UPRUIOUE HLIP„ IKIČEV D MESIMO ©Pl» LJUiLMM D D
D UREJA «T1¥ STRNlla D D
:: THE REX Co. ::
LJUBLJANA Telefon 268 — Gradišče št. 10 — Telefon 268
! Underwood ! 1 Opalograph i
pisalni stroji so razmnoževalni aparati najboljši	so	svetovnoznani
Zahtevajte
Zahtevajte
ponudbe!
ponudbe!
Mnea
V. Bešter, atelje „Helios
Ljubljana
propagandni oddelek za industrijo in obrt
prevzema in izdeluje vsakovrstno filmsko reklamo po naravi in po načrtih.
Predvajanje v vseh večjih kinematografih v Jugo-slaviji ter po dogovoru tudi v inozemstvu.
Spored za 22. teden.
Drama
Sreda, 8.	marca	—	Svet.	E
Četrtek, 9.	marca	—	Hamlet.	Izven.
Petek, 10.	marca	—	Dramska predstava v op. gled.
Sobota, 11.	marca	—	Maryša.	D
Nedelja,	12.	marca,	popoldne	ob 3. uri —	Svet.	Izven.
Nedelja,	12.	marca,	zvečer ob	8. uri —
Prekrasne	Sabinke.	Izven.
Poned., 13.	marca	—	Maryša.	fl
Torek, 14.	marca	—	Zaprto.
Opera
Sreda, 8. marca — Plesna legendica.
Cavalleria Rusticana.	C
Četrtek,	9.	marca	—	Evangeljnik.	E
Petek,	10.	marca	—	Dramska predstava
Žlahtni meščan.	B
Sobota,	11.	marca	—	Madame Butterfly.	C
Nedelja,	12.	marca	—	Dramska predstava
Žlahtni meščan.	Izven.
Poned.,	13.	marca	—	Zaprto.
forek,	14.	marca	—	Trubadur.	D
Začetek ob 8.
Konec ob 10.
SVET,
komedija v štirih dejanjih. Srbski spisal Branislav Nušič,
prevel Cve
Toma Melentijevič, uradnik v Stana, njegova žena . . . Nada, osemnajstletna. . . Jelica, petnajstletna
Sima Jeremič...................
Gospa Živanovičeva Gospa Tomičeva ....
Stojanovič.....................
Gospa Marta, njegova teta .
Glasbeni učitelj...............
Tetka Katra....................
Ona.................:	.	.	.
Deklica........................
Golar.
Režiser: DANILO-
pokoju . g. Danilo.
.	.	. ga. Danilova.
.	.	.	gna.	Zborilova.
.	.	.	gna.	M. Danilova.
. g. Strniša.
. ga. Juvanova.
.	.	.	ga. Rogozova.
.	.	.	g. Drenovec.
.	.	.	gna. Rovanova.
.	.	.	g. Daneš.
.	.	.	gna.	Rakarjeva.
.	.	.	gna.	Gorjupova.
*
*	*
Dva nosača.
Začetek ob 8.
Konec po 11.
HAMLET,
kraljevič danski.
Žaloigra v petih dejanjih Spisal William Shakespeare.
Poslovenil Ivan Cankar.
Režiser: O. ŠEST.
Klavdij, kralj danski.................................
Hamlet, sin prejšnjega in nečak sedanjega kralja Polonij, prvi komornik Laertes, njegov sin Horacij, Hamletov prijatelj Voltimand,
Kornelij,
Rozenkranc, ' dvorniki Gildenstern, I Osrik,
Plemič......................
Marcel, 1	|
Bernardo./ lastnika J Frančiško, vojak
Rajnold, sluga Polonijev..................
Fortinbras, kraljevič norveški .	.
Duh Hamletovega očeta, prejšnjega kralja
Dvornik.......................
Prvi igralec
Drugi igralec . .
Tretji igralec .
Igralka .
Sluga
Duhovnik ...	.	.	....
Gerlruda, kraljica danska in Hamletova mati Ofelija, Polonijeva hči
Prvi grobar.....................................
Drugi grobar	.	.
Hamleta
g. Gaberščik. g. Rogoz g. Ločnik. g. Kralj, g. Peček, g. Markič, g. Bitenc, g. Drenovec, g. Železnik, g. Strniša, g. Murgelj, g. Medven. g. Subelj. g. Smerkol. g. Cesar, g. Gregorin, g. Terčič. g. Medven. g. Lipah, g. Šubelj. g. Bitenc, gna. Gorjupova. g Murgelj, g. Markič, ga. Danilova, ga. Šaričeva. g. Daneš. g. Plut.
Osebe v igri:
Prolog....................................................g. Bitenc.
Kralj	g. Lipah.
Kraljica	. .	.............gna. Gorjupova.
Lucijan, kraljev nečak ...	g. Šubelj.
Gospodje in gospč z dvora, častniki, vojaki, sluge.
Vrši se Helsingorju na Danskem/
Glasbo zložil F\. Balatka. — Po tretjem dejanju daljša pavza.
