Lelo xui, ss Velja po pošli: == Za celo leto naprej . . K 281— za en meseo „ • • » 20 za Nemčijo oeloletno . „ 29 — za ostalo inozemstvo . „ 35'— V Llobljanl oa Za celo iet< naprej . , 2a en mese „ I opravi pretenta neitCna s Sobota, izdaja. = s» celo lel ...... 7'— ta Nemčilo oeloletno „ B*— za ostalo Inoiemstvo „ 12 — dom : K 24--,, 2-, 1-70 Inseratl : Enostolpna peti t vrsta (72 mm): za enkrat . ... po 15 « za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ sa večkrat primerea pope at. Poročna mm iiitm. Mr iti: enos.olpna peiltvrata po 18 vla» ■■ Poslano) enostolpna petltvrsta po 30 vla. Izhaja vsak dan, Izvzemll o»« delje ln praznike, ob 5 url pop. Bedna letna priloga Vozu red. Iar CredniStvo |a v Kopitarlevt nlioi fttev 8111 Bokoplsl se ne vračalo; nelranklrana pisma ae ne bes sprejemalo. — Urednl&kega telelona stev 71 = Političen list za slovenski narod. Dpravnlštvo |e v Kopitarjevi ollol it 8. — Račaa postne branllnloe avstrijske il 24.797, ogrske 28.511, bosn. bero. it. 7563. — Opravnlikege teletona IL 188. Kaj to? Dunaj, 17. jan. 1914. Danes, v petek, je bilo v zbornici, vkljub temu, da ni seje, vse polno življenja. Celo več takih, kateri se redkokdaj pokažejo na Dunaj, je hodilo po zborničnih prostorih; morda so prišli po diete. Ob tej priliki pa naj povemo brez ovinkov, — in to naj velja tudi za Dalmacijo — da je treba pri izbiri kandidatov brezpogojno zahtevati, da je vsak vedno ob sejah navzoč. Ko bi jih bilo pri prvem glasovanju o osebni dohodnini par več za neizpromenjeni odsekov sklep, pa bi se cela reč drugače razvila. Zdaj se pa pogajajo semintja. Gosposka zbornica neče odnehati, zlasti srednja stranka je neupogliva. Krščanski socialci pa branijo svoje stališče. Stranke, ki hočejo finančni načrt, so sklenile to-le: Jutri v soboto se bo predlagalo, naj se sklepu skupne komisije pritrdi s pristavkom, da 1. 1914. ostanejo davčne postavke do 10.000 kron v se-išini, od leta 1915. pa tudi, če dohodninski davek znašal 118 ov kron. sli se, da bo vsota davka vedno o potemtakem ostane načelo go-zbornice v zmagi, dejansko se ?k pod 10.000 ne izpremeni. Zato da gosposka zbornica pritrdi .vanemu sklepu poslanske. Ju-ddne ima v ta namen sejo. ki agrarci zahtevajo Sturgkho-'o in med njimi se širi mnenje, jutri obstruirali tudi finančni rt. proračunski odsek se ne bo skli-dokler se ne reši finančni načrt, co bo potlej tega ne ve nihče. Morda še vse lepo izvozi. Prihodnji teden odločil. Za v soboto so bile pobotnice spisane; v četrtek se je s popolno ¿ovostjo trdilo, da bo državni zbor s n dnem odgoden. Danes niti ne motno reči, da bodo deželni zbori po 25. m. dobili časa za zasedanje. Hlapci v Iraku. Slovenski liberalci, mogoče ne vsi, ampak vendar po večini o sebi trde, da so izobraženi ljudje finih manir. Na zunaj kažejo fino maniro in oliko s frakom; kak- šna je pa njihova olika pod frakom, to je drugo vprašanje. Liberalnim gospodom ni dovolj, da blatijo slovensko katoliško stranko s škofom vred po svojih listih že do presedanja. Zdaj so se obrnili celo v bratsko Srbijo, in zatrjujoč Srbe svoje bratovske ljubezni in slovanske vzajemnosti so izrabili svoje slo-vanstvo za prav hud napad na škofa ljubljanskega in na slovensko in hrvaško duhovščino vobče, češ da so sami tuji privan-dranci, ki imajo nalog od vlade jugoslovanski živelj moralno ugonobiti in ga pripraviti kot lahko prebavno jed za nenasitne nemške želodce. Škofa slikajo kot razuzdanca, dobro vedoč, da to ni resnica, in da bi doma imeli opraviti s sodiščem, če bi to trdili v svojih glasilih. Boljši del korajže je liberalnim gospodom dobro znan in zato so se potegnili za srbski plot. Olika v fraku je res brez primere. Če se v privatni družini ljudje razpro, kar se tudi v liberalnih družinah mogoče zgodi, potem res olikani ljudje nimajo navade obešati zasebnih stvari na veliki zvon, ampak poravnajo svoje razprtije doma, med seboj. To zahteva diskrecija napram javnosti; seveda poznajo to lepo lastnost le oni ljudje, ki imajo kaj olike tudi pod frakom ali brez njega. Naša gospoda pa tega lepega pojma ne pozna in ne ve ali pa noče vedeti, da s priobčevanjem o vodiških čudežih in z napadi na duhovščino ne dosega onega uspeha, ki ga namerava. Slovenske »klerikalce« hočejo oblatiti, blato pa leti na vse Slovence sploh, in Nemci nikakor niso voljni delati od liberalcev za-željenih razlik med liberalnimi in klerikalnimi Slovenci, ampak pravijo: »So sind die Slowenen!