Lelo XI.
V.b.b.
Dunaj, dne 29. aprila 1931
ŠI. 17.
Naroča se pod naslovom: »Koroški Slovenec", Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: pol. la gospod, društvo, Klagenfurt, Viktringer-Rmg 26.
List za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev.
Stane četrtletno: 1 S 50 g; celoletno: 6 S — g Za Jugo-davin ,
četrtletno:	Din. 25'—; celoletno: Din. 100"—.
Začetek ,,šparanja“ alt maščevalnost?
Koroški deželni zbor je začel „ši3arati“. Sklenilo se je namreč, da se katoliškim katehetom odvzame tretji del nagrade, ki so jo do-sedaj dobivali za poučevanja veronàuka v šoli. Da bi se „šparalo“ tudi še drugod, ni znano.
Na misel mi pride vesela zgodbica. Nekdo je zadolžen do grla, a vendar bi se rad še z novo obleko, vsaj pred svetom, ..postavljal". Toži svoje gorje prijatelju, ki mu da tale nasvet: šparaj pri knofih, en knòf manj pri jopiču, pa boš imel novo obleko...
Koroška, ki je bila do današnjega dneva vedno obvladana od framazonskega liberalizma, mora pa tudi imeti, vsaj na zunaj pred svetom, „lepo" obleko:	„Stramm deutscher
fortschrittlicher Freisinn." Sicer je v resnici ravno po zaslugah tega liberalizma v vsakem' oziru najbolj nazadnjaška dežela, kakor v stari Avstriji, tako tudi v novi. A na zunaj, pesek v oči, je treba replame. In čim bolj mora taka bobneča reklama zakrivati notranjo neresnico, kar je bilò posebno potrebno minulo leto, tem več seveda stane. Koroški nefnški „Freisinn“ pride ljudstvu zelo drag. Zato — šparajmo pri katoliških katehetih, ki itak nikoli ne bodo naši volilci....
Treba je, da izpregovorimo, kratko, a jedrnato besedo o plači katoliških duhovnikov sploh, ker tudi marsik,ateri dobri ljudje menijo, da ta stan plava v denarju, ali — kakor se je lansko leto lagal en dopisnik v landbundovski y,Bauqrnzeitimg“, da je ..župnik najbolje situirani mož“. SkorO nihče ne ve, odkod imajo duhovniki svojo plačo. Za to obstoji takozvani „Religionsfond“. V glavnem izvira iz premoženja, ki ga je cesar Jpžef 11. odvzel samostanom hi Cerkvi sploh v ta namen, da bi se duhovnikom v dušnem pastirstvu iz njega nakazovala ..primerna" plača, zato latinsko „kon-grua". Ta fond je bil tedaj velik. Če je res, kar je pred vojno nekdo izračunal, da je vrednost teh posestev in poslopij znašala okoli 800 milijonov kron, bi to bilo danes morda okoli poldrugo milijardo šilingov. A država je jio svojih iramazonsko-Iiberalnih upraviteljih-goljufih velikanske vrednosti zapravila, posebno ker — in danes moramo reči : hvala Bogu — ker Cerkev zraven nič ni imela govoriti. A to je krivda države, in no Cerkve. A kljub temu ima še danes država velike cerkvene vrednote v svoji posesti.
Radi tega torej dobivljajo duhovniki plačo od države, ker je juridično in dejansko dolžna k temu, kar pripoznavajo celo že socijalni de-mokratje in zato hočejo Cerkvi vrniti, kar je še ostalo od velikanskih goljufij XVIII. in XIX. stoletja. Kakšne pa so te plače, radi katerih se nevedno ljudstvo toliko hujska? Duhovniki, ki imaio za seboj 8 let gimnazije, od sedaj napfej 6 let bogoslovja, marsikateri imajo tudi še druge študije, dobivajo plače od 150 S, 200 in če je veliko kakih 300 S. Najvišja plača, ki jo more doseči duhovnik kot župnik sploh, bi znašala okoli 370 S, a to le tedaj, če ima dotični duhovnik že 3 5 službenih let, nima prav nobene ekonomije (gospodarstva) in je tisti kraj v prvem plačilnem razredu, ter je imel še zraven srečo, da je postal župnik že po 4 ali 5 letih. Rad bi vedel, ali je kje tak slovenski župnik? To za duhovnika najvišjo plačo: dobi na primer učitelj, ki je star 30—35 let A noben duhovnik, tudi prvi koroški duhovnik: stolni prošt v Celovcu ne« ne dobi 800 S kakor na primer tisti landbundovski .JHerrenbauer", ki je lansko leto rohnel ha' zborovanjih proti ..obilnim" plačam katoliških duhovnikov in ki je — akoravno nima nobenih' študij — nastavljen kot uradnik pri Xandwi'rtschaftskrankenkasse". Vsaj tako so
govorili politični krogi, ki so danes zelo blizu Landbunda. Lahko z mirno vestjo rečemo, da nima noben koroški župnik na deželi tako plačo, kakor jo ima na primer en učitelj v srednjih letih. Da to omenjamo, ni vzrok, da bi učiteljem te plače zavidali, želimo jim odkritosrčno še višje; ampdft le zato, da bi se enkrat v tej reči pojmi vsaj toliko zjasnili, da so katoliški duhovniki, v primeri s svojimi študijami in z dru- j gimi stanovi, ki imajo isto ali manjšo izobrazbo, vse kaj drugega kakor ..kapitalisti", ki odirajo ljudstvo.
Da se plača katoliških duhovnikov neko- J liko izboljša, se je naredila postava, da dežele | dajo duhovnikom za poučevanja veronauka v šoli neko majhno nagrado. Pripomnimo, da je bila ta nagrada izmed vseh avstrijskih dežel že do-sedaj na Koroškem najmanjša. Sedaj jo je deželni zbor še za tretjino znižal.
A tO' ni vzrok, da se te vrste pišejo. Katoliški duhovniki so vedno pripravljeni na žrtve, posebno še v sedanji krizi. Saj lahko rečemo, da primeroma noben stan ne da brezposelnim prosilcem, ki jih pride dan na dan 10—20, toliko kakor katoliški duhovniki. Pri marsikajte-rem je to obremenitev mesečne plače 15—20%.! Tudi tej odtegnitvi katehetske nagrade bi nihče ne ugovarjal, če bi se kaj takega zgodilo po gotovem proporcu pri vseh nastavljencih, posebno če'bi šli tisti gospodje, ki imajo mesečne) plače od 800 do 3000 S, z dobrim vzgledom na čelu. A tako je pa ta postava proti katoliškim katehetom izjemna postava, ki je naperjena samo proti enemu stanu in ki financijelno ne pride bogve koliko v poštev, ako ostane osamljena. Sploh je dvomljivo, ali je ta postava ustavna, ker nasprotuje, kakor je sedaj, členu II. zakona o bsnovnih pravicah državljanov: kakor pravice, se morajo tudi bremena razmer-no med vse državljane razdeliti.
Priložnost „šparanja“ namreč ne obstoji samo pri duhovnikih. ..Karntner Tagblatt" je pisal, da so se mogli v šolstvu dobiti prihranki le radi tega, ker se katehetom ta tretjina nagrade odtegne. Kaj pa je s „Fortbildungsschu-len“? Ali so te zimske šole res take neprecenljive vrednosti, da bi se vsaj za čas najhujše krize ne mogle ukiniti in bi se tako lahko brez vsake škode veliko prihranilo? O vrednosti teh šol je sodba zelo, zelo razširjena, da pomenijo učni uspehi veliko ničlo. Če te zimske „Fort-bildungsschulen", ki pomenijo veliko breme za deželo in občine, niso, kakor se mnogokrat trdi, vsaj v slovenskih krajih samo tečaji za germanizacijo in pripravljalni kurzi za landbundovske mladinske organizacije, potem j>ač ni videti vzroka, zakaj bi se ta denar v tej strašni krizi še naprej pri oknih vun metal. A bati se je, da imajo te „Fortbildungsschulen“ pri Slovencih edinole ta namen.
Ako bodo merodajni krogi take in podobne možnosti za „šparanje" vzeli v resen pretres, bomo verjeli, da se je odtegnitev tretjine katehetskih nagrad zgodila iz poštenih namenov.
A dokler to ne vidimo, bomo verjeli nekaj drugega in kar je menda resnica, ker se tako v vseh krogih govori: da namreč ta odtegnitev ne izvira iz skrbi za deželne finance, ampak je predvsem maščevalni izbruh nekega politi-karja, ki išče za svoje politične neuspehe objekt za maščevanje in ga je našel v katoliški duhovščini?
Da so se seveda tudi vse druge framazon-sko-liberalne stranke in socijalni demokratje z bujnim veseljem tega predloga oprijeli, je jasno. Ne ugaja nam pa nastop nemškega katehetskega društva in krščanskih socijalcev. Imeli so gotovo dobro voljo, da posredujejo. A boljše bi bilo, da se pusti liberalno-socijaldemokratični koaliciji, naj gre svojo — itak po našem mnenju nezakonito — pot čisto do konca, kakor ji dati
priliko, da si obesi plašček zakonitosti, češ, saj smo se dogovorili z merodajnimi faktorji. (Sicer pa je treba povdariti, da je dosti katehetov, ki niso člani ne nemškega katehetskega društva, ne nemške krščansko-socijalne stranke.)
Mislimo, da bo skoro pri vseh prizadetih obvladalo mnenje, ki ga je svojčas izrazil rajni dr. Reinprecht, da je način plačevanja te nagrade sploh poniževalen. To se je videlo ravno sedaj. Zato bo morala pač Stranka, ki pravi, da zastopa krščanska načela, .v bodočem konkordatu ali tudi brez njega ž vso resnostjo gledati, da se juridično In dejànsko 'stanje duhovnikov postavi na druge temelje kakor so dosedanji. Dosedanje stanjé, da so katoliški duhovniki, ki so vendar izobraženi ljudje in ki o njih tudi o-gromna večina avstrijskega ljudstva hoče, naj se postopa ž njimi kakor z drugimi izobraženimi ljudmi, da so duhovniki odvisni od maščevalnosti enega politikarja, je žaljivo za Cerkev, za ljudstvo in duhovnika, in je zato nevzdrž-Ijivo.	. • ;	dis.
Občni zbor
Političnega in gospodarskega društva za Slovence ha Koroškem.
(Nadaljevanje.)
G. predsednik je ,za tem prosil č. g.
poslanca Ivana Starca.
da tudi on poda svoje poročilo. Glasilo se je sledeče :
Minulo poslovno leto je bilo za nas važno iz več ozirov. Ž lani izptemenjeno deželno u-stavo se je znižalo število poslancev od 42 na 36. O priliki razprave ò tem' Smo povdarjali krivico, da po desetih letih dežela ni uredila manjšinskih pravic, kar je dolžna po ustavi; povdarjali smo, da je znižanje števila poslancev poseben udarec proti manjšihi. V tem je bila tudi bojazen, s katero smo šli v jesenske volitve. Nahajali smo se tedaj v izredno težavnih o-kolščitiah: Volitve so prišle nepričakovano, tik pred njimi se je obhajala desetletnica plebiscita, ki je r>oživila Staro sovraštvo, in nastopila je nova stranka, ki se je za boj proti nam izposodila naša načela in posnemala našo propagando. Sploh naj spet pribijem, da so vse stranke, ki so agitirale proti nam,- znale slovensko, nobena pa se ni posluževala bindišarskega jezika. Zadnje volitve so bile za nas velika preizkušnja. Sklenili smo, da daino naše glasove za državni zbor kulturno nam najbližji in na našem ozemlju 'nezainteresirani nemški stranki. Ta sklep je bil smol, zakaj krščansko-socijalna stranka ob desetletnici v vzbujanju spominov na dogodke pred desetimi leti v ničemer ni zaostajala za drugimi strankami. Bil pa je potreben, ker nismo imeli uspešnejšega orožja i>roti vednemu natolcevanju iredente, kakor da smo apelirali na vse voltlce. Nad vse častno smo izvedli volitve, Izvili smo nasprotnikom edino o-rožje, s katerim so vedno zagovarjali svoje krivično postopanje napram nam, tako da je vsako nadaljne natolcevanje o iredenti pri resnih nasprotnikih izključeno. Nad vse lepa disciplina v stranki nam kaže, da imamo izobražene in zavedne volilce, kar daje najboljše upe za bodočnost. Samo uc smemo zanemarjati izobrazbe našega ljudstva.
Nekaj jia ne smenio spregledati jiri zadnjih volitvah: jmrast socijalne demokracije med našim kmeškirn ljudstvom. Sama že pravi, da je najmočnejša; slovenska stranka. Tri razlogi so: 1. Naše ljudstvo obubožava in se ni čuditi, da upajo že celo komunisti.dobiti tal med nami. 2. Da znajo socijaldemokrati pred ljudstvom lepo povdarjati narodne zahteve. 3. Da si vsi naši nasprotniki desetletja sem prizadevajo odtujiti naše verno ljudstvo Cerkvi in da so po-
nekod celo zastopniki Cerkve v napačnem razumevanju svojega poslanstva neprostovoljni podpiratelji odtujevanja. Po meri odtujevanja je ljudstvo izgubljalo svojo najglobjo oporo in postalo dostopno najrazličnejšim strujam (Grab-štanj, Žrelec, Trnja vas, Dholica itd.). Odtujevanje Cerkvi in obubožavanje sta največji gonilni sili, ki ženeta naše ljudstvo v socijalno demokracijo. Oba vzroka, najbolj pa uboštvo, sta izven naših moči. Pri vsaki priliki se potegu-jen-o za to, da bi se naše gospodarske razmere vsaj toliko izboljšale, da bi bile enake razmeram v nemškem delu, a doslej nismo dosegli drugega, kakor da so nemške stranke našo gospodarsko zaostalost priznale.