Začetek ob 8.
Konec ob 10.
Maryša
Drama v petih dejanjih. Češko spisala F\I. in O. Mrštik, poslovenil Fran Albrecht.
Lizal, kmet Lizalka, žena .
Maryša, hči Rozara, dekla Vavra, mlinar France, rekrut Horačka, njegova mati Strouhalka, Maryšina teta Strouhal, njen mož Maryšina babica Krčmar, Francetov varih
Krčmarica.................
Pavel, mesarski pomočni Hrdlička, občinski sluga Sodni sluga .
Prvi I
Drugi , rekrut Tretji )
Francelj 1 Bušek J Vojtena Rozsivalka Hodličkova Krištof, dninar
soseda
dninarice
Režiser: O. ŠEST. g. Šest.
gdč. Rakarjeva. ga. Rogozova. gdč. Vera Danilova, g. Gaberščik. g. Drenovec, gdč. Rovanova. ga. Wintrova. g. Medven. gdč. Šturmova. g. Gregorin, gdč. Gorjupova. g. Lipah, g. Plut. g. Strniša, g. Markič, g. Bitenc.
*	*
*
g. Cesar, g. Šubelj.
gdč. Mira Danilova, g. Cesar.
Rekruti, godci, kmetje, množica.
Kraj dejanja: moravska vas. — Tretje dejanje se vrši dve leti pozneje kot prvo.
Začetek ob 8.
Konec krog 10.
Prekrasne Sabinke
Zgodovinski dogodek v treh delih. Spisal Leonid Andrejev.
Preložil O. Š.
Režiser: O. ŠEST-
g. Rogoz, g Gaberščik. g. Šest. g. Cesar, g. Markič, g. Smerkol, g. Peček, g. Murgelj, ga. Wintrova. gna. V. Danilova, gna. Rovanova. gna. Rakarjeva. gna. Sturmova.
*	*
*
profesorji, trobentači.
dejanje se vrši za časa ustanovitve Rima. I. in III. dejanje v naselbini Rimljanov, II. v naselbini Sabincev,
Scipion .	.
Debeli Rimljan Pavel Emilij flgripina Prvi Rimljan Drugi Rimljan Ank Marcij .
Prvi Sabinec Kleopatra Prozerpina .
Junonica Veronika Prva Sabinka Druga Sabinka
Rimljani, Sabinci, Sabinke
Začetek ob 8.
Konec po 10.
PLESNA LEGENDICA
Mimična igra v enem dejanju. Po G. Kellerju priredil in vglasbil Risto Savin.
Dirigent: F\. BALftTKft.	Režiser
Muza...............................
Eros...............................
Menih........................
Narod.
V	slikah:
Sv. Marija............................ga. Mencinova.
Sv. Cecilija..........................ga. Ribičeva.
Kralj David...........................g. Drenovec.
Godci, plešoči pari, angelčki in angeli.
Kmetski ples pleše gna. Nikitina in baletni /bor Deloma nove dekoracije naslikal g. Skružny.
Po zapiskih sv. Gregorija je bila Muza plesalka med svetniki. Kot dete dobrih staršev je bila prisrčna devičica, ki je marljivo služila Materi božji. Prepojena s strastjo nepremagljivega veselja do plesa, je nepremotljivo plesala, kadar ni molila. Plesala je s svojimi tovarišicami, z otroci, z mladeniči, pa tudi sama; plesala je doma, po vrtovih in livadah. Kadar je šla k oltarju, je bil njen korak bolj podoben ljubkemu plesu nego hoji, tudi pred cerkvenimi vrati je v naglici nekoliko poplesala po gladkih mramornatih ploščah.
V	prazno kapelo, kjer se nahaja kip čudodelne Marije, vstopita Muza in Eros: Muza prinese cvetice v počeščenje Marije. Eros hoče Muzo nežno objeti, ona pa se mu rahlo izvije, poklekne pred Marijo in pobožno moli. V temi se prikaže menih, stopi k Muzi, j° prime za roko, povprašujoč jo, kako to, da tukaj pleše. Muza mu odgovori, da je nameravala s plesom Marijo častiti. Menih j° vpraša, jeli bi hotela pustiti ples le za en dan? Potem bi se mogla vse leto veseliti in plesati. Muza to obljubi. Nadalje vpraša menih: t Bi li hotela opustiti posvetno ljubezen in ples in rajši živeti Bogu,
: H. POLJAKOVA.
ga Poljakova.
. gna. Chladkova.
. .g. J. Drenovec.
6 —
služiti Mariji ter v večnem življenju rajati z nebeškimi četami? Muza se ne more odločiti.
1. prikazen.
Menih se spremeni v kralja Davida, pokaže ji v podobi zemeljsko veselje, deklica naj voli Muza postane žalostna in odkloni.
2. prikazen.
