Štev. 3. Poštnina v gotovčini plačana. Cene edne številke dinar 17. januara 1926. Leto XIII. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naro-čajo i plačajo se na up-ravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti, v Tajništvi SLS. v Faflekovoj hiši. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. (nar.) poslanec. Glasilo Slovenske krajine Oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1/4 strani dobi 20%, 1/2 strani 25% i cela stran 30%. popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipét reči 5 Din, više od vsake reči pol D, Med tekstom cm2 1,50 D., v »Poslanom« 2,50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50%. popüsta. Rokopisi se ne vračajo. Pravičnost so pozabili. Država ma pravico, terjati od držav-lanov, da njoj dajo, ka potrebüje za do-sego svojega namena. Njeni namen je skrbeti za dobrobiti vsej državlanov. Skrbeti mora za red i mir, zato zdržavle vojsko, orožnike, sodnije i drüge oblasti. Skrbeti mora za izobrazbo i zidati pa zdrža-vati šole. Med več drügimi napravami pa mora država posebno podpirati gospodarski napredek svojih državlanov. Poleg drügoga pa gospodarski napredek najbole pomagajo dobre ceste i železnice. Te so podobno potrebne kak žile v človeko-vom teli. Žile nosijo hrano kotrigam po teli, železnica i ceste pa so kanalje, po šteri se pretakajo pridelki na kraj, kde so potrebni. Mi v Prekmurji odvažamo pols-ke pridelke i dovažamo fabričke izdelke. Cena blaga je odvisna tüdi od toga, po kakšoj poti pride do nas. Či so dovozne železnice i ceste v dobrom stališi, da se blago hitro pa za fal foringo pripela, je lehko njegova cena nižiša, či je pa dovoz dragi ali se blago po dugoj poti skvari, ide to na rovaš küp-ca. Zadnji küpec blaga pa je navadno si-romak, zato je nájvèč siromáki pomaga-no, či se država skrbi za dobre železnice i ceste. Pravičnost vlade ali pravzaprav strank, štere so na vladi (pri nas radičovci i ra-dikali) pa mora biti takša, da zdržavle največ i najbogše ceste tam, kde so te najbole potrebne. Potrebnejše pa so tam, kde je verstveno potrebno živlenje bole razvito. To bi si morali radičovci zapomniti, kda so nedavno glasüvali potroše za ministra za javna dela, šteri poleg drügoga mora skrbeti za dobre ceste i železnice. Razdelitev tej potrošov je jako krivična. Od 435 miljonov dinarov je dvesto milijonov navrženo za nova dela, med temi za nove ceste. Slovenija dobi samo 2 miljona. Tüdi drüge pokrajine zvün Srbije pa Čar-negore dobijo le nekaj malo. Vekši deo ide v Srbijo. To je velka krivica. Prvič Slovenija plačüje najbole verno svoje davke Pri nas je že vsaki falaček zemle v katastraj i za vsakoga moramo plačüvati davek. V računi je tüdi Vsaka para dohodnine, zato Slovenija plačüje eden šesti deo vsej di-rektni davkov. Ali nemamo potom pravice čakati, da nam Vlada da nazaj pravičen deo naših trüdov i žülov ? Ali nemamo pravice terjati, da Vlada skrbi z dobrimi cestami za gospodarski napredek Slovenije? Vej je ravno gospodarski napredek pripo-mogeo vladi do tak velki davkov v Sloveniji. S tem pa tüdi Vlada jemle veselje do dela. V verstvenom napredki Slovenije leži dosta trüdov naših pradedekov. Oni i tüdi mi, njihovi potomci obdelavlemo naša pola, da so rodovitno i lepo vrejena. Za plačo tej trüdov pa nam te zglašajo vladni poslanci vekše breme i pri delitvi potrošov nekaj malo; niti telko ne, da bi zdržavali tiste ceste, štere so naši predni-ki z časa gospočine napravili. Mi Znamo, da je Srbija bogata zemlja i nje narod skrblivi, tak da se tüdi tam pri-koplejo do bogšega gospodarskoga polo-žaja. Nego Zakaj bi zdaj šteli nešterne kraje naednok zdignoti, drüge pa püstiti, da se še to pokvari, ka majo?.. Da radikali glašüjejo za takše potroše je razumljivo. Vsaki proti sebi prste drži. Nikdar pa ne razmimo, kak morejo Radičovi poslanci za to biti? Ali so že pozabili, ka so oblübili svojim volilcom ? Volilci ki so jim dali votume, naj je pozo-vejo na odgovornost, ovači do tüdi oni krivi našega gospodarskoga propadanja. Za brate i sestre, šteri neso tü. V letošnjem Koledari „Drüžbe sv. Mohorja na Prevaljah" je zbrao g. Erjavec natančno statistiko od nas Slovencov, i to ne samo od nas, ki živemo v mejaj Jugoslavije, nego tüdi od tisti naši bratov i sester, štere