« Ravno tako stoji stvar z razpustom »Slovenskega kluba«. Tudi ta razpust bi radi v srbskih listih na prav robat način naprtili klerikalcem in te srbski javnosti proglasili za najhujše slavofobe. Ali gospodje res ne vedo, da je treba vladi samo pogledati v srbske liste, da ve, pri čem da je? Toliko možganov bi imeli lahko tudi tisti ljudje, ki radi nosijo frak! Zdaj je 'predpust. O tem času tudi hlapci radi oblečejo frak, pa samo za — maškare! Ko bi liberalci hoteli sebe po svojem govoru in pisavi ceniti, potem bi pač spoznali, koliko so hlapci boljši od njih. Tiskarsko gifianle. Oklic stavkujočih tiskarjev prosi uva-ževanja in razsodbe občinstva. Tudi mi se pridružujemo temu apelu z dostavkom, da blagovoli cenj. občinstvo čim objektivnej-še presoditi stališče tiskarnarjev in pomočnikov. Od obeh strank pogojeni cenovnik obstoji dobrih 18 let in v tej dobi so se zvišale plače primerjajoč letos predloženi cenovnik ravno 60%. Pred 18. leti je znašala minimalna tedenska mezda na Kranjskem K 22.—, minulo leto K 31.—, v bodoče naj bi znašala K 35.—, poleg tega naj bi se pa še skrčil delavni čas za četrt ure in uveljavi — četudi ne obligatno — odmor za južino, ki znaša najmanj četrt ure na dan. Oglejmo si to diferenco pobližje! Podjetje s štiridesetimi tehničnimi močmi, ki jih povprečno uslužbuje »Katoliška tiskarna«, bi izgubilo dnevno 20 delavskih ur, to je letno 6000 ur, ozir. 727 delavnikov. Kje so poleg tega zelo pomembne koncesije pri strojih, kjer je bil doslej edini zaslužek — kje obligatni dopust? Omejilo naj bi se število vajencev, zvišale plače akordnim stavcem nad 25% — so številke, ki jih ne more utajiti noben dosleden kritik. Kljub tem zahtevam bi se pa ustvaril temelj za mirno poravnavo — da ne bi po-močništvo vztrajalo na zgolj njemu dostopni posredovalnici služb — kar znači pravcati absolutizem, spojen z brezobzirno diktaturo. Pri nameščenju tiskarjev ne imej gospodar nikakih pravic, zadovolji se s tem, kar ti posredovalnica milostno dovoli! Kvalifikacija je za reflektanta stranska stvar, da se le skrči število brezposelnih! Jeli novonameščenec stavljeni nalogi kos ali ne — na to se posredovalnica ne ozira. Tiskarničar plača dostikrat odrašče-nega »volunterja« z nadminimalno plačo. Obligatorična minimalna plača je torej z ozirom na posredovalnico ena izmed pre-pornih točk, nekaka uteha nevoljnim in nezmožnim delavcem, ki dostikrat izkoriščajo vidno v zadregi se nahajajočega ti-skarničarja s tem, da ob pomanjkanju delavskih moči službo sporazumno odpovedo in se ponudijo v enaki zagati se nahajajoči tiskarni, zahtevajoč seveda višjo plačo. V tem slučaju plača gospodar dvakratno šolnino. S tem pa nikakor ne rečemo, da se ta tiče našega domačega pomočništva. Nel Naše na Kranjskem vzgojeno pomočništva je večinoma v bistvu dobro, vestno, nekak darovit Guttenbergov naraščaj. Obvladovati so mora žalibog pustiti od centralne organizacije, ki ima pa zadnji čas poleg zboljševanja življenskega obstanka ves drug značaj — ona je avantgarda socialne demokracije. — Je-li na ta način mogoč razvoj tiskarske obrti? Celo obstoj ne! Najbolj ogroženi, kar tiče obstoja so Čehi. Ti so — uvi-devši njih stanovsko uničenje od strani pruskih tiskarnarjev — najvztrajneši v tem boju. Njih solidarnost je naravnost občudovanja vredna. Nemčija je preplavila s svojo industrijo poleg Avstrije tudi doma-lega ves Balkan. Le-ta izvaža nebroj tiskovin izven svojega državnega teritorija, medtem ko naša obrt in industrija ždita. Gledati moramo, kako nam tujci trgajo meso iz