Ko Muza premišljuje, zagleda v nebeškem raju angele, device 'n sv. Cecilijo, ki sede k orglam in svira himno v čast Matere božje. Muza je premagana, poda kralju roko, ter obljubi, kar on zahteva. Prične se ples angelov. Muzo mičejo vabljivi ritmi, težko vztraja ln končno res začne plesati. Prelomila je obljubo. Začuje se grom, ki postaja vedno silnejši. Muza pleše vedno hitreje in strastneje, Vfh se z besno brzino. Vstopivši Eros hoče Muzo rešiti, ona pa se mu iztrga in pleše dalje po kapeli, katero razsvetlujejo švigajoče strele. Ljudstvo išče pred viharjem v kapeli zavetja ter preti Muzi, °na prosi čudodelno Marijo pomoči.
3. prikazen.
Kip Matere božje leskeče v nebeški luči. Muza kleči pred njim-Odpro se nebesa, sv. Cecilija, kralj David in angeli se prikažejo. Mati božja stopi k deklici in jo odvede v nebesa. Polagoma izgine nebeška prikazen, pred Marijinim kipom leži mrtva Muza.
Začetek ob 8.
Konec ob 10.
Cavalleria rusticana
Opera v 1 dejanju. Besedilo napisala po G. Verdi, G. Tar-gioni-Tozzetti in G. Menasci. — Vglasbil Pietro Mascagni.
Vaščani in vaščanke.
Godi se današnje dni na kmetih v Siciliji.
Prva vprizoritev v Rimu I. 1890.
Turiddu je bil, preden je šel k vojakom, zaročen z Lolo, sedaj ženo fllfija. Po končani vojaški službi se je Turiddu vrnil domov, in ker je našel Lolo poročeno, si je poiskal drugo dekle, Santuzzo. Kmalu pa se mu je srce zanjo ohladilo in vzplamtelo spet za Lolo. — Predigro prekine podoknica — siciliana, ki jo poje Turiddu svoji Loli. Velika noč je, ljudstvo se zbira pred cerkvijo, pojet veseleč se lepega spomladanskega jutra, in odide. Santuzza hoče govoriti s Turiddom, vpraša njegovo mater Lucijo, kje da bi ga našla, mati pravi, da je odšel v Francofonte, Santuzza pa ji odgo vori, da so ga videli ponoči na vasi.
Voznik fllfijo prihaja po daljši odsotnosti spet domov, sova ščani ga veselo pozdravijo, in ko se v cerkvi začne služba božja-odijejo v cerkev, flltijo pa gre domov.
Santuzza je pričakala Turidda, prosi ga naj se ji ne izneveri-očita mu ljubezen do Lole. Turiddu pa je ne posluša Na poti v cerkev pride mimo Lola, Turiddu hoče ž njo, ali Santuzza mu to zabrani. Ves razjarjen jo nato Turiddu šiloma pahne s poti in odide v cerkev.
Santuzza misli na osveto, zato ji je Mlfijo baš dobrodošel Pove mu, da jo je oskrunil Turiddu, ki zapeljuje zdaj l olo fllfij0
Dirigent: A. NEFFMT.
Režiser: G. TRBUHOVIC
Santuzza (sopran) Lola (mezzo-sopran) Turiddu (tenor) ftlfio (bariton) .	.
Lucia (alt) .	.	.
g. Bagrov.
. gna. Kalouskova-
ga. Levvandovska ga. Trbuhovičeva-g. Drvota.
8
priseže, še danes maščevati se in odide. Ljudstvo zapušča cerkev, 2 njimi Turiddu in Lola Pred gostilno veselo pojo in pijo. Vsi pozdravijo prihajajočega Rlfija, Turiddu mu ponudi polno čašo, ki jo pa fllfijo odkloni, rekoč, da je zanj to vino strup. Turiddu izlije vino fllfiju pod noge, potem ugrizne fllfija v uho v znamenje dvoboja na nože. Turiddu pokliče svojo mater, se silno vznemirjen od nje poslovi in hiti na dvoboj. Kmalu se začuje hrup in kričanje, 'vaščanje prihite in poved6, da je bil ravnokar Turiddu usmrčen
Začetek ob 8.
Konec ob 10.
EVANGEUNIK
Opera v 3. dejanjih. Pesnitev in glasbo zložil Viljem Kienzl. Za slovenski oder priredil Friderik Juvančič.
Dirigent: fl. BflLATKft.	Režiser:	G. TRBCJHOVIČ.
Friderik Engel, justicijar v samostanu
sv. Otmara (bas) ..	.................g. Zupan.
Marta, njegova nečakinja (sopran) .	ga. Levandovska
Magdalena, njena prijateljica (alt) .	.	.	gna. Šterkova
Janez Freudhofer, učitelj (bariton) .	.	g. Romanovvski.
Matija Freudhofer, aktuar v samostanu,
njegov mlajši brat (tenor) ....	g. Sowilski.
Kozobrad, krojač (tenor-buffo) .	g. Trbuhovič
Basar,	puškar (bas-buffo)	...	g. Zorman.
Aibler,	star meščan (bas)	...	g. Perko.