nam je iztrgala Italija in Avstrija pa tüdi od tistih, ki so še žalibog ostala pod Vogrskov i ki si slüžijo po šürkom sveti v znoji svojega obraza svoj vsakdanešnji krüh. Dužnost vsakoga pravoga Slovenca je, da vsikdar misli posebno na tiste brate i sestre, ki živejo prek mej naše države i da njim po svojoj moči pomaga. Čütenje narodne vküpnosti mora napunjavati srce vsakšega slovenskoga človeka. V tom se skrivle preci naše bogše bodočnosti. Posebno pa mamo mi Prekmurci vnogo svoji lüdi po sveti, šteri ne smemo nikdar pozabiti i na štere se mora vsaki pri vsakoj priliki prav živo spominati. Amerika je bila dozdaj naša drüga domovina. Ta so se leto za letom vnožine naši lüdi odseljavale. Najbogši naši Sinovje pa hčeri so v Ameriki nihali svoje najbogše moči. Skrb za vsakdenešnji krüh jih je gnala »prek mlake«. Pa ne samo v Ameriki, tüdi indri je vnogo naši rojakov. V Pešti na priliko je še dnesden več jezer »Vendov«, ki so sami naši bratje, ki govori jo naš jezik, ki so naše vere; za štere pa se nihče ne briga. Vnogo jih je razstepeni še po Vogrskom, v Avstriji, v Nemčiji i celo na Fran-cosko jih v zadnjem časi pognao boj za ostanek. Vsi tej ne smejo biti zgübleni za nas. »Novine« njim ščejo biti najbogši prijateo. Za nje bodo vse včinole ; samo naj se večkrat obračajo do nji. Z veseljom bodo prinašale njihove dopise tüdi v bodoče. Pripravlene so dati za nje poseben koti-ček, želejo, da bi ga dopisniki iz vseh krajov, kde koli živo kakši prekmurski rojak, najže katoličanec ali evangeličanec, za vsako številko prav skrbijo napunjavali s svojimi pismi. Pri toj priliki prosi uredništvo tüdi domače i rodbino vsej tisti, ki živejo na tühinskom, naj svoje lüdi na to opomenejo. Uredništvo bo z veseljom objavlalo tüdi vsa zanimiva pisma, štera bodo naši rojaki pisali s tühinskoga svojim domačim, samo naj njemi je pošlejo. Urednišjvo pa z veseljom sprime tüdi vsakši dober tanač v tom pogledi. No delo teda vsi, da izpuujmo svojo prvo bratovsko dužnost. NEDELA. Drüga po trej králaj. Evangelij sv. Janoša v 2. poglavji od 1. do 11. vrste. Te začetek čü-dežov je napravo Jezuš v Kani galilejskoj. i je pokazao svoje veličanstvo, pa vervali so v njega njegovi vučenci." S čüdežom v Kani galilejskoj je Jezuš včino dvojo dobroto. Prvič je pomogeo iz nevole do-mačim, ki so spadnoli V velko zadrego zavolo zmenkanja vina. Drüga dobrota pa je, da je s svojim čüdežom potrdo i oživo vero svoji vučen -cov. Zgodilo se je v začetki Jezušovoga javno-ga dela. Prle je živo Skrili celi trestii let v ti-hom kotički sveta drüžine. Po voli svojega nebes-koga Oče je začno javno včiti. V večnom božem nakanenji je tüdi bilo, da si zabere vučence i apoštole. Nešterni so že pri njem. Nego tühinci so. Spoznali so že toti iz njegovi navukov, da je ne navaden človek, da je nekaj božanskoga na njem, pa njihova vera je bila plitva, hladna. Jezuš se njim smilüje. Včini prvi čüdež, pokaže z njim, da je zaistino Bog, naj se teda ne bojijo njemi pridrüžiti. O, kelka Sreča za apoštole, kelka Sreča za nas ! Ali more biti vekši bič za človeka, kak či v dvojnosti žive ? ZahvaIimo se teda Jezuši za to dobrote. ZahvaIimo posebna za to, Ar je s tem čüdežom Zmagovalec Jernej. III. (iz polščine R. J.) Pognebini ali indri je vsaki svoj gospodar vsaki more za sebe skrbeti pa misliti, zdaj pa za vse skrbi korporal. Či jim zapove gledati na desno, bodo gledali na desno, či na levo, pa na levo. Vsaki ga s svojim pogledom šče pitati: ,,No ? kaj se z nami zgodi ?" — On sam pa od toga ravno toliko zna kak Oni; kak tej gledajo na njega, tak on čaka, da bi njemi kakši vekši od njega dao odgovor na to. Istina, vojaki ne vüpajo pitati, ar je zdaj vojna, štera ma ostra vojaška so . Nihče ne ve, kaj' se sme, kaj se ne sme. Ki so od njih za vekše, morebiti znajo, nego Oni ne, zvün toga se pa ešče strašno bojijo besede: Kriegsgericht (vojaško sodiš-če), štere dobro ne razmijo pa ravno zato se je bole bojijo. Vsi vidijo, ka jim je korporal zdaj ešče bole potreben, kak tam v , gde jih je včio, ar samo on zna vse, on misli za nje, i brezi njega se niti genoti ne bi mogli. Korpora-li je puška poslala pretežka, zato jo je vrgeo Jernejí, da bi njemi jo držao. Jernej je zgrabo puško, zadržao sapo, odpro oči na debelo i se