živega telesa — naročilo za naročilom. To so Čehi prvi uvideli kot najbolj ogroženi mejaši. Medtem ko so izpolnjevali češki tiskarničarji doma svojo obrt in jo tehnično visoko dvignili — so jih Nemci razočarali s konkurenco. Nemci iz raj-ha, stojači že itak na vrhuncu tehnike, so preplavljali s pomočjo ugodnejšega tiskarskega cenovnika vso Češko in nemško Avstrijo. Vsled tega pritiska so bile ogrožene južne alpske kronovine — in zadnji čas čutimo to sosebno Slovenci. Avstrijski nemški tiskarničarji, uvidevši, da je njih delokrog vsled konkurence iz »rajha« preozek, so se zagnali s podvojeno silo na jug. Njihovi agentje krožijo ne le po slovenskih mestih in trgih, temveč izsiljujejo po vseh boreh vaseh naročila. Na Kranjskem imamo tehnično zelo razvite tiskarne, ugleden litografičen zavod, tako, da se dela, ki nam jih odjedo avstrijski Nemci, z našimi proizvodi tehnično niti primerjati ne dajo; a koliko teh del so deležne kranjske tiskarne? Niti polovico istih ne ostane doma! Opazujte samo fakture naših trgovcev, kjer se bleste proizvajoče tvrdke: Honig, Blau etc. Naši trgovci so seve primorani naročevati od dunajskih tiskarn — ker žive od Dunajča-nov. Obstanek slovenskih tiskarn naj zavisi torej od listov in revij; edino ta »šport« nam preostaja. Kako plodonosni so pa slovenski listi, o tem vedo povedati LISTEK. Vprašanje. (Iz cikla Sibirske povesti.) Napisal L. Knud Fredrik. — Poslovenil Jaklič, Ko je Ivan Meredič premeril štiri korake dolgo razdaljo od okna do vrat že tisočkrat, se je vstopil pred vrata in pritisnil uho na ključavnico. Glasno in težko, kakor bi hoteli vzbudili celo poslopje, so odmevali enakomerni koraki straž po hodnikih, in to je Ivan Merediča čim dalje bolj jezilo. Kako je on črtil te samozavestne, ropotajoče korake, ki o tolkli težko podkovani po kamnitih ploščah, kakor bi oni vladali vesoljno Rusijo. Koraki so se bližali njegovi celici. Te korake je posebno dobro poznal; bili so rdečelasega Vasilija Persenobova, kateri je vedno zelo pazljivo gledal nanj. Ko bi mogel temu širokoustnemu tepcu zaviti vrat, to bi bila slast. Toda Ivan Meredič je bil premoder, da bi izdal svoje misli. Odkar so mu v Po-lonskem raztrgali hrbet s knuto, ker je bil ječarju zagnal v glavo lonec smrdeče god-le, od takrat ni ne z besedo, ne z obrazom izdal svoje misli in kaj občuti. Sedaj so se Persenobovi koraki ustavili pred njegovimi vratmi. Ivan Meredič je dobro vedel, kaj bo sledilo in naglo se je vlegel na ozko trdo prično. In že ie zarož- lalo okno v vratih in rdečelasi Vasilij je pomolil svojo glavo skozi, Ivan Meredič je zaprl oči, ker ni hotel z njimi izdati jeze in srdu, ki se je podil po njegovih možganih. »Zakaj že spiš, Ivan Meredič?« se je oglasil Vasilij Persenobov tiho in pridušeno. >;Stopi semkaj«, je nadaljeval, ko je Ivan Meredič začudeno odprl oči, »nekaj ti povem. Stopi no semkaj!.,, Ali morda poznaš?« In zašeoetal je ime tako tiho, da ga Ivan Meredič pri najboljši volji ni mogel umeti. Ivan Meredič je ostal miren na ležišču in se delal, kakor bi Vasilijevih besedi sploh ne umcl. Vedel je dobro, da je kaznjencem pod smrtno kaznijo prepovedano se pogovarjati s čuvaji; in čul je bil krik, kateremu je sledil strel, ker je stari kmet Petrov neprestano nagovarjal stražnika. In poleg tega rdečelasemu Vasiliju ni mnogo zaupal. Zato je bilo boljše. »Stopi no vendar!« je priganjal Vasilij Persenobov, »nimam dosti časa, ker moram dalje«. Koraki so se čuli po hodniku. Bil je poročnik Nikolaj Gregorovič. Predno je mogel Vasilij Persenobov zapreti okno, je že prihajal poročnik izza vogala. Stopal je naglo. Vasilij Persenobov je zaprl okno in pozdravil. »Kaj je pes govoril?« je vprašal častnik in pristavil je potihem: »Se ti zopet ni posrečilo ga napeljali k pogovoru?« Njegove oči so se zapičile v stražnikov obraz. Vasilij Persenobov je molčal, težko je bilo uganiti, ali iz zadrege ali iz premisleka. «Govoril ali še celo razsajal, tega ne; samo enkrat sem pogledal!