Njegova žena (mezzosopran) ....	ga. Smolenskaja
Hubrovka (sopran) ...	....	ga. Trbuhovičeva.
Janko,	mladenič (tenor)....................g. Mohorič.
Deček	(sopran)..................... gna. Koreninova
Nočni čuvaj (bas)............................g. Ižanc.
Cunjarica (mezzosopran)......................gna. Lumbarjeva
Lajnar, otroci, meščanje, kmetje, hlapec.
1. dejanje se godi v samostanu sv. Otmara na Spodnjem Avstrijskem leta 1820; 2. in 3. dejanje se vršita 30 let pozneje na Dunaju. — Prva vprizoritev I. 1895. v Berlinu.
1. dejanje. V opatiji pri sv. Otmarju živita brata Matija in Janez, prvi aktuar, drugi učitelj. Oba ljubita Marto, hčer samostanskega oskrbnika, ki je pa vdana le Matiji Janez zatoži brata pri oskrbniku, ki v svoji jezi odpusti Matijo iz službe.
Marta in Matija jemljeta slovo in si prisegata večno zvestobo. Janez prisluškuje in sklene iz zavisti pogubiti lastnega brata. V ta namen
— 10 -
zaneti ogenj v samostanu, in ko hiti Matija na pomoč, so ljudje mnenja, da je on požigalec, češ, da se je hotel maščevati radi odpusta iz službe.
2- dejanje. Trideset let pozneje najdemo Matijo na dvorišču dunajske hiše, kjer oznanja evangelij in pobira mile darove Magdalena, prijateljica Martina izza mladih dni, ga spozna. Matija ji pove, da je pretrpel po nedolžnem dvajset let v ječi. Prišedši iz nje je zvedel, da si je bila Marta v obupu vzela življenje Odslej potuje kot evangeljnik in živi od miloščine.
3.	dejanje Magdalena je strežnica pri Janezu, ki leži na smrt bolan v mali izbi. Bolezen ga muči in peče ga vest. Tu začuje glas evangeljnikov. Magdalena ga mora poklicati k bolniku, ki svojega brata ne spozna Janez mu razodene svoj zločin in prizna, da je uničil življenje rodnemu bratu. Matija po hudem notranjem boju pove Janezu, kdo da je, in umirajočega brata njegovega greha odveže.
Začetek ob 8.
Konec ob 11
v v
ŽLAHTNI MESCAN,
komedija s plesom in petjem v petih dejanjih. Spisal Mo-liere. Za slovenski oder priredil Frid. Juvančič. Glasbo s porabo starih francoskih motivov zložil L. M. Škrjanc.
Režiser: B. PUTJflTfl.
Jourdain ...
Jourdainka .	.	.	.	.
Lucila, njiju hči............
Cleonte, njen častivec .
Markiza Dorimena .
Grof Dorante, njen ljubček Nikola, služkinja pri Jourdainovih Covielle, sluga Cleontov Učitelj glasbe .	.
Njegov učenec Učitelj plesa .	.
Učitelj borenja Učitelj modroslovja Prvi pevec .	.	.
D*ugi pevec Tretji pevec .	.
Pevka ....
Krojač ....
Krojaški vajenec Prvi lakaj .
Drugi lakaj .	.
Mufti...............
Dirigent: F\. NEFFflT.
g. Putjata
ga. Danilova
ga._ Šaričeva
g. Železnik
ga. Škerlj-Medvedova
g. Drenovec
g. Juvanova
g. Plut
g. Danilo
ga. Lewandovska
g. Šubelj
g. Gregorin
g. Daneš
g. Mohorič
g. Terčič
g. Zupan
gna. Kalouskova
g. Lipah
gna. Gorjupova
g. Bitenc
g. Kudrič
g. Kralj
Pojoči in plešoči Turki. Pojoči derviši. Pevci. Plesavci, kro jački, vajenci, kuharčki.
Plese je naštudirala ga Poljakova. Plešejo ga. Poljakova in baletni zbor.
Kraj: Jourdainov dom v Parizu. Čas: XVII. stoletje.
12
Začetek ob 8.
Konec po 10.
Madame Butterfly
Opera v treh dejanjih. Besedilo po japonski tragediji napisala L. Ulica in G. Giacosa. Vglasbil G. Puccini.
Dirigent in režiser: F. RUKAVINA.
Madame Butterfly ('Cio-Cio-San) . . .	gna. Thalerjeva.
Suzuki, njena služabnica ....	gna. Šterkova.
F' P. Pinkerton, častnik mornarice S. (J. M.	g. Kovač.
Kate Pinkerton		ga. Smolenskaja.
Sharpless, ameriški konzul v Nagasaki	g. Romanovvski.
Goro	g. Bratuž
Princ Yamadori ........	g. Terčič
Bonzo 		g. Bagrovv.
^akuzide ...	g. Simončič.
Komisar ...	g. Zorman.
Gradnik		g. Drenovec
Mati Cio-Cio-Sane .	ga. Lumbarjeva.
Sestrična Cio-Cio-Sane	gna. Koreninova.
Sorodniki, prijatelji in prijateljice Cio-Cio-Sane, sluge. Godi se v mestu Nagasaki na Japonskem dandanes.
Zopet Puccini na našem odru. Priznajmo, vsi radi poslušamo njegovo glasbo, ki res osvaja srca poslušalcev. Veliki mojster, ki nas Je v tekoči sezoni očaral s svojo Boheme, v proSli s Tosko,' nas je znova posetil. Daleč nekje so njegove misli, daleč kjer se dviguje ^■"asni Nagasaki sredi krizantem in črešenj na divnem gričku v mali hišici.
Prelepa mala Butterfly pride, spremljana od prijateljic, pozdravit dospelega mornarskega častnika Pinkertona, ki se raduje s svojim Prijateljem Sharplessom krasote narave in vživa nje čare. Mladi flme-rikanec se v šali hoče ženiti na ..devetstoindevetdeset let“ kot je ja-P°nski običaj, a iz te šale nastane resnica. Komisar nastopi in nakani navzočim, da Cio-Cio-San in F. P. Pinkerton stopita v zakon, kar potrdita z lastnoročnimi podpisi. Nato se praznuje svatba. F\ na-
13
enkrat se čuje iz dalje glas Bonza in sorodnikov male Butterfly ki prihaja vedno bližje in proklinja nevernico. Vsi odidejo. Noč nastane. Iz pristana vstaja megla, lučke migljajo, vse je tiho, tupatam vzblesti zvezda. Prokleta a srečna Butterfly išče v objemu svojega, ženina pozabljenja in sreče,
Pinkerton odpotuje.
Mnogo časa mine. Butterfly živi zapuščena s svojo služkinjo Suzuki sredi cvetočega gaja v hišici na gričku v Nagasaki. Obljube Pinkertona so pozabljene, a ona mu ostane zvesta. Roko princa Yama-dori odkloni. Nestrpna postaja. Tedaj ji Sharpless prinese pismo in ji pove. da Pinkerton prihaja. Cul se bo topov strel in ona bo srečna! Že ga zre pred svojimi očmi. V težkem pričakovanju, ukaže Suzuki, naj natrga cvetlic ki jih potem natrosita po sobi da jo omami njih duh, a svatbena halja, ki jo obleče naj budi spomine na ono srečno noč Tako čakata ženski z otrokom Cio-Cio-Sanini v hišici vso dolgo noč. Kdaj pride zaželjeni?
Dani se. Zora vstaja. Vse oživlja. Butterfly še vedno čaka odkod pride on, ljubljeni. Kaj bo rekel? Kako bo vesel ko zagleda svoje dete?
Pa Pinkerton je že davno pozabil malo Japonko in se poročil z bogato miss Kate, ki izve o razmerju svojega moža in prosi malo Butterfly odpuščanja.
Tega ona ne prenese in si konča življenje.
14
Začetek ob 8.
Konec ob 11
TRUBADUR
(IL TROVATORE)
Opera v 4 dejanjih. Besedilo spisal S. Cammerano, prevel rt Štritof. Vqlasbil G. Verdi
dirigent: rt. NEFFrtT.	Režiser:	F. BLlČrtR.
Grof Luna (bariton)	g. Romanowski
Leonora (sopran) ....	ga- Lovšetova.
Ineza, njena družica (mezzo-sopran) ga. Smolenskaja. izučena, ciganka (mezzo-sopran)	gna. Šterkova.
Manrico, njen rejenec, trubadur (tenor)	g. Drvota.
Ruiz, njegov, prijatelj (tenor) ....	g. Mohorič,
^errando, načelnik grajske straže (bas)	g. Zupan
Ciganski poglavar (bariton)	.g.	Perko.
Sel (tenor).................................g.	Simončič.
Služinčad, spremstvo, vojaki, cigani. Godi se deloma v
Biskaji, deloma v rtragoniji v 15. stoletju.
Prva vprizoritev leta 1853 v Rimu.
!• Ferrando	pripoveduje	straži, da je imel	stari grof	Luna
sina. Mlajšega je bila neka ciganka začarala. Ker so jo zato Ožgali, je ugrabila njena hči Rzucena grofovo dete in ga baje iz Maščevanja vrgla v ogenj. Po nalogu rajnega grola, ki tega nikdar n' mogel verjeti, išče Ferrando zločinsko ciganko. — Premena Leonora razodene	Inezi, da ljubi Trubadurja. Grof	Luna hoče	zapeti
Leonori podoknico Sreča se	s svojim tekmecem	Manricom	ter ga
P°zove na dvoboj.
II- flzucena	pripoveduje	Manricu grozne doživljaje iz	svoje
Preteklosti in mu odkrije svoje sovraštvo proti Lunovim. Manrico sklene maščevati se nad protivnikom. V tem pride sel s poročilom, da narnerava Leonora iti v samostan, ker misli, da je Manrico mrtev.
p -	*
remena. Luna hoče preprečiti Leonorin vstop v samostan. Man-riC0 prihiti in odvede Leonoro
V	taborišče grofa Lune privedo flzuceno, v kateri spozna Ferrando 2'0činsko ciganko. — Premena. Manricu in Leonori naznani Ruiz, vedejo Lunovi vojaki flzuceno na armado. Manrico odide, da bi 1° rešit.
— 15
IV. Manrico je z flzuceno vred pal v .roke Luni. Oba sta obsojena na smrt. Pred ječo toži Leonora. Z dvora se čuje mrtvaški zbor, iz ječe Manricova pesem. — Premena. Leonora, ki je bila vzela strup, pride v ječo po Manrica; on pa jo pahne od sebe, misleč, da mu je postala nezvesta. Ko Leonora umre, da Luna Manrica sežgati, ftzucena mu razodene grozno skrivnost- Bil je tvoj brat
— 16 —
Mndrija Gerašič,
član narodn. kazališta v Zagrebu, slavil je pretekli mesec 25letnico svojega gledališkega delovanja. Poleg umetniške kvalitete, ki jo slavljenec poseduje v veliki meri, poznan je tudi kot plemenit značaj in dober drug. Radi svoje iskrenosti in odločnosti je bila njegova pot gledališke karijere posuta s trnjem bridkih razočaranj in preživel je mnogo grenkih ur........
Vsled nesoglasij z tedanjo upravo kazališta v Zagrebu, je izstopil iz zavoda ter se napotil med ljudstvo, hodil je po vaseh in trgih ter recitiral po ljudskih šolah pesmi svojih rojakov, besede svojega naroda, katerega ljubi tako iskreno.......
Vrnil se je v krog zagrebškega ensembla šele I. 1919. ob promeni uprave.........
Dne 19. febr. t. L, je bila vprizorjena komedija „Tako Ti je na tom svijetu, dijete moje" v proslavo njegove 25 letnice. Gledališče je bilo nabito polno. Hrvatje poznajo predobro križev pot igralca in so se izkazali naklonjene in hvaležne v veliki meri. Predstavo so počastili s svojo prisotnostjo vse prve osebnosti Zagreba in poklonjeno mu je bilo mnogo krasnih daril, med njimi tudi svota 30.000 K od mesta Zagreba . . . Tako cenijo Hrvatje svoje zaslužene dram. igralce.
Dragi nam drug, sprejmi tudi od nas najsrčnejše čestitke k Tvoji 25 letnici umetniškega delovanja, z vročo željo, da bi Ti bila bodočnost lepša in hvaležnejša od preteklosti !	Dne.
Maryša.
Tragedija izbičanega srca mlade kmečke ženske, gledana skozi prizmo naturalističnega temperamenta — to le Maryša. Kako enostavna, tisočkrat ponavljana je srce
pretresujoča zgodba te kmečke lepotice! Hčeri premožnega, starega stiskača, se ji je ogrelo srce ob pogledu na mladeniško, sloko postavo rekruta Franceta, sina siromašne bajtarice. Kako bi mogel njen oče privoliti v tako zvezo! To bi bilo protinaturno, takorekoč zoper vse najelemen-tarnejše zakone kmečkega razuma. Zakaj zdrava ljudska pamet uči, da vzemi bogata hči sinu bogatinovega, ti, berač, pa se poroči z beračico! Tudi stari lakomnik Lizal ni drugega mnenja. Prav tisti dan, ko se France s svojimi drugovi-rekruti poslavlja od doma, zbaranta Lizal za usodo Maryše in jo odstopi v zakon štiridesetletnemu udovcu, mlinarju Vavri, pohotnežu, ki je spravil svojo rajno ženo v prerani grob in ki misli, da si s tem, ako dobi Maryšo, ne osvoji samo mladega, zdravja in življenja kipečega telesa mladenke, ki mu bo vzburkala čutnost z novimi nasladami, marveč si tudi z doto nevestino opomore pri svojem propadajočem mlinu. Ampak Lizal — stari kmečki skopec — je z lokavim očesom do dna pogledal v mot-njavo Vavrinih strasti in v njegove skrite račune ter pritiska doto navzdol, navzdol — dokler se ne pobotata. In sredi prizorov, slikanih s tako široko, prepestro bujnostjo, da so vredni živopisnega čopiča Jože Gprke, velikega poeta barvnih simfonij slovaškega ljudskega življenja — se dopolni usoda Maryše in se prične obupna borba ljubečega ženskega srca, ki ga hočejo nasilno ukleniti v osovražene mu spone, raste in pada v kaskadah krčevitih krikov, protestov in samoobrambe, dokler se ne razlije v navidezno pokojno strugo resignacije — mrke, hirajoče brezupnosti, svetniškega trpljenja in molčeče vseodpovedi, ki pa se ob usodnem srečanju z nekdanjim svojim ljubljenim fantom vsa zopet razvihari, ko v besnem, vse gonobečem sovraštvu zakriči to bedno, preprosto, steptano in uničeno srce svoj ljuti gnev, ki se mahoma završi s poslednjim svojim aktom — zločinom . . .
Nekaj kapljic tiste pristno ljudske in elementarno vse-človeške krvi (prav nič literarne in artistične) — kot se pretaka na primer po aortah klasičnega Flaubertoveg3 „Preprostega srca'1, polje tudi po žilah te bedne slovaške
kmetice. Vroča je ta njena kri, neokužena, neračunajoča, sledeča edinole svojim naturnim principom in postavam, kakor čustvo vseh deviških, preprostih ljudskih src. Kadar ^ srca s svojim palečim, zamolčanim žarom trčijo v konflikt z ledeno-računajočim razumom svojih soljudi in ž njih kužnimi strastmi, s pohlepnostjo, lokavo grabežljivostjo, licemerstvom — je katastrofa neizogibna. Kakor žival, ki se brezupno brani svojih človeških sovražnikov in suva z r°govi, se otepa z repom in bije z nogami in vsem životom krog sebe, s predsmrtno grozo v očeh, dokler je ne zvežejo in ne pobijejo na tla, tako se brani in odbija Maryša naskoke svojih napadalcev, dokler ne omaga. Brez urnetno-genljivih in plehko-sentimentalnih solza, s krčevito odpornostjo svojih zdravih instinktov in z enostavnim živim Prepričanjem, „da je tak zakon proti Gospodu Bogu, proti sveti cerkvi in proti vsemu" se brani iti z neljubljenim možem pred altar. Ko pa mu vzlic temu postane žena Poročena in je nje zakonska beda in sramota že očitna P° vsi vasi, nosi svoje breme in svoje nadloge s tisto ži-lavo, gluho in topo vztrajnostjo, kakor vlači žival svoj ProkIeti tovor. Ne ječi in ne stoka in ne moleduje sočutja, a v srcu globoko, podzavestno, se jame gibati in porajati nJen strašni sen, ki ga molči pred vsem svetom. F\ ko Pride njen mili fant nekdanji k nji, da jo pregovori in odpelje s seboj, stoji ona — kmetica — tako trdno zasidrana sredi svojih stoletnih vaških tradicij, da zatre slo srca in ne more prelomiti običajev svojih prednikov; pri svojem ^ožu ostane. Šele ko prikipi borba do viška in preti nje-nemu nekdanjemu ljubimcu smrt od njenega moža, ko že n' nobenega drugega izhoda več, nego da voli njeno srce IT|ed življenjem prijateljevim in življenjem sovražnega, odvratnega ji protivnika — njenega moža, stopi iz svoje nečloveške pasivnosti in slepo sledeč ukazom svoje deter ,Tl|nizirane volje žrtvuje samo sebe, s tem da zastrupi svojega moža.
To je ena najprimitivnejših, najčistokrvnejših ljudskih dram, kar jih je zrastlo iz neobilnih kali naturalizma — kfez genljive romantike, neresnične sentimentalnosti, ste-
■Ši	—	19
reotipiziranih Krjavljev in Pavlih, brez idealiziranih svetnikov in pretiranih hudičev v človeški podobi, brez vsiljivih naukov in zoprne tendenčnosti, snovno zelo šablonska in vsakdanja, a v umetniški izvedbi gola, surova groba in resnična s prazniškim ozadjem pestrolike slovaške vasi. Znani češki literarni historik dr. Rine Movak imenuje Maryšo „dramo silne dramatične katarze, burnega sceničnega življenja, nasičenega s slovaškim koloritom, psihološko pa le malo svojevrstno. V njej se jasno zrcali Mrštikov kult moravskega Slovaka, zemlje bleščečih barv in naglo izbruha-jočih strasti, samobitne ljudske kulture in neugnane življenjske radosti". —
„Maryšina“ duševna očeta brata Mrštika sta bila v svoji mladosti — zlasti mlajši Vilem — vneta zagovornika in pobornika naturalizma v češki literaturi. Poleg „Maryše' sta skupno napisala še knjigo novel „Bavlnkove žene ir> druge povesti". Razen tega je fllois izdal zbirko novel ,.Dobre duše", zelo znano „Leto na vasi“ in „Slike sTater"; njegov mlajši brat, pisatelj ostrega, burnega, polemičnega temperamenta, pa je med drugim napisal knjigo „Majska zagonetka", slavospev ljubezni in pomladi, ciklus naturalističnih povesti „Sence", zbirko aforizmov „Zlata nit" 111 druge.
„Maryša“ se je^prvič uprizorila na praškem Narodne^1 divadlu dne 9. maja 1894. in je v vlogi Lizala nastop' slavni Mošna ter v vlogi Franceta nepozabni Vojan. Odtlej se je stalno obdržala na repertoarju čeških gledališč. 1u^' v nebogatem repertoarju naših podeželskih gledališč b' mogla „Maryša“ — morda nekoliko skrajšana in prirejen3 za manjšo sceno — tvoriti ne samo umetniško dostojni’ marveč tudi dokaj učinkovito delo.	F-
Marguerite Burna-Provins.
Iz „Knjige za Tebe“ (Le livre pour toi).
Poslovenil fllojz Gradnik.
Tvoj glas mi je slajši od najslajše kantilene. On govori v meni, on mezi v globine mojega bitja, ki te moli, on Polzi laskajoč po moji misli in jo zadržuje očarano.
Odkod prihaja on, Silvij, od Tvojih ust ali od moje ljubezni ?
Govori mi: moje oči se zapirajo, ko jih čujem, sreča poje v Tvojih besedah, od požfelenja drgetajo kakor jeca-joči golobi, govori mi, moje roke se tresejo.
Reci mi tiste ognjene besede, ki so zvezde in ki noč sama jih čuje nad nama; reci mi tiste besede mračne' in nežne, ki se od njih tresem in ki bi ubijale, če bi ne bile življenje I
Skloni se in govori, da se zemlja zabriše in bo krog mene kraljevalo veliko nebo, kjer se dviga edinstveni, harmonični, Tvoj glas slajši od najslajše kantilene!
Česala sem svoje lase, "imršene od mrzlice Tvojih nestrpnih rok, zobčki od slonovine so jih počasi razčesali, 'as za lasom.
!n moje dvignjene roke so padale nazaj od utrujenosti ln nočne blaznosti so se iztezale s tanko in uporno svilo, ki se je krčila.
Zdaj jih ne morem ne skodrati, ne sčesati, ostali so v 'ascivnem naboru, ki se upira z vso silo, vijejo se v valih k'ubujočih in globokih, ko divji hudourniki, in zasičeni od Mojega besnenja, še ga hočejo.
Vrni se, poruši vse, kar sem napravila, jaz ti jih pre-
Puščam.
jutri boš gladil z dolgimi poljubi njih rjave kodrce na svojih rjavih prstih.
— 21
M. KUŠTRIN
LJUBLJANA
Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgovina s tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drobno in debelo. Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne in avtomobilske pneumatike. Glavno zastopstvo polnogumastih obročev iz tovarne „WALTER MARTINY". Na razpolago je hydraulična stiskalnica za montiranje pol-nogumijastih obročev.
Centrala Ljubljana. Rimska cesta štev. 2.
Telefon štev. 588.	Brzojavi	Kuštrin,	Ljubljana-
Podružnice Ljubljana. Dunajska cesta štev, 20.
Telefon štev. 470.
Maribor. 3určl£eva ulica štev. 9. Telefon štev. 133 Beograd, Knez Mihajlova ulica 3.
:::
:::
0°°=
PRIPOROČA SE RESTAVRACIJA GLAVNI KOLODVOR. LJUBLJANA MATIJA DOLNIČAR, RESTAVRATER
:::
<0
.oy
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii11111"111
najboljši sladkorčki
proti kašlju se do
bivajo v vsaki le' :: karni in drogeriji.::
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiitniHt11!1111"11
FRANC BAR
LJUBLJANA
CftNKHRJEVO nabr. 5
__________________ ; TELEFON ŠT. 407 :
v Sloveniji največja zaloga pisalnih strojev, barvnih trakov, ogljenega papirja, razmnoževalnih aparatov in vseh pisarniških potrebščin. — Prvovrstna mehanična delavnica za popravila pisalnih in računskih strojev.
Kavarna .ZVEZDA'
(Fran krapeš) Ljubljana Kongresni trg Shajališče gledališke publike.
F. BRUHAT, Ljubljana
in tu
II po konkurenčni ceni. I!
MESTNI TRG ŠT. 25.1.
I
»M«- LJUBLJANA, Šeleiiiva ul. 1
•zvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. Podružnice: Novo mesto, Rakek, Slovenjgradec.
Telefoni: St. 146, 458.	□ r— ■ ’ - i □	Brzojavke	:	ESKOMPTMR
priporoča svojo veliko zalogo koloni-jalnega in špecerijskega blaga, češke in angleške manufakture in najfinejših mesnih izdelkov.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
V	LJUBLJANI; STRITARJEVA ULICA ŠT. 2 Brzoj. naslov: BANKA, LJUBLJANA Telef. št. 261 in 413 Delniška glavnica: K 50,000.000'-	Rezerve:	K	45,000.000 —
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle Podružnice: BREŽICE,CELJE, GORICA, KRANJ, MARIBOR, NOVI SAD, PTUJ, SARAJEVO, SPLIT, TRST
Krojaški atelje za gospode in dame
DOS. RODINA, Ljubljana
Aleksandrova cesta št. 3
Selenburgouo ul. LJUBLJANA Šelenburgoua ul.
Parfumerija in galanterija. Specialna trgovina šfetarskih izdelkov. Edina zaloga jugoslovanskih Igralnih kart
MIHELIČ
Največji davki
Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kje nakupujete!
Mnogo denarja si lahko prihranite
ako kupujete blago za moške in ženske obleke, perilo, trikotažo, posteljno opremo i. t. d. v velikem skladišču blaga veletrgovine
A. & E. Skaberne
Ljubljana,
Mestni trg štev. 10.