zagledao v korporala, kak či bi čakao od njega kakši odgovor, pa tudi to ga je ne potolažilo. Oj, hudo pa more li biti, si je mislo, da se gospod korporal tak čemerno držijo. Na vseh postajah kot se pelajo, se čüje prépevanje in kričanje; korporal začne koman-dirati, se vrti, krega, graja, da bi tak pokazao svojo moč, gda se pa vlak začne gibati naprej, postane vse tiho, tudi on. Tudi za njega ma svet zdaj dve strani: edna dobro poznana . . . to je, njegova hiža in žena, druga je temna, popolnoma kmična, to je Francija in vojna. Vlak je med tem časom ropotao, stonjao in leto v daljavo. Na vsakoj postaji so prikap-čili nove vozove i lokomotive. Na vsakoj postaji so se vidile samo svetle kape, topovi, konji ji, bajoneti pešakov in zastave. Počasi je nas-tao lepi večer. Sunce se je razlejalo v široko rdečo zarjo, visiko na nebi so plavali mali ob-lački, pozlačeni okoli od zahajajočega sunca. Vlak je zdaj več ne pobirao lüdi i vozove na postajah, samo troso se je in leto naprej v to rdečo svetlobo, kak v morje krvi. Iz odprtoga voza, v šterom je sedo naš Jernej, s pognebin- 2 NOVINE 17 januara 1926. potrdo v nas vero v najsvetejše oltarsko svestvo. Bog, vsemogočen gospod vseh stvari, šteromi je pokorno vse, ka je na nebi i na zemli, šteri je s samov rečjov iz ničesa pozvao v živlenje jezere i jezere stvarenj, jeli nema vendar moči, da bi spre-menio krüh v soje najsvetejše Telo i vino v svojo najsvetejšo Krv ? Ali je ne tüdi očivesno pokazao svoje vsemogočnosti naj čüdeži denešnjega evangelija? I še nebrojnokrat drügoč, kda je po vodi hodo, kda je betežne vračo, gda je krüh povnožo i mrtve obüdjavao k živlenji, posebno pa, gda je sam od mrtvih stano ? Samo dobre vole i pravoga spoznanja je potrebno i vera v Kristusa Bogá je lehka, Zakaj Nikodem eden med pogla-vari pravi: »Rabi, Znamo, da si od Boga prišeo vučenik, Zakaj nibče nemre delati znamenja, štera ti delaš, či nebi bio z njim Bog« (Jan. 3, 2.). Izdelovanje falšnih penez. Cela Evropa je bila v novejšem časi pod velikim vtisom zavolo falsificiranja Penezni bank, štero so odkrili v veči mestaj. Pri nas so na podlagi najdeni jezerodinarski bank zaprli nekšega Mate Madoniča. Te je telko ovado, da so delali falšne peneze nekaj v našoj nekaj v ednoj sosednoj državi. V varaši Brinj so zaprli več nezaneslivi oseb, štere so povedale, da so banke delali na Nemškom. — V Zagrebi so zaprli tüdi nekšega Milana Javora, šteri je ovado, da je zakopao poleg kolodvora 67 dinarski jezerk. Te so i taki najšli. Povedao je nadale, da je več lüdi širilo falšne peneze i da so je dablali iz Nemškoga od Petra Javora, miljonarskoga vele-posestnika v Duisburgu. Naši detektivi so šli v Berlin. Od tam javijo samo telko, da so se pre-iskavanja popunoma posrečila. Banke so resan delali v Duisburgi. Mislijo, da je vodo celo delo Peter Javor, ki je doma iz naše države. — Zaprli so tüdi v Bielfeldu tiskarja Altmana i več naši državlanov. Dosta hüjše so falsificirali na Madjarskom. Ze več časa so krožile po Evropi falšne banke po jezero fancozki frankov. Nazadnje se je pa nizo-zernskoj policiji posrečilo dobiti krivce i taki se je spoznalo, da niti vodijo na Madjarsko. Pozvali so vogrske oblasti naj zasledijo hüdodelce. Nego peš-tanski policaji so se ne dosta zbrigali za celo za-devo. Nato je poslala froncoska oblast svoje policaje i uradnike v Budimpešto. Pa tüdi zdaj so štele vogrske oblasti zatajiti. Prancoska Vlada je ostro nastopila i potom se je začela cela zadeva odkrivati, štera je pokazala vso gnilobo madjarskoga notranjega položaja. Falšne banke so delali v državnoj tiskarni. Med krivci so tüdi velike osebnosti ; tak na priliko princ Windisch-graetz (Vindišgrec), honvedski minister, prosvetni minister, grof Karol Csáky i celo Horthy najvi-šišnji državni upraviteo je zapleteni v hüdodelstvo. — Po celom Vogrskom je postalo lüdstvo jako nemirno, ar de vogrska država morala plačati velko odškodnino francoskoj vladi. Tüdi je Vogr- ska zgübila vsako zavüpanje i spoštüvanje pri drügi narodaj. Zavolo nemirov je madjarska Vlada proglasila po državi obsedno stanje. Korenino je melo hudodelstvo pri drüštvi „Probujajoči se Madjari" (Ébredő Magyarok). Dvoje nakanenje so meli. Šteli so s falšnirni penezi slabiti nasprotne države, šteli so pa tüdi dobiti peneze, da bi nazaj postavili krala i pod njegovov oblastjov velko vogrsko državo. Nez-merno pa so s tem škodili svojoj domovini. Ali pa je Madjare še ne navčilo, kama vodi, či se v politiki ne spoštujejo bože zapovedi ? Prvle so jemali pravice vsem, ki so ne govorili madjarski, zdaj pa ščejo z nepoštenostjov nekaj dosegnoti. — Ka do denok zdaj pravili tisti zagriženi Madjari ki v Ameriki med našimi slovenskimi rojaki širijo to velko zagriženost. Volitve v delavsko zbornico. Vsaki volilec dobi prišestne dni kuverto z napisom »Glavnemu volilnemu odboru Delavske zbornice za Slovenijo«. Na kuverti de tüdi pri-keljeni »oddajni listek«, v kuverti pa Uradna gla-sovnica i beli listek. Prekmurski volilci dobijo svoje glasovnice od »Ekspoziture okr. urada za zavarovanje delavcev« v Soboti. Tisti, ki so nedale od Sobote kak pet kilometrov, do morali sami iti po gla-sovnico. Dobijo jo pri goriimenüvanom uradi, šteri je v hiši Prekmurske banke. Ki so pa od 5 kilometrov dale od Sobote, jo dobijo na dom. — Vsi delavci, ki si ščete svoj položaj zbog-šati, ki ste proti tomi, da bi za vaše pravice handlali miljonarski voditelje socialni demokratov i liberalcov, volite listo »krščansko so-cialnoga delavstva«, štere nositeo je Franc Ter-seglav, urednik v Ljubljani. Zastopnik za Slovensko krajino je Jožef Šerüga krojač v Murskoj Soboti. V prihodnjoj številki »Novin« se vam naznani, kak glasovnico napišete i komi jo date. Do tečas je ne pišite i nikomi ne dajte. Potüvajoče knjižnice. Nastopo je zimški čas. ki ponüja posebno kmetskomi lüdstvi priliko, da vzeme v roke lepe Slovenske knige i si išče v njih prijetno zabavo pa tüdi dobre navuke. Vnogi bi radi čteli knjige, pa si jih nemrejo küpiti, ar nemajo občem. Odbor podružnice Jugoslovanske Matice v, M. Soboti je poskrbeo za takše lübitele slovenski knjig s tem, da je ustanovio v Slovenskoj kra-jini 10 potüvajoči knjižnic. Vsaka knjižnica ma zdaj po 50 vezani knjig poučne i zabavne vse-bine. Imenik knjig i zapisnik za posojüvanje vodi vsikdi šolski upraviteo. Za knjige (kelko se zvoščijo), od vsakše po 1 Din pobira upraviteo samo od tisti, šteri prostovolno dajo. Da kem-več lüdi zazvedi, pri šterom upravitelstvi se vse dobijo knjige iz potüvajoče knjižnice, razglaša Odbor, da so takše knjižnice v Bodonci, na Can-kovi, v Dobrovniki, Fokovci, Gederovci, Grlinci, Kobilje, Križovci, Krog, Kuzdoblan, Markovci, Petrovci, Puconci, Sredica, Velki Dolenci, Vidonci (Kovačovci).— Pokrajinski Odbor Jugosl. Matice je oblübo, da šče broj potüvajoči knjižnic v ok-roglini Murske Sobote kemprvle povnožiti i dati lüdstvi na razpolago knjige preproste pripovest-ne i gospodarske vsebine. — Što se šče izobra-ziti, naj sega po knigaj, štere so nam posebno v zimskom časi najbogše prijateljice. (Vsakšo knjižnico, kde so sama dobre knjige i niedne ne pohüjšlive, bomo podpirali. Što šče za narod včiniti, mora predvsem delati za njegovo pošte-nost. Največ pohüjšanja pa se lehko širi z bož-nimi knjigami. Či de Odbor širio dobre knjige, pozdravlamo to dobro miseo i knjižice pripora-čamo, či ne, potom bomo znali varvati naše lüdstvo pred božnimi knjigami.) UREDNIŠTVO. GLASI. Murska Sobota. VI. razred na drž, real. gimnaziji je znova vpelani. Do staroga leta se je vršilo priglasüva-nje vsej tisti dijakov, ki so morali oditi na drüge gimnazije, kda so pred vsemi Sveci odpravili na sobočkoj VI. razred. Zvün ednoga so se vsi prvejšnji dijaki priglasili. V tom novovpelanom razredi se začne redno včenje 16. toga meseca. Bleki so se razširili med šolskov pa tüdi med mlajšov decov. Po nešterni krajej je nevar-nost, da bodo zavolo toga dečinskoga betega morali zapreti šole. Stariše opominamo naj se držijo zdravnikovi zapovedi. Brez pomoči i pazli-vosti starišov tüdi zdravniki nemrejo nevarnosti proti priti. Šolska ulica je v deževnom vremeni resan eden küp falata pa brozge. Čiravno bodi po toj vulici vsaki den do 300 dijakov pa večkrat T vnogo drügi lüdi, se nihče ne zbriga, da bi jo posipao. Deca prihajajo s premočenov obüteljov v gimnazijo i morajo v toj mokroti biti prek pol-dneva. Kelko zdravja se stem pokvari že v dečin-ski letaj. Apeliramo na merodajne faktorje, da kemprle včinijo, ka je potrebno. Osebna vest. Od tukajšnjega glavarstva je v Ptuj premeščeni vladni tajnik g. Anton Svetina. Slovenska Krajina. Knige ,,Hodi k oltarskomi Svestvi' se dobijo v Chicagi pri Denša Ivani, 2730 Arthington Str. Knige koštajo v leder vezane z zlatov obre-zov dolar pa pol, v platno vezane z zlatov obre-zov pa eden dolar. Z' tov cenov so plačani poš-tinski i vsi drügi potroši. Šmarnica. Čüje se, ka po ništernih gostil-nah v soboškom okraji točijo Čisto šmarnico. Znano je, ka je ta pijača grozno škodliva. To je tüdi vzrok, ka oblast brani saditi šmarnico. Či se nesmi saditi pa je škodliva, se ne bi smela točiti. Mi dobro Znamo, gde jo točijo. Či tiste krčme ne henjajo s tem, bomo mogli oblast na pomoč zvali. Ne giftajte lüstva. Tüdi deco giftajo. Stara navada je, ka dečkeci ništerne dneve med božičnimi svetki hodijo po »balažiči« ali »friškanji.« To naj bi bilo, ma svojo dobro stran. Vsega grajanja pa so vredni tisti darovitni vertovje pa vertinje, ki toj dečici davlejo žganico pa ešče je silijo, ka musaj piti. Dobro se njim vidi, gda se deca pijana ko-tajo prek pragov ali na cesti. Ne pomislijo, ka s tem delajo grozno škodo toj deci na düši pa na teli. Dajte njim raj par dinarov, ka si kupijo gvantec ali kaj za šolo. Velka Polana. Nevem, ka me je neslo 1. dec. 1925. v Polano. Pa mi ne žao. — Kak mi je znano je v Polani capredna državotvorna voditelica ali šolska upravitelica in je ne obesila zastavo na državni svetek. Kak je viditi, imajo drža-votvorni lüdje državo samo na jeziki, v srci pa mislijo popunoma inači. Či bi to napravo eden protidržaven, to je v Boga vervajoči vučitel, bi ga včasi preganjali, zato ka razdira državo. skimi junaki, so se vidile vesnice, sela in mes-teca, cerkveni törni, štrki na strehi, prignjeni kak klüka, stoječi zednov nogov v gnjezdi, vidile so se hiže i sadovnjaki. Vse je letelo mimo, pa vse je bilo rdeče. Vojaki so začnoli malo bole batrivno še- j petati med sebov gda so gospod korporal, po-loživši vreče pod glavo, zaspali s porcelanastov pipicov med zobmi. Poleg Jerneja je sedo Voj-tek Gzizdala, mladi kmet tüdi iz Pognebin. Skri-voma ga je dregno z laktom in djao: »Jernej, čüješ no!“ Jernej se je trdo obrno proti njemi z žalostnim obrazom i zijastimi očmi. — Zakaj gledaš kak tele nova vrata ali gda je v mesnico ženejo ? ... je pravo na tiho Gvizdala. — To je istina, da ti siromaček ideš v mesnico. — Oj, oj! — je zastonjao Jernej. - Se kaj bojiš? — ga pita Gvizdala. — Ka se pa ne bi bojao? . . . Zarja je postala ešče bole rdeča in Vojtek je vtegno roko proti njoj pa šepetao: — Vidiš svetlobo ? Znaš kaj to pomeni ? To je krv. Tü je Poljska gde se zdaj pelamo. zato takrekoč, naš kraj; razmiš? Tam daleč pa, gde se sveti, je Francija . . . — Pridemo skoro ta ? — Ti je tak velika sila? Pravijo, da je grozno daleč. Pa ne boj se. Francozi nam pridejo proti . . . Jernej je začeo stepati svojo pognebinsko glavo. Malo potem je pitao: — Vojtek ! Kaj je ? — Pa na priliko, kakši narod so te Francozi ? Na to Pitanje je Vojtekova vučenost vidila pred sebov globoki jarek, v šteroga je ležej bilo spadnoti kak ven prilazifi. Znao je samo toliko, da so Francozi Francozi. Nikaj je čüo od starejših lüdi, ki so pravili, ka Francozi vsakoga razmesarijo. Nego kak to naj raztolmači Jerneji, da bo znao kak lagojí so Francozi? (Dale.) 17. januara 1926. N O V I N E 3 »Slovenec«. Če smemo priporačati kakši političen list prekrnurskomi Ijüdstvi — zvün Novin — priporočarno predvsern »Slovenca«. "Slo-venec< je dnevnik za slovenski narod. List je krščanski i je vsigdar stao v brambi vere i pov-darjao, ka morajo krščanska načela vladati tüdi v politiki. V Prekmurji je »Slovenec" dozdaj bole malo razširjeni, in tüdi malo poznani. Ar brani pravice katoličanskoga slovenskoga naroda, ga vsem premožnejšim Prekmurcom posebno pa trgov-com toplo priporočamo. Posebi priporočamo ne-delsko številko, štera ma za prilogo 8 strani zanimivih slik. Naročnina za en mesec znaša 20 dinarov či vsaki den što šče meti. Nedelska iz-daja s prilogov pa košta za celo leto samo 80 dinarov. Mala Polana. V Maloj Polani pa je lekaj odila gledat nekša gospodična što dela 1. dec. 1925. da bi ga znan te tožila. Takšim gospodičnam Povemo, da tak nikdar ne dobijo lüdstva na svoj kraj. Da njim ne bo trbelo po vesi hoditi gledat, svetüjemo drügo pot. Napravite šolske slavnost iti pozovite tüdi odraščene lüdi, po tom razložite, kakšega pomena je državni svetek za nas in Zakaj ga svetimo. Te bote pa lehko pravili: Svojo dužnost sam spunila in mi ne trbej zmrzavatí po vesi. Dobro njemi je odgovoro. Dva prijate-la sta se pelala z vlakom iz M. Sobote proti Ho-doši. Med pogovorom sta prišla na politiko i vse ka je s tov v zvezi. Eden je grozno hvalo Madžar-sko grajao pa Jugoslavijo. Drügi eden čas poslü-ša potem pa pravi: »Znaš ka, prijateo, či ti je tak žao za nikdašnjo madžarsko mačijo, idi ta. Meni se to preveč noro vidi, či što nejde ta kam ga srce vleče. Idi, tam boš milijonar!" Patronatsko Pitanje v Medjimurji. Ništerna veleposestva bi se rada rešila dužnosti, štere jim nalaga cerkveno patronatstvo. Med njimi i med cerkvenov oblastjov je prišlo do poga janja i v teh pogajanjaj so veleposesta izjavila, ka so pripravlena dati cerkvam do 50 plügov zemle kak odküpnino. — Tüdi pri nas v Prekmurji bi bilo dobro, da bi se patronatsko Pitanje rešilo v to formo. Bogojina. Na den sv. trej kralov je naša mladina na skromen način otvorila pod streho spravlen novi drüštveni dom in njegov oder. Aka-demik Franc Bajlec je v uvodnom govori povdar-jao Veliki pomen zgojnega doma našoj mladini, štera je že pokazala svojo požrtvovalnost do svoje izobrazbe s tem, ka je zgradila novi d r ü š t v e-n i dom brez vsake tüje pomoči. Zatem je bila igra „Najdenček“ v splošno zadovolnost bogojan-ski občanov, ki so do zadnjega kota napunili dvorano novega drüštvenega doma. Dopisi. Hotiza. Dneva 8.-ga toga meseca so nas obiskali nar. poslanec g. Jožef Klekl. V stvarnomi mernom govori so nam razložili začasni agrarni zakon, toga par dobrih i največ slabih strani. Pazlivo i z odobravaojom smo jih Hotižanci pod vodstvom našega g. kaplana i župana poslüšali. Po govori so g. poslanec šli k Müri i tam po-gledali nevarnost, štera preti občini od Müre. Nevarnost leži v tom, ka je tok Müre samo 250 metrov od stare negdašnje strüge, v štero v ednom leti pride voda, če de tak metala notri voda, kak je lani. Če pa pride v staro strügo voda, sta občini Hotiza i Kapca popolnoma poplavleni. Po obiski pri Müri so g. poslanec sestavili v, šoli zapisnik na velikoga župana, šteroga so podpisali zastopniki občin Hotize i Kapce, v šterom so pro-sili, da pride na líce mesta državni inžener, šteri ugotovij stanje Müre i da se včini vse potrebno za regulacijo Müre. Črenšovci. Na trikralovo so nas obiskali ravnatel Martinišča, g. Jožef Rajdoha. Predgali so mesto betežnoga g. plebanoša od misijonskoga dela. Pri predgi so nam priporočali Martinišče štero je edno sveto misijonsko delo, i da bi da-rüvali za nje. Martinišče bo zgajalo mladino po želi Jezušovoga Srca i záto bodo darovniki dobili nepopisno plačo za svoje dare. Prosili so nas od vsakše düše 10 dinarov. To či damo vsi katoličanci v Prekmurji, Martinišče pod streho pride. Mi smo se radovolno odzvali njüvoj proš- nji i jim po vesnícaj, gde so nas sami obiskali, izročili — ki smo mogli — telkokrat 10 dinarov, kelko nas je pri hiši, šteri pa neso meli penez, so dali, kelko so prernogli i obečali, da dajo, gda bodo mogoči. Silili nikoga neso, nego lepo prosili i nabrali so več jezer dinarov. Nasle-düjte nas tüdi drüge vesi i fare. Gomilica. V Soboto, 9. januara, je bio pri nas delegat okrožnoga agrarnoga urada v Maribori, g. dr. Gregorovič. Pripelao se je od Lipe. Namen njegovoga prihoda je bio, da se pouči na lici mesta, na kakši način se vrši razodaja vele-posestniške zemle. G. delegat je poslühno i obe-čao pomagati vsem, šterim se je godila krivica. Črensovci. Dneva 9, popoldnevi se je pripelao k nam iz Gomilic g. dr, Oregorovič, delegat okr. agrarnega urada. Pri g. župani je poslühno vse pritožbe i na konci izjavo, da bodo vse pogodbe razvelavlene, ar so se zgodile. pri sklepanji agrarnim interesentom velke krivíce. — Od župana se je podao g. delegat k narodnomi poslanci, g. Jožefi Klekl. Kak smo zvedeli sta se g. delegat i g. poslanec razgovarjala o načini razodavanja veleposestniške zemle. G. delegat je pri g. poslanci znova izjavo, da so se, — kak se je osvedočo po izpovedanji interesentov — pri sklepanji pogodb istinsko godile krivice, zato se bodo — kak je to g. poslanec priporočao i ka je tüdi od ministra zahtevao — vse pogodbe v dolnje-lendavskom okraji, štere so krivično sklenjene, razvelavile. V sobočkom okraji proti pogodbam delegat nema pritožbe, ar najbolša (I. razred) zemla se trži za 6000 dinarov, najslabša pa za 1200 dinarov. G poslanec so se interesi-rali za naselitev naših ljüdi pri Dobrovniki za podeljenje zemle onim, šteri shajajo od slovenskih starišov, a so med Madjari i dobili so na oboje ugoden odgovor. Domača politika. Pašič je odišeo na zdravlenje i oddih, kak či bi doma vsi računi v redi bili. Vsi resni lüdje so sprevidli, da tak neide dale. Nihče nesmej nikaj brez Pašiča napraviti, on pa je skoro oepre-stanoma betežen. Zato ga Ščéjo na vsaki način odstraniti. V radikalnoj stranki vre. Zdaj se idejo šteri bi dobo v roke strankino Vodstvo. Finančni odsek dela dale i špara tam, kde ne trbe, kde bi se lehko kaj odtegnolo pa razsipavle. — V Ljubljani so meli velki protestni shod proti odpravlanji posredovalnic za delavce, nadzorstva dela i obrambi siromaške dece. Svetovna politika. Pod vtisom dogodkov na Madjarskom, štere smo na drügom mesti popisali, se je vsa politična javnost obrnola na Madjarsko. Le nekši mali do-godki so se zvršili. Albanija. Po nedavni volitvaj je dobo v roke vso oblast Ahmed beg Zogu. Opirajoč na to oblast se zdaj šče proglasiti za krala. Törsko. Rusko Vlada je sklenola pogodbe s törskov, Štera je napelana proti locarnskoj pogodbi. Te pogodbe so znamenje, da se ešče bojijo,, ka nebi države edna ovo napadnile. Pošta upravništva. Košic J. Pertoča. Doma so do 23. januara. Gda majo shode, te jih ne najdete doma. Sukič J. Boreča. Štiri brezplačne kalendare ste že davno dobili, šteri so bili pri tajniki v M. Soboti, edenajset za polovično ceno z pro-šenim čekom smo Vam pa „ po pošti poslali. Dravec Jožef Nedelica. Če ste pravočasno prosili, dobite tak, kak so oni drügi dobili. Dajte nam naznanje, gda i gde ste vložili svoje prošnje. A. Holsedl Gerlinci. 30 din. sprejeli. Hvala lepa! Kikec M. Sv. Jürij. Na lani vse vredi. Hvala za trüd i gorečnost, ka je število vaših naročnikov naraslo. Svoje vam ne bi trbelo plačati. Jul. Baligač. Zagreb. 50 dinarov sprejeli. Hvala na tom, ka ste više poslali. V novom leti dobite tüdi Marijin List. P. J. V. Dobili dar na Martinišče Bog plačaj! Ivan Lah Gerlinci. Karto dobili. Novine poslali. Ček še pride. Fr. Lukač. Gradišče. 415 dinarov prejeli. Duga je še 75 dinarov. Počakamo. Anton Kerec, Vidonci. Peneze dobili. Vse rešeno. GOSPODARSTVO. 1. Zrnje. 100 kg. pšenice 250 Din., ,, ,, žita 175 „ ,, ovsa 175 „ ,, „ kukorice 160 ,, 2. Živina. govenska: teoci: svinje v Zagrebi 1 kg. 16—18 D. 14 D. 20 Din. v Ljubljani ,, 16—18 D. 14 D. 20 Din. 3. Krma Sena m. 90—125 D„ slame m. 70—100 D. Zagrebečka borza, dne 30 decembra 1925. Amerikanski dolar, 1 dolar D 55*45 Schiling D 790 Čeho-Slov. krona, 1 K D 1'66 20 kronski zlat D 205 Francoski frank, 1 frank D 2•— Madjar. K. 100 (nova em.) D . 0 075 Švic. fran., fr. D 10-85 Talijanske lire, 1 lira D 2 25 Zürich: Dinar, 100 Din Šv. frcv 91525. Poslano. Vsem velespoštovanim svojim ggom. klijentom, prijateljem in znan-cem naznanjam, da sem popolnoma ozdravljen in da osebno vodim in obavim vse poverjene mi odvetniške posle in obravnave. Z odličnim spoštovanjem : Dr. FERDO ČERNE, odvetnik v Murski Soboti. Kmečka Hranilnica in posojilnica se je ustanovo v DOLNJOJ LENDAVI in TUR-NIŠČU obrestuje vloge po 8%, posojuje po 12%. Uradni dnevi ob nedeljah od 9—12-ih. O B J A V A. PREKMURSKA BANKA D. D. prej Muraszombati Takarékpénztár v Murski Soboti naznanja svojim vlagaleljem, da bo obrestovala od 15. januarja 1926 enotno : a) vloge na hranilne knjižice, katerih izplačilo se vrši glasom „določil o vlaganju in dviganju vlog": do Din 5000 brez odpovedi s 4% p. a. od " 5 000 do 10 000 proti odpovedi 15 dni " 4 1/2% »» » » 10 000 » 50000 » » 30 » » 5% » » » 50000 » 100'000 » » 60 » » 5 1/2% » » » » 100000 dalje » » 90 » » 6% » », ter b) vloge na tekočih računih pa s 6% pro anno. Vloge pod Din 100-— se gl. društvenih pravil sploh ne obrestujejo in so lastnikom vselej na razpolago. V Murski Soboti, dne 11. januara 1926. UPRAVA. 4 N 0*V PN E 17, januara 1926. Mali oglasi. GDA SE NOVA HIŠA z 4 sobami, kühinja i klet 5 plűgov zemlje v ednom falati, pri Sv. Jeleni pri Čakovci. Upita se naj pri ANDREJI ŽINIČ pri Sv. Jeleni. PONÜD1TE OBVEZNO : orehovino, kak zdrave trde hlode: gabrov, hras-tov, jesenov, javorov, topol, črešenj, lip, jos, staroznanoj tvrdki: FRANC KUPNIK, Podplat pri Rogaškoj Slatini, Slovenija. Küpüjem tüdi i pla-čam taki: kostanova drva za tanin ! K odaji je lepo posestvo 7 oralov zemlje, travniki, šume, gorice ino novo zidano postople. Nahaja se v bližini velike ceste v Buče-čovcih. Odam po jako nizkoj ceni. MARTIN STUHEC Kupetinci št. 8. Sv. Juri ob Ščavnici. ODA SE POSESTVO obstojéče iz velike hiše, gospodarskoga poslopja vse v najlepšem stani, Veliki sadonosni sadovnjak nasajen z lepim in rodovitnim drevjem, pet oraíov dobro obdelane ino vsejane zemlje, k tomi šče pripada lanski pov Sena in slama. Kupec se lehko včasi naseli. Posestvo leži v bližini sv. Križa in se zavolo odselitve včasi oda, po jako nizkoj ceni. Što šče küpiti, naj se zglasi v gostilni MAJER, Stara-nova vas. Štajersko. NA ŠAFARSKOM pri Raskriži je k odaji ali se da z arende lepo posestvo. K posestvi spada: gostilna, 3 i pol oralov zemle, vrt, 2 orala seno-žeti, velki sadovnjak, eden oral goric i en oral šume s hrastovinov za doge, podseke, deske itd. itd. Küpci naj se zglasijo pri VOZLIČ VIKTORI na Šafarskom. Mladoženci ! Snehe ! Za naküpivanje vsefele obleča i spodnjega gvanta pa Vam priporoča staroznana trgovina FRANC SERSEN v LJUTOMERU pri cerkvi. Tam najdete najvekšo zalogo vsefele blaga od najfalejše do najfinejše vrste po zvünredno nizkoj ceni i je popunoma nemogoče, da bi takše blago indri dobili falej, ali pa konči po istoj ceni. Posebno pa si lehko snehe zaberejo vsefele blago za svoje bele. Osvedočite se, ne bo Vam žao ! Podpirajte "NOVINE"! V Beltinci Podružnica udruženja vojnih invalidov poziva vse svoje člane in članice na svoj redni občni zbor, kateri de se vršo dne 23, januara t. 1. ob 13 uri v gostilni g. Huberja v Beltinci. DNEVNI RED. 1) otvoritev občnega zbora 2. volitev predsednika zbora 3. poročilo predsednika, tajnika i blagajnika 4. poročilo nadzornoga odbora 5. absolutorij 6. volitev 7. raznoternosti. Područnica v Beltinci dne 11. jan. za Odbor: ŠEBJANIČ tajnik. RENGEO predsednik. Slovenska banka d. d podružnica DOLNJA LENDAVA. plača najbolje dolare in zlate peneze Ovlaščena banka za trgovanje z de-vizami in valutami. Izstavlja izvoz-nikom uverenja in prevzema banč.-ne garancije. se novo zgrajena gostilna leta 1923. v trgu G. Radgona. 12 novo opremljenih sob za tujce, 2 opremljena lokala za gostilno, lokal za trgovino in skladišče, kuhinja, kamra, v vseh sobah električna razsvet-Ijava, ledenica, klet za vino, klet za zelenjavo, pralnica, soba za hišnika, huta, 4 svinjaki, vrt za zelenjavo. Gostilna je na najprometnejšem kraju 3 minute od kolodvora, v trgu je sod-nija, davkarija, pošta, carinarnica, pogranična policija, finančna kontrola meroizkušni urad, glavna zaloga to-baka, orožništvo, farna cerkev in bol-niška blagajna za zavarovanje delavcev. Cena 9100 dolarjev. Polovica lahko ostane v knižena. Vse natančno se izve pri MATIJA KOLER, Gornja Radgona, Jugoslavija. Naročnina ino oglasi se sprejmejo za „Novine“ pri ERDÖŠI BARNABAŠ, trgovci z papirom i igračami v Murskoj Soboti št. 180. poleg rimsko katoličanske cerkvi ino pošte. Píntarje ! Pozor! K odaji so sühe doge za menše i vekše lagve po jako fal ceni pri Gosp. FRANC KOFJAČ-i ključavničarji v Murski Soboti. v Črensovcih r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo ino svetek Obrestüje hranilne vloge (navadne) po 8%; vezane vloge proti šest mesečnoj odpovedi pod 5000 Din po 9%, vezane vloge od 5000 Din najviše pa po 9 1/2 % Vlog stanje je že nad dva milijona. Kmetski penezi se naj vložijo v kmetske hranilnice i naj slüžijo v hasek našemi kmetskomi lüdstvi. Zavüpajte nam peneze, za štero dobro stojijo naši kmctje z vsov svojov vrednostjov, ka večim sirotam je lejko posodimo na fal intereš. Amerikanci pazite! Oda se zavolo preselitve krasno posestvo kak slika kaže, vse novo zidano, doma veliki sadni ino zelenjadni ograček pa 12 plügov dobre zemlje. Oda: Rud. Horvatič pri Sv. Križi pri Ljutomeri. Odgovorni Vrednik: JER1Č IVAN, kaplan v Ljutomeri. Tisk: PREKMURSKA TlSKARNA v Murski Soboti.