« je naglo javil častniku, da je jetnik čul v celici, in potihem je pristavil: »Še vedno je nezaupljiv«. »Je že dobro«, je dejal na glas Nikolaj Gregorovič, a potihem je pristavil: »Tepec si, Vasilij! Zvedeti moram, če je ta Ivan Meredič kdaj poznal neko Olgo Meredič. Umeješ?! Potrudi se!« S tem se je obrnil in odšel s hitrimi koraki v svojo sobo, ki je ležala na koncu hodnika. Medtem ko je Nikolaj Gregorovič skrbno privlekel izpod postelje železno skrinjico, potem ko je skrbno zaklenil vrata, zagrnil okna, je pričel brskati in pregledati stare obledele papirje, je stopal Vasilij Persenobov z odmevajočimi koraki po dolgem hodniku in si ubijal svoje možgane z mislimi. »Kaj je hotel častnik od njega? Zakaj je hotel zvedeti, če ta Ivan Meredič pozna neko Olgo Meredič, in kdo je ta Olga Meredič. In če je stvar dobra r^i slaba, ki jo namerava Nikolaj Gregorovič s tem Ivanom Meredičem?« In ni si mogel podati jasnega odgovora in vedno bolj čutil, da ima Nikolaj Gregorovič drugačne misli od njega. In odločil se je storiti, kar se mu bo zapovedalo. Zopet se je bližal Meredičevi celici in šumne je odprl okno. Z ostrim očesom je pazil Ivan Meredič na vsako stražnikovo kretnjo, in ko je prvič dospe! na konec dolgega hodnika, je naglo potegnil izpod prične precej dolgo vrv in jo položil na tla. Segala je trikrat od okna do vrat, in nazadnje od okna do vai ter je merila samo osem metrov. In ko je Vasilij dospel drugič na konec hodnika, je stopil Ivan Meredič k oknu in z lahkoto potegnil dvoje železnih palic iz okna in ju zopet pritrdil. In ko je Vasilij Persenobov pogledal drugič skozi okno, je Ivan Meredič že ležal na prični in oči imel trdno zaprte; ker pa-sel se je na svojem zmagoslavju, in kmalu bo svoboden in nočna tema ga bo sprejela v svojo zaščito; in že je padal mrak v njegovo celico. »Ivan Meredič, je že proč«, je pričel Vasilij Persenobov. »Čuj me vendar, in stopi no semkaj, ker samo ti smeš slišati.« Ivan Meredič pa ni odprl oči in še ganil se ni. Vasilija Persenobova je skrbelo; ni vedel, kako naj izvrši dano povelje, če ne bo trdovratni jetnik pričel govoriti, >Ti stari osel«, je začel kričati, »Tepec, tepcc vseh tepcev! Ali meniš, da te bom požrl? S teboj moram govoriti. Ali ne razumeš tega? Lump ti, cigan!« Ves razburjen je naenkrat obmolknil, ker se je domislil, da je preglasno kričal. Udaril je s kopitom ob tla, da je glasno zaropotalo in z roko si je obrisal potne srage s čela, Ivan Meredič sc ni ganil; tiho in nepremično je ležal na prični, samo včasih je oprezno pogledal, in to zaničljivo, na razburjenega Vasilija Persenobova; a izdati se ni hotel, da je čul stražnikove besede, tem itak kmalu ne bo govoril več. Vasilij Persenobov je zaloputnil z oknom in pustil Ivana Merediča samega v njegovih mislih, Premišlal je. Torej bom moral pričeti drugače. Kar tako se bi prišel pri t«m lisjaku do cilja« vse slovenske tiskarne ozir. založniki brez razlike strank. Obstoječi boj med tiskarničarji in pomočniki ni lokalnega pomena, temveč gospodarski boj proti Nemčiji, ki grozi uničiti avstrijske producente. Od izida tega boja zavisi tudi nemalo eksistenc tiskar-ničarjev kakor tudi pomočnikov. Trenot-no zboljšanje mezde še ne pomeni eksistenco. Smer naših pojasnil je objektivna: Ako bode prodrlo pomočništvo s celotnimi zahtevami, bode le trenotno rehabilitirano. Tiskarničarji bodo primorani zvišati cene tiskovinam in listom, ali pa si s svojo organizacijo pomagati, kakor so to storili že kršč. socialci na Moravskem. Prizadeto bo potemtakem občinstvo. Trpeli pa bodo tudi stavci, ker kolikor manj bo dela, toliko manj mest za delo v domovini! Nove iznajdbe v liskirsivo. Iz Berolina prihajajo poročila o dveh iznajdbah, ki sta zanimivi glede na stavko črkostavcev v Avstriji. Prvo iznajdbo je patentirala družba brzostavnih strojev. Pri tej iznajdbi stavi stavni stroj samostojno rokopis in je črkostavec popolnoma iz obrata ločen. Rokopisa ne pišejo pri teh strojih uredniki ročno ali z navadnim strojem marveč s posebno