Naš nastop pri zadnjih volitvah pa ima še en velik pomen. Dogodki v Italiji, in sicer postopanje Italije proti južnotirolskim Nemcem in primorskim Jugoslovanom so katoliške škofe v Jugoslaviji nagnili, da so določili javne molitve za nje. Sledili so jim Tirolci na Dunaju. Iz tega nastopa katoliškega episkopata izvaja glavni tajnik manjšinskih kongresov, da bo Vatikan moral zavzeti svoje stališče, To stališče ne more biti drugačno, kakršna je bila tisočletna praksa Cerkve, ki je določala pouk vsakega naroda v materinskem jeziku. Tudi pri nas ni povsod vse tako, kakor bi hnelo biti, vendar smo pripravili tla, ker smo dali odgovor tistim, ki so nas smatrali za samo nacijonalno stranko.
Drugi važen dogodek je bila desetletnica plebiscita. Od svoje strani smo storili vse, kar le more država zahtevati od manjšine. Odgovor na naše lojalno zadržanje je dal prejšnji deželni glavar dr. Lemisch, ki je razkril prave namene Nemcev: „V jezikovno mešanem o-zemlju naj se vsi zberejo v izenačeno kulturno ozemlje.11 Vse lepe besede za zunanji svet, vse dolge razprave v deželnem zboru so samo pesek v oči zunanji jpvnosti, so samo iskanje prilike, da se krivda v nedoseženi rešitvi manjšinskega vprašanja, ki ga rešiti nikoli niso hoteli, zvali na nas. Pravi namen koroških Nemcev je izenačeno kultumo ozemlje mesto jezikovno mešanega, to je po domače povedano: Slovenci morajo izginiti ! Zato je bilo tudi edino pametno, da smo stali ob strani, in bomo stali, dokler se nemško stališče ne izpremeni. Ob takih prilikah mora pač vsak, ki količkaj spoštuje svoj rod in samega sebe, razumeti, zakaj ima Landbund pač nekaj tisoč slovenskih volilcev, a za slovensko kulturo ničesar ne stori, in zakaj je socijalna demokracija najmočnejša slovenska stranka, ki razun lepih besed za volitve še ničesar ni storila za kulturno in umsko povzdigo slovenskega ljudstva.
Pred desetimi leti se je reklo: „Za vse čase se nam ohrani jezikovni in narodni značaj,“ po desetih letih se reče : Iz jezikovno mešanega o-zemlja napraviti kulturno enotno ozemlje in samo peščica še stoji ob strani. Zato dvigamo tudi danes proti takim nameram odločen protest.
Tretja zadeva, ki nas zanima, je priznanje vlade in nemških strank o naši gospodarski zaostalosti. Do lani smo samo mi vpili v svet, a lani so sami priznali, da je bilo naše vpitje u-pravičeno. Naenkrat so vedeli, kako veliko je potreb, tako veliko, da so jih razdelili v tri dele : najnujnejše, bolj nujne in nujne. Pa komaj je desetletnica minila, pa ne državni in ne deželni proračun ne poznata ne nujnih in ne najnujnejših potreb.
Kako merodajni faktorji zanemarjajo naše ozemlje, nam pove plebiscitrfa številka deželnega kulturnega sveta, ki prinaša podatke iz Podjune in jih primerja s celo deželo. Tako pride na hektar rodovitne zemlje v Podjuni dolga 340 S, v celi deželi samo 271 S, tedaj odpade na nemški del še manj dolga. Na vsako posestvo v Podjuni pride povprečno 5057 S dolga. Odkod to zadolženje? Podjuna ima slabšo živino in polje manj rodi: srednja teža krave v Podjuni znaša 350 kg, v ostali deželi 500 kg; povprečna dajatev mleka od ene krave v Podjuni 1300 1, v ostali deželi 2500 1; čisti donos posestev v Podjuni znaša na hektar 0,4%, to je 9,80 S, v celi deželi 1,5%, to je 26,46 S. In to so številke od gospodarstev, ki vodijo natančne račune, taka gospodarstva so navadno boljša. Torej trikrat manj pridela Podjuna, nič boljši ni Rož, nič na boljšem Žila, davke in socijalne dajatve moramo pa plačevati enake. S svojimi plačili plačujemo tudi za pospeševanje gospodarstva. Iz tega stanja vklljo, da ko bo nemškemu kmetu šele trda predla, bo naš kmet že na bobnu. In že precej jih je na bobnu. Odgovornost za to
našo zaostalost nosita dva: deželni šolski svet, ki nam v šolah ubija samo nemščino v glavo, in še to tako, da ne gre v glavo, in deželni kulturni svet, ki v svojih šolah in svojih predavanjih tudi le prodaja nemščino in landbundov-sko politiko. Sad vsega tega je propast domačega ljudstva. Ne dežela in ne država nimata denarja za najrevnejši del cele Avstrije, pač ; pa ga ima država za Paragvaj. Za naše ozemlje imajo pripravljeno samo smrt, da je potem pro- ! štora za Pruse, Bavarce in v najnovejšem tudi j za Tirolce. Razumemo, da raste proti od vseh J strani podpiranim tujcem vedno večje ogor- j čenje pri našem obubožanem ljudstvu brez raz- 1 like strank.
Naj vlada da ves denar, ki ga dobe v raz- i nih oblikah priseljenci, domačemu ljudstvu, pa bo videla, da se desetkrat lažje drži na svoji zemlji, kakor naše zemlje nevajeni tujci! Dokler bo za tujce denarja, a za domače ljudstvo ne, ! bomo v državi gledali mačeho, ki svojim otrokom neprivošči še itak trdega obstanka.
Za nas obstoja pri tem važno delo, da porabljamo ves svoj vpliv v to, da ljudstvo opominjamo na varčevanje pri izdatkih, na skromno življenje in vztrajno delo, da tako pridemo iz sedanje težke gospodarske krize brez izgube naših domov. Vsak, ki izgubi dom, je izgubljen tudi za narod.
Omeniti bi bilo še nekaj veselega. Naš list je praznoval letos desetletnico. Ne bili bi danes tukaj, če bi lista ne imeli; molčal bi svet o nas, če bi lista ne bilo. Zato je naša dolžnost, da se danes zahvalimo vsem neustrašenim borcem za ustanovitev lista, bratom Čehom na Dunaju za zavetje, gg. urednikom in sotrudnikom za vso požrtvovalno delo. Volja do življenja je list ustvarila. Ta volja naj nam bodi tudi zanaprej moč, ki nam vse ustvarja, kar za življenje potrebujemo. Potrebujemo svojo izobraženstvo, svoje trgovce, svoje gospodarske strokovnjake. Težko breme nam nalaga ta potreba, a volja do samolastnega narodnega življenja nam bo pomagala prinašati žrtve. Kakor starši žrtvujejo za svoje otroke vse, tako žrtvujmo tudi mi za svojo bodočnost! Vsak naj izpolni svoje mesto v narodu v celi meri za narod!
G. poslanec je nato omenjal zahteve naše stranke, ki se nanašajo na začetek šolskega leta, na šolski pouk, na odpravo večernega pouka in vpeljavo krščanskega nauka na nadalje-' valnih šolah, na počitnice, na kmetijske šole, na kmečko zbornico, na volilno reformo itd.
Živahna razprava po referatih se je tikala letošnjega ljudskega štetja, naseljevanja raj-hovskih protestantov, delavske organizacije, zavarovanja proti požaru pri deželni zavarovalnici, enakopravnosti slovenskih požarnih bramb, gospodarskega odseka, lista, volitve zveznega predsednika itd.
Pri volitvi novega odbora se je potrdil stari odbor, kateremu predseduje g. Ferdo Krai- j ger. Članarina ostane ista.	{Konec.)
j POL1TSČN1 PREGLED j
Avstrija. V zadnjem času je zasedal glavni odbor kršč.-soc. stranke. Na tem zborovanju se je ugotovilo, da je sedanja vlada za izvedbo dalekosežnih prepotrebnih reform prešibka in da je treba pritegniti socijaliste. Dr. Seiplu ta zveza ni bila po volji, a se je moral udati večini, ki je izrekla zaupanje dr. Enderju. Baje se vršijo že pogajanja s soc. dem., ki pa bodo zelo dolgotrajna, ker so soc. dem. proti Vau-goinu in hočejo protiusluge na šolskem polju ih glede socijalnega zavarovanja. — Poljedelski minister dr. Dollfuss je prepovedal uvoz ruskih jajc. Ko so ruska zastopstva za to izvedela, so prekinila vsa pogajanja za nova naročila v vrednosti 17 milijonov šilingov. Ministru je ostala blamaža, ker je moral odredbo ukiniti. — Vlada namerava uvesti nove davke in sicer hoče uvesti davek na plače vseh stalnih nameščencev, državnih in zasebnih. Ta davek naj bi znašal pol do 4%., obenem pa naj bi se popolnoma ali pa napol ukinila trinajsta plača državnih nameščencev. Skrajna štednja je nujno potrebna, ker položaj financ ni rožnat, razen tega pa bo dohodek davkov letos bržkone nazadoval za 150 milijonov, da bo treba za uravnoteženje proračuna prihraniti najmanj 300 milijonov S. K novim davkom, oziroma k izpremembi socijalnega zavarovanja povdarjajo socijalisti, da se je od Streeruwitzove vlade povečal vojni proračun za 60 milijonov na leto. Ni mogoče zmanjšati podpor bolnikom, brezposelnim in o-
nemoglim, dokler se na drugi strani izdajajo milijoni za vojsko. Glede uvedbe davka na plače je naletela vlada na hud odpor pri uradništvu, ki stavi svoje predloge. — Dr. Reschov predlog o izpremembi socijalnega zavarovanja je bil umaknjen. —- Dne 19. t. m. so bile deželno-zborske volitve na Gornjem Avstrijskem. Kršč. soc. so dobili 28 mandatov, soc. dem. 15, gospodarski blok (vsenemci in Landbund) 5 mandatov, skupaj 48. Heimafblock, nar. socijalisti. Ude in komunisti so ostali brez mandata. Prejšnji deželni zbor je sestojal iz 60 članov in so imeli kršč. soc. 34, soc. dem. 16, vsenemci 5 in Landbund 5 poslancev. Na mandatih so v primeru pridobili soc. dem. in kršč. soc. — Sliši se, da se vrše med vladami Francije, Anglije, Češkoslovaške, Poljske ter vladami ostalih držav Male antante živahne diplomatske razprave o akciji proti avstrijsko-nemški pogodbi z novim načrtom za gospodarski razmah Evrope. Po tem načrtu naj bi se vse one države, ki morajo uvažati del potrebnih agrarnih proizvodov, obvezale, da bodo krile svoje potrebščine v prvi vrsti pri onih evropskih državah, ki imajo presežke. Ta načrt bo predložen majskemu zasedanju Sveta Društva narodov. Francija bo nudila tem državam posebne ugodnosti.
Španija. Republikanska vlada je sklenila, da izvrši proti diktaturi pokojnega Primo de Rivere preiskavo. Istotako bodo kaznovani vsi, ki so zakrivili španski poraz 1. 1921 v Maroku in obnovljen bo proces proti vojaškim upornikom v Vaca. Republikanski krogi v Barceloni zahtevajo z vso odločnostjo, da se proglasi kot novo glavno mesto Španije Barcelona, da se na ta način temeljito obračuna s preteklostjo. Dalje hoče biti Katalonija samostojna republika. Prihajajo pa tudi druge pokrajine z zahtevo po samostojnosti v okvirju velike španske republike, da bi nastala neka federativna država. Dozna-va se, da se kralj Alfonz ni odpovedal prestolu, ampak zapustil Španijo samo za nekaj časa, da prepreči državljansko vojno. Španija je bila že večkrat republika, a vedno so Španci poklicali kralja nazaj. Splošno vlada mir, le komunisti ribarijo v kalnem in povzročajo poulične boje. Vsied tega je bilo proglašeno obsedno stanje. Lahko je povzročiti revolucijo, a težje je dati novo obliko in zadovoljiti vse prebivalstvo.
Romunija. Četudi je kralj Karol pogosto posegel v razvoj vladne krize in stavil celo 24urni rok za sestavo nove koncentracijske vlade, vendar ni uspel. Kriza je bila po 14dnev-nih pogajanjih sicer rešena, a ne v kraljevem smislu. Par strank ni hotelo vstopiti v vlado in te bodo tvorile pri prihodnjih volitvah skupno fronto. Titulescu je nato sestavil vlado osebnosti, ne oziraje se na strankino pripadnost. Po sestavi je kralj zahteval, da se sprejme v vlado tudi Argetojanu, kar pa je Titulescu odklonil. Nato je sestavil novo vlado prof. Jorga. Nova vlada je imenovala predsednika nemške zveze poslanca Brandscha za državnega podtajnika za manjšinske zadeve, za glavnega tajnika te ustanove pa je imenovan madžarski prof. Bet-tay. Na podlagi tega se manjšine pa Romunskem pač ne morejo pritoževati, da bi jim bila vlada sovražna in da bi jim ne nameravala dati manjšinskih pravic. Kaka razlika med Romunijo in Avstrijo! Tam taka širokogrudnost, mi pa se moramo tepsti za take malenkosti, da se pametni ljudje prijemajo za glavo.
|	DOMAČE NOVICE	~1
Sprejem na učiteljišče. Pripravnica bo v šolskem letu 1931—32 samo na moškem učiteljišču. Prošnje za sprejem v pripravnico je vložiti do L junija pri ravnateljstvu in jih kolekovati z 1 S. Pogoji za sprejem v pripravnico: dopolnjeno 14. leto, avstrijsko državljanstvo, znanje glavne šole, telesna sposobnost in nravstvena neonorečenost. Prošnji je priložiti: rojstni list, domovnico, zdravniško izpričevalo, zadnje šolsko izpričevalo, šolski popis učenca pa vpošlje šolsko vodstvo neposredno ravnateljstvu. Izkušnja je pismena in ustmena. Pismena: 2 nastavka, ali prost nastavek, opis kake slike ali ponovitev povesti, 4 sklepni računi. Važen je posluh. O sprejemu odločuje učiteljska konferenca. Učenci, pri katerih se v prvih treh mesecih pokaže, da so za študij nesposobni, se pošljejo domov.
Št. Vid v Podjuni. (Preveč pravic imamo!) Kako se nam delijo pravice pri sodišču, naj |<aže nasledili slučaj: Neka tukajšnja žena je anela obravnavo pri sodišču v Dobrli vasi, kjer ie tudi zahtevala, da se ji razsodba raztolmači v slovenskem jeziku. Na njeno zahtevo je sodnik vrgel spise vstran, ji ni dal več odgovor ter odšel k drugi mizi opravljat svoje posle. — Tako se dela z zavednimi Slovenci pri nas, a j Nemci se v svetu hvalijo, kako nam gredo na i‘oke in koliko vživamo pravic in svobode, toliko, da jih imamo še preveč.
Borovlje. (Razno.) Kriza, ki se kaže Povsod, tudi našemu kraju ne prizanaša. V tukajšnji tovarni-jeklami, ki je ves zadnji čas še imela dosti naročil, je nastopila kriza in žalostno gledajo delavci v bodočnost. Skoraj ne mine sobote, da ne bi bilo večje število zaposlenih odslovljenih in celo taki, ki so delali že dolga leta v tovarni. To so zelo žalostni pojavi, ne samo za delavce, ampak tudi za cel okraj. — Na vrh Sapotnice se je pričelo z grad-bo velike hiše, ali kakor pravijo „kosarne“, ki I bo zidana za orožnike in financarje, ki bodo Prestavljeni iz Plajberka in Podljubelja tja. Stavbeno delo izvršuje g. Košat iz Borovelj. — Spomenik, ki je stal sredi Borovelj, se je zadnje dni podrlo. Postavljen je bil leta 1852 kot spo-; min, da je cesar Franc Jožef srečno ušel smrti atentata, ki je bil izvršen na njega. Tedanje blagoslovljenje tega spomenika se je vršilo v ! velikanskem obsegu, celo vojaščina je nastopila s kanoni in streljala na Dobravi. Temeljni kamen, ki je še ohranjen, je menda iz vse Koroške zbran, oz. vseh vrst, ki se dobe na Koroškem. Ta spomenik se bo postavil nanovo,
; vendar v drugi obliki, nasproti živinskemu trgu ob cesti na Dobravo.
Želuče. (Požar.) Dne 21. t. m. zvečer je pričelo goreti pri Breznikarju v Orabnah. Vsled vetra so ognjeni zbulji kmalu objeli hišo in skedenj, da na rešitev sploh ni bilo več mogoče' misliti. Le sreča je, da stoji posestvo na samem, dc vsaj sosedje niso bili ogroženi. Bilčovska ; Požarna bramba je bila hitro na mestu in je preprečila, da niso pogoreli stropi sob, ki niso tla-! kovani. Kdo je povzročil požar, bo ugotovila Preiskava, vendar je vredno omeniti, da je moral sam posestnik v preiskovalni zapor. Zanimivo je ugotoviti, da je nekaj fantov videlo v jtedeljo zvečer v skednju pri Breznikarju luč, ki je gorela še po polnoči. Fantje gredo pogle-; dat in najdejo v nekem zaboju gorečo svečo, ki jo vzamejo s seboj. Okrog zaboja je bilo nastlano seno. Posestnik se je prejšnji dan s svo-Jim bratom odpeljal nekam v Celovec. Na podlagi tega je 21. t m. zvečer rekel vsak, da gori Pri Breznikarju. Poleg navedenega je posest-rjk pred dvema mesecema zvišal zavarovalnino na 8000 S Preden izrečemo kako sodbo, moramo počakati uspeh preiskave.
Šmihel pri Pliberku. Pod naslovom „Hetz-Propaganda" poroča znani dopisnik iz Pliberka v ..Freie Stimmen“ z dne 17. aprila, št. 88, o tukajšnji škof. vizitaciji in birmi. V tem dopisu mrgoli vse polno laži in fantazij, ki so se rodile preveč razgretih možganih dopisnikovih. Slovenski pregovor pravi : Kdor laže — krade. Ne za lažnivega dopisnika ali za imenovani list, ampak za pametne in razsodne ljudi, ugotavljamo tole: Laž je, da bi bil mil. g. škof dr. Seydl pozdravljen izključno v njemu nerazum-hivem jeziku, resnica pa, da sem ga podpisani kot predstavnik župnije pozdravil izključno v Nemškem jeziku, ali kakor bi dopisnik rekel, v' uradnem jeziku, ki ga mil. g. škof dobro mzume. Laž je, da bi bil g. dvorni kaplan Sedmer tako netaktnost potrdil, resnica pa, da Ju g. dvorni kaplan vsebino govora mil. g. dr. Seydla povedal ljudstvu v njemu razumljivem luziku, kakor je sploh navada tudi tedaj, ako uirmuje naš domači škof. Laž je, da bi bil jaz rekel tukajšnjim korporacijam, da slovesen prejem ni zaželjen, resnica pa, da sem vse tukajšnje korporacije brez izjeme uradno povabil k slovesnemu sprejemu z opombo, da ako imajo kako željo, se z menoj lahko ustmeno pogovore. Na vse druge neslanosti, budalosti in fantazije ne odgovarjam. Ugotovim, da so „Freie Stim-nien“ takorekoč list uradnikov in učiteljev. Ali !te bi bilo umestno, da bi ti zahtevali bolj objektivnega poročevanja? Gospodarska kriza ne 0bjema samo slovenskega ljudstva, ampak tudi nemškega. S takimi hujskajočimi članki pa kri-?° gotovo ne bomo odstranili. Takemu poro-^nju, kakor je zgoraj navedeno, pa krepek ^ej!“	Vintar, župnik.
Gornje Borovlje. (Zahvala.) Podpisani Pogorelci Gornjih Borovelj se tem potom najiskre-heje zahvaljujejo vsem faranom dekanije Šmohor, Beljak, Rožek, Celovec dežela, Tinje, Velikovec, Dobrla vas in Pliberk za cerkveno zbirko, ki so ji nam v naši nesreči naklonili v pomoč, zlasti še vsem njihovim dušnim pastirjem za ves trud in požrtvovalnost. Posebno hvalo smo že dolžni Političnemu in gospodarskemu društvu v Celovcu, ki se je tako dobrohotno zavzelo za nas s tem, da je uvedlo obširno pomožno akcijo nam v korist in potom raznih slovenskih posojilnic nabralo znatno vsoto v podporo, ki nam je zlasti sedaj, ko se je že pričelo z zidanjem, tako potrebna in dobrodošla. Tudi vsem posojilnicam, ki so nam prišle velikodušno na pomoč, bodi izrečena najtoplejša zahvala! Svojih prijateljev in dobrotnikov ne bomo zabili. Bog bodi vsem obilen in bogat plačnik!	Pogorelci.
Gramofonske plošče. Veliko povpraševanje je po slovenskih gramofonskih ploščah, ki se morajo naročevati od drugod, ker nobena avstrijska tvrdka ni hotela prevzeti izdelavo slovenskih koroških narodnih pesmi. Ta nalogo je prevzela družba Polydor, ki je doslej izdala 16 narodnih slovenskih pesmi, ki jih je izvajal brnški moški sekstet. Izšle so sledeče slovenske koroške narodne pesmi: L 30314 (številka plošče):	Nmav črez jizaro, Jes sm an burn
pavr; L 30316: Sòntr pojd, sbntre sm sama, Jas mam tri ljubce; L 30318: Juhe, pojdam pa v Škufče, Moja ljubca m je pošto posvava; L 30320: Spomlad pa luštno je, Jaz pa no kaj-žico mam; L 30322: Pojdam v rute, Vse te uštne liete moje; L 30324: Sm se rajtov žanit, Dbčva je činkelca; L 30326: Žabja svatba. Je pa krajč’č posvava; L 30328: Dober večer ljubo dakle in Kaj mi nuca planinca. Posamezna plošča stane S 6,60 in se dobi ali naroča pri Otto Gaggi, Villach, Widmanngasse 30. Nabavo plošč posebno gostilnam toplo priporočamo. Zahtevajte povsod na deželi slovenske narodne pesmi!
Sele. (Gospodarsko.) Gospodarska kriza se prav močno čuti tudi pri nas. Les in živinoreja, glavna vira dohodkov, sta obtičala. Na Jožefovem sejmu v Borovljah je imela živina tako nizko ceno, da jo je prodal le tisti, ki se je hotel na vsak način znebiti in je moral imeti denar. Vsled dolgotrajne zime paše še ne bo kmalu, krme pa zmanjkuje. Hudo je za tistega, ki jo mora kupovati. Tudi gozdni delavci gledajo s skrbjo v bodočnost. Nekateri imajo delo, drugi še ne. Žage obstajajo in počivajo, brezposelnih je vedno več. — Precej kmetov si u-reja gnojnične jame s podporo kulturnega sveta. Seveda bi morala biti ta podpora višja, saj izhaja iz denarja, namenjenega za pomoč gorskim kmetom. — Na občnem zboru posojilnice je med drugim načelstvo podalo poročilo o delovanju zadruge v preteklem letu. Iz poročila se je vsak lahko prepričal, kako potrebna nam je bila posojilnica; vlagateljem za naložbo denarja, potrebnim za cena posojila. Vlagateljev je bilo 51, izposojevalcev 15, denarni promet je znašal 25.433 S. Obrestna mera za posojila se je znižala od 8'%, na 7%. Pri volitvi je bilo vnovič izvoljeno staro načelstvo. — Nedavno je bil p. d. staremu Mlečniku na Zvrh. Kotu iz o-marice ukraden bankovec za 1000 S. Tatu še niso mogli izslediti. Gotovo pa bi se bil mož obvaroval take občutne škode, če.bi denarja, ki ga ni rabil, ne bil imel hranjenega doma, ampak ga bil naložil v hranilnici.
Suha. (Razno.) Zopet se je nabralo nekaj novic tukaj. Grajski hlapec se je v gozdu spotaknil, padel in si zlomil nogo. — Cvetno nedeljo zjutraj je Patičjakova bajta z vsem pogorela in so ljudje brez svoje strehe. Vnela so se v kuhinji drva in je bilo naglo vse v ognju. Nesreča je bila že prej pri hiši pri živini. Umetnost je. kako se nekateri sploh še preživljajo. Posamezni si pomagajo tudi s tatvino. Takim pravijo tu komunisti. Pri Mlakarju so pokradli vse klobase, kakih 40, mast in gospodinji najlepšo obleko. — Škof in drugi kmetje so popravili v času, ko še ni bilo dela, pot s Suhe na Sv. mesto. Strma je še vedno enako, a vsaj varno stopaš tam, koder so bile prej same skale. Sedaj se more spet voziti kakor nekdaj, samo za težke vozove je pot premehka in preozka. — Na belo nedeljo popoldne je pridno 19letno dekle praznično oblečeno šlo v Dravo. Videli so jo od nasprotne strani in v Labudu potegnili iz vode. Pogreb je imela lep z veliko udeležbo na Suhi, zakaj vse je bilo prepričano,
da je storila ta korak v zmedi. Drugo leto bi prevzela lepo veliko kmetijo v gorah, ponudil se ji je ženin. A to, kar je drugim le veselje, je njo strašilo; ni marala ne kmetje in ne možitve. Vsem je njeno dejanje nerazumljivo, saj je imela pri teti in botru najmirnejše življenje brez vseh skrbi in niti najmanjšega povoda za obupanje. Rajno je gotovo vlekla neka višja skrivna sila, ki se ji ni mogla ustavljati in ji je sledila nevede in nehote. Mladina naj si pač vzame nauk, da svet ne umiri in osreči srca in duše, ki hrepeni po višjem in večnem.
Gvido Bittner. Dne 25. t. m. je v Celovcu preminul stolni prošt Gvido Bittner v 86. letu starosti. Pokojni je bil rojen 1. 1846 v Neu-marktu na Štajerskem, 1868 posvečen v duhovnika in je pripadal stolnemu kapitlu od leta 1894 dalje. Kot kaplan in župnik je služboval na raznih farah Koroške. Nekaj časa je bil tudi celovški občinski odbornik in nadzornik vero-nauka na srednjih šolah, posebno delaven pa je bil na socijalnem polju in je njegovo ime zvezano z mnogimi ustanovami. Pokopan je bil pretekli pondeljek v stolni grobnici.
Drobne koroške novice. Dne 18. t. m. je bilo na Koroškem še 10.280 podpiranih brezposelnih. — V Celovcu se je 22. t. m. ponovno vršila volitev župana, ki je ostala brezuspešna kakor prvi dve. Celovec ni dobil župana. Bržkone dobi sedaj komisarja in razpisale se bodo nove občinske volitve, ki se morajo vršiti v teku e-nega meseca po razpustu. — Prošnje za sprejem v Marijanišče je treba vložiti preko župnih uradov do najkasneje 1. julija na ravnateljstvo Marijanišča ali krški ordinariat. Sprejemni izpiti za prvi razred gimnazije se pričnejo 13. julija ob 8. zjutraj. — 20. t. m. je nekdo vlomil v hišo posestnika Pirkerja v Schaumbodnu pri Št. Vidu. Pri tem je prišlo do streljanja in jé bila gospodinja ubita, gospodar pa ranjen. Obenem je bil ranjen tudi eden napadalcev, ki je iskal zdravniško pomoč v bolnišnici v Bre-žah, kjer so ga aretirali. Napad so izvršili trije bratje Pušnik. — Sejmi v maju: 2. v Železni Kapli, 4. v Podkloštru in Labudu, 18. v Celovcu, Šmihelu pri Pliberku in Grebinju, 26. v Šmo-horu in Dobrli vasi. — Letni zbor avstrijske krščansko-socijalne stranke se je vršil letos v Celovcu 25. in 26. t, m. Udeležili so se ga zvezni kancler dr. Ender, vojni minister Vaugoin, poljedelski minister dr. Dollfuss, prosvetni minister dr. Czermak, trgovinski minister dr. Heinl in mnoge druge vodilne osebnosti stranke. _______________
|| DRUŠTVENI VESTNIKI
Društvene prireditve. Izobraževalno društvo „Kočna“ v Svečah priredi v nedeljo dne 10. maja 1931 ob pol 4. popoldne pri Adamu štiridejansko igro „Stari in mladi“ ob sodelovanju domačega pevskega zbora. — Društvo slovenskih diletantov v Borovljah ima svoj redni letni občni zbor v soboto dne 9. maja ob pol 8. zvečer v lastni društveni sobi pri Bundru. Spored običajen.
Št. Vid v Podjuni. (Igra.) V nedeljo dne 19. aprila se je uprizorila pri Voglu v Št. Primožu igra ..Pozna pomlad", ki je bila kljub slabemu vremenu zelo dobro obiskana od domačih kakor tudi od drugih gostov. Vse občinstvo je z napeto pozornostjo sledilo poteku igre, ki se je prav mojstrsko predstavljala. Vsi igralci zaslužijo popolno zahvalo in priznanje, ker so vsi
Vse zlata se drži, za zlatom vse drvi! — tako pravi Margareta v Goethejevem Faustu. Kakšno veljavnost imajo tele besede tudi danes, kaže veliko povpraševanje r , po srečkah 25. avstrijske razredne . j loterije, katera se je ravno začela in vj katere glavni dobitki vzbujajo splošno zanimanje in pozornost. Prospekti poslovalnice J. Prokopp, Bade n, oddelek za zvezne dežel e, d ijejo glede tejle na izgledih posebno bogate loterije pojasnila. Priporočamo ponudbe firme J. Prokopp, katera je znana že leta sem kot strogo seriozna, pozornosti naših bralcev.
brez izjeme popolnoma obvladali svoje nekatere zelo težke vloge. Največje odlikovanje pa zasluži brez dvoma Rotarjeva Lenčka v Po-grčah, ki je vlogo Rezike predstavljala naravnost mojstrsko. Izgovarjanje in naglašenje besed, kakor tudi izvajanje gest je izvršila kljub temu, da je še le prvič nastopila z večjo vlogo, prav z odlikovanjem. Naša želja je, da bi nas
še večkrat razveselila s svojim vrlim nastopom. Vodstvo in režijo igre je sedaj opravljal naš vrli predsednik Janko Kežar, ker je imel prejšnji režiser sam težko vlogo. Zato gre tudi predsedniku priznanje in zahvala za dober izid igre. Pred igro nam je razložil vsebino in pomen igre, kar je zelo velikega pomena, ker gledalci potem lažje sledijo raznim točkam in igro bolje umevajo. Kako je igra uplivala na gledalce, je bilo razvideti iz tega, da je marsikateri izmed njih imel pri bolj žalostnih prizorih rosne oči. Igralcem in sploh vsemu društvenemu vodstvu izrekamo najprisrčnejšo zahvalo za izredni užitek. Ob koncu naj sprejme tudi moški pevski zbor zahvalo za sodelovanje pri igri.	Več gledalcev.
Spodnji Rož. Mahnil sem jo na velikonočni pondeljek tam gor v Glinje, da po dolgem zopet vidim enkrat nastop boroveljskih igralcev na Cingelčevem odru. Med potjo sem izvedel, da so šli gostovat domači glinski igralci v Št. Janž in sem se skoraj bal, da bi vsled tega ne trpela prireditev v Glinjah. Kako pa sem se začudil, ko vidim prostorno Cingelčevo dvorano nabito polno, tako da so ljudje nevoljni zopet odhajali, ker niso več dobili prostora. Vidi se pač, da naši ljudje radi posečajo slovenske prireditve in bi bilo le želeti, da bi boroveljski igralci nastopili večkrat; občinstvo se jim za vzoren nastop pokaže hvaležno s-tem, da ob prvi priliki zopet napolni dvorano. V zadnjem dejanju je nastopil tudi društveni kvintet, in brez dvoma so poslali tu Borovljanci svoje najboljše pevce na oder, zakaj pesem „Kadar Žila noj Dravca“ je zvenela tako lepo, da so bili vsi navzoči naravnost očarani. Dolgo po prireditvi smo še sedeli skupaj v lepi dvorani in, poleg domačih pevcev so nas posetili in kratkočasili tudi pevci z Radiš. Vsa čast tem fantom, samo par jih je stopilo skupaj in zapeli so kot močan zbor. Buren apiavz je bil najboljši dokaz za dobro izvajanje vseh teh pesmic.
I GOSPODARSKI VESTNIK M
Obdelovalna premija 1930. Na Koroško je odpadlo od zvezine pomoči 3,652.808 S. Površino s pšenico, ržjo, ječmenom, ovsom in koruzo obsejane zemlje so ugotovile občinske komisije. Ugotovilo se je, da je na Koroškem s temi žitnimi vrstami posejana površina 75,779.69 hektarjev. Na podlagi tega odpade na hektar podpora 48 S. Deželni kulturni svet je izročil denar deželni davkariji, ki ga bo na podlagi seznama vpisala v dobro za lanski realni davek in ostanek na račun letošnjega. Če dobi kateri posestnik več premije nego znaša lanski davčni zaostanek in letošnji davek, dobi prebitek izplačan v gotovini potom občinskih uradov, ki dobijo seznam teh posestnikov. Letošnji plačilni nalogi bodo imeli posebno točko, ki se bo nanašala na višino s setveno podporo plačanega davka. Označeno pa bo na plačilnem nalogu tudi, koliko denarja se izplača v gotovini.
Beljaške tržne cene. Beli ohrovt 60, rdeče zelje 80, kapus 80, korenje 80, pesa 70, čebula 60, redkev 30, lanski krompir 16 g, glavnata solata 1,20, grah v stročju 2,20, česen 2,20, špinača 1,60, hren 3, peteršil 2,40, zelena 1,40, zgodnji krompir 1,20, namizna jabolka 2,40, jabolka za kuho 1,40, goveje meso 3, telečje 3, svinjsko 3,20, kozličje 3, prekajeno 4,40, orehi 1,50, sladka smetana 4, kisla smetana 2,40, čaj-
! no maslo 6, skuta 1,40, kapuni 4,50 S, sladko : mleko 44, kislo s smetano 52, jajce 14 g.
Cene zlata, srebra in novcev so neverjetno padle, ker je dosti ponudbe: 1 kg čistega zlata 4650 S, 1 kg srebra 55 S, 1 gram 14karatnega zlata 2,67 S, 1 g ISkaratnega zlata 3,42 S, l g 22karatnega zlata 4,18 S, 20kronski zlatnik 28,70, lOkronski zlat 14,20 S, lOOkronski zlatnik 142 S, 1 dukat 16 S, Skronski srebrni novec 1,18 S, dvakronski 44 g, enokronski 22 g, goldinar 60 g, dvojni goldinar 1,20 S.
I RAZNE VESTI I
Drobne vesti. Matija Eldersch, predsednik parlamenta, je umrl in se pustil vpepeliti v dunajskem krematoriju. — Berlinski žunan dr. Sahm meri 2.15 m. — Zagreb ima 180.000 prebivalcev. — Bivši jugoslovanski vojni minister general Stevan Hadžič je 22. t. m. umrl v 63 letu starosti. — Nad Budimpešto je divjala 21. t. m. strašna nevihta, ki je sledila prelomu oblakov. Nevihta je trajala nad 3 ure. 16 oseb je bilo lažje ranjenih.
Peter Kiirten obsojen. Dne 14. t. m. se je pričela v Diisseldorfu v Nemčiji obravnava proti Petru Kiirtenu, takozvanemu dusseldorf-skemu vampiru (krvosesu), ki se je končala 22. t, m. Kiirten je bil radi 78 zločinov 7 mesecev v preiskavi, v obtožnico pa je bilo sprejetih samo 16 umorov. Obtožnica je obsegala 209 strani in je bilo vabljenih 300 prič in 36 sodnih izvedencev. Obravnavi je prisostvovalo 70 novinarjev, 2 državna pravdnika sta podpirala obtožnico, kar je nekaj svojevrstnega, zastopani so bili zastopniki oblastev, poslaništev, kriminalni uradniki in zdravniki tudi iz drugih držav. Kiirten je dejanja priznal in povedal še marsikaj novega. V razsodbi je bil obtoženec spoznan za krivega: 9 umorov, v dveh slučajih v zvezi z izvršenim posilstvom in v dveh drugih slučajih v zvezi z nasilnimi nečistimi dejanji. Za vsak slučaj umora se Kiirten kaznuje s smrtjo. Zaradi poskušanega umora v sedmih slučajih je bil razen tega obsojen na 15 let ječe. Kiirten je obsodbo mirno poslušal in izjavil, da kazen sprejme. Odsekali mu bodo glavo.
Listnica uredništva:
Št. Vid. Vprašuješ. Da. Zadeva je ta, da se je mnogo zaupnikov pritožilo, da manjka slovenskega čtiva. Naročili smo na nekatere naslove slovenske liste in tudi Ti si med njimi. Citaj in daj drugim! To naj storijo tudi vsi ostali. Ostalo je naša stvar. — Gg. zaupnikom. Za zadevo glasom okrožnice z dne 29. marca pridejo v poštev samo še kraji, v katerih so jesenske počitnice,
Vsem prijateljem poštenega razvedrila naznanjam, da imam v zalogi sedaj tudi
gramofonske: plošče;
vseh vrst s slovenskimi posnetki, kakor naslednje pristne koroške narodne:
Nmav čriez iizaro — Jez sm an barn p-ivr.
Sflntr pojd, Sflntre sm sama — Jas mam tri ljubce,
Juhe, pojdam pa v SkufCe — Moja Ijubca m je pošto posvava. Spomlad pa luštno je — Jas pa no kajžico mam.
Pajdam pa v rute — Vse te uštne liete moje.
Sm se rajtov žanlt — Dečva je člnklca.
Žabja svatba — Je pa kraji’c posvava.
Dober večer, ljubo dakie — Kaj mi nuca planinca.	80
Cena plošče 6 S 60 g. Cenik, zastonj I
Gostilničarji ii dru.i Imetniki gramofonov vaj si iih takoj naročijo pri trgovcu > stroji, kolesi, muzikalnimi initrumenti. gramofoni in plo.čami
Johanu Lomschek, Sagerberg, pešža Ebarndorf.
Der Wo(chtag biachte, (chon am Morgen I llnsfruher Arbeit Laft und Sorgen. Vorbei find die|e (chwerenTage :
Persil
ersparl uns jede Plage !
v
Vabilo
na
IZREDNI OBČNI ZBOR
Hranilnice in posojilnic- v Glinjah,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši
v nedeljo, dne 17. maja 1931 ob 11. uri dop. v pisarni na Trati pri Cingelcu.
DNEVNI RED :
1.	Nadomestna volitev enega člana načelstva
2.	Slučajnosti.
NAČELSTVO. sij

VABILO
I Redni letni občni zbor
=== Hranilnice in posojilnice na Kostanjah,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se vrš' v nedeljo, dne 10. maja 1931 ob pol 3. popoldne v uradn m prostoru
in s sledečim dnevnim redom:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Odobritev letnega računa in poraba čistega dobička.
3.	Poročila načelstva.
4.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi
NAČELSTVO.
VABILO
na
XIX. REDNI LETNI ZBOR
Živinorejske zadruge za Žitaro vas in okolico, rc,-gistrovane zadruge z neomejenim poroštvom, ki st vrši dne 10. maja 1931 ob 10. uri dopoldne v Društvenem domu v Žltari vasi z običajnim sporedom
K obilni udeležbi vabi	■	77
vodstvo
Goldbrunnhof,Lienz, Litzl-hof uporabljajo Oekonom~mliii~
Preden kupite mlin za debelo moko, oglejte si Oekonom-mlin v teh obratih. Tudi Vi boste z njim zadovoljni.
Zahtevajte dopošiljatev prospekta od
H. Hammerschmied, Emstbrunn 14, N,-0e.
Zastopnike pošljemo k Vam. Predvaja se zastonj.29^
Slov. pevsko In tamburaško društvo nDobraču na Brnci.
VABILO
OBČNI ZBOR
ki se vrši v nedeljo 3. majnika 1931 pri Pran-garju v Zmotičah. Začetek točno ob 3. popoldne. K obilni udeležbi vabi odbor.
VABILO.
Izobraževalno društvo „Kot“ v Št. Jakobu v Rožu
'b'	priredi	•
na Florjanovo, dne 4. maja 1931 ob 3. uri popoldne
zadnjikrat koroško narodno igro i •
MIKLOVA ZALA
v društvenih prostorih.
Vsi prijatelji poštene zabava prisrčno vabljeni !
ODBOR.
79
....	-.... «g
Lastnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. -Tiska Lidova tiskarna Ant. Machih
- Založnik, izdatelj in odgovorni urednik: Zinkovsky Josip, typograf, Dunaj, X. in družba (za tisk od ovoren Josip Zinkovsky), Dunaj, V., Margaretenpatz 7.
Ettcnreichgasse 9-