladnem prostoru.
Če hočemo bezgove jagode posušiti, jih osmu-čemo, izberemo in stresemo (ne da bi jih oprali) na sito ali papir in položimo na sobice, dokler se popolnoma nc posuše. Med sušenjem jih moramo večkrat premešati.
Hitler in rensko gibanje
Namesto »ženskega gibanja« so nemški narodni socialisti ustanovili »žensko fronto« — hitleri-zem daje pač vsemu bojevito, vojaško obličje. Vendar pa Hitler nima namena ženo izriniti iz javnega življenja in ji znova vsiliti vlogo plitke, brezpravne lutke; tako vsaj se da sklepati iz referata voditeljice narodnosocialne Ženske fronte, podanega na zborovanju »Državne zveze nemškega tiska«. Gospodična Gottschewsky je med drugim dejala: Na-rodnosocialistična fronta je izšla z bojne fronte, ki je naučila ljudi tovarištva skupne usode. V prvem razvoju jc imela predvsem politično lice, in tu je morala žena seve priti v ozadje, ker je »nositelj politike pač moški». V novi Nemčiji .ima vse svoj pomen in svojo veljavo le kot neodtujljiv del narodne celote. Tako je tudi žensko vprašanje vprašanje celega naroda. Novo žensko gibanje preveva duh: iNemčija mora živeti in če moramo zato mi umreti,« Smo pa hvaležni prejšnjemu ženskemu gibanju za formalno izšolanje in vemo, da stojimo na njegovih ramah. Narodni socialisti visoko cenijo žensko delo, in l ne samo pranje in krpanje za moški delovni tabor: .Naše gumbe smo si znali tudi na fronti in v kosami sami prišiti,» pravijo naši možje. Nikakor ni res, da bi narodni socializem stremel za ženskim tipom mile Jerice .. Tega si v sedanjih časih niti dovoliti nc moremo; (o bi bila tudi lc nova vrsta sebičnosti, k7 bi jo s tem umetno gojili. Za ženo hočemo dom, toda dom s
široko odprtimi okni. Poznamo ženo kot mater naroda, pa tudi kot mater družine, ki ji mor« moči služiti tudi v pridobitner. poklicu. Vendar so ženska posvečuj predvsem poklicem, ki zahtevajo negovanje, strežbo, vzgojo. A zaprla se ne bo ieni nobena pot za pripravo na bodoči poklic; tudi univerze ji ostanejo odprte, saj so na pr. zdravnice nujno potrebne. A študirajo naj 1« žene, ki jih v to žene resničen notranji poklic. Tudi žena ne študiraj zato, da bi «razširila» svojo osebnost, marveč zato, da služi narodu. Kar se tiče političnega poprišča, jc zdaj vse še tako razgibano, da na re-iitev ženske volivne pravicc in podobnega zaenkrat ni misliti.
MODNE NOVOSTI
(fzf-
Plesna obleka za mlada dekleta: iz rožnatega gettea, okrašena z volanti in majhno pentljo lirami.
za odeje in v tablah vedno v zalogi ' Tovarna vate	!
A. ARBEITER — Maribor


Najnovejši modeli dvokoles, otroških in igračnih vozičkov, prevoznih tricik-Ijev. motorjev in šivalnih strojev Velika izbera. — Najnižje cene. — Ceniki franko.
Tribuna' F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana. Karlovska cesta št. 4. 191
99
SLOVENCEV" SVETOVALEC
Naš domači zdravnik
Lidija. Boleče perilo Vas spravlja vsakikrat v posteljo kar za dva dni? Že zaradi te motnje, pa tudi zavoljo beleg- toka se vsekakor obrnite na zdravnika, da Vam nasvetuje zdravljenje, ki nt v \seh primerih enako. Čim preje — tem bolje!
J. Š. B. Vaše bolezni ne razumem na podlagi Vašega netočnega opisa in menim, da je vse tis,o reden naraven pojav. Posvetujte se vendar s »voja materjo ali teto ali drugo izkušeno ženo o zadevi, ki se ne da o nji razpravljati javno.
I. S. M. Prisad no vnetje podkožnega sta-ničja ali mezdre, ilegmona, je nevarna bolezen, dokler se širi. Zdravljenje ie različno, 'a-sih ne gre brez operacije. Obkladki z ilovico so nekoliko zastarelo domače sredstvo, ki morda v začetku kaj pomaga. Priporočal sem v takih pu-merih mlečne obkladke; nekateri so mi sporočili, da so bili zelo zadovoljni ž njimi.
I. B. Lj. Neznatne bolečine t križu in modniku Vas spominjajo mladostnih zablod. Vzročna zveza je že z ozirom na časovno razdaljo malo verjetna, enake neprijetnosti se pojavljajo' tudi pri ljudeh neoporečne preteklosti, zato je Vaša črnogledost neutemeljena. Brez pregleda je razgovor o zdrav. Ijenju prazno ugibanj*.
M. P. Lj. Izostalo perilo Vas vznemirja? Pri dekletih, ki premene zunanje okoliščine, se to večkrat dogaja, in ko se privadijo novim življenjskim razmeram, s« uredi zadeva sama po sebi.
lata. Močno potenje nog je bilo že večkrat omenjeno. Poleg zračne obutvi in pogostnega kopanja nog sem priporočil otiranje potečih sc mest t razredčenim salicilnim ali formolovim cvetom (1 žlica cveta na 3—4 žlice prekuhane vode) in posipanje nog a smokcem ali lojevcem. Oboje dobite t lekarni ali mirodilnici, tam je na prodaj tndi poseben prah, zmes smukca s salicilno kislino, ki zadošča v lažjih primerih sam. Ne smete pa potenja čisto za tre ti. keT potem nastopijo motnje, ki so hujše od potenja.
J. L S. V kolenih sključena bedra v obliki latinske črke X so zares »pekovska bedra«, ker se najčešč* pojavijo pri pekovskih vajencih in pomočnikih, ki prehudo (predolgo) in neprimerno obremenjujejo bedra. Nakaza se da lažje preprečevati kakor nastala odpraviti. Vadite se, da se pri vsaki daljši stoji večkrat prestopite in da se ves čas opirate, kar se le da, na zunanji rob noge. Ker ste še v dobi rasti, se Vam bedra težko še kaj zravnajo, morda se pa prepreči nadaljnje skrivljanje. Gojite pešhojo, tek in vse vaje, ki krepe mišice beder in nog Važna je tudi obutev, ki naj ima »amerikan-»Wo« ali športno obliko. Ako je ikrivljenje toliko, da Vas močno kazi ali celo ovira pri hoji, potem je operacija umestna.
Samomuk-trpin Protinaravna čud j« kot izjemen pojav poznana pri telesno sicer zdravih in nravstveno neoporečnih ljudeh, torej nekakšna nakaza, kakršnih je več pri človeku in v prirodi. (Drugače je presojati in obravnavati protinaravne zablode kot posledice lastne ali tuje irprije-nosti.) Vprašanje je, kako ravnati resnemu in dostojnemu človeku, ki se je znašel brez lastne ali tuje krivde v tako mučni zagati? Kdor rine v tej nesmotrni smeri naprej, si otolče glavo in polomi ode, ker v tisti smeri ni izhoda, ker ga že po naravi ne more biti. Kaj torej? Dve rešnji možnosti sta na izber, kakor jc pa< kdo ali bolj trpne ali bolj tvorne narave, da ali ostane in ždi prostovoljno t zagati ali da se preokrenc k pametnemu,
n ravnemu izhodu. Trpna vloga v tem življenjskem pogledu ni poniževalna ali celo sramotna, kakor bi se površnemu poznavalcu življenja zdelo, saj so že stari modreci spoznali v samopremagi i težjo zmago, saj so nešteti življenjski umetniki vseh časov iskali osebne sreče v samoodpovedi in si pritrgavali celo dovoljene užitke. Takšno samo-premagovanje ali samoodpovedanje pa ima posebno v spolnem pogledu določen, podzavesten ali zavesten, smoter, da se boljši del človeka, njegova duhovnost, sprosti tvarnih vezi, in da se tista sebična, v prirodne svrhe nabrana življenjska sila preusmeri in uporabi v višje, nesebične namene. Poznam odličnega in priznanega razumnika, ki je namenoma skrčil vse svoje življenjske potrebe na skromnejšo mero, kakor izhajajo ž njo siromaki, in sicer glede hrane, obleke, stanovanja in drugih takih zadev. — Morda tak trpen način ne prija Vaši naravi, morda se Vam hoče tvornega, polnega življenja? Prav! V tem primeru je rešnja pot, da pre-menite smer svoji nesmotrni čudi. Menite, da je tako predrugačenje nemogoče? Slabičem, ki sc plašijo »znoja in boja«, gotovo nemogoče, mogoče pa krepkovoljnim in vztrajnim ljudem. Neki moj znanec se je lotil med vojno, ker mu niso dišali strelski jarki, oponašati duševno bolezen in sicer neke vrste blaznost, ki jo je dobro proučil. To oponašanje je bilo vztrajno in tako dobro, da mu vojaški zdravniki niso mogli do živega. Tako je bil dve ali celo tri leta hotno bolan, a ko je minila nevarna doba, je ostal bolan in sc še do danes ni oprostil bolnih zamisli. Koliko lažje sc da doseči z zavestnim hotenjem zdrava miselnost! Razni so načini tako zvanega duševnega zdravljenja (ali psihoterapije, zdravljenja z duševnimi sredstvi), najbolj uspešen se mi zdi za razboritega in življenja željnega človeka oni način, ki izhaja iz človeka samega in se razvija iz lastnih moči. Bolan si, to je dejstvo, a živi, delaj in ravnaj tako, kakor da si zdrav. Resnično življenje je klavrno, življenja nevredno, zato si napravi lastno gledališče in uprizarjaj na njem radožive in zanosne igre, ki si jim seve ti glavni junak. Igraj svojo vlogo resno in skrbno, da boš z glumljenjem sam čezdalje bolj zadovoljen; čez kaj časa (tako duševno vežbanje zahteva mesece in leta) ti bo že težko ločiti med glu-mo in življeniem, takrat ko se svoji nakazi zasme-ješ kot votli pošasti, pa boš zdrav človek z zdravo naravno čudjo in samega sebe vesel, ker bo tvoje zdravje plod tvojega truda! — To ni prazno besedičenje, to niso tolažilne utvare, kakor fata mor-gana; preminjanje, oziroma preurejanje duševnosti do globin je dušeslovno dejstvo, ki ga poudarjajo in praktično vporabljajo stvarni Američani, to dejstvo je izraženo v ljudski modrosti: navada je železna srajca; navada je druga narava; z jedenjem pride tek. — K temu odgovoru, ki ga čakata še dva ali trije drugi vprašalci, pripominjam dvoje. Prvič, da tega odgovora nisem stresel iz rokava. 2c nekaj desetletij vem, kako je s takimi zadevami, ki so o njih napisane že knjižnice; težava je bila, kako naj na kratko povem vse in tako jasno, da bo umevno in brez škode. Več ko tri gore sem medtem prehodil in več ko v treh različnih vodah sem si hladil glavo, preden je zorela ta piškava lesnika. Drugič, da so v takšnih življenjskih mejah poleg teh naravnih pomočkov na razpolago še drugi, kleni in uspešni, polni življenjske modrosti in vedro-sti. Sezite po njih v vsakem primeru, naj se odlo-| čite za trpnost ali tvornost!
Kmetijski nasveti
Kmelovalčeva opravila
v prihodnjih 14 dneh
Poljedelstvo. Huda vročina in suša je precej ikodovala ajdi m repi, stisnila pa tudi krompir, koruzo in druge okopavine. Zadnji blagodejni dež je pa marsikaj rešil, če se rastline še niso posušile. Vsekakor so njive, oplete in okopane, bolje prenesle sušo nego zanemarjene. Čas je za spravljanje fižola m drugih stročnic. Fižoiišča ni zame-tavati, ampak shraniti ga je za zimo, ko bo opar-jen nudil goveji živini tečno krmo. Sedaj po dežju bo plevel bujno pognal, morda bo kazalo ajdo in repo opleti in okopati. Tudi pesa je tega potrebna. Če smo primorani obirati pesno listje, ne smemo tega premočno delati, ker hi jo tedaj ovirah pri odebelenju korena. Kmalu bomo začeli kopati krompir, ki na tankih zemljah ne obeta bogatega pridelka. To delo vršimo le ob suhem vremenu in postimo gomolje, da se že na njivi nekoliko osuše, da odpade od njega zemlja. Potem ga zvozimo na kak vetroven prostor, pod kozolec, da se dodobra osuši, predno ga spravimo za zimo. Pripraviti bo treba marsikod že za jesensko setev. Ko imamo kaj več časa, očistimo pšenično seme na trierju, da dobimo za setev samo debelo zrnje. Za rž in ječmen je še čas.
Travništvo. Še ostalo otavo bo treba kositi, kjer je suša ni vzela. Če je otava suha, jo je najbolje takoj pokositi, da bo za njo zrasla druga, Iti bo ob ugodnem jesenskem vremenu dala še eno košnjo, ali vsaj dobro jesensko pašo. Ob dežju lahko navozimo na travnik gnojnico, ki bo trave zeio okrepila. Tudi kompost lahko raztrosimo, če je že dovolj vdelan. Gnojenje ob sedanji dobi nudi travam hrano, da se do zime ojačijo in spomladi hitrejše in bujnejše poženejo.
Živinoreja. Glavno krmo goveje živine in prašičev naj tvorijo po možnosti še vedno zelena krmila in pa dobra paša. Le tamkaj, kjer so v zadnjih tednih radi suše trpela doraščajoča zelena krmila in morda ludi zmanjkala, je bil marsikdo prisiljen vsaj začsno seči po letos pridelanem senu in ga krmiti, dokler po končani suši in izdatnem dežju zopet ne porastejo zelena krmila in paša. Pri tem naj pazi vsakdo, ki je prisiljen začeti krmiti živino s senom, da preide le polagoma k delnemu ali popolnemu suhemu krmljenju. Ne pozabi, da je v zeleni koruzi premalo beljakovin. Kdor krmi samo zeleno koruzo mladi goveji živini in mlečnim kravam, jih slabo krmi, kar lahko spozna po tem, da se mlade živali slabo razvijajo, pri mlečnih živalih pa se zniža množina mleka. Zato pokladaj poleg zelene koruze tudi kakšno močno krmilo, v katerem je obilo beljakovin n pr. v domačih otrobih ali aljnaLih tropinah (v
orehovih tropinah). Pomagaš pa si zelo dobro tudi, če mešaš med zeleno koruzo deteljo (domačo deteljo, lucerno), v kateri je obilo beljakovin, ako jo kosiš pred ali v začetku cvetenja, za zeleno krmo. Pomanjkljivo in nezadostno pašo izpopolnjuj s hlevskim zelenim ali suhim krmljenjem. Pokladaj le zdrava krmila: da se izogneš napenjanju in drugim boleznim v prebavilih Skrbi za zadostno gibanje zlasti mladih in brejih živali, ki ne hodijo na pašo. — Kokoši vedno manj nesejo. Misanje je tu — staro perje izpada, novo raste. Da pospešiš misanje, da se perje hitro izmenja in obnovi, krmi tudi živali, ki se misajo, dobro. Napačno in negospodarsko bi bilo, če bi med misanjem slabo krmil, ker bi se misanje zelo zavleklo in podaljšalo. Zopetno nesenje kokoši bi radi lega tudi pozneje začelo. Odberi mlade piške in petelinčke za nadaljnjo rejo. Izločene mlade živali spitaj in prodaj. Petelinčke lahko še kopuniš. Mladi purani, ki so prestali dobo rašče perja lei bradavie na glavi in vratu, naj se pridno pasejo. Za prodajo namenjene mlade race odprodaj v starosti devetih tednov, ker v desetem tednu začne pri njih menjava perja, radi česar od tedaj dalje začnejo I mlade race zgubljati na teži.
Čebele med ajdovo pašo pustimo v miru. Vsako poseganje v gnezdo —■ tudi samo v medišče — jih po nepotrebnem razburja in kaj rado povzroči ropanje. Med ajdo se čebele sploh zelo rade ropajo. Ajdov med ima namreč močan duh, paša pa traja samo dopoldne. Popoldne bi izletne čebele imele držati roke križem, kar nikakor ne ustreza njihovi naravi. Zato gredo za duhom medu k sosednjim čebelnjakom in tam poskušajo ropati. V slabši ajdovi paši se celo dopoldne med glavno pašo "-onajo, kar seveda izdatno omejuje donos. Glede dopoldanskega ropanja čebelar ne more kaj prida ukreniti, popoldne pa nai pripre žrela na prav ozko odprtino in sicer s preluk-njanimi zapahi, odpre pa naj panje zadaj, da iz-hlapeva voda* Na ta način ropanie omeji.
Opozarjamo čebelarje, nai pazijo za slučaj, da ajdova paša preneha vsled dežja ali kakega drugega vzroka, na ropanje še prav posebno. Čebele naj se takoj zelo pripro. To so dolžni storiti tudi in zlasti prevažalci, da ne bo nastal splošen ron, ki lahko zlasti domačinom, ki imaio kranjiče. uniči cele čebelnjake. Sploh ie v ajdi glavno in skoro edino čcbelarjovo opravilo preprereva->ie ropanja in skrbno odstranjevanje vsega, kar bi ga povzročilo.
Sadjarstvo. V drevesnici pregledai oku-lirane divjake. AI<t pepeli vloženega očesa odpade pri rahlem pritisku, ie to znak. da se je oko opriielo. Če pa pecelj vloženega očesa nc od"3^<> in je suh. ie to znamenje, da se oko ni mri:»'n V tem slučaju vloži še eno oko nel.aj eni višje.
Okuliraš lahko do 15. septembra. — V sadovnjaku podpri s sadjem močno obložene veje, da se pod težo sadja ali radi vetra ne polomijo. Pobiraj vse gnilo in odpadlo sadje, ki ga uporabi, v kolikor je primerno, za živino ali za napravo kisa. Vse neuporabno sadje pa zakoplji globoko v zemljo.
Vinogradništvo. V trsnici škropi z 2—2K % raztopino modre galice, da preprečiš peronosporo, ki se še vedno lahko pojavi v trsnicah, Okopaj vinograd predno se bo začelo mehčati grozdje v vinogradu. Vršičkaj trte v vinogradu.
Vrtnarstvo. Nastopil jee čas za nabiranje zrelega zelenjadnega in cvetličnega semena. Vza-meno ga le od najbolj močnih odbranih rastlin. Iz zemlje porujemo čebulo, česen, šalotko, v kolikor tega še nismo storili. Prazne gredice takoj prekopljemo in nanovo obsejemo ali obsadimo. Sedaj presajamo zimsko endivijo, karfijol in ohrovt; sejemo grah, zimsko špinačo, motovileč za jesensko uporabo, radič, marsikje pa še tudi glavato solato. Zadnji čas je za razmnoževanje trajnih ze-leniadnih rastlin kakor so; pehtran, timijan, drob-njak. jagode in dr Tudi cvetlice-trajnice razmnožimo in presadimo. Vrtne meje in lepotično drevje obrežemo. Pridno pleimo in okopavajmo zelenjad-ne rastline, po potrebi jih tudi zalijmo, da bodo holje uspevale. Po zelju obirajmo gosenice pa tudi drugi mrčes.
h
Kako odpravim uši iz vodnjaka? — A. S. M.
V	betonirani cisterni, vodnjaku za deževnico, so se vam zaredile rdeče živalice, ki v velikih množinah plavajo po vodi. Radi bi jih odpravili. — Te male rdeče živalice so vodne uši, ki se navadno zarede v stoječi vodi, večinoma v zbiralnikih za deževnico, redkokdaj v studenčnici. Ta mrčes ni tako lahko odpraviti, vendar se ga da omejiti z nekaterimi sredstvi Naibolje bi bilo vodnjak izprazniti, ga temeljito očistiti in na to razkužiti z apnom. Dotok vode iz strehe pa je izpeljati skozi čistilnik z ogljem, ki vodo dodobra filtrira. Če pa to ne gre, tedaj položite v vodo nekoliko ribic, ki bodo v kratkem času uši uničile. Nekateri svetujejo tudi izliti v vodnjak močno raztopino soli, ki uniči ta mrčes. Poskusite eno ali drugo teh sredstev, kakor vam je bolj pri roki.
Odprava žitnega molja v iitnicL G. F. H. —
V	žitnici se vam je v lanski pšenici zaredil žitni molj, ki grozi okužiti tudi letošnji pridelek. Kako bi to preprečili, bi radi vedeli. — Že v »Slovencu« od 16. julija smo pojasnili zatiranje žitnega molja v mlinu. Še bolj enostavno je uničevanje tega škodljivca v žitnici. Očistite in jo izperite z vročo sodovo vodo ter jo osušite. Nato zažgite v njej žveplo, katerega dim bo popolnoma uničil zalego v njej. V dobro zadimljeno žitnico stresite pola-
Pri puro tam o Vam
naiboliše Šivalne strole
In koles«
Adler -
OltlTZNEK
Švienruki p let i I n1 stroji
DUBIED
Zaloga * Kranj«.
adlno le pn tvrilkl	Trgo»in« Levičnil-
Jos. Peteline, Ljubljana
sa rad*
relsf. št «81»
Itrezplafen pouk v vrtenju
Telet. H. MU VsMrtno jamstvo. '
guma pšenico, da bo žveplov dim zatrl še kako zalega na zrnju. Pri žveplanju mora biti žitnica dobro zaprta, da ostane žveplov dim v njej vsaj 24 ur. Špranje zamašite, da se po njih dim ne izgubi. Žveplov dim je težak, zato se drži bolj ob tleh.
Katere kokoši se izplača obdržati črez zimo?
A. O. K. — Pred zimo ali še poprej odstranite vse takšne kokoši, ki so med letom le slabo nesle, dalje vse kokoši, ki so že črez tri leta stare in ne morete več pričakovati od njih, da bi vam v četrtem letu starosti vsaj še toliko nesle, da bi poplačale vse vzdrževalne izdatke. Zato obdržite od že starejših kokoši le takšne, o katerih veste, da dobro valijo in tudi pridno vodijo pišč«-ta ali pa se odlikujejo po kakšnih drugih dobrih lastnostih. Da pa lahko ločno spoznate kokoši po starosti, je seveda potrebno, da zaznamujete vsak letnik živali z barvanimi obročki iz celuloida ali kovine, ki jih jim denete na noge. Tako imata lahko zaznamovane kokoši letnika 1930 z rdečimi, one letnika 1931 z rumenimi, letnik 1932 z zelenimi, letnik 1933 s črnimi obročki. Če ne ločite točno kokoši po letnikih, se vam lahko zgodi, da odstranite mlajšo namesto starejšo žival. Radi tak« pomote vam ostane žival, ki vam še celo leto žre in le malo ali nič ne nese in tako odnese precejšen del dobička. Od mladih kokoši obdržite za nadaljnjo rejo le takšne, ki so se zgodaj izvalile, to je v času od marca do konca prve polovice I maja. Če izvirajo takšne mlade kokoši od dobrih nesnih kokoši ter jih primerno knnite in za nj« skrbite, vara gotovo začnejo nesti že novembra in vam bodo nesle tudi dalje še v mrzli zimi. Kokoši, ki znesejo večina iajec v zimskih mesecih se začnejo in nehajo prej misati in nesejo prihodnjo zimo zopet pridno.
Pravni nasveti
Požarni zid tik meje. M. P. K. Sosed namerava zgraditi čevljarsko delavnico tik meje. Vprašate, če lahko postavi požarni zid tik meje in vam s tem zapre svetlobo. Poleg tega vas bo motil dim iz njegove hiše. Vaša hiša j« oddaljena 5 metrov od meje. Kdo bo plačal stroške komi-sijonelnega ogleda, ki ste ga zahtevali? — Stavbno komisijski ogled se bo vršil na prošnio graditelja, ki bo nosil stroške. Pri ogledu navedite vse svoje ugovore. Če se ti ugovori ne tičejo javnih interesov, vas bo županstvo najbrž napotilo na pot civilne pravde. Sodišče bo moralo presoditi, če zid, ki ga postavi sosed v razdalji 5 m od vaše hiše, vpliva toliko na vašo hišo, kolikor presega to po krajevnih razmerah običajno mero in če va6 bistveno krati pri v kraju navadni rabi hiše. Če sodišče ugotovi, da obstoje navedeni vplivi, utegne vaši tožbi ugoditi. Kaj sigurnega se o uspehu Lake pravde ne da reči, ker bi prišle tu v poštev mnoge okolnosti, ki se morejo ugotoviti šele tekom pravde.
Naročnina za list. E. V. Za pol leta ste naročili neki list, ki so ga vam pa pošiljali še naslednje leto, čeprav ga niste ponovno naročili. Sedaj vas pa terjajo za naročnino in vam groze s tožbo. Vprašate, če ste dolžni plačati, ker ste plačali, kar ste naročili. — Ker ste list naročili, bi ga bili morali tudi odpovedati, ko ga niste več marali. Ker ste ga pa potem, ko je že potekla naročnina, še nadalje prejemali in to celo leto, je uprava lista upravičeno smatrala, da ste še naročnik. Ne svetujemo vam, da bi se spuščali v tožbo.
Iztoženi dolg. M. V. V iztirjanje dolga, ki ete ga že iztožili, predlagajte pri sodišču izvršbo z rubežem in preodkazom plače dolžnika.
Pot mimo hiše. Z. J. Nikakor ne morete zahtevati pismenih dokazov od sosedov, ki trdijo, da hodijo že 30 let po poti mimo vaše hiše. Če mislite, da ne hodijo toliko časa, jih samo lahko tožite. Dokaze bo nato izvedlo sodišče in razsodilo. Z samolastnim zapiranjem poti, bi se izpostavili nevarnosti tožbe z nasprotne strani. Zato vara tega ne svetujemo. Če se je kdo odpovedal poti, ga morete tožiti, ako bi zopet pričel hoditi po njej. Vsled neizvrševanja zastara pravica služnosti, ako upravičenec, ki ete mu zabranili hoditi, ni uveljavil svoje pravice v tTeh zaporednih letih. Ako napravite pri prehodu na vaš svet vrata, morate upravičencem izročiti ključ.
Obročno plačevanje dolga. Feri. Ne morete prisiliti posojilnice, da bi pristala na obročno plačevanje dolga. Le zlepa se pomenite z načel-stvom in prosite, naj se prisilna prodaja odloži. Če spada dolžnik pod zaščito zakona o zaščiti kmetov, bo odločilo izvršilno sodišče. Dolžnik naj predlaga, da se prodaja na podlagi tega zakona ustavi, nakar bo sodišče samo uvedlo poizvedbe o tem, ali je dolžnik »kmet« v smislu tega zakona.
V pravdi izgubljena pot. L. R. Nasprotnik vas je tožil radi pota, ki ste ga uživali vi in vaši predniki morda več kot 200 let. Na prvi in drugi sodniji je pravdo izgubil, v tretji stopnji v Zagrebu pa jo je dobil in vam je sedaj pot zaprta. Smatrate, da je to velika krivica in ne verjamete več trditvam, da se pot v 30 letih priposestvuje. Vprašate, kam bi se pritožili. — Pravda je pravo-močno končana in nimate več pritožbe. Vaš zastopnik vam je gotovo povedal razloge, iz katerih je tretja stopnja spremenila sodbo, ki jo je izreklo prvo in potrdilo drugostopno sodišče. Tudi pri-posestvovana pot se more v gotovih slučajih za-1 preti, ker zakon predpisuje, da se morajo služnosti utesnjevati, kolikor to dopušča njihova narava in namen ustanovitve.
Jamstvo za kravo. C. E. Kupec, ki ste mu kravo prodali, zahteva od vas odškodnino za odhod na mleku, ker je bila krava Halje časa breja, kakor ste domnevali ob prodaji Pristavili pa ste tedaj, da sigurnega nič ne veste, ker se je krava j obrejila na paši. Ali je kupec upravičen zahtevati j ouškodnir.o? — Jamčite le tedaj za odhod na
mleku, ako ste pri prodaji prevzeli jamstvo, da bo krava do določenega Ča6a storila. Ako ste se pa tako izjavili, kakor pišete v vprašanju, vas pa kupec ne bo mogel prisiliti k plačilu kakšne odškodnine.
Ustavljena kazenska preiskava. J. K. V neki
gostilni sta dva gosta pregledavala strelno orožje. Radi neprevidnega ravnanja se je orožje sprožilo in je projektil zadel nekega moža, ki je ravno vstopil v gostilno, v trebuh. Operacija ni uspela in j« mož umrl. Sledila je kazenska preiskava, ki pa js bila ustavljena in jc bila vdova o tem obveščena. Sodne razprave ni bilo. Vdova s kopico mladoletnih otrok bi rada obnovila kazensko postopanje, da bi dobila kakšno odškodnino. Kako in kje je vložiti tožbo? Ali je kaj upanja na uspeh? Kdaj takšna tožba zastara? — Na obnovo kazenskega postopanja ni misliti, ker predlog na obnovo more v tem primeru staviti državni tožilec. Vdova, ki j« bila o ustavitvi kazenskega postopanja obveščena, bi bila lahko predlagala, da ona prevzame preganjanje kot subsidijarni tožilec. Ta predlog bi bila morala staviti v osmih dneh pri pristojnem kazenskem sodišču. Vendar bi bilo v kazenskem postopanju malo upanja na uspeh, ker je že državni tožilec izjavil, da nima povoda za nadaljnje postosa-nje. Če pa storilec ni obsojen in kaznovan, se pa v kazenskem postopanju tudi oškodovancu ne more prisoditi odškodnina. Zato bo morala vdova, če želi odškodnino, vložiti civilno tožbo proti onemu, ki je z malomarnim in neprevidnim ravnanjem zakrivil, da se je orožje sprožilo in smrtno ranilo moža. To tožbo bo vložiti pri sodišču, kjer ima toženec svojo podsodnost (to je tam, v čigar okolišu ima svoj« stalno bivališče). Ako bo tožila za znesek nad Din 12.000, bo treba tožbo vložiti pri okrož. sodišču, kjer morajo biti stranke zastopane po odvokatu. Taka tožba za odškodnino zastara v treh letih. Kar se tiče uspeha, bo toženec obsojen na plačilo odškodnine, ako se mu dokaže krivda (neprevidnost, nemarnost) pri ravnanju z orožjem.
Izterjevanje dednega deleža. K. P. Po umrlem bratu imate dobiti določen znesek, ki ga Vam ima izplačati brat, ki je prevzel hišo. On je državni uslužbenec in se izgovarja, da ne more deleža izplačati. Vprašate, če spada pod zakon o zaščiti kmetov. — Pod ta zakon brat, ki ima hišo in je državni uslužbenec, ne spada, kar pove že naslov tega zakona. Zato boste lahko v skrajnem slučaju z izvršbo dosegli izplačilo podedovanega deleža, Najprej bo vložiti tožbo m nato na podlagi sodb« predlagati izvršbo
Prošnja za kredit pri kreditni zadrugi. P. A. O »brezobrestnih« posojilih, ki jih nudijo kreditne zadruge, se je pisalo v gospodarskem delu našega lista. Tisto je vse točno in ne bomo ponavljali. Če ste pristopili k zadrugi, Vas pač vežejo pravila in se boste morali po njih ravnati iudi glede izstopa. Ker nimamo na razpolago pravil dotične zadrug« in pravilnika, ki ste ga podpisali, zato ne moremo presoditi, če je bilo Vaše ravnanje, ko ste vrnili člansko knjižico, pravilno. Sicer pa niste povedali, v čem je sedaj spor med Vami in zadrugo.
Dota. A. B. Poročili ste se s hčerko premožnih staršev. Razen pohištva ji starši niso dali nobene dote. Vprašate, če lahko zahtevate kaj več dote in če za stroške, ki ste jih imeli z gostijo, lahko kaj zahtevate. — Starši so dolžni dati hčeri, kadar se moži, svojemu stanu in imovini primerno doto. Če je nočejo dati in ne pride do sporazuma, lahko hči pri sodišču predlaga, da ono določi doto. Povrnitve stroškov za gostijo ne morete zahtevati, ker ta pač ni bila potrebna.
Vojnica, A. B. — Če ste bili spoznani za sposobnega in vas niso črtali iz seznama vojničarjev, napravite pritožbo na komando vojnega okrožja.
Odklonjena pokojnina. V. V. — Ce je zdravnik pok. zavoda spoznal zavarovanca za zdravega in mu je bila odklonjena pokojnina, bo moral pač počakati do dobe, s katero bo imel pravico do pokojnine. Ako hi obolel, naj se zopet javi zdravniku.
CITATELJEM ZA NEDELJO
zgodovinskih
razdobij na Slovaškem
Iz svoje nemirne preteklosti je Slovaška ohranila obilo zgodovinskih spomenikov. Že sama okol-nost, da leži pod stenami od severa in vzhoda ob-jemajočih jo Tater in Karpatov, da ie vsa raz-rita po dolinah, po katerih tečejo vode iz pogorij, ki se nižajo proti jugu, in da se globoko zajeda v obdonavsko ravan, jo je določila za prehodno ozemlje ljudskih tokov. Od V. do X. stoletja se selijo preko nje nomadski, pastirski narodi. Tedaj jo še preraščajo pragozdovi, radi česar žive nomadska ljudstva svojo nestalno usodo, potujoč križem kražem, po dolinah tatranskih rek in obdo-navske kotline. V tem času, približno v VIII. in IX. stoletju se nasele tu slovanski rodovi, ki so prišli iz ozemelj za Karpati. Ni znano, ali se je slovanski rod, ki se je tu naselil, nazival s posebnim imenom že prvotno, prav tako se ne ve, kdaj je tu naseljeno slovansko prebivalstvo dobilo današnje ime Slovaki. Zdi se, da so drugi slovanski rodovi, Rusi, Poljaki, Čehi, Slovenci itd. že pred njimi stalno naselili svoja ozemlja, na katerih še danes prebivajo. Dalje je med zgodovinarji še vedno sporno vprašanje, ali niso morda
Razvaline mogočnega gradu Devin iz dobe veliko-moravske države. Zgornja slika kaže pogled z ladje na Donavi, srednja pogled z gradu na reko Mo-ravo, spodnja celotni pogled z Donave. Iz Bratislave do Devina vozi ladja po Donavi poldrugo upo.
prvotno že pred Slovaki zasedli ozemlja današnje Slovaške neslovanski rodovi, ki so pozneje izginili, bodisi izumrli, bodisi se poslovačili? Tako podmeno zlasti zagovarjajo madjarski zgodovinarji, la bi radi z njo dokazali prvotnost svoje naselitve in z njo podprli svoje zahteve po slovaškem ozemlju, ki naj bi se po reviziji trianonske mirovne pogodbe vključilo v meje madjarske države.
Izikopine, najdbe denarja, orodja in drugi ar-
heološki spomeniki velike vrednosti pričajo o življenju in kulturi prednikov današnjega prebivalstva. Še poganske prednike Slovakov sta s svojim apostolskim delovanjem pokrstila sv. Ciril in Metod v IX. stol. Takrat so Slovaki s svojimi brati na sosednji Moravi tvorili mogočno slovansko državo, Veliko Moravo, ki je nedolgo potem razpadla radi nesložnosti Svetoplukovih sinov. Na njenih ruševinah so si postavili prav takrat pri-seljujoči se Madjari svojo državo, Madjarsko. Pri Bratislavi so 1. 907. Madjari v zvezi z Nemci premagali vojsko Velike Morave in do 1. 1918. gospodovali nad Slovaki, hoteč jih za vsako ceno po-madjariti. To bi se bilo v resnici tudi zgodilo za nekaj desetletij, če bi se Slovaki ob prevratu ne bili otresli svojih zatiralcev in z brati Čehi ne ustanovili nove države: Češkoslovaške.
Med najznamenitejše zgodovinske spomenike na Slovaškem spada prva slovanska cerkev, ki je bila sezidana 1. 930. v N i t r i. Ta dogodek so Čehoslovaki pravkar proslavili kot tisočletnico svoje državotvornosti in krščanstva.
Grad Devin pri izlivu reke Morave v Donavo, najbrž stari Vyšehrad, sedež knezov veliko-moravske države. Na strmi skali štrle v nebo le še razpadajoči sivi zidovi. Izkopi na gradu in v bližnji okolici so odkrili mnoge pomembne zgodovinske predmete, ki so shranjeni v muzejih v Bratislavi in Pragi.
Bratislava (PreBburg, Pozsony), glavno mesto Slovaške; ustanovili so ga pred 2C00 leti rimski vojaki. Pozneje je bilo kronsko mesto ogrskih kraljev. Tudi tu je polno spomenikov iz preteklosti.
Ivanka ob Donavi, žalosten spominski kraj, kjer je smrtno ponesrečil general Šteianik, tvorec slovaških legij v inozemstvu med svetovno vojno. Ko se je 1. 1919. vračal iz Italije v osvobojeno domovino, je letalo ponesrečilo in Šteianik je obležal mrtev. Pokopali so ga na vrhu B r a d 1 a pri Brezovi, v njegovi rojstni vasi. Slovaški narod mu je postavil mogočno grobnico v obliki piramide. Njegova zasluga je, da je kot učenjak-astronom v Parizu po svojih odličnih zvezah med državniki entente podpiral proi. Masaryka in Beneša v njunem delu za nar. osvoboditev Čehov in Slovakov. Kot visok častnik francoske armade je v osvobodilni akciji odločilno sodeloval. Hvaležnost slovaškega naroda svojemu velikemu sinu se javlja v tem, da vsako leto v tisočih obiskujejo njegov grob in mu postavljajo mogočne spomenike po svoji zemlji.
Največ zgodovinskih spomenikov hrani dolina reke Vaga, slovaško Porenje; številni gradovi in utrdbe — po večini seveda danes v razvalinah, pričajo o mogočnosti svojih davnih lastnikov. Pripovedke in pravljice o njih tesno prepletajo življenje slovaškega ljudstva.
Nedaleč se nahajajo znamenita svetovnoznana zdravilišča Pieštane in Čachtice, kjer je po pripovedki plemkinja Bathory dala pomoriti okrog 500 deklic, da bi sc mogla okopati v njihovi krvi češ da si tako ohrani lepoto in mladost.
Mesto T r e n č i n s starodavnim gradom sc mogočno vzpenja na skalnati steni iznad doline Vaga, Trenčin je bil nekdaj sedež mogočnega gra-ščaka Matuša Čaka, samovoljnega gospoda Vaga in Tater. Na nasprotnem bregu Vaga vidiš razvaline benediktinskega samostana S k a 1 e k. Slovaki so si tu postavili po prevratu spominsko cerkev.
PovAžske Podhradie, orlovsko gnezdo, grad na visoki skali, nekdaj sedež roparskih vitezov, danes razvalina.
Med znamenitejše gradove spada V e 1' k a Bytča, last rodbine Thurzovskih, ki je igrala pomembno vlogo v zgodovini slovaškega ljudstva. V Sulovsko dolino z gradom S u 1 o v na ponosni skali prihajajo turisti radi edinstvene pa-
norame, ki jo nudijo veličastne apnenčeve skale najpestrejših oblik.
V dolini Vaga na sever se med gorami gospodarsko dobro razvija 2 i 1 i n a , starodavno slovaško mesto, najznamenitejša zemljepisna točka severne Slovaške, železniško križišče. Tu se stikajo doline Kysucka, Rajecka, Terchovska in Považka s kraji in gorami, ki imajo velik pomen za razvoj turistike. Vas Terchova v romantični Ter-chovski dolini je rojstni kraj slovaškega narodnega junaka, razbojnika J a n o š i k a , o katerem še
»£iven*«, ,V tem mestu gradi država Slovakom veličastno moderno stavbo, v kateri bodo vme-ščene vse zbirke bogatega narodnega muzeja. Med njimi je zlasti odlična narodopisna zbirka.
Iz Turčianske doline na vzhod pridemo v Lip to v, kjer odkriva narava svoje krasote tudi pod zemljo, namreč podzemeljske jame s predzgo-dovinskimi spomeniki, Odkrivajo in raziskujejo jih prav v poslednjem času; najznamenitejša je med njimi »D e m a n o v k a«, ki baje po bajni lepoti svojih podzemeljskih dvoran s slikovitimi kapniki prekaša celo svetovno znamenito našo Postojnsko jamo.
Iz Liptova imamo krasen pogled na veličastne Tatre.
Pod Tatrami se nahajajo starodavna nemškf mesta, kakor L e v o č a , slovaški Norimberk, z
Štefanikova gomila na kraju njegove smrti.
celo moderni slovaški pesniki skladajo pesmi. Bil je »ljudomiK ropar, ki je dajal ubogim, kar je jemal bogatim.
Razvaline gradov Strečno in Stari grad na strmih skalah ob reki Vag opazi vsak ,'otnik iz železniškega voza. V bližini se nahajajo i kladi asfalta. Dolina Vaga se tu naglo zoži med kalnate stene, med katerimi slovita Margita in Besna radi nevarnosti za splavarjc, med katerimi sta pobrali že mnogo žrtev.
Ko se pripeljemo skozi železniški predor, se nam odpre Turčianska dolina, kjer jc
mnogimi odličnimi spomeniki stavbarstva in umetnosti iz srednjega in iz začetka novega veka, dalje Kežmarok in na vzhodu Košice, kulturno središče vzhodne Slovaške.
Na srednjem Slovaškem so procvitala rudarska mesta Banska B y strica, Kremnica (državna kovnica) in Banska štiavnica, ki imajo prekrasno okolico. V teh krajih se koplje zlata, srebrna in bakrena ruda.	l
Omembc vredna je slikovita krajina ob slo-vaško-poljski meji, O r a v a , ki hrani r tvojiV številnih zgodovinskih gradovih neverjetno mnog«
Štefanikov nagrobni spomenik.
najznamenitejše kulturno središče Slovakov pred prevratom, Turčianski Sveti Martin. Še danes je mestece pomembno kot kulturno središče, saj imajo v njem sedež skoraj vse znamenite narodne ustanove: Matica Slovenska s tiskprno v reprezentativni zgradbi, slovaška Muzejska družba, Štefanikov zavod za vzgojo socialnih delavcev ter društvo slovaških žen
dragocenega zgodovinskega materiala, ki ga jc zapustilo razkošno in brezskrbno življenje nekdanjih njihovih lastnikov, prvotno slovaškega domačega plemstva, pozneje pomadjarjenih ogrskih velikašev Take vrste je bilo z malimi izjemami vse slovaško narodno plemstvo. V minulem stoletju se je skoraj do zadnjega pomadjarilo. Zategadelj zveni v imenih madjarskih velikašev slovanski zvok. V knjiž-
Boleslav Prus:
Prikazen
m.
V delavnico }e stopil starec z dolgimi lasmi in zanemarjeno brado. Na sebi je imel ponošen plašč, pclkrit s snežinkami.
Ko ga je zdravnik ugledal, se je zdrznil in vprašal z glasom, iz katerega je zvenela nevšečnost in čudenje: »Kaj vas je... prignalo k meni in ob tej uri?«
»Davica« ... je šepnil starec. »Moj vnučeik ima davioo .. . Zadušilo ga bol«
Zdravnik je zmajal z rameni. Ko je starec to videl, je povzdignil roke in pričel govoriti s hripa-vim glasom: »Usmilite sel... Res je, prevaril sem vas ... Ako želite, pripoznam to pred sodiščem ... A kaj imam sedaj od tega? ... Siromaštvo!... Moja hči, vdova, fee preživlja s šivanjem, poleg tega pa nima niti zdravja niti dela ... V vaših očeh sem zločinec, toda ... ali more otrok kaj za to? ... Glejte, šele šest let je star... Ali zato trpi taiko grozno, ker je zakrivil zločin njegov ded? ... Udarite me... vrzite me v ječo, a usmilite se nedolžnih ljudi... Saj je Krisitus na križu tudi odpustil svojim krvni-kow.. .<
»Cujte,< je dejal zdravnik, »kol zdravnik nimam pravice, da bi odrekel komu pomoč, a kot Človek ...«
Obmolknil je za hip, polem pa je nadaljeval: »Vprašam vas, ali bi mi vi ta hip vdeli iglo? ...
»Vidite, kako se tresem...« je pošepetal 6ta-/®c, gledajoč mu plaho v oči kot pes, ki ga čaka palica.
»Umejte me,< jo dejal zdravnik. »Na drugem otroku bi izvršil operacijo, razen na ... mojem in... vašem. Pri vašem dečku bi ne imel mirne rake, ker se mi zdi, da bi se namesto ene rakve, rakve mojega očeta, postavila med mene in vas druga, rakev vašega vnuka... Ali me razumete?«
»Razumem, da me je Bog preklel k...
»Poiščite torej drugega zdravnika ... Stroške, če treba, plačam jaz.. .«
»Ni časa,< je dejal starec, vijoč roke. Stanujemo tu blizu, v drugi hiši... Ne morem iti več dalje... Pri tolikih sem že bil zaman...«
»Pojdite torej še k enemu,« mu je hladno odvrnil doktor. Starec je ves zmeden jel mahati po zraku in se tolči po glavi.
»Pojdem,« je dejal, »pojdent k svojemu umirajočemu vnuku in bom molil, da bi Bog za grehe starcev ne kaznoval otrok ... Bog, usmili se.. -moj Rog... usmili sel...« je tarnal starec.
Počasi je šel iz sobe in kmalu je stopal s težkim korakom po stopnicah.
»Pretkan človek!« je vzkliknil zdravnik. »Pred leti nas je okradel in mi uničil očeta, danes pa hoče uničiti moj sloves... Tega bolnika bi se ne dotaknil za vse zaklade sveta.,. Prinesel bi mi nesrečo, kakor njegov ded, poštenjak... A zadosti o tem, zadosti!...«
Znameniti kirurg je bil tako razburjen, da se je tresel kot šiba navodi.
IV.
Zdravnik je pričel hoditi po lepi delavnici in šepetal: Davica! ... Preneumno!... A zakaj je prišel starec k meni?... Prepričan sem, da mu je vsa obleka prepojena s kugo . .. Kakšen red je na tem svetu!... Ko je bil še krepak", mi ,je lopov vzel očeta in premoženje, danes pa, ko se je postaral, napade mojo hišo....
Zdravnik se je približal umivalniku ler si umil roke v sublimalovi raztopini. Nato je vzel raz-prševalec, ga napolnil z močno dišečo tekočino, poklical strežnika in mu naročil, naj ga obrizga od nog do glave.
Beseda »davica« ga je tako vznemirila, da je hotel takoj pogledati Mirka, a se je prestrašil, da bi se kuga ne prenesla ua ljubega sinčka ...
Še enkrat si je umil roke, se preoblekel in za-mrmral: Neumnost!« Na1o je odšel v otroško spalnico. Čudil se je, čeprav je bil že več kot stokrat v
neposrednem stiku z bolniki z nalezljivimi boleznimi, mu je šele danes prišlo na misel, da bi se njegov sin utegnil okužiti!
Dete je mirno snivalo, a v razburjeni doktorjev! domišljiji se je pričela vzbujati čudna slutnja. Ali Mirko ne diha prehitro? ... Ne dosti, a vendar nekoliko hitreje... Ali ni60 njegova usteca očitno preveč rdeča?... Ali nima v obrazu (istega skritega izraza, ki oznanja bolezen?...
Ne! Dete spi liho in videti je celo. kakor bi se smehljalo. ..
Mimogrede je zdravnik dvignil glavo in se ozrl na bakrorez, ki je predstavljal Kristusa ... Zdajci vztrepeta ... Pomel si je oči in čital napis: «Lju-bite svoje sovražnike... izkazujte dobroto tistim, ki vas sovražijo in preganjajo...«
S cveticami porasla skala — je tu ... Zadaj vrsta hribov... je tu... Tudi cesla se vidi, cela cesta ... Tudi tisti njen del je tu, ki ga je zakrivala Kristusova obleka. A videti je tudi tisti grm na skali, katerega ni videl do sedaj še nihče, nihče izmed živih, in ga tudi ni mogel videli, ker je ta grm na bakrorezu ravno zakrival Odrešenikov rokav...
Sedaj pa je videl celo cesto in tisti grm, ker jih nič več ne zakriva, kajti Kristus je izginil!...
Prvi hip se zdravnik temu niti ni začudil. Zdelo se mu je, da mora biti lako, da je bil Kristus tukaj odveč, a prečila) je zopet napis: »Ljubite svoje sovražnike...« — Kar se pač golovo ni nanašalo samo na pokrajino... Nazadnje pa ta pokrajina brez človeka? Pokrajina, katero je gledal že šest let, na kateri je bil vedno Kristus z ukazujo-čiin in žalostnim obrazom ter z očmi. uprtimi na drug svet. ..
Zdajci se je Čutil zdravnik v takem stanju, o kakršnem se mu doslej ni nili sanjalo.
V njem se ,je rodilo novo, ne samo neznano, marveč tudi noobniteno čuvslvo. Snel jp oliko s stene, pretipava! njen okvir, steklo . . Nesel io je v delavnico ler jo tam pri žarki svetlobi svetilke pozorno gledal...
A vse zaman: Kristusa ni bilo na sliki!...
Naenkrat mu je sinila grozna misel, da se mu je zmešalo ... Hotel je vreči sliko na tla, poklicati strežnika, poslati po zdravnika in ee Ireba zbpžati na ulico in kričati: »Glejte, kaj se mi je zgodilo! ... Pamet bom izgubil!...«
A spomnil se je žene in to ga je izpametoval« Skušal se je obvladali vsaj nekoliko in trdno sklenil, miriti se v blaznosti, da bi žena tega ne opazila naenkrat ler se počasi pripravila na to ne srečo.
Žena!... Ali ga žena pred pol ure ni pokarala zaradi njegove dvomljivosti in ko je omenil, da bi bilo treba kakšnega znamenja od Boga, ali mu ni odgovorila, da so božja znamenja grozna in — da jih ni smeti izzivati?...
Znamenja?... Jeli je lo znamenje?« si je ponavljal.
Njegov strah je rasel, čedalje bolj v bojazni, da se mu bliža blaznost.
Božja znamenja?... Božja znamenja?«... je šepetal neprestano. »Kakšna znamenja?.., |)a moramo ljubiti sovražnika?... Da je treba izkazovali dobrote onim, ki so nam storili krivico?,.. Da... da je treba iti k temu starcu in mu rešiti vnuka?«
Bakrorez je hitro položil na mizo. ga pokril s papirjem in skočil naglo k omari. Začel je urno izbirati orodje in obveze in mehanično ponavljal: »Subliment . .. bombaž . igle ... cevka ... povoji . ..«
»Ohraniti moram to nesrečno dete Morda ozdravim z njim tudi svoj razum.«
Bilo je šele četrt na enajst, ko je zdravnik pozvonil pri najbližjem znanem mu kirurgu.
»Ali mi morete pomagati pri Iracheotomtl' (prerez vratu)?...« je vprašal kirurga.
»Gospod doktor, ako bi hoteli vzeti komu glavo in jo prlšiti nazaj, jaz bi vam tudi pomagal!« jo vzkliknil kirurg, omamljen od uloge, za katero ca je bil določil znameniti lovariš.
(Konec prihodnjo nedeljo.)
Joža Herfort
dnevi
Frtaučku Gusll ma beseda
Za zorečim žitom sem ležal, gledal v nebo, si-vomodro, razpaljeno, pa čakal na vlak. Zraven sebe sem imel mladega psa, cucka če hočete. Ni bil to edini cucek, ki sem ga poznal. Malo preveč sem se zagledal v tisto nebo. Morda sem se zamislil, ali me je zapeljal celo rdeči mak na rdeče spomine. Na tako rdeče namreč mislim, no — na ljubezen. Morda sem to mislil. V tistem trenotku pa sem dobil prav moker poljubček, kuža mi ga je dal. Tisti dan sva se prvič videla in spoznala, pa ni bil niti še začetek. Zvečer sva šla na vlak. Brhke in pestro poslikane sestre s toplega juga so se pričele mlademu psičku dobrikati. Sicer sva bila pa oba enaka, midva namreč s psičkom — čudno sva gledala okoli sebe. Proti zadnjim postajam, blizu Ljubljane že bilo, je vstopil v voz trebušast, bolje brentast gospod z zlato obrobljenimi očali, z zalitim obrazom, ki ga je krasila kozja bradica, se je vsedel kraj mene, pa zavzel seveda dvoje mest in pričel kramljati z menoj, bolje z mojim cuckom, ki sem ga pesloval. Doma je še zvečer ponagajal ženskam, prevrnil skledico z mlekom in zaspal kot ubit v starem zaboju med cunjami in slamo.
Čez štirinajst dni je dobil nevesto, ali pa ženo, kakor se vam zdi. Za sprejem jo je zlasal kot pravi pasji zakonski drug, povalial jo je po razlitem mleku in jo spodil iz skupnega zavetišča, iz tistega »lavnega zaboja. Mokra in jokajoča se je zatekla pod mizo, od tam pa je romala v damsko naročje — v zatočišče objokanih cuckov.
Po rodu je bil Dorost, gospod Otoški, prekrstil sem ga pa v Mulca. Da ie svojega imena vreden je kar kmalu pokazal. Nobene stvari ni pustil pri miru, posebno tiste ne, ki se ga ni tikala. Zato se mu je pa večkrat zgodilo, da je bežal pred mokro cunjo in metlo, prav kot otroci v soseski, samo s to razliko, da so za otroci letele celo pomi-»avke, za Mulcem pa kolikor toliko čiste cunje.
Povedal sem že, da se je zgodaj oženil. Njegova žena pa, kakor je bilo videti poniglava smr-<avka, re bila prava zakonska družica. Kaj kmalu <e svojemu rjavemu možu zrastla čez glavo. Da ne 50 napačnih razumevanj, ta dva psička sta bila cgleden par jazbečarjev brakov. Pod večer sta oba stalno zlezla pod štedilnik na drva, drug drugemu
Prlecki Tomaž ma gač
(Spomini na ptujske dogodke.)
Slavni urednik!
Ko sen jaz zveda, da bote pre pisali o tisten, kak smo bili pred petindvajstimi leti Slovenci v Ptiiji biti, no te pa da sen jaz tistokrat tudi po-lek bija, bi Van jaz gospod urednik tudi rat nekaj napisa, kak je te ali tistokrat bilo; če neste bli tistokrat polek ste lehko veseli, če bi pa totokrat tak bilo, te bi Van pa jaz svetiiva, kaj rajši nebi šli na toto obletnico saj bi jaz te tudi duma osta, ker to Van ni bija noben špas, če jih je eden tak doba kak smo jih mi, pa te še smo kaj takega leži prenesli ki smo še bli boj mlodi, zdaj bi pa nam kaj takega znalo škoditi.
Vi tudi gotovo vete kak so nas tistokrat Nemci lepo sprejeli v Ptiiji, če ste bili polek ste še mogoče Vi dobli kaka mehko kuhano jejce v tinti tak, da se Van je en cajt poznalo pa ne mogoče v želodci pač pa na Vašen aneugi.
No naj bo, kaj je bilo je tudi minilo, zdaj bi pa Van tudi rat poveda zakaj so bili Nemci tistokrat tak hujdi gratali na nas Slovence; vete to je tako bilo, tistokrat so si neki gospodje pri Ciril in Metodovi družbi zmislili kaj bi napravili v Ptfiji eno vejko veselico in so pač povabli več liidi od urugot v Ptuj v Narodni dom, da te še nam ni trebalo veselic, mogoče gde v kakem Deutsche« Haus ali kak so ga zdaj na zviina prekrstli v Društveni dom, se nas jc tistokrat bilo tako malo ke smo meli sploh vsi v Narodnem dumi zadosti plača, pa smo se te tudi eden ovega rajši meli kak »a zdaj.
Kak io pa to tistokratni gosp. žtrpan in drflgi taki nemški gospodje to čuli, da bodo prišli od vseh strani Slovenci v Ptuj »o pa ni znali kak bi fnn napravli lepši sprejem, so pa hitro telegrafi-rali v Gradec, v Celovec, v Marprog pa v Celje po pomoč kaj bi jim prišli še drugi pomagati:
ntoo Oravskega zamka, v arhive gradov Bojnice, Zvolenski grad, Krasna Horka itd. prihajajo v poletju zgodovinarji in raziskovalca davnine. Za Oravo kažejo posebno zanimanje Poljaki, ki si jo laste s sosednjim Spišem vred kot svojo narodno lastnino.
Razen navedenih zgodovinsko pomembnih gradov najdeš na Slovaškem še celo vrsto manj pomembnih ter številna najdišča predzgodovinskih bivališč, znamenje, da je bila Slovaška zemlja obljudena od pamtiveka.
Skoraj vsako večje mestece ima svoj muzej. Največji, najbogatejši in najpopolnejši je »Sloven-■K.Č narodnč Muzeum« v Turčianskem Svetem Martinu. Bratislava ima »Mestski in »Zemedelskč muzeum«. Poslednje imenovani muzej, poljedelski, ima zelo popolno zbirko predmetov, ki se kakorkoli nanašajo na obdelovanje in kulturo slovaške zemlje. Pomembnejše muzeje vzdržujejo še mesta Trenčia, Kosice, Bardiov, Kežmarok, Poprad — mimo mnoj&i manjših zbirk. Mnogo za slovaško minulost važnega gradiva hranijo arhivi in knjiž-ajre« na Madjarakera, kamor so ga Madjari spravili pred prevratom.
Z osamosvojitvijo Slovaške se je začelo na »seh popriščih novo, izdatnejše in neumorno delo, ki dokazuje, da je Slovak vreden, da si kuje svojo usodo unn iz svoje moči in s svojimi sposobnostmi, da postane v vsem enak svojim naprednejšim bratom Čehom, Povojno mlado slovaško izobraženstvo t« delavno in prežeto narodnega duha. Videti je, da ne bodo varani tisti, ki »tavljajo nam velike taosk	"Satira Fran.
se nista hotela umakniti. To je bil stalen povod prepiru in seveda pretepu, ki je pri psih vsekakor nujna posledica prepira. Tako milo sta se tedaj gledala, tako lepo si drug drugemu kazala zobe in si nazadnje skočila v lase, bolje v dlako. Pa je bil Mule copata, kakor so vsi mulci copate. Nekaj časa se je branil s šapo, nastavljal zobatim poljubom soproge široko, okroglo zadnjico, koncem koncev pa v elegantnem skoku prepustil ob godrnja-vem spremljanju prostor družici. E, pa je bil prebrisan, takoj je šel moledovat za dober zalogaj, ko sem mu ga pa vrgel, je škilil, ali ga vidi boljša polovica. Pa ni pojedel, kazal ji je, kaj ima, ko pa je zapustila svoje mesto in se mu približala, je zagrabil kar je dobil in švignil na drva in od tam | zvito in škodoželjno gledal psico s svojimi ciganskimi rjavimi očmi.
Vsak večer sta imela z ženo pod verando koncert. Pripraven prostor za glasbo, kajne? Tam sta se ravsala in kavsala, dokler ju nisem pobožal z bičem. Pomiril sem ju že, zadovoljen sem gledal Mulca, kako je hinavsko lizal samico, nato pa jo hinavsko, a krepko ugriznil. Sploh je imel Mule to lepo navado, da je rad iskal bolhe, to pa na svojstven, lep način, da je marsikoga krepko ugriznil. Najraje na kako precej občutljivo mesto. Jeseni smo ga uvedli v lov. V začetku se je par-krat zgubil, potem pa mukajoče tulil, kar ni bilo prav nič podobno njegovemu visokemu rodu. Isti mili glasovi so prihajali iz njegovega grla, kadar mi je prišel kaj potožit, bolje, kadar ie prišel koga zatožit. Šc za nekaj je bil Mule strokovnjak, za plavanje. Vesel in razigran se je podil ob bregu Ljubljanice, nato pa v elegantnem skoku treščil v vodo. Potem pa skoraj ven ni znal. Poslej se je bal vode ko hudič križa. Za nobeno ceno ga nisem spravil čez najplitkeiši potok. Voda se mu je menda močno zamerila.
Mladi lovci in mladi psi na lovu marsikaj do-žive. Tako so Mulca stari psi parkrat pošteno zla-sali, stari lovci so ga pa navadili piti. Nekoč je prišel z lova pijan. Kako je do tega prišlo, še danes ne vem. Drugič se je pa nasrebal ruma, ko sem po neprevidnosti in nesreči ubil steklenico. Dobro se še spominjam kako je potem ležal v zaboju za premog, me gleda! s svojimi pijanimi očmi in mi ob vsakem bližanju prav prijazno kazal zobe.
Kakor je imel on s svojo ženo križ, takega je imela tudi ona z njim. Mislim, da sta se samo akrat lepo držala, ko sem ju takoj po poroki fo-| tografiral, potem pa nič več. Takrat je svetohlin-sko nagnil glavo k ženi in se prav prijazno držal. Ona se je pa vseeno malo bolj kislo držala.
Ko sem prišel ono jesensko opoldne domov, je bil Mule mrtev. Zastrupljen je bil. Po tisti klavrni poti h konjaču se mi je zdelo, da sem izgubil svojega najboljšega prijatelja. Psici nisem zaupal, čeprav bi ji lahko bolj ko njemu. Vseeno sem ga pozabil. To je pasja usoda vseh prijateljev. Mar ne?
»Žane, ti lažeš kokr ps teče,« sem jest Žane te kar u ksiht puvedu. »Kdu t u pa verjeu, de se na uta smela dva u enmu autumubile voze t? Tu je kokr pet krau za en groš. Iz autumubilem se ja na vozja deluci in druh tak, ke s morja iz sojem žu-lem usakdajn kruh služet. Iz autumubilem se vozja ja sam tak, ke ud žulu drugeh ževeja. Tak gespod se pa na sme nuben las zakrivit drgač, ket pr frizerje. De uja mogl mt deluci, ke se morja usak dan pu cele ure deleč vozet z beciklam na del, usak pu dva numarirana becikla, b blu že oreh za verjet, ke tu je pr nas čist mugoče. Puglej, jest mam enga prjatla, ke stanuje ene tri kilumeire dele' iz Iblane. Ta moj prjatu ma ena punčka, ke je začela letaš u peru klas u šula hodet. Pa še nč kej zdraveh nog nima. De b utrok preveč na trpou, s je pa naredu na soj becikl, ke se z nim /oz usak dan u služba, še en sedež pred saba, de čist kumot sedi. No, pa ja je vozu u šula. Pa pujna se je tud vozu. Viš, in tku je šlu čist fajn. Zadnč enkat ga je pa pulcaj ustavu in ga zapisu. Pa pu-gervu, de more jt punčka prec dol, je tud še. Se-vede moj prjatu, ke še ni vedu za ta nova pu-stava, je začeu pulcaja debel gledat, kua se u taka reč meša, ke mu nč mar na gre. »Punčka je <a moja,« mu je reku, »in jest ja um ja žiher iz šule
dam pelu, kc tešku hod, pa deleč ma.« _ »Tu nen
nč mar na gre. Pustava je pustava. Če tešku hod ji pa lohka en autotaksi vzamete, sej tamle pred rotužam zmeri pu ene trije stujeja, pa ja pestite dam pelat.« — »Veste kua, gespud pulcaj: tu b biu pa zame en predrag špas.« — »Tu men t.id ni mar na gre. Če vam je autotaksi predrag, s ai soi
autumubil kupte. Tist pride pa crej.« _
»Viš, Žane I Tle je prec en dukaz, de se iz autumubilam žiher saj dva vozta, šuier pa punčka
In de, kar ti tlela čvekaš, ni use skp nč res Sevede, če b se ta velka gespoda vuzila ukul z becikiam, pol b blu drgač. Pol b se jh murde ,onk;» tud pu pet vuzil na enmu becikle. Sevede iz *u umubilaro pa sam edn. Tu b blu pa verjetn.«
»Mugoče, de maš ti proti. Jest se nam iz taba zavle tega špeteru. Jest sm holt tku puvedu, kokr srn slišu ukul guvort. Garancije, de te tst res, kar Ide guvareja, pa na morm preuzet De ma|a tist, ke ud žulu drugeh ževeja, veči pravica, kokr pa tist, ke morja ud lastneh žuiu žiu', tu pa ni nč nouga. Že tekat, ke je Matuzala živu, ni blu nd drgač. Za kua b mogl bt pa dons? Kene, de b tist pustave delal, ke morja ud lastneh žulu žiut. i« ajnfoh nemugoče. Ki maja pa čas! Tu ja na gre, de b enmu use na grba naloži, druh b pa iepu ukul španceral, pa douhčes predajal. Nej tud bu-gatini neki delaja, zatu sa pa na svet. Al nei res sam Bugu dan kradeja? Tu b biu ja greh. Sevede, če pa morja ta bugat pustave delat in s iz takem rečmi glava belt, pa vndei na moreš pugervat ud nh, de b u lastna skleda pluval. No, a ni res? Sej prauja: pumagi s sam, pa t bo tud Buh pumagu. Tu je čist prou: en nej delaja iz glava, druh pa iz rukam, če čma kam naprej pridet. De b edn mogu delat glih iz usm šterem, druh pa nč, tu b bla pa krivica. U nebu upijoča krivica b bla tu. Viš, če b bugatini prou nč na delal, b tud jest na sraeL Sej puznaš tist pregovar, ke prau: kdur na dela, nej tud na jč. Viš, zatu se je pa tud gespoda lutila enga dela, de ji na more nubeden nč naprej metat. Puglej, glih učeri m je pravu en tiskar, de že več ket pu leta nč na dela, de sam špancera. Je reku, de sa naredi u Jugoslavi že eneh šedeset javneh tiskarn, de mal privatne tiskarne razbremeneja. Zdej pa mi lepu špancerama, pu javneh tiskarnah morja pa garat, de use ud nh teče. A ni tu fajn? je reku. Privatne tiskarne nimaja zdej prou nube-neh drugeh skrbi, kokr de dauke in druge prtikline pinktlih udrajtaja, drgač sa pa frej, ket bk na gmajn. No, puglej! Prou nč na morma naprej metat ne tistem, ki ud žulu drugeh ževeja, ne tistem, ke morja ud lastneh žulu žiut. Je že use tku uštiman, de je za use prou. Pa basta.«	F. G.
«r
Sah
»Heil!« kričat so pač le mislili, da je ptujskih Nem-cov le premalo pa bi sami nam Slovencen mogoče premalo veselja napravili. Vete Vi gospod da Van je potli resen tega telko navrelo na Ptuj kaj blo veselje, namreč za tistokratne ptujske Nemce, ja za Slovence gotovo ne, se smo vedli po kaj so toti prišli.
Zdaj bon pa Van še poveda kak se je to vse začelo, kak so Van na večer prišli so že na štacjo-ni napravili prvo vajo; tam so Vam začeli narprej tuliti kak kakšna zverina pa okoli sebe mlatiti, se se jin ni trebalo nikoga bati zato so si einfah svojo policijo sobon pcipelali, da je tista sakega Slovenca zaprla ker je že bit bija, to še Van ve povedati marsikej-i ki je san na sebi občiita, za nas Slovence pa je tak naša tistokratna »slavna« ptujska policija skrbela če se je keremu kaj zgodilo in da je "e mogoče prej premalo doba, so mu še po noči dali mazila pa ne ke bi mislili mogoče kakšni balzam to mažo nebi rat poskuša. Kak so pa delali z nami drugi den gda je bija sprejem tiijcov, mislim da je mogoče gnes marsikerega Nemca keri je tistokrat polek bija, sram, se še jih danes dosti živi tu pa se tudi radi tega zdaj med nami prav dobro majo; vite tak je bilo, no veselico pa nam le niso mogli zabranoti če so ravno mislili, da nas bodo vse spozaprli in spre-tepli, pač pa smo jin mi že tistokrat pokazali, da se tak hitro ne damo, no potem po poldan ko se je veselica vršila v Narodnem domu potem so se že malo pomirli to pa sen jaz misla ke so pač večja gospoda sprevidli, da tak ne gre, no ko so pa vidli da so v Ptiiji zadosti storli za naše Nemce, te so pa še šli v Celje, v Marprok, nazadjo še celo v belo Ljubljano, da so pokazali kaj vse ve en kulturni Volk — tan okoli sen ali jaz ne hoda ke me tiidi ne nič več srbilo, pač pa sen vse šteja v cajtngah, kak se je drugje godilo.
Ja gospod urednik, če bi Vi vedli kak se je nam po tisti veselici godilo, pa ne da bi si Vi mislili da smo mogoče meli potli vsi mačaka, ke smo preveč pili, one nas so potli marsikerega ki je tistokrat na veselico ša, pa je bija mogoče kaki k. u. k. Beamter kar hajd žnjim na Oberštajersko, če pa je bija kaki komi ali pa kakšen drugi pro-fesijonist pri ka.kšem Nemci pa je tak lepo sfrča na cesto ke blo veselje, no pa smo vse preživeli, pa mislim če Bog da Van nede trebalo mogoče za 25. let o nas Slovencih tak pisati, kak morete zdaj o Nemcih, jaz bi Van še meja marsikaj za pisati pa je boljše ke ne, pa tiidi ven ke nete meli dosti plača za mojo pisanje pa tiidi neven če bote šteli to v Vaš list najtiskati ali ne, naj malo nekaj Iidje še zvejo kak nam je prej šlo, gda so še lehko drugi z nami komandirali. Tak zdaj pa Vas prav lepo pozdravim pa mislim da se bomo na veselici še kaj več pogučali zato pa le prite, jaz mislim da mo se totokrat bolj luštno meli kak smo se pred 25. leti če ravno zdaj pravijo da je kriza ali po domače griža.
Toraj na svidenje!
Specijelnl entel oblek ažuriranje predtisk
naihitreiša postrežba — oaifinejše delo pri
Matek & Mihes, Ljubljana
poleg hotela Štrokelt
Vezente raznovrstnih monogramov perila zaves
pregrinjal entlaaje izdelovanj* gumbnic Velika izbira predtiskanih žen. ročnih del Vsiea najmodernejše ureditve Dodietia — oainižie cen«. I
Izid turnirja za prvenstvo Čehoslovaške je bil presenetljiv. Prvo mesto si delita Flohr in Pokor-ny, ki sta dosegla 7 točk, tretji je praški mojster Richter s 6K, 4. in 5. Rejfif in Treybal 6, 6. in 7. Zinner in Opočensky 5% točk in potem Boleslav, Foltys, Menšikova, Rohdček in May s 4lA točkami. Malokdaj je na kakem turnirju tako mala razlika v uspehih posameznih igralcev. Vzrok temu je, da so bile moči posameznih igralcev precej enake, kar se je videlo tudi v tem, da so bile vse partije zelo dolge in da je bilo mnogo remijev. Flohr se ni na j tem turnirju mnogo trudil in je večino partij realiziral. Eno je celo izgubil, radi prelahkomiseine igre v otvoritvi z Boleslavom. Pač pa je igral z vso silo v zadnjem kolu, ko je šlo za to, da ujame Po-kornyja in njegova žrtev je bila Menšikova, čeprav je igrala zelo dobro. Za naslov prvaka Češkoslovaške bi se moral vršiti mateh med Flohrom in Pokornyjem, toda Pokorny se je matehu odpovedal in s tem |e letošnji prvak postal Flohr.
Mnogo bolje je igral Flohr na svojem predzadnjem turnirju v Scheveningenu, kar nam kaže naslednja partija.
COLLEJEV SISTEM S. Flohr—E. Bogoljubov
1. d2—d4, e7—e6 (ta poteza omogoča prehod v več sistemov in jo posebno rad igra Spielmann); 2. Sgl—f3, Sg8—f6; 3. e2—e3 (na ta način je skoraj vedno igral pokojni belgijski mojster Colle. Beli ne poseže s c2—c4 v centrum, ampak pripravlja izvedbo poteze e3—e4, c-pešca pa hoče pridržati za obrambo točke d4), c7—c5; 4. Lfl—d3, d7—d5; 5, c2—c3, Sb8—d7; 6. Sf3—e5 (Flohr nadaljuje zelo riskantno), Sd7Xe5; 7. d4Xe5, Sf6—d7; 8. f2—f4, c5—c4; 9. Ld3—e2, Lf8— c5 (Bogoljubov \e spravil že po devetih potezah Flohra v navidezno zelo neprijeten položaj. Beli ne more razviti svojega damskega krila in tudi rokada bi ne bila dobra. Flohr i a najde še en izhod); 10. e3— e4!, Sd7—b6 (po dXe4?, LXc4 bi imel beli na obeh krilih lepe izglede na napad); 11. Sbl—d2, 0—0; 12. Sd2—f3, £7—£61 (na dXe4 sledi Sg5 in črni nima nič); 13. e5Xf6, Dd8Xf6; 14. e4—e5, Df6— gb; 15. g2—g3, Dg6—e4; 16. Lcl—d2, g7—g5? (Bogoljubov je z izborno igro spravil Flohra že v zelo kritično pozicijo. Z zadnjo preveč energično potezo pa daje po nepotrebnem Flohru protiigro. Z Ld7 bi obdržal črni boljšo igro); 17. Thl— fl, g5Xf4; 18. Ld2Xf4, Lc8—d7; 19. Sf3—g5, De4—g6; 20. Ddl— d2, Ld7^-a4 (ta poteza ne doseže nobenega uspeha. Bolje bi bilo dopustiti belemu veliko rokado); 21. h2—h4, TaS—e8; 22. b2—b31, c4Xb3? (to stane črnega kvaliteto. Potrebno je bilo iti z lovcem nazaj); 23. a2Xb3, La4Xb3; 24. Le2—d3, Tf8—f5 (kvalitete itak ni več mogoče rešiti); 25. g3—g4, Dg6—h6; 26. Dd2—h2! (na gXf bi črni lahko še nagajal z Dh4+ in Sc4), Tf5Xf4 (izsiljeno!); 27. TflXf4, Te8—f8; 28. Ld3Xh7 + , Kg8—hS; 29.
Tf4Xf8+, Dh6Xf8; 30. Lh7—d3, Sb6—c4; 31. Tal—bi, Lb3—a4; 32. TblXb7, Lc5—e7; 33. Sg5Xe6, Df8—f3; 34. Tb7—b8+ in črni se ie vdal
Problem št. 31
W. Eiche
Črni: Ke5, Da8, Td4, Sc7; P: b5, d7, e6 (sedem figur).
f ž
wiH	WM	11	■
jF	wFš 1im,	19 6 ■ H -iS	ji
11	H	UP	§§§
■	B	■ ■	1
a b c d e f g h
Beli: Kf7, Tel, Lal, h7, Sd8, f6; P: e7, g5, g3 (devet figur).
Mat v treh potezah.
Rešitev problema št. 30
1. Ld8—c7, Ke5Xf6; 2. Sd6—f5+, KXf5; 1 e4 mat.
1.....Ke5—e6; 2. Sd6~c8 + .
1.....Ke5—d4; 2, Sd6—b5+.
1. ..., Sh6—f5; 2. Sd6—c4+.
1. ..., Sh6—g4; 2. h3Xg4.
Sonja: »Če bi bila ti jaz, ali bi potem vzela Petra za moža?«
Vlada: »Če bi bila jaz ti, bi vzela sploh vsa kega, ki bi me marali«
Dva potepuha prideta v gostilno in prosita gostilničarja, da bi smela pri gostih prositi milodarov, češ, da sta brez posla itd.
»Tega vama ne morem dovoliti,« jima deje gostilničar, »ampak kosilo si lahko zaslužita, če pri-neseta iz kleti nekaj keblic premoga.«
Možakarja sta osupnjena in se molče spogledujeta. Potem pa pravi eden: »Ali bi smela prej vi-deti jedilnik?«
OPOZORILO INDUSTRIJALCEM, IZVOZNIKOM IN TRGOVCEM i
Redka prilika za turiste I
6. — 21. septembra 1933 se bo vršil IV. vzhodni vzorčni velesejem »FIERA DEL LEVANTE« v BABI (ITALIJA)
Razstava vseh vrst industrije
Poljedelstvo / življenske potrebščine / mehanika / elektrotehnika / kemija / elektro-kemija / oprema / gradbena industiija / konfekcija / dekorativna industrija ' prevozna industrija I specijalne razstave trgovska razstava
POPUST NA JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNICAH 50% NA ITALIJANSKIH 70% PRI POVRATKU ZA OBISKOVALCE PROTI VELESEJMSKI LEGITIMACIJI - A 50% ZA BLAGO PRI DOHODU IN ODHODI'
Izvozniki, industrijalci m trgovci. V
Vašem interesu je. da obiščete vzhodni sejem, ker ta obisk velja toliko kot poslovno potovanje na vzhod ali zahod z velikim prihrankom na času in denarju. Od zaključenih kupčij dobite /% popusta kot povračilo potnih stroškov
Vse informacije dobite brezplačno pri : JUOOSLOVENSKO RUDOLF MOSSfc a. d. Beograd, Prestolonaslednikov trg 21 in Zagreb, Jelačičev trg 5. ter PRI VSEH BILJETARNAH DRUŠTVA PUTN1K a. d ter pri ČASTNEM DELEGATU GOSP LUJ1 J MOHRU. Beograd, poštni predal 23 — Telefon 25—447
ZAHTEVA/TE PROSPEKTE/
Turisti, izkoristite to edinstveno priliko, da vidite napredno mesto Bari, ki nudi s svojo lepoto zadovoljstvo ter privabi s svojim komfortom in morskim kopanjem ogromno število obiskovalcev. Ne pozabite, da je morsko kopališče v Bari še v septembru v polnem razmahu. Organizirala se bodo tudi družabna potovanja proti popustu za obisk drugih mest Italije. Rim — sveto lete
Stev. ltR.
^SLOVENEC«, dno g.fto lltt.
Ano 18
Izvoz in uvoz v julija
(Naša zunanja trgovina se popravlja)
Belgrad, 26. *vtgusta. m. Ministrstvo za trgovino in industrijo je izdalo poročilo o izvozu in uvozu naš® države za mesec julij 1933, Naia država je uvozila vsega skupaj 66.212 ton v skupni
vrednosti 236,926.996. V juliju 1932 je uvozila za 83.268 ton, v vrednosti 199,112.607, tako da je za isti mesec od lani na letos uvoz padel za 16.356 ton in vrednost uvoženega blaga pa se je zvišala za 57,814.389 Din. Padec v tonaži znaša 19.6%, po-višek v blagovni vrednosti 18.99%. Skupni uvoz v prvih sedmih mesecih letošnjega leta znaša 410.389 ton in vrednost 1.532,284.318 Din, medtem ko je v prvih sedmih mesecih lanskega leta znašal 425.221 v vrednosti 1.589,476.088 Din. Uvoz je torej v prvih sedmih meseceh od lani na letos padel za
Hmelj
14.832 ton, vrednost pa ca 57,191.770 Dts aJs ▼ procentih, tonaia »a 3.9% in vrednost za 3.69J.
V mesecu juliju je naša država izvozila 263.786 ton v vrednosti 270,297.743 Din, lani pa 175.760 ton v vrednosti 172,205.872 Din. Tako, da se je izvoz povišal za 88.280 ton in vrednost za 98,091.871 dinarjev ali v odstotkih tonaža za 50.08% in vrednost za 56.96%. V prvih sedmih mesecih 1933 znaša skupen izvoz 1,572,740 ton in vrednost 1 milijardo 704,488.825 Din, medtem ko je lani za isto razdobje znašal 1,289.298 ton v vredosti 1.544,329.002 dinarja in se je torej od lani aa letos zvišal za 313.442 ton ali 160,159.823 Din ali v procentih tonaža za 24.89% in vrednost za 10.37%.
XIV. POROČILO HMELJARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO.
Žalec, v Sav. dol., 25. avg.
Obiranj« jio v polnem teku in bo najhitreje končano koncem t m. Glede množine letošnjega pridelka eo lahko reče, da je bila naša prva cenitev, t. j. srednje velika — pa obilna — pravilna! Znašala bo 20—25.000 kvintalov. Vobče je nazi-ranje, da so dajali nasadi na lahki, peščena zemlji manj pridiellka ko v minulem letu, nasadi na rodovitni, težki zemlji pa precej več. Blago je lepo zelene barve, pravilne oblike dn najboljše kakovosti Te dni se je prodala mala partija po 60 Din za 1 kg. Pri dvigajoči se tendenci upajo hmeljarji še na boljše cene — Društveni odbor.
Op. uredništva. K temu poročilu moramo pripomniti, da glede gibanja cen mi točno in opozarjamo na naša izredno točna in zanesljiva vsakodnevna poročila.
„Slovenčevo" poročilo o hmelju
Savinjska dolina, 26. avg.
Pri prav »godnem vremenu se obiranje hmelja bliža h koncu in je z današnjim dnem obranih gotovo že tričetrt nasadov. Ako vreme ne bo začelo nagajati v prvih par dneh prihodnjega tedna, bo obiranje hmelja v glavnem končano. Kupčija se razvija vedno živahnefe in cene stalno rastejo. Dočim se je davi plačevalo splošno po 65 do 70 Din za kg, so se v teku dneva cene dvignile na 65 do 75 Din, za večje partije, vsaj 500 kg prvovrstnega blaga, pa se je nudilo tudi že po 80 Din kg. Hmeljarji se držijo še vedno zelo rezervirano in pride le težko do večjih zaključkov. Računa se, da je do sedaj prodanih šele kakih 300 stotov letošnjega pridelka.
V	Žatou na Češkoslovaškem že tudi polagoma začenja kupčija, vendar je še zelo malo pridelka obranega. Začetna cena je bila 85 Din za kg, danes pa se jc plačevalo za res prvovrstno blago že tudi do 100 Din za kg.
V	Nemčiji se za tetnanski zgodnji hmelj, ki se |e kot prvi pojavil na trgu, plačuje do 110 Din za kilogram.
Žatec, 25 avg. Letošnji pridelek hmelja bo po količini zelo zaostajal ra lanskim. Znašal bo okoli 40.000 do 45.000 stotov, medtem ko j« lanski dosegel 55.000. Obiranje gre naglo od rok. Zadnje dni je bilo nekaj dežja, ki je hmelju le koristil in pospešil razvoj. Cene novega hmelja se še niso ustalile. Sklenjenih je bilo nekaj kupčij po 1800 Kč za 50 kg, nekaj tudi po višjih cenah do 2000 Kč. Hmeljarji zadržujejo svoje blago in ga nočejo prodajati izpod 2000 Kč. Trg se bo razčistil šele prihodnji teden.
Ljubljana v jeseni
Spet bo oživela naša bela in lepa Ljubljana med 2. in 11. septembrom. Gospodarsko in kulturno središče Dravske banovine poeeti na tisoče gostov iz vseh krajev naše prostrane države in inozemstva, da sd ogledajo bogato založeno dn ptestro razstavo »Ljubljana v jeseni«.
Na razstavišču od 40.000 kv. metrov bodo na-meSčene v desetih velikih razstavnih zgradbah tele razstave:
L Veterinarska razstava.
I. Kmetijska razstava .siiarstvo in mlekarstvo, čebelarstvo, zelenjad, vino). Razstava dalij. — 2. in 3. septembra razstava goveje živine mon-tafonske pasme. — 5. do 11. septembra razstava
ovc in koz. — Od 2 do 11. septembra vieflCka razstava poljedelskih strojev in orodja.
III.	Razstava »Slovenska cerkev«.
IV.	Misijonska razstava.
V.	Umetnostna razstava »Madone slovenskih likovnih umetnikov«.
VI.	Razstava »Red in snaga k zdravju pomaga«, nazorna razlaga novodobnega raci jonal nega gospodinjstva
VII.	Pohištvo, stanovanjska oprema. Rarido.
VIII.	Krojaška razstava.
IX.	Industrijski in obrtna oddelek.
X.	8 septembra tekmovanje jugosl. harmonikarjev n« velesejmu.
50% na železnicah. Vozne olajšave so priznane tudi na parnakih. Parmanentnia legitimacije s pravioo na prevozne olajšave in poljuben večkraten vstop se dobe pri tujsko-prometnih ustanovah, denarnih zavodih, zadrugah, župnih dn občinskih uradih, podružnicah Kmetijske družbe in strokovnih organizacijah. Pri nakupu plačaš za legitimacijo 3 Din, ostanek 27 Din pa pri blagajni ob vhodu na velesejem.
Razstava povrtnine na velcsfcjinu od 2. do 11.
septembra t 1 Načelstvo tega oddelka je razposlalo vrtnarjem in raznim drugim pridelovalcem zelenjave vabila, da bi razstavili po nekaj komadov od svojih pridelkov. Ker pa niso znani naslova vseh pridelovalcev Dravske banovine, jih s tem vabimo, da pošljejo od vseh vrtnih pridelkov ali vsaj od nekaterih po nekoliko na razstavo, obenem pa prosimo, da čimprej« prijavijo udeležbo načelstvu zelenjadno raastave ua velesejmu v Ljubljani Odbor bo sprejemal blago dan preje, t. j. 1. septembra in razvrščal. Prostor in razvrščanje na velesejmu sta brezplačna. Razstavljalcem zapade edino trošek za donos. ozir. onim iz odda-l/mih krajev za prevoz po železnici.
Zatvoritcv poti_ Prehod skozi Lattermanov | drevored, ki vodi od spodnjega dela bivšega otroškega igrišča mimo velesejmsldh paviljonov proti pivovarni Union, bo v času od 28. avgusta do 16,
septembra radi prireditve velesejma zaprt *
Pravilnik o likvidaciji agrarne reforme. Kmetijski minister je izdal pravilnik o Likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih na podlagi zadevnega zakona od 19. julija 1931 in naslednjih dopolnilnih zakonov. Pravilnik vsebuje določbo, v smisla katere je dana Privilegirani agrarni banki v Belgradu pravica prvokupa z namenom, da ostane zemlja v rokah kmetov in da se onemogoči špekulacija z njo. Ako lastniki nepremičnin, ki to podvržene pravu prvokupa, prodajo te ali samo en del njih, so dolžni obvestiti o prodaji Privilegirano agrarno banko ter obvestilu priložiti prodajno pogodbo v izvirniku in prepisa. Privilegirana agrarna banka ima pravico, da v treh mesecih izjavi, aH bo uveljavila svojo pravico do prvokupa. Ako privilegirana banka v treh mesecih po preijemu obvestila ne da nikakega odgovora, postane pogodba lastnika pravomočna in se prodaja izvrši kakor tudi zadevni zemljeltnjižni vpis. Odkupljene nepremičnine bo Privilegirana agrarna banka prodala agrarnim subjektom ali članom agrarnih zadrug.
Borza
Dne 28. avgusta 1S8R.
Denar
Devtaii promet je znašal na ljubljanski borzi v
preteklem tednu 3,093.951.05 Din.
Curih. Pariz 20.235, London 16.59, Newyork 386, Bruselj 72.10, Milan 27.32, Madrid 43.05, Amsterdam 208.45, Berlin 123, Dunaj 72.80 (56.75),
Staekbohn 85.25, Oelo 8B,__r__
15-80, Varšava 67.75, Aten« £86 2.49 (2.45), Bukareita &0&
78.75, Praga Carigrad
Vrednostni papirji
Tendenca mlačna; brca saktja&or.
Na tukajSnjem efektnem tržišča v tekočem tednu ni bilo opaziti nikakega večjega zanimanja ln v očigled temu so ostale notice malone vseh državnih efektov nespremenjene, v privatnih papirjih pa sploh ni bilo notic.
V	državnih papirjih je tekom tega tedna vladala očitnejša »baisse« denarnih tečajev, ker so ponudbeni tečaji po večini sploh izostah. Najobčut-nejši te&jni padec izkazuje vojna škoda, ki je v povpraševanju oslabela od ponedeljkovega tečaja 247 Din za celih 17 tofik in včeraj beležila le še 230 Din za en komad.
Žilni trg
Noti Sad. Pšenica bač. okol. Novi Sad, srbaJS. in BPrbau. 102.50—105, bač. okol. Som bar 100—102.50, gorbač., bač. potiska in bač. ladja Tisa 105—107.50, srem. in slav. 97.50—100, južban. 92.50—95, bač. Ladja Donava 102—104. Ostalo ne notira. Tendenca nespremenjena. Promet: 86 vagonov.
Chicago. Pšenica maj 93.500, sept 89.500, dec. 93.250, koruza maj 52.500, sept 51.375, dec. 57, oves maj 44.375, sept. 48.875, dec. 51.500, rž dec. 79.
VVinnipeg. Pšenica okt. 73, dec. 74.500, marec 80.—.
Les
Tendenca nespremenjena.
Situacija na našem lesnem trgu je še vedno nezadovoljiva. Nekaj povpraševanja je sicer po tra-mih dn to po kupčevi noti, medtem ko za tramiče (filerje) ni nobenega zanimanja. V bukovini se izvažajo prvovrstni hlodi za izdelavo furnirjev in tudi v par jeni bukovini so da doseči še precej dober odjem, pri čemer pa se seveda zahteva le kvalitetno blago I., II. kakovosti. V hrastovini se odda le sem pa tja kak vagon rezanega lesa.
Za drva za kurivo se v pričetim sezone cene še niso nikakor popravile, je pa vkljub temu produkcija drv tudi letos precej velika. V oglju se išče še vedno le »oajnella«, ki se še nekako odda, medtesm ko so cene za navadno oglje povsem nizke.
V	tem tednu je bdi na tukajšnji borzi zaključen samo en vagon bukovih drv.
Živina
Mariborski svinjski sejem.
Sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 25. avgusta 1933 je bilo pripeljanih 186 svinj, ovc in koz, cene so bile- sledeče: Mladi 5—6 tjednov stari komad 100—130 Din, 7—9 tednov 215—240 Din. rt—4 mesece 280—340 Din, 5—7 mesecev 400 do d Din, 8—10 mesecev 640—680 Din, 1 leto 700—750 Din, 1 kg žive teže 7—8 Din, 1 kg mrtve teže 10—10.50 Din Prodanih je bilo 112 svinj.
SALDA-K0NTE
STRACE - J0URNALE 60LSKE ZVEZKE - MAPE GJJtfMAJNE KNJIŽICE KldALNE BLOKE
im
MUDI PO IZBBDNO OOODNIH CEN AH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNO
nuu
Ra T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 8 IL NADSTROPJU
POZO*!	POZOR*
Stolih mm, Sil n cm irafnlžje 1
Omara Din 400, — postelja Din 150, — nočna omarica Din 115, — mize Din 100 do 150, — kredence kuhinjske Din 400 do 600 vbo ia: mehkega lesa in pleska no. — Kompletne spalne opreme iz trdega lesa v fini izdelavi od Din 3000 dalje. — Stavbno pohištvo po najnižjih cenah. Jože! G ros, strojno mizarstvo, Klanec pni Kranjn
Pozor, Kranjčani!
Priporočam novo otvorjeno tapetniško delavnico v hiši g. ]. Wendlingo, Rožna ulica št. 56. — Izdelujem in popravljam po najnižjih cenah
vsa v
jem m popravljam po najnižjih cei svojo stroko spadajoča dela. Pridem željo tudi na dom.
na
TONEJC VIKTOR (prej pri Erman & Arhar v Št. Vidu n. Ljubljano) KRANJ, ROŽNA UL. 56.
Pridobivajte novih naročnikovi
Konec sezone »o bliža! Radi tega IO dO 20 % popusta vsema letnem« blaga t
Trpinovem bazarju
Maribor, Vetrinjska 15.
Zahvala
Fani Lindtner izrekam v imena svojega brata, sester in ostalih sorodnikov ob bridki izgubi našega pred«>-brem in ljubljenega brata, strica in svaka, gospoda
Aniona KI una
posestnika
na jprterčne jšo zahvalo vsem, ki so ga
ljubili in spoštovali in ga v tako lepem številu sprejmili k večnemu počitka. Posebno se zahvaljujem čč. duhovščini, darovalcem vencev, šopkov in cvetja, ter za ostne in pismene izraze sožalja. Vsem Bog plačaj.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 29. avgusta ob 6. uri v cerkvi Sv. Petra. Ljubljana, dne 26. avgusta 1973.
ŽALUJOČI OSTALI.
Zahvala
Za Številne dokaze iskrenega sočrrtjn oh smrti naše nepozabne soproge, zlate mamice, stare nuune, tašče, tete i. t d.
Marije Barjsnc roj. Romac
soproga mošinista drž. žel. v pok.
za poklonjene prekrasne vence in cvetja se tem potom prav prisrčno zahvaljujemo.
Posebej nas veže dolžnost zahvaliti čč. duhovščini ter vsem mnogoštevilnim prijateljei oke
zadnji poti. Vsem najprisrčnejša zahvala! Ljubljana, dne 27. avg. 1933.
Žalujoče rodbine: GORJANC, URBANIJA, KERVISAR, MEDVED.
prijateljem in znancem, ki so našo blagopokojnico spremili na njeni
r				1
				
u				\
Nova izvenkartelska tvornica kvasa Alojzija Kanca v Mengšu že obratnje Zahtevajte Hanc-ov kvas povsod
t! a
•sifli
.S dM atS 3' E • ®
= w « 5 o Jj Lj S
S a -
_ ** r,
*	Ew2 I
•	•S j .. £
e §
" a 11
.S | l|
J
>«aoga
** C? ti N ™ d
=>;5 S " " a i > ^ >
.{Z s e
»-oP
l. _ '
u S-o n
ca . w
««. ^ « >
I®I 2.9
.2 "S0
«i 0 « P!
crt =1 «1 ' Tj: r U 3 i:
.i-B a o o
> S;
i C. o ta -O
101
Samuel Lover:
RORY O'MORE
Irski ljudski roman.
>Kaj pravi o meni?« je radoveden vprašal poveljnik, ki so mu Roryjeve oči povedale, da govori o njem.
De Lacy je dobesedno ponovil, kar je Rory rekel in kapitanu je bilo neizrečeno všeč.
> Potem Francozi niso taki,« je nadaljeval De Lacy, »kakor ste mislili, Rory.<
>Ne, pri moji veri, da niso. Vedno sem mislil, a ne vem, zakaj, vedno sem mislil, da so Francozi uboge majhne stvari, neke vrste suhe južine.«
»In kaj je to suha južina, Rory?«
»Kako bi vam to razložil! Kadar srečamo ubogo, kakor pajk sestradano stvar, ji pravimo suha južina.«
De Lacy se je smejal, da so semu oči solzile, ko je slišal, kako si je Rory predstavljal Francoze in kako je bil presenečen, ko je videl, da so drugačni. Kapitan je prosil De Lacyja, naj mu razlolmači svoj pomenek z mladim Ircem, na kar se je tudi on na vso moč krohotal.
Dan je na fregati za vse prijetno potekal. Proti večeru so pa De Lacyja z Roryjem, ki je nosil mornarsko obleko, v čolnu odpeljali k obali, kjer sta poiskala mirno gostilno in tam prenočila. Drugo jutro je De Lacy preskrbel izkaznico zase in za Roryja, nakar sta se odpeljala v Pariz.
Med vožnjo se je De Lacv nasmejal Roryjevim čudnim opazkam o tem, kar je videl iz kočije. Nič manj se pa ni vdajal sanjarjenju o svoji Adeli in se potapljal v veselju na svidenje. In tako sta se vedno bolj in bolj bližala Parizu.
V vse le sanje se je pa vrival glas njegovega prijatelja, Gustava; glas, kako je ponovil njeno ime, mu je še vedno donel v ušesih in zdelo se mu je, da to ne pomeni
nič dobrega. To je bfl glas kakor krik sove s stolpa njegovih upov.
XXXIIL poglaTje.
Amor v Parizu.
Rochefoncatild pravi v svojih satirah, da je prva ljubezen najslajša, dokler nisi okusil druge. To bi lahko veljalo tudi o čaši vina. Ce je to res ali ne, bodo vedeli tisti, ki so izkušeni v takih rečeh. Ostri in sarkastični Rochefoucauld je pisal reke, s katerimi si je svet belil glavo, da bi se prepričal o njih resnici. Ali se je tudi Adela Verbigny tako temeljito poglobila v »moralne reflekse« tega duhovitega vojvode, je postranska stvar.
Ko je bil Horace De Lacy zapustil Pariz in odpotoval na Irsko, jemala brhka Adela še dolgo mislila nanj. Začela je celo vezti njegov monogram. Presedela je ure in ure pri ročnem delu, napetem na bobnu, obdana z dolgimi štrenami svile vseh barv, kar jih ima mavrica, z bisernicami vseh velikosti, zlatimi nitmi in bogve s čim še. Tiste tri črke, ki jih je v vsi abecedi najbolj cenila, namreč H. D. L., ki so bile začetne črke imena njenega junaka, je nazadnje obdala še z zlatim lovoro-vim vencem. S svojo francosko in žensko iznajdljivostjo je poleg vsake začetnice vtkala še več majhnih črk, ki naj bi izražale vrline njenega ljubega, tako da so lahko, ko je bilo delo izvršeno, tisti, ki se jim je ljubilo reševati zagonetke, prebrali naslednje besede, vse opletene in zavite:
Honneur. Devotion. L'amour.
(Čast. Vdanost. Ljubezen.) Od te ideje je bila vsa očarana in tri tedne je delala zelo pridno. Po treh tednih je pa začela njena marljivost tako popuščati, da je zvezla samo po pol lovorjevega lista na dan. Videlo se je, da bo prej drevo zraslo, preden bo tisti lovorov venec narejen. Vendar je pa delala in delala. Platno, na katerem je vesla, je bilo v sredi prazno, a njena domišljija ga je že izpopolnila s tako lepimi bar-
vami, ovijalkami in krivuljami, kakršne je igla ali domišljija sploh kdaj mogla napraviti. In tako se je veselila, kako bo delo v nekaj mesecih končano in kako bo poklonila darilo svojemu dragemu, ko se bo vrnil.
Ko je tako vezla, se je kratkočasila s tem, da je mislila na Penelopo in Uliksa. A kaj, ko pa ona in De Lacy še nista bila poročena. In vrh tega ni imela niti čestilcev, ki bi preiskušali njeno zvestobo. Če se prvi del primere ne krije s Penelopinim slučajem, bi se pa lahko drugi, si je mislila; in Adela je bila tako vneta za klasiko, da si je izkušnjavca skoraj želela samo zato, da bi uživala zavest zvestobe.
Ta misel je bila premikavna, da bi je ne spremenila v dejanje. Zato se je uživela v vlogo Penelope.
Med tistimi, ki so jo podpirali v njenem klasičnem domisleku, je bil nekdo, ki je občudoval njeno vezenje. Znal je tako imenitno vdevati igle, da bo delo prej storjeno. Poleg tega je pa znal peti tako čedne in živahne popevke, da 90 se njeni drobni prstki kar hitreje in v»-seleje kretali. In tako sta z združenimi močmi veliko storila. Adela seveda ni mogla biti taka, da bi tudi ona tu in tam ne zapela. A njene pesmi so bile vedno nežne, resne; saj so morale biti, ker ni bilo Horaca poleg. Njen* preproste pesimice so bile bolj take:
Ptičke in nežni ti vetrič, aH mi lahko poveste, zakaj me moj srček boli?«
Hippolyteu Delier-ju — tako se je namreč imenoval mladi mož, ki je vdeval igle — se je zdelo, da so Ade-line pesmi veliko lepše od njegovih popevk in zato je začel tudi on peti o ptičkih in vetriču, kar je Adeli ugajalo. In tedaj sta se domislila, kako neki bi bik slišati, ko bi skupaj zapela in kar čudila sta se, da se nista že prej spomnila na to. In začela sta peti v dvoje. In kako lepo sta pela! Ves ta čas je šlo tudi vezenje i lepo od rok.
V malih oglasih velja vseka beseda Din 1'—; ženltovanjskl ogla«! Din 2'—. Najmanjši rnesek z« mali oglas Din 10'—. Mali oglasi •e plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega inaSaJa se računa enokolonsk«, 3 mm visoka petltne vrstico po Din 2*50.
Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko«
letovišča
Letoviščarji
Krasna soba pri morju, za 2—3 osebe, se odda v Splitu. Pojasnila daje: Čandek, Ljubljana, Sredina 12.	(p)
Rndiotermalne, *nano za vse bolezni priporočljive
ŠMARJEŠKE TOPLICE
(27° R)
sprejemajo v posezoni od 1. septembra naprej na 10 dnevno penzijo (3 krat dnevno dobra hrana, stanovanje. kopeli in zdravniški nasveti) za 350 Din.
Uprava kopališča Novo mesto
Prireditve
Komarjcvo žegnanje Veselico priredi društvo »Zora« v restavraciji »Frankopanski dvor«. Ob dobri kapljici in jedači M boste zabavali. Brez vstopnine. Vabljeni. (o)
Absolventinja
trgovske šole želi name-ščenja v pisarni kot začetnica. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Začetnica« št. 9885. (a)
Šofer
kavcije zmožen, izučen mehanikar in kurjač — išče službe. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 9911.	(a)
Mesarski pomočnik
ki je bil pred kratkim izučen, vejaščine prost poštenih staršev, dobi
Esperanto!
Kdor se želi priučiti temu jeziku, naj se obrne ' na Esperantsko dopisno
službo s 1. septembrom. ' šolo, Jesenice-Fužine — Kores, gostilničar in me- i Gorenjsko. Priložite tudi sar, Puščava nad Mari- znamko za odgovor, (u) borom.	(b)
Pridna ženska
gre kot postrežnica za ves dan. Dopise na upravo »Slovenca« pod »Pridna« št. 9860.	(a)
1000 Din nagrade
dobi oni, ki preskrbi službo 21 letnemu ključavn. pomočniku z izpitom poklicnega šolerja. Oba poklica se je izučil v Ljubljani, je nekadilec in abstinent, zmožen kavcije ter gre 1 mesec brezplačno na poizkušnjo. Cenj. ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod »Kavcija 10.000« št. 9859. (a)
I
Službe iščejo
Uradnik
e znanjem slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika, s 15 letno pisarniško prakso, išče primerno službo v pisarni kot skladiščnik ali kaj podobnega. Naslov v upravi »Slo
venca« št. 9474. (a) ----
Boljše dekle
z meščansko šolo, vajeno šivanja in gospodinjskih del, išče mesta k otrokom. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Razumem nemško« št. 9759. a
Deklica
z gospodinjskim tečajem, želi službe pri dobri krščanski družini. Naslov pove uprava »Slovenca pod št. 9737.	la)
Gospodična
šolsko naobražena, prosi ca mesto v pisarni ali kaj sličnega. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 9739.	(a
Natakar
Slovenec, mlad, pošten izučen v zagrebški restavraciji »Varoškoj pivnici«, išče nameščenje v mestu ali izven. Po po trebi položi majhno kav cijo. Doslej je služboval v kolodvorski restavraciji na Jesenicah (Gorenjsko) in hotelu Bellevue r Ljubljani. Cenj. ponudbe prosim na: Slavko Srebrnar pri Varjačič, Zagreb, Zajčeva 15. »a)
Vzgojiteljica
ali gospodinja išče službe. Gre tudi k samostojnemu gospodu. Ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Zanesljiva« št. 9767,	(a)
500 Din nagrade
dam dotičnemu, ki mi preskrbi stalno zaposlitev hišnika, sluge, za delavca v skladišču ali pa v kaki tovarni. Sem samski delavec, star 28 let, zmožen slovenskega, sr bohrvatskega in nekoliko nemškega jezika. Cenjene ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod »Nagrada« št. 9816. (a)
Mizarski pomočnik
vajen vseh mizarskih del, dober politirar, išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9848. (a)
Deklico
od 14 do 16 let staro, zdravo in pošteno, sprejmem kot varuhinjo k malemu dečku. Fani Jam-nik, gostilna pri »Kosu«, Krojaška ulica 6, Ljubljana.	(b)
Kmečko dekle
zdravo in pošteno, ki bi imelo glavno delo pri 5 kravah, dobi takoj stalno službo v župnišču na Gorenjskem. — Mesečna plača 250 Din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 9784.	(b)
Perlektna kuharica
z dolgimi spričevali in perlektna sobarica, ki ie bila več let v boljši hiši, se sprejme. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9799.	(b)
Izprašanega kurjača
za parno lokomobilo — iščemo. »Obnova«, Celje, Pečovnik.	(b)
Dekle z dežele
vajena vseh gospodinjskih del, ki zna tudi nekaj šivati, dobi službo takoj pri boljši družini v Ljubljani. — Dopise na upravo »Slovenca« pod »Zdrava in poštena« št. 9814._(b)
Dekle
zdravo in močno, ki je vajeno otrok in zna kuhati, sprejme uradniška družina. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Poštena« št. 9833. (b)
Šoferska šola E. Čeh
bivša Camri ni t »a šolerska Šolal
Liubliaua junajaka c. Sola za poklicne Šoferje ln amaterje Prospekti tn po lasnila zastonj tn franko
Nemščina!
Samo 15 Din mesečno Vas stane nemški dopiso-valni tečaj. Obrnite se na Jezikovno dopisno šolo, Jesenice-Fužine (Gorenjsko). Priložite znamko za odgovor.	(u)
Esperanto!
Hitro in poceni se naučite esperanto, ako se vpišete v Esperantsko dopisno šolo, Jesenice-Fužine (Gorenjsko). Priložite znamko za odgovor, u

Tri dijakinje
se sprejmejo v popolnoma novo opremljeno stanovanje in dobro hrano. Cena zmerna, strogo nadzorstvo. Vprašati pri podružnici »Slovenca« Maribor, pod št. 79._(D)
Boljša rodbina
sprejme dijakinje, najraje učiteljiščnice, v vestno oskrbo. Glasovir, nemščina, nadzorstvo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9736._(D)
Osmošolec
klas. gimn. v Ljubljani, išče stanovanje proti in-strukciji. Naslov v upravi »Slovenca« št. 9714. D
Kuharica
varčna, z večletnimi spričevali želi službo k samostojnemu gospodu. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zanesljiva« št. 9823. (a)
Boljše dekle
mlado, marljivo in simpatično — za vsa hišna dela, ki ima veselje tudi za delo v buletu, išče boljša manjša družina. -Ponudbe s sliko na naslov: Joselina Lukič — Virje, Hrvatsko.	(b)
Dekle
priprosta, pridna, poštena, izučena v trgovini, ki zna tudi šivati, ali pa ki bi bila pripravljena pomagati pri gospodinjstvu, se takoj sprejme. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9748.	(b)
Eksportna trgovina
s sočivjem in ribami išče za sezono družabnika z 200—250.000 Din vloge proti intabulaciji na prvo mesto posestva, vrednega 350.000 Din. Ponudbe pod »Nujno« št. 9809 na upravo »Slovenca« Maribor, d
Družabnika
s sodelovanjem ali brez, iščem radi razširjeaja I dobro vpeljane trgovine in obrti. Eksistenca zagotovljena. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šilro »Trgovina in obrt« št. 9934.	(d)
Dijaka
sprejmem na hrano in stanovanje. Snažna in lepo opremljena soba v novem poslopju. Gospoj-na 7, vrata 1, Maribor. D
Dijakinjo ali dijaka
tudi dve dijakinji ali dijaka, sprejmem na vso oskrbo. Glasovir na razpolago. Celje, Cesta na grad 2-1._(D)
Dijaka
najraje nižješolca, sprejmem v vso oskrbo. Poizve se v upravi »Slov.« Maribor.	(D)
Dva dijaka
ali dijakinji sprejme na stanovanje krščanska družina po zmerni ceni, ev. s hrano. Suha, zračna soba v sredini mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9817.	(D)
Dijaka nižješolca
sprejmem k svojemu sinu za 500 Din mesečno. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 9820 (D)
Dve dijakinji (-a)
boljše rodbine sprejmem na stanovanje ali celo oskrbo. Naslov v upravi »Slovenca« št. 9795. (D)
Dva dijaka (-inji)
sprejme v zračno sobo z vso oskrbo ali brez po zmerni ceni. Rožna dolina c. IV št. 7.	(D)
Dva dijaka
sprejme na stanovanje in hrano uradniška družina. Soba solnčna. Klavir na razpolago. Naslov pove uprava »Slovenca«, Maribor.	(D)
Dve dijakinji
ali dijaka sprejmem v vso oskrbo. — Mesečno 360 Din. Maribor, Cesta na Brezje 20.	(D)
Dijaka ali dijakinjo
sprejmem v popolno oskrbo za obresti, kdor
Akademik
išče mirno, snažno sobi-co s posebnim vhodom mi posodi 5 do 6000 Din Luč, peč. Ponudbe upra- za dobo 1 leta. Stanovi »Slovenca« pod »Takoj« št. 9798.	(D)
Izurjene pletilje
sprejme Roškar, Ižanska cesta 34.	(b)
Gospodu
dobrega nastopa, energije in marljivosti za agen-tiranje velik priložnostni zaslužek. Ponudbe: »Posel Ljubljana« na upravo »Slovenca« št. 9917. (b)
Kuharico
perlektno, z dobrimi spričevali in referencami — se išče za gosposko hišo na posestvo. Dopisi na upravo »Slovenca« pod št. 9938.	(b)
Mlad fant
t dobrimi šolskimi spričevali, išče službo kot eačetnik v pisarni., ali kot sluga, ali kako drugo ročno delo. Kdor mi pomore do službe, dobi kot nagrado parcelo 600 m" ali večjo parcelo po zelo nizki ceni, v bližini mesta. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »Začetnik« štev. 9900._ _(a)
Dekle
pridno in pošteno, vajeno preproste kuhe in pospravljanja sob — želi v službo k dobri družini izven Ljubljane. Tudi iz Slovenije k slovenski družini. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »20. ali zadnjega septembra« št. 9853.	(a)
Kdor mi preskrbi
za eno leto kako ročno delo v tovarni ali kakemu trgovskemu podjetju v mestih Slovenije, mu odstopim brezplačno stanovanjsko sobo s posebnim vhodom za 1 leto, na periferiji Ljubljane. -Ponudbe v upravo »SI.« pod »I. B.« št. 9901. tal
Prodajalka
mešane stroke, dobi mesto. Naslov v upravi »SI.« pod št. 9723.	(b)
Mlinarja
poštenega, veščega dela pri valjkah, sprejmem, -Nastop 1. septembra. Umetni mlin, Bistrica, p. Limbuš pri Mariboru, (b)
Blagajničarka
se sprejme s 1. oktobrom t 1. v trgovini z želez-nino Anton Brendič, Ptuj. Reflektantke, ki so v gornjem svojstvu že delovale, imajo prednost. (b)
•AikjukjRsfiA DfilO
v teh težkih časih m mori st najlažje dobiti z ostano vitvijo domače pletarne. Mi damo vsakomur tekoče delo, ker smo odjemalci za plc* leninc, dobavimo prejo in izplačamo zaslužek za ple-lenje, kar dokazuj mnogo /.ihvalnic. V slučaju, 3« hočele delali in zaslužiti, sr obrnite po Rratis-prospektc na tvrdko Domača Pletarsku Industrija Josip Tomažič, Maribor, Krekova ul. 16/11
Legatov trgov, tečaj
v Mariboru. Začetek dn
Vdovec
trezen, srednjih let, brez posebnega premoženja, z družino, posmrtninsko zavarovan nad 200.000 Din, bi poročil takoj, ne ozirajoč se na starost in premoženje, pridno varčno gospodinjo, ki ima srce tudi do otrok. Le resne ponudbe s sliko na upravo »Slovenca« pod šifro »Obrtnik« št. 9740.	(ž)
Učiteljica
sprejme dve dijakinji v vestno oskrbo. Klavir na razpolago. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 9633	(D)
Dijakinjo
nižješolko sprejmem na stanovanje z vso oskrbo. Zmerna cena. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9778.	(D)
Dva dijaka
sprejmem v zračno sobo, z zajtrkom ali brez, po zmerni ceni. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9879.	(D)
Posestnik podjetja
in kmetije, dobrosrčnega značaja, dobro situiran, star 50 let, želi poročiti skrbno gospodinjo, bodisi gospodično ali vdovo 35—45 let, z nekoliko
Dijakinjo
sprejmem v so oskrbo Trubarjeva 9, dvorišč", pitarjeva 4. vrata 30, Maribor. (D/
Učiteljiščnik
četrtoletnik, odličniak — želi v boljši družini in-struirati v zameno za stanovanje, ker nima sredstev. Ponudbe prosi na upravo »S.ovcnca« pod šifro »Reven« štev. 9771.	(D)
Dijak
iz zavedne katoliške družine se sprejme na hrano in stanovanje. Naslov pove uprava »Slovenca« v Mariboru.	(D)
Tri dijake
sprejmem v popolno oskrbo po nizki ceni v veliko in svetlo sobo prav blizu tehnične šole, realke in univerze. Naslov v trafiki Modic, Ko-(D)
Tri dijake
ali dijakinje sprejmem na domačo dobro hrano in stanovanje z vso oskrbo. Cena 540 Din mesečno, soba zračna in čista. — Breg 14 'III.	(D)
Dijaka
sprejmem k akademiku na stanovanje z oskrbo po nizki ceni. Pomoč pri učenju. Bolgarska ulica št. 21.____(D)
Dijake
se sprejme na stanovanje z vso oskrbo in hrano po zmerni ceni. Vrt na razpolago. Privoz 14. (D)
Zakonski par
brez otrok sprejme mlajšega dijaka na vso dobro domačo oskrbo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9811.	(D)
9. septembra Vpisovanje j se^poifljefo	-*1'
Slovenska ulica 7. (!,) j	~d
O n s - • i >>Po<1 tipo domačo« štev.
Šoferska sols!^__m
I. Gaberščik,	j Vdova ?pli nnraaili SC sPreimeta na stano-
bivši komisar za šoferske ' . ,, . , Poročiti j vanje v sredini mesta po izpite, Slomškova ulica ' ■ • lel ,starega moža, 100 Din. Naslov v upravi
Dva dijaka
Nižjegimnazijca
sprejmem v vso oskrbo. Pouk v hiši. — Rozman, Dolenjska cesta 12. (D)
Dva mlajša dijaka
se sprejmeta z vso oskrbo na stanovanje. Sv. Petra cesta 43.	(D)
vanje blizu gimnazije. — Ponudbe na upravo »SI.« Maribor pod »Dijak 800«.
Preprostega dijaka
ali dijakinjo z dežele — sprejmem na stanovanje z vso oskrbo, v bližini Sokolskega doma v Šiški. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9931.	(D)
KMM\
Priden deček
Stanovanje
sobo in kuhinjo, v m»> stu, oddam pošteni pri-prosti ženski. Vprašati ▼ upravi »Slovenca« pod št. 9760._(č)
Enosobno stanovanje
oddam. Zgornja Šiška — postajališče Kosovo polja št, 148._(£)
Stanovanje
sobo in kuhinjo oddam. Solnčno, čisto, prostorno. 220 Din mesečno. Glince cesta VI.-IX. št. 11. (d)
Starejša oseba
se takoj sprejme na hrano in stanovanje za 600 Din mesečno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9752._(č)
Hišo dam v najem
blizu Ljubljane, 3 sobe, kuhinja, klet, vrt — za 500 Din mesečno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9845._(č)
Trisobno stanovanje
se odda za termin november. Poizve se pri hišniku Pražakova ulica j št. 10._(č)
i Dvosobno stanovanje
oddam Stožice št. 126. č
Enosobno stanovanje
pošten, dobrih kmečkih , ,. , . ... __•
staršev, 15 let star, bi se P"keh elektrika, vodo-
rad izučil kake obrti, posebno lesne stroke. Gre tudi za dimnikarja. Naslov: Katarina Stegnar, 1 Sebenje, p. Križe, Gor. v
vod, takoj poceni oddam. Bučar, Zg. Šiška 241, pod hribom.	(č)
Trisobno stanovanje
lepo, komfortno, s kopalnico, se po zmerni ceni odda v sredini mesta. — Krasna lega. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9867.	(č)
Učenka
pridna, mirna, zdrava in poštena, se sprejme v trgovino na deželi. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na upravo »Slo-venca« pod značko »šol- Štirisobno stanovanje
ska izobrazba« št. 9788. v
Mizarski vajenec
se sprejme. Poizve se: Ljubljana 7, Jernejeva cesta 47.	(v)
Vajenec
za kleparsko in instalacijsko obrt se sprejme. Bohoričeva št. 3. Kezele Stanko.	(v)
Garaža Stopica
Tečaji nemščine
v Delavski zbornici, za-
četniški, nadaljevalni	in konverzacijski. Zvečer za
odrasle, popoldne	za
mladino. Vpisovanje	v pritličju, glavni desno
pridnega,	delovnega. Ponudbe na	upravo »Slov.« Maribor	pod (2enitev«
9650-	(ž)
27 letni
»Slovenca« št. 9857. (D)
Dve dijakinji
sprejmem na hrano in stanovanje. Dobra oskrba. Naslov v upravi »SIo-obrtnik in posestnik želi , venca« št. 9855, (D)
poročiti trgovsko naobra-ženo gospodično z goto-vhod, j vino 20.000 Din. Ponudbe v torek, sredo s sliko na upravo »Slo-
in četrtek od pol 7—8 venca zvečer. Mesečno 40 Din. I 9829.
pod
-Resno« št.
(ž)
Dva dijaka
vzamem na stanovanje in hrano po 450 Din mesečno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9777. (D)
Dijak
se sprejme v vso oskrbo k akademiku; v bližini obrtne šole. Francoska konverzacija. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 9779.	(D)
1—2 dijakinji
sprejmem v vso oskrbo. Cena po dogovoru. Poizve se pri Franc Bernik, trgovina s klobuki, Dunajska cesta 12, na dvorišču.	(D)
Dva dijaka
mlajša, se sprejmeta v dobro oskrbo. Miklošičeva cesta 7-II. Lukež. (D)
Dva gospoda
ali dijaka sprejmem v lepo solnčno sobo blizu univerze in obrtne šole. Več v upravi »Slovenca« pod št. 9889.	(D)
Dva dijaka (-inji)
sprejmem na stanovanje z vso oskrbo. Florjanska št- 9 — Sever. (D)
Vajenca
zdravega, lepega vedenja, z zadostno šolsko izobrazbo, sprejme trgovina z meš. blagom Jos. Farkaš — Sv. Jurij ob Ščavnici.	(v)
elegantno, s kopalnico in vsemi pritiklinami, v centru, oddamo boljši rodbini. Naslov v upravi »Slov.« št. 9868. _(č)
Stanovanje
2 ali 3 sobno, solnčno, lepo — se takoj odda v mestu. Orlova ulica 21. č
Stanovanje
podpritlično, soba, kuhinja in pritikline, oddam s 1. septembrom ali oktobrom Podlimbarskega
št. 41. Šiška._(č)
Gospodično
sprejmem na stanovanje in dobro hrano za 360 Din. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 9920. (č)
Učenec
s predpisano šolsko izobrazbo se sprejme pri:
Stanovanje
va cesta 47. Telefon 2872. ' dveh sob, oddam mirni stranki. Prešernova 20, Zelena jama.	(č)
Vajenca
za strojno ključavničarstvo sprejme Josip Štirn, Dravlje.	(v)
»ELITE" in „EVA" štedilniki
nenadomestljivi z ozirom na
štedijivost, trajnost in lepoto
Proizvod:
„ZEPHIR" tvornica peči d d., Subotica
Prodajalne: V LJUBLJANI:
V CELJU: V MARIBORU:
VENCESLAV BREZNIK FRANC GOLOB JOS. ZALTA & CO. BOGDAN ŽILIC D. RAKUSCH CARL LOTZ
Mlinarskega vajenca
starega od 15 do 16 let, sprejmem. Alojzij Bizjak, Moste 12 pošta Žirovnica.	(u)
Učenka
za strojno pletenje - se sprejme. Trebnje 18. (v)
Stanovanja
IŠČEJO: Enosobno stanovanje
s pritiklmami, išče stranka 3 odraslih oseb za oktober ali november. -Ponudbe na upravo »SI.« pod »Točen plačnik« št. 9915.	(c)
ODDAJO: Trisobno stanovanje
v Slomškovi ulici se takoj odda. Več pri kamnoseku A. Vodniku pri glavnem kolodvoru v Ljubljani.	(j)
Dvosobno stanovanje
s kopalnico in pritiklinami, oddam s 1. septembrom Pod Rožnikom. — I Naslov pove uprava »Slo-! venca« pod št. 9673. (č)
Pritlično stanovanje
Stanovanje
soba, kuhinja in pritikline, oddam majhni družini. Rožna dolina V-33.
Elegantno sobo
strogo, separirano in novo, opremljeno event. z vso oskrbo, oddam na Mirju, Marmontova 27. č
Sobo
z dvema posteljama, ev. s hrano oddam v sredini mesta. Naslov v upravi »Slovenca« št. 9858. (č)
Soba
se takoj odda. Pod Ježami 17, Vodmat. (č)
Soba
se odda solidni gospodični ali dijakinji. Blei-weisova cesta 15, Kušar.
Sobo v centru
oddam solidni gospodični. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9812. (č)
5 harmonijev
novih in starih, naprodaj Tudi na obroke. Naslov: »Dežela«, poštni predal št. 101. (|)
Klavirje,
Razstavljeni na ljubljanskem veleseimu
, ....	. , ,. I P'anine prvovrstnih ino
j nami, elektrika, vodovod, ceneje tudi na obroke
1 Ur » 0di""- Vzam,em i V P'»"!o sprejemam tudi .ud, stranko z vso oskr- hran. knjižice. Uglašuje in bo. Rožna dolina cesta popravlja Muzika, Ljub-U *•	<«> 1 Uana. Sv. Petra cesta 40.
10103333!
IŠČEJO: Trgovino
dobro vpeljano aK opremljen lokal, v prometnem kraju, iščem za takoj ali pozneje v najem. Obširne ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Promet« št. 9835.	(m)
ODDAJO!
Kovaška delavnica
i vodnimi kladrl m vtem orodjem za izdelovanje ranega poljedelskega orodja — in zraven se nahajajoča ielezninska trgovina — sa oddasta takoj v najem. Več se poizve pri dr. Kozma Ahačiču v Tržiču. (n)
Dva lokala
primerna za trgovino, pisarno ali delavnico — se takoj oddasta v sredini mesta. Naslov v upravi »Slovenoa« it. 9819. (6)
Lokal
m takoj odda na pro-■Mtneaa kraju Florljanska 310. Iatotam opremljena
■oba s separiranim vho-(«1
Trgovski lokal ■Mproti glavnega kolodvora — Kolodvorska 41 — se odda za november. Potrr« m tatotam. (S)
Lep trgov»ki lokal
• postranskimi prostori M takoj odda. Vprašati: Pisarna dr. Luckmanna, LJubljana, Gradišč« 4. (i)
V najem se da
e* čas jesenskega velesejma ličen paviljon na sejmišču. Pojasnila daje tlalčičarna Novotnf. (n)
Posestva
Dvonadstropno hišo
na selo prometnem kraju, v prijaznem mestu Gorenjske, • trgovino mešanega blaga in trafiko — lakoj prodam. Obrtni Ust "aa razpolago. Plačilni pogoji ugodni. Le rečne ponudbe pod šifro »Dvonadstropna hiša« št. 9718 na upravo »Slovenca«, (p)
Enodružinska hiša
novozidana, poceni naprodaj. Delavska ulica 11, Maribor.	(p)
Parcele
v bližini Dunajske ceste, Stožice — naprodaj na knjižice. Naslov v upravi ►Slovenca« št. 9732. (p)
Enodružinska hiša
i gospodarskimi poslopji in posestvom, v trgu, blizu kolodvora, se odda v najem s 1. septembrom. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9688._(p)
Poceni prodam
v Celju enodružinsko hišo z gospodarskim poslopjem, vrt, sadonosnik, 5 minut od kolodvora. -Vprašati: Meljska 42, Maribor.	(p)
HBo
■ goepodartkin poslopjem, vrtom in njivo prodam pod zelo ugodnimi pogoji. Vpraša«! Kolodvorska 24.	(p)
Hišo, nfivo aH travnik
kupim v ljubljanski okolici. Ponudbe na opravo »Slovenca« pod »Rentabilnost« št. 9846. (p)
Hiša i vrtom
In gospodarskim poslopjem in dve njivi 5500 m1, zelo poceni naprodaj v okolici Ljubljane. Naslov v »pravi »Slovenca« pod št. 9899.	(p)
Enodružinska hiša
v Celju naprodaj. Cena 62.000 Din. Gotovine potrebno 30.000 Din. Naslov: Vzajemna zavarovalnica, Celje.	(p)
Enodružinska hiša
z velikim vrtom, sredi mesta, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor. _(p)
Nova hišica
dvoetanovanjska, na Ižanski cesti, se za hranilne
knjižice proda. Ponudbe
na upravo »Slovenca« pod »100.000« št 9871. p
Za monštranco
prodam briljantni prstan ali prevzamem kako cerkveno slikarsko delo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9844._(r)
Pozor živinorejci!
Prodam ozdr. zamenjam za Montafonsko telico plemenskega, čistokrvnega, 15 mesecev starega Montafonskega bika, plemena Ulrichblut. Mleka-rica 11.300 1 z 450 kg maščobe. Dopise: grad Volčji potok, Radomlje, postaja Jarše.	(r)
Prodam hišo
z gospodarskim poslopjem, gostilno in mesarijo, pripravno za mlekarno, zraven velik sadni vrt in 3 orale zemlje, gozd. Cena 140.000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9774.	(p)
Hišo v Ptuju
prodam tudi za knjižico Ljubljanske kreditne banke. Vprašanja s poštnino r.a odgovor na Agentura Pichler, Ptuj.	(p)
Lepo posestvo
41 oralov, na Gor. vrhu pri Javorju — prodam. Šeme Alojzij, Riharjevec, Šmarlno pri Litiji. (p)
Tristanovanjsko hišo
za Bežigradom radi preselitve ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9793. (p)
Posestva, hiše, vile,
gostilne,	trgovine, žage,
prodaja	Posredovalnica
Maribor,	Frančiškanska
ulica 21.	(p)
Vila
tristanovanjska, skoraj nova, s pritiklinami, se poceni proda v bližini postajališča pri D. Mar. v Polju. Posreduje in vse oodrobnosti se zvedo pri postajališču, hiša št. 57.
4—5 let star otrok
se sprejme v vso oskrbo
po nizki ceni. Mlinska ul. 31, drugo dvorišče. Maribor.	(r)
Kupimo
Vinski sod
stalno stoječi, z 2000 do 2400 1 vsebine — kupim. Vprašati: Leopold Gusel, Maribor.	(k)
Zlato, srebro,
nifltin kupuje
fliuilll po najvišjih
dnevnih cenah Marib orska Afinerija zlata, Oroznova ul. 8
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRA-GIH KOVIN - Ljubljana,
Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina.
Bukova drva in oglje
kupi Uran Franc, Ljubljana — Pražakova 8. (k)
Prikolico za motor
dobro ohranjeno ali samo staro šasijo, kupim. Franc Jerko mL, Črnuče. (k)
Vsakovrstno
zlato ftnjiiife
po najvišjih cenab
ČERNE, tuvelir, Ljubljana, Wolfova ulica It 3
Lovskega psa braka
dobrega in zanesljivega, posebno za lov na zajca in lisico, ne pod 3 leta starega, kupim takoj pod garancijo. Takojšnjo ponudbo in ceno na upravo »Slovenca« št. 9787. k
kupuje
Gospodarska zveza
v Ljubljani
Gabrova drva
{črn ali bel gaber) kupi Uran Franc, Ljubljana,
Pražakova 8.	(k)
Za I.—IV. gimnazijo
kupim kompletne šolske knjige. Fiignerieva 7. pritličje, levo.	(k)
Izdeiovalnice zabojev
— pozorl Kupimo 1—10 tisoč komadov navadno izdelanih zabojtkov v izmeri 50 X 27 X 27 cm. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »1 cm debele deske« št. 9841. k
II
Radio
II
Radio aparat
tricevni, direktni priključek na tok, z vdelanim zvočnikom, prodam. — Kopač Stanko, krojač, Ljubljana VII„ Zg. Šiška št. 198.	(1)
IE5BB5I
Avtomobile
in motocikle svetovnih znamk, najnovejše modele, nove - pa tudi rabljene, kupite lahko proti hranilnim knjižicam pri avto-tvrdki Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 11.
rjTftnfrm
Premog, drva, koks
prodala Vinko Podobnik, Tržaška cesta itev. 16. Telefon 33-13.
C/LBV Dn^,rti
cas-Ur* <«
Perje
8 Din kg, gosje, puh, ter
volno in žimo
za modroce. prodaj« najceneje Šega, Wolfova 12 (dvorišče).
Mizarji • stavbeniki!
Vse okovje in orodje izberete zelo ugodno pri »Jeklo«, Stari trg. • Tudi na hranilne knjižice. (1)
Nogavice, rokavice, robce, perilo, torbice,
kravate nizke cene samo pri
PETELINC-U Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
Opeko
vseh vrst, v vsaki množini, nudi najceneje Opekarna Jerko, Črnuče. (1)
VINA
vseh vrst kupite najugodneje pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi * veliki izbiri natugodneie in nalceneie tvrdka Kari Prelog. Llubliana Židovska ulica in Stari tre. II)
Imamo lakoj
za prodali:
strešno opeko, leseno strešno konstrukcijo, lončene peči, vrata, okna, štedilnike, klosetne naprave, vodovodni mate-rijal itd. — Vprašati pri Strojnih tovarnah in livarnah d. d., Ljubljana, kjer je materijal tudi na ogled.
Žganje
sthrovko, m vinsko, zajamčeno pristno, dobite najceneje na debelo in drobno pri Danimir PaČ-nfku v Laškem.	(1)
Specialno izbiro
modnih hlač in piimporc
dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra e.
Otroški vozički
tricikli, igralni vozički, lepi modeli, nizke cene. M. Tomšič, Sv. Petra c. Št. 52.__(1)
Paviljon
na veseličnem delu velesejma, velik in na zelo ugodnem prostoru — se proda. Interesenti naj vlagajo ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Paviljon« št. 9657.	(1)
Nov mlatilni stroj
znamke Hofher Schranz, 65 cm — naprodaj proti hranilni knjižici »Posojilnice« v Narodnem domu, Maribor. Krepek, Maribor. Pnhrežie. Cesta na Brezje 23.	UJ
Kavarna
na jako prometnem kra-iu v Ljubljani, te proda. Ponudbe na upravo »SI.« pod »Kavarna« št. 9781.
Vsakovrstni vozovi
so naprodaj pri izdelovalcu vozov, ki jih ima stalno v zalogi razne vrste ter jih izdeluje tudi po naročilu. Sprejema tudi v zameno in popravilo. — Miha Hromeč, Sneberje št. 47 pri Ljubljani, (u)
Bukova drva
v kolobarjih po 6 Din, mehka po 5 Din — nudi Št. Krže-Siard, Trnovski pristan 12.	(1)
Semensko
pšenico
zanesljivo kaljivo nudi po najnižjih cenah tvrdka
A. Volk
Ljubljana, Resljeva e. 24
Izložbena okna
z roleti, dobro ohranjena, mecesnova — naprodaj. Vpraša se: Pisarna dr. Luckmanna, Ljubljana — Gradišče 4.	(1)
Parna pekarna
rentabilna, v Zagrebu, na prometnem kraju, se vsled odpotovanja ugodno odda. Ponudbe pod »Dnevni promet 2000« št. 9852 na upravo »Slovenca«. (1)
Dva Šivalna stroja
krojaški in ženski, malo rabljena, prodam. Grada-ška ulica 8.	(1)
30 oleandrov
različnih velikosti	—
prodam. Zaloška c.	15,
Moste.	(1)
Večja količina
nove pletene žične vrvi iz jeklene pocinkane ži ce, premera 35 mm. — 84 žic zelo ugodno prodam. Naslov pove upr-va »Slovenca« pod štev, 9882.	(1)
Pes
nemška doga,	eno leto
star, se proda.	Ljubljana,
Privoz 16.	(1)
Žična vrv za brod
preko Drave, se proda. Vprašati pri županstvu Marenberg.	(1)
Novo spalnico
mehko, hrastovo pleskano, prodam za 1400 Din. Vzamem tudi hranilno knjižico. Rehar Jože, mizar, Žlebe 18, p. Medvode.	(!)
Šupo in voz desk
poceni prodam. Gosposka ulica 10.	(1)
Prodam
po ugodni ceni odlično ohranjene stroje: Poravnalni stroj 350 mm, sko-belni stroj 500 mm, tračna žaga 700 mm, reskalni stroj, močan, brusilni stroj za skobelne nože, 3 elektromotorji 220-380 5 PS, 1« PS, H PS - Wella krožna žaga in vrtalo itd. Žitnik, Zg. Šiška 82, pod hribom — Ljubljana. 0)
Prodam
zaradi družinskih razmer zelo dobro npeljano staro trgovino. Vprašanja na upravo »Slovenca« pod št. 9880.	(1)
Stambilmotor,
transmisija in mesarska oprema ceno naprodaj. Ljubljana VII, Sv. Jerneja cesta 47.	(1)
Kočija in brek
skoraj nova — takoj naprodaj. Ljubljana, Prule št. 8. (1)

Posteljne mreže
iftdeluje na lesenih in železnih okvirjih najceneje in iste sprejema v popravilo Alojz Andlovic, Ko-menskega 34, Ljubljana, t
Nakup in prodaja vreč
Ljubljana, Dunajska 36, Alojzij Grebene. (t)
Nodroce
posteljne mreže železne zložljive postelje, otoma-ne, divane in tapetniške izdelke nudi naiceneie
RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva
Jedilno opravo
kompletno, za 800 Din prodam. Maribor, Drav- j ska ul. 8.	(1) i
Se izplača!
»Naša sloga« na Dunajski cesti ima na razpolago še dobro ohranjen brevir, nove izdaje, večji format. Na ogled vsak dan pri »Naša sloga«, Dunajska cesta.	(!)
Dve i*sici
3 mesečni, čiste volčje pasme, se ceno proda-sta. Brivski salon Križ-ka. Novo mesto. (1)
Pohištvo
malo rabljeno — prodam. Moste, Predovičeva 5. (1)
Kompletna spalnica
moderna, iz češnjevega lesa. nova, ugodno naprodaj. Anton ČiUak, mizar, Polzela pri Celju. (1)
Borovceve plohe
5 cm debele, pet let stare, dobro suhe, lepe —
okrog 30 m" — proda Matjan, Vižmarje 31. (1)
Na javni dražbi
ugodno naprodaj:
Konj in 2 voza, dne 2. 9. 1933, ob pol 9 Rodež št. 2, pri Litiji.
Ca. 1400 hrastovih re-meljnov za ograjo, dne 28. 8. 1933, ob 10, v St. Vidu pri Stični na električni žagi.
t voz zapravljivček, dne 30. 8. 1933, ob 14, Domžale, Mlinska ulica št 9.	0)
Za ppBobte^o zaf
foteljev itd nailažie kupite blago u krasne zaloge po konkurenčnih cenah pri
R. SEVER
Marijin trg ŠL 2. Zavese, odeje, perje, puh.
Pšenifno moko
najboljših mlinov nudi najceneje veletrgovina žita ia mlečkih izdelkov
A. VOLK, LJUBLJANA
Resljer« cest« 24.
Tudi
na knjižice
izvršujem tesarska, krov-ska, mizarska in parketna dela ter prodajani vsakovrsten les po ugodnih cenah. Lesna industrija Franc Martinec, tesarski mojster, Ljubljana, Prule.	(t)
OGLAŠUJTE
SLOVENCU
Odliokoano
ierpenlinovo milo iz olivnega ol/a
hrani Vaše perilo!
Kadar pridete v Zagreb, pojdite kosit v priljubljeno
„MENZO JEtAČl6w
ielačlčev trg Stev. 15, dvorlSCe,
ki ima prikupno vrtno teraso in je znana po svoji meščanski kuhinji. Izdaten menu sestoji iz treh jedi in slane 10 dinarjev
Lastnllc KtETTIG
Opozarjamo na .Mali oglasnih'
v našem dnevniku. - Poslužujte se ga ob vsaki priliki
Zahvala
V svoji neizmerni žalosti nimam besed, da se zahvalim za toplo sočutje vsem, ki so mi stali ob strani ob strašnem udarcu prerane smrti moje soproge
ALBINE REDNAK
trgovke
Iskrena zahvala čast. duhovščini, pevcem, darovalcem cvetja in vsem onim, ki so jo navzlic slabemu vremenu v tako lepem številu spremili do preranega groba.
Teharje pri Celju, dne 22. avgusta 1933.
Žalujoči soprog ŠTEFAN REDNAK.
Zvedič&r je poklical k Sebi po dolgem in tračnem trpljenju mojega ljubljenega moža ozir. očeta, stric«, svaka, vdanega v bož o voljo
ranča Kemika
nadzornika proge v pokoju
Pogreb ljubljenega pokojnika bo v ponedetjek, dne 28. t. m ob pol 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na Gor. Savi na pokopališče v Šmartneni pri Kranju.
Kranj, dne 26. avgusta 1933.
ŽALUJOČA SOPROGA IN SIN.

Zahvala
Za številne dokaze iskrenega sočutja ob težki izgubi našega nepozabnega soproga in očeta, gospoda
dr. Vinko Gregoriča
primarija drž. bolniSnice v pok.
in za poklonitev cvetja, izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo prečastitemu gosp. vizitatorju Šmidu za tolažilne obiske, g. šef-zdravniku dr. Pavlu Krajcu za požrtvovalnost in ves trud ter častitim sestram usmiljenkam za izkazano sočutje in naklonjenost.
Zahvalo izrekamo predsedniku Zdravniške zbornice g. dr. Mavriciju Rusu, predsedniku Zdravniškega društva g. primariju dr. Meršolu in g. Ernestu Vargazonu, zastopniku Narodne odbrane, ki so se z ginljivimi besedami poslovili od blagopokojnika.
Nadalje se zahvaljujemo gg. zastopnikom kr. banske uprave, mestne občine, Zdravniške zbornice, Zdravniškega društva, Odvetniške zbornice, Narodne odbrane, Zveze za tujski promet, Zbornice TOI, upravnemu odboru hotela »Union«, Vzajemne posojilnice, Mestne hranilnice in Vzajemne zavarovalnice ter vsem, ki so našega nepozabnega v tako obilnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Ljubljana, dne 26, avgusta 1933.
Žalujoči ostnli.
Sli (HI 16.
>ST,OVENlTr<, itn p 27. a vpijata ffKffl.
Mer. 194.
Otrokom za šolo - čevlje
Za vse dokaze iskrenega sočutja ob smrti našega dragega očeta, starega očeta, tasta in strica, gosp.
Franjo Mulačeka
se vsem najprisrčneje zahvaljujemo. Ljubljana, 26. avgusta 1933.
Žalujoči ostali.
Radio za vsakega
PHILIPS 2 cevni batcrl/ski sprejemnik
r>	z zvočnikom, akumulatorjem in mrežno
DOMKUU anodo- Plačljivo v 12 mesečnih obrokih po Din 90.—.
PHILIPS 2 + 1 cevni mrežni sprejemnik
\\tnf1fnn z vdelanim zvočnikom, Plačljivo v 12 >>/UU/ U#f« mesečnih obrokih po Din 176—.
Dobi se samo pri: PHILIPS RADIO ZASTOPSTVU
D. SI1TTNER. LJUBLJANA 9
TyrSeva (Dunajska) cesta št. 1 B (poleg nebotičnika). — ZAHTEVAJTE BREZPLAČNI CENIKI
Tako sprašujejo moški, kjer se pojavi. S svojimi prekrasnimi svotloplavimi lasmi očara vso svojo okolico. To je njen uspeh, istočasno pa tudi uspeh apecijalnega šampona S. Y. S ki varuje lase pred nelepim potemnevanjem in naredi potemnele lase in lase brez Bijaja svetle in svileno mehke. Ze prvi poizkus Vas bo o tem prepričal! Oprema za enkratno uporabo Din 6-— a za trikratno Din 12-—. — Dobi se povsod.
Naznanilo preselitve.
Uljudno sporočam cenj. občinstvu, da sem preselil svojo KRZNARSKO DELAVNICO iz GOSPOSKE ULICE št. 3 v
Židovsko ulico št. 3. ter da sem istotam otvoril
trgovino s krznom in krznarskimi izdelki
Na podlagi svoiih 25 letnih izkustev in prakse v tej stroki, bom za" mogel ustreči vsem željam si. občinstva. — Na zalogi imam kože vseh vrst ter bom cenjena naročila izvrševal po najnovejših pariških in dunajskih modelih.
Priporočam se cenj. občinstvu za vsakovrstna krznarska dela.
DELO PRIZNANO SOLIDNO 1 CENK NAJNIŽJE!
V Ljubljani, 27. avuusta 1933.
Z odličnim spoštovanjem
Franc Kenk
splošno krznarstvo
ZAHVALE
R I
Za takoj izplačano celo zavarovano vsoto po umrlem možu se zavarovanju KARITAS najtopleje zahvaljujem. Zavarovan je bil šele 15 dni in KARITAS mi je izplačala večji znesek kakor bi ga dobila pri Zadružni samopomoči, kjer je bil prej z&varovan. (KARITAS izplačuje cele zavarovane vsote brez ozira na število in plačilo članov).
Hočko Pohorje, 22.VIII. 1933.
Cveček Marija, l.r.
Po umrlem očetu mi je KARITAS takoj izplačala zavarovano vsoto. Ker je to zavarovanje res na pravi podlagi, ga vsem priporočam.
Šmartno pri Slovenjgradcu, 12. VIII. 1933.
Ivan Krpač, 1. r.
Posmrtninskemu zavarovanju KARITAS se za takojšnje izplačilo zavarovane vsote iskreno zahvaljujem.
Sčavnica, 23. VIII. 1933. „ J
Kediš Rudolf, 1. r.
K A R I
T
A S
15. RUE LAFAYETTE PARIŠ
Telef.: Trinitč 81-74 — Telef.: Trinitč 81-75 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš 22
Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandijj in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune:
BELGIJA: No. 3064-64 Bruxeles. FRANCIJA: No 1117-94 Pariš, HOLANDIJA: No 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBURG : No. 5967 Lux.mbourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
GROZDJE,
češplje. melone ter drugo sadje in zelenjava najceneje in najboljše pri
Evgen Lcdercr
bančno in kom. društvo eksport sadja in zelenjave Novi Sesti. Wilsonov frg "3
Skladišče: Temerinska 21. Telefon 22-14 u. 30-15
Raznovrstne knjigoveške potrebščine platno usnje, marmor papir, zlato, sukanec itd. Vam nudim po najnižjih cenah
Lfublfana, Flori a ns k a ul. 14
TELEKON 11220	TELEFON 3220
ljudsko posojilnico
v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači
sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje.
Denar ie pri nfei naložen popolnoma varno, ker jamči zani poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po-sestnikov z vsem svojim premoženjem.
Dijakom sredn ih šol!
Sola »PRIVATNA NASTAVA«, NjegoSeva 29, Beograd, tel. 21-601, prične z vpisovanjem dijakov na gimnazijo.
Učenci, ki ponavljajo razred ali so izgubili pravico do rednega šolanja, lahko dovrše v enem letu dva razreda in s tem nadomeste izgubljena leta. Učenci, ki so padli pri sprejemnem izpitu ali če ga niso polagali, lahko napravijo sprejemni izpit in 1. razred, da se potem vpišejo v II. razred.
Priprava poznano najboljša. Poučujejo strokovnjaki in najboljši protestu in je vsakmu pridnemu učencu uspeh zasiguran. V šoli sami obstoji odličen penzijonat, v katerega se sprejemajo tudi učenci, ki se žele redno šolati v Beogradu. — Vpisovanje se prične 11. septembra.
V LJUBLJANI stanujete najboljše in najcenejše v
Grand Hotelu „Union"
Miklošičeva c. 1. v centrumu mesta, nedaleč od slavnega kolodvora
Cene hotelskim sobam so se
znatno znižaie (od 18 do 307.)
Moderno opremljena soba s tekočo gorko in mrzlo vodo stane sedaj samo od
Din 30'5o dalje.
Pri daljšem bivanju in za skupine še posebni popust. Najvzornejša in najvestnejša postrežba. Lastni avtobus na kolodvoru.
Hotel ima 90 moderno opremljenih sob s tekočo gorko in hladno vodo, centralno kurjavo, svetlobne signale, dvigala in druge udobnosti. — Kavarna „Union" je znana kot najboljša kavarna mesta.
Ta »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cei.
I is\ d ia fol i • Iva«. Polrnvoa ... '. . . .
u
^rtilr . I ai— /iaIaUI -----«*. uvjav uvauuav