izpopolnjenim pisalnim strojem, ki pa ne piše črk z barvo, marveč preluknja papir. Preluknjani papirji se utrde na navadni stavni stroj (lino-tipe ali monoline), ki se nahajajo zdaj v vseh večjih tiskarnah (tudi naša »Katol. tiskarna« ima 3 linotipe), na katerih se po elektromagnetičnem načinu tastura razkroji in se črke ali matrice same v vrsto postavijo. Novi stavni stroj ne prihrani samo stavca pri stavnem stroju, marveč dela tudi dvakrat hitrejše, kakor najspretnejši stavec pri stavnih strojih. En sam mož lahko nadzira šest stavnih strojev. Druga važna iznajdba so pa stavni stroji, ki stavijo inserate. Stroje, ki inse-rate stavijo, vporabljajo že več let, a stavili so ž njimi zgolj takozvana mala naznanila, ker so mogli staviti le takozvanih dvanajst kegelnatih točk. Znana Mergen-thalerjeva tvornica v Berolinu je pa zdaj izdelala stroj z dvema in s tremi skladišči za stavljenje inseratnega in akcidenčnega stavka. Ti stroji režejo akcidenčne in Irak-turne verzalije do 46 točk; torej šestkrat večje črke kakor so zdaj v časopisju običajne. Ker se lahko vporabljajo tudi kra-snotiiki in klišeji, se lahko na teh strojih stavijo najrazličnejši ir.serati. V Nemčiji že tri ali štiri tiskarne vporabljajo nove stroje. Liberalci in vodka a era. Neradi prijemljemo za pero v tej stvari. Pameten in resen človek si je že lahko naredil sodbo o tej aferi, zanj je vsa reč končana in gre naprej po svojih opravkih. Ne tako slovenski liberalci. Ti ljudje se boje, da bi se ta komedija položila ad aeta; zato pogrevajo dan za dnevom te stvari tako, da že liberalcem samim preseda. Vodiško afero so spravili v nemške, laške, češke, hrvaške in madjarske liste in blatijo naš narod pred vsem svetom. Slava jim! Zaslugam čast. Lahko reko s Prešernom: Beseda moja je posoda Tvojega imena; v nji slava se bo brala od naroda do Toda kako? Nobena pot se mu ni zdela prava. In ko je dospe! na konec hodnika, je naenkrat vedel, kaj ima ukreniti. Sklenil je stopiti k njemu prijazno in odkrito povedati naročilo in vprašal ga bo za ime — kako že, da, Olga Meredič. Vasilij Persenobov je naenkrat obstal in se Udaril ob čelo. Ali ni to čuden slučaj. Merediču je vendar ime Ivan, tudi, ali, in to morda sploh ni slučaj. Misli so se mu podile po glavi. Čutil je, da je zanj preveč. Kaj vendar ima njegov poročnik? Toda, kaj to njega briga. Dobil je povelje in to mora izvesti, drugega nič. S tem možatim sklepom se je bližal Ivanovi celici in odprl okno. Že iz navade je najprej pogledal na prično. Ali, kaj se je zgodilo. Prična je bila prazrta, a Ivan Meredič ... res, ta je sedel na oknu in skušal potisniti gorenji del te-leša skozi okno. Meredič bo vsak hip pa-cičl v globino. In tukaj se ne godi vse po predpisih. Okno ima vendar železno omrežje in palice, in kje so te? In k temu ne svne Wan Meredič meni nič, tebi nič svojo celice zapustiti in iti na izprehod. Ivan Meredič je vendar jetnik, katerega moja on stražiti. In konečno se je Vasiliju Persenobovu razjasnilo, kaj se godi; tudi vedel je, da tega 011 ne sme dovolili in spomnil se je za sredstvo, da prepreči to nakano. Dvignil je k oknu puško in vljudno zagi-zil': »Vrni se no, iega ne smes, pridi no s C! m1, a j, sicer bom moral ustreliti.« Toda Ivan Meradič ni odgovoril glasu, samo njegove temne oii so prosile in naroda Tvojega imena. Liberalci so dobro preskrbeli za renome vodiški sleparici. Johanca je sleparila, grdo sleparila. Ali nazadnje bo vendar škoda, ki jo je napravila, vendar majhna, manjša od njene glo-rije, ki jej jo liberalci pojo. Ker so liberalci že sprejeli ta slavnostni posel, naj nikar ne pozabijo tudi nase. Kako lepo bi se bralo v tujih listih o milijonih, ki so jih zapravili ljudstvu v »Glavni posojilnici«, kako lep kapitel bi se dal napisati o gospodarstvu na slavnem ljubljanskem magistratu! Kako bi občudovali tujci pornografijo, surovost in podivjanost, katero širijo liberalni listi med slovensko ljudstvo. Vse skupaj pa naj zavijejo v »Dan«, da bo zvedel svet, kako izgleda kultura slovenske liberalne inteligence. Liberalni listi so po svojih manirah privlekli v to afero na silno umazan način tudi cerkev, Slovensko ljudsko stranko in nekaj oseb in jim delali veliko krivico. V obrambo teh se oglašamo. Kaj ima neki cerkev s to rečjo opraviti? Ali nima ravno cerkev najstrožjih navodil proti prazni veri? Ali ne priča zgodovina, da je cerkev vedno od prvih začetkov preganjala praznoverstvo in nastopala z največjo strogostjo proti takim iz-rodkom v javnosti. Ali ni dalje ravno naš list prvi nastopil proti dogodkom v Vodicah in svetoval ljudem, naj se brigajo za pošteno versko življenje? »Slovenski Narod« dne 12. januarja je na infamen način napadel kranjsko duhovščino in jo ozmerjal s: »blagoslovljenimi goljufi, duhovskimi lopovi in sleparji, ki so krivi tega škandala«. Ali niso ravno duhovniki ljudstvo pred to žensko svarili in jo tudi sami razkrinkali? Lahko rečemo, da ni bilo ua Kramskem pet duhovnikov, ki bi v te produkcije verjeli! Liberalci se škandalizirajo nad naivnimi ljudmi, ki so hodili v Vodice. Resnica pa je, da niti vodiški občani povečini niso verjeli in da je večina ljudi sploh hodila samo iz radovednosti. Ali ni brezmejna hi-navščina, če se liberalci škandalizirajo nad tem, medtem ko imajo sami spiritistične seje, kličejo duhove in verujejo v spiritiste, hipnotizerje, somnabuliste in kaj vemo, kaj še vse. Ali niso ravno pred nekaj tedni vabili liberalni listi inteligenco na spiritistične seje in sestanke v liberalnih gostilnah? Ali jih vidite hinavce? Največjo krivico so pa naredili liberalni listi z Johanco vred umrli benedik-tinki sestri Josipini na Reki in pa ljubljanskemu knezoškofu. Pravijo, da je Johanco naučila slepa-riti pokojna benediktinka Josipina. Res pa je, da je umrla sestra bila pet let bolna, da zadnje leto sploh ni mogla s postelje, Z Johanco sploh ni prišla veliko v stik. Po-kojnica sploh ni mogla Johance zaradi njene lažnjivosti, oholosti in kljubovanja. Umrla sestra je sploh komaj tri dni pred svojo smrtjo zvedela o Johančinih produkcijah. In ta težko bolna, poštena in za večnost pripravljena sestra naj bi to sleparico takih stvari učila? Kaj pa ljubljanski knezoškof? Nesramno vzlasti napadajo ljubljanskega knezoškofa. In kaj je ta zakrivil? Okoli božiča 1912 ga je dober prijatelj pismeno prosil, naj poskrbi, da bi Ivano Jerovšek, ki je doma iz Vodic, pa je sedaj na Reki in se kaže zamaknjeno, sprejele reške benediktinke v samostan in bi mogla tam mirno in tiho živeti. pri tem so bile tako grozne, da je Vasilija obšla smrtna zona. A kljub temu ni smel dovoliti. Ivan Meredič j e poskušal potisniti svoje telo skozi okno. Samo, da bi že enkrat bil na tleh, potem ga že ne bodo nikdar dobili. Zunaj je bila že gosta tema in v bližini je vedel za varno votlino. Samo da ta tepec ne bi še streljal. Meredičeva glava je ravno izginila iz okna ali boljše, hotela je izginiti, ko je počila Vasilijeva puška in bliskoma je izginil jetnik v globino. Za hip je obstal Vasilij Persenobov okamenel na mestu. Sedaj je ustrelil ubožca. Ivan Meredič je bil mrtev, in sedaj ne bo mogel izvršiti povelja. A dolgo časa ni mogel premišljevati. Koraki so prihiteli od vseh strani k njemu. Vprašanja so padala na vprašanja. Tudi poročnik je stal pred njim. Nikolaj Gregorovič je bil ravno prekinil pismo, kojega ogovor se je glasil: »Ljubljena Olga! Upam, da sem prišel na sled Tvojega pogrešanega brata«, Nik. Gregorovič je vpraševal Vasilija, da se je temu vse mešalo po glavi. In sedaj ne bo mogel izvršiti dane naloge. Naenkrat se je zgrudil Vasilij Persenobov pred noge svojega poročnika in omedlel je. Nikolaj Gregorovič je odšel s počasnimi, negotovimi koraki v pisarno, in njegovo ljubezensko pismo je vsebovalo tužno sporočilo. Kajti v jarku pod zidom so našli rs1 rešenega Ivana Meredičn, ------Ker je meseca januarja imel opravilo kliau Reke, je sporočil benediktinkam in .«»Johanci«, da pride na Reko v tej zadevi. Hotel se je pa tudi prepričati, kaj je na 'dtvferi dobro vedoč, da sama po sebi je za-zaitfaknjenosl z ranami na telesu sicer mogoča, toda da so se pri tem dokazale največkrat grde goljufije. Pride v soboto. Čudno se mu je zdelo, da je v tem nenavadnem dnevu in ravno ob uri njegovega prihoda »Johanca« v zamaknjenosti krvavela. Zdelo se mu je, da je tO umetno narejeno. Poklical je več oseb, ki so jo pogostokrat opazovale. Kar so mu pripovedovale o njenih vizijah, za to se ni zmenil. Vedel je, da je v tem oziru bujna domišljija še svetnike prevarila in se od cerkvene oblasti niso priznale. Kar so mu te osebe pripovedovale o trpljenju, krvavenju in ranah trdeč, da so vse natanko videle, si je zapomnil, misleč, kdo ve, če je res! Šel je nato k benediktinkam za njo prosit želeč, da bi jo sprejele v samostan, pa se tako umakne svetu in se pozabi. Benediktinke so prošnjo soglasno odbile, češ, ona laže in goljufa. Tudi oo. kapucini so Presvetlega pred njo svarili. Vrnil se je nato v Ljubljano. Nekoliko časa pozneje jo je pripeljal neki slovenski pek v Ljubljano rekoč, da se želi umakniti iz Reke in bi rada mirno ostala doma, morda v župnišču vodiškem, dokler si ne bo izprosila sprejema k benediktinkam, kamor srčno želi. Ne še prepričan, da goljufa, je pisal knezoškof gosp. župniku, naj jo vzame v župnišče za nekoliko časa. Nji pa je naročil, naj o določenem času pride v Ljubljano, da bo v Leo-nišču pod nadzorstvom sestra in zdravnika kake tri tedne ostala in se dokaže, ali je dogodek resnica ali prevara. Ta ga pa je silno prosila, naj je ne sili, češ, da jo je že na Reki natanko pregledal dotični zdravnik po želji senjskega ordinariata. To je bil vzrok, da je zahtevo opustil in »Johanco« poslal nazaj v Vodice. Pisal pa je v Senj, naj pošljejo izjavo zdravnikovo. Poslali so jo. Zdravnik opisuje, kar je videl: Kri z glave po licih, kri na levi strani pod prsmi, kri na nogah; kri je zares kri; toda rane ni nobene; kri da priteka iz luknjic v koži. Zdravnik doda, da si tega krvavenja ne ve razlagati. Da bi se stvar pojasnila, se je peljal v Vodice dvakrat ali trikrat. Pri svojih obiskih ni nič posebnega opazil. Le pri zadnjem je za krvavenja njeno obnašanje bolj natanko opazoval in opazil neke precejšnje nespodobnosti, iz katerih je sklepal, da tukaj kaj nadnaravnega ni mogoče. Med tem časom je imel birmovanje, pot v Lurd, katoliški shod in v septembru zopet birmovanje in se s to vodiško zadevo ni več pečal. Kar mu sredi septembra še ob potovanju birmanjskem piše dr. Valja-vec, Salezijanec, kako je goljufijo odkril. Laž je torej, da so se »ti škandali odigravali po naročilu škofa samega v vodiškem župnišču«. (»Narod« 7, jan.) Laž je, da je rekel knezoškof ljudem v vodiškem župnišču: »Ljudje božji, ali ste že videli kdaj tak čudež«. (»Narod« 7. jan.) Laž je, da je rekel knezoškof Johanci, ko ga jc prišla prosit v Ljubljano, da bi ljudem prepovedal dohod k nji v Vodicah: »Naj hodijo, včasih pa le nuca.« (»Narod« 7. jan.) Laž je, da je »Johančine švindlarijc v Vodicah insceniral škof Anton Bonaventura« (»Narod« 7, jan.) Laž je, »da škof ni dovolil, da bi Johanco preiskali zdravniki strokovnjaki v Leonišču«, (»Narod« 12. jan.) Laž je, »da je pisal škof Johanci nič manj kakor 16 pisem, v katerih jo je bodril k vztrajanju v njenem svetem delu«. (»Narod« 12. jan.) Laž je, »da je vodiška afera delo škofa Antona Bonaventure«. (»Narod« 12. jan.) Laž je, kar piše »Alldeutsches Tagblatt« o pismu knezoškofa na vodiškega župnika: »die Untersuchung hat die übernatürlichen Eigenschaften des Mädchens ergeben«. Laž je, da bi bil knezoškof daroval Ivani 7000 K, res pa je, da ni dal niti vinarja. Iz informacij, ki smo jih dobili, sledi jasno, da je bil ljubljanski knezoškof vedno proti temu, da so zahajali radovedni ljudje v Vodice; Johanci ni nikdar pisal nobenih pisem, še manj, da bi bil trdno prepričan o njerem »trpljenju«. Imel je pred sabo dve zdravniški izjavi, iz katerih pa ni mogel priti do jasnosti o celi zadevi. Sam je delal na to, da se stvar strogo preišče in dožene resnica. Dotlej je pa čakal. Edina njegova slabost je bila prevelika dobrota, katero so tudi liberalci že večkrat izrabili. Dekle je imel za prepošteno kakor da bi mogla take sleparije inscenirati. S tem smo končali vodiško afero in jo na vse strani dovolj objektivno presodili. izpred sli®. Ru&uinn — (JoHjeva kazenska zadeva pred vsklicnim sodiščem. Kakor znano ie dno 14. t. m. vzkie-110 sodišče v Novem mestu vzklic župana Rosmana v negovi kazenski zadevi radi razžaljenja čnsti proti Gollji kot neutemeljen zavrnilo in ootrdilo raz- sodbo okrajne sodnije, s katero je bil Golia prestopka razžaljenja časti na obtožbo Rosmanovo oproščen. Kdor je videl po razglasitvi razsodbe kisle obraze in dolge nosove mestnega župana Rosmana in njegovih mnogoštevilnih pri razpravi navzočih privržencev, temu se je nudil prizor za bogovo. Pred razpravo vže zmage pijani in gostobesedni, so jo odkurili iz sodne dvorane brez besedi in tiho, pregleclovaje drug drugemu kisli obraz in dolgi nos. Ti kisli obrazi in dolgi nosovi so vzbudili pri njih ogorčenje, o kateremu so mnogo znali povedati v gostilni zasebnega obtožitelja, župana Rosmana. Tu je povzel besedo župan Rosman in na dolgo in široko je pripovedoval o višjih močeh. Te višje moči so se pa kmalu pokazale. Iz dolgih nosov in kislih obrazov so se vsled višjih moči kralja alkohola začele porajati pozno v noc opice, ki so se drugi dan prelevile v hudega mačka, katerega je vsak skrbno doma čuval. V svojem dolgem govoru je župan Rosman samo eno okolnost pozabil omeniti, da se je na razpravi dognalo, da se župan Rosman vedoma in nepoklican vtikal v uradno poslovanje vladnega zastopnika, da je na nedopusten in nedostojen način grajal privadi bo žandarmerije, o kateri je dobro vedel, da jo je pripeljal vladni zastopnik, na nedopusten način ugovarjal potrebi privedbe iste, in se končno na tozadevni opomin vladnega zastopnika začel celo z njim prepirati. Potemtakem je umljivo, da je bil vladni zastopnik v obrambo avtoritete naravnost prisiljen najenergičneje nastopiti proti županu in da tudi sodišče ni moglo biti drugačnega mnenja, in je bilo torej oprostilno razsodbo potrdilo. Slovensko gledišče. »Gospod senator« se je igral pod naslovom »O ti tasti«. Igra je taka, kot jih je na stotine, a kdor se hoče nasmejati, naj si ogleda reprizo. Režija je bila prav vestna in tudi tempo je bil pravi. Izboren je bil Povhe, ki je nastopal res salonsko in umerjeno. Bil je vseskoz karakteren v igri in govorjenju. Pečkov senator je bil zanj prav dober in kot skoro začetnik je ugajal mestoma ce1© strožjim zahtevam. Mit-te'bacha ie igral Šest, mestoma dobro, mestoma začetniško, a poznalo se mu je vse skozi, da si prizadeva. Bukšekova Agata je bila prav čedna in njena pusta blondu ka iz prvega dejanja mi je ugajala prekomerno. Štefanijo je Juvanova igrala zadovoljivo, a ob^kla jo je kričeče neokusne Gjorgjevičeva je bila pikantna v igri in šik v toaleti, Skrbinšek prav čeden v svoji epizodi in Grom čeden. Gledališče je bilo srednje zasedeno. Radi bi imeli, ako bi se repriziral »Oče« in »Zemlja«, a tudi »O ti tasti« bo vsem onim, ki jim ni za literaturo, vdrugič prav ugajala. Schnitzier je naturalist dunajske šole. Dominanla njegove umetniške potence je Eros in Tanatos, kostum sentimentalnost. 1 rizvok njegovih akordov je ironija, melanholija in spolna vzhičenost. Schnitz^r je pesnik tipičnega dunajskega »sladkega dekleta« in »razmerja z razstankom«. Njegova eleganca in duhovitost mu je odprla dunajsko dvorno gledišče, kjer je doživelo »Ljubimkanje«, 8. 10. 1898 primijero. Prvo de ,anje ¡e literaren biser intimne umetnosti, potenciran tip Schnitzlerjeve stroke; drugo je banalno; tretje pa se steče kot je-lika. Solzava omaka je preveč vsakdanja, da bi se nam dopadla. Sicer pa je de'o vredno, da se je napisalo že radi prizorov v Fricovem stanovanju. Pri nas je ugajalo tistim 70 ljudem, ki od pol osme do pol 11. ure niso bili v kinematografu. — Schla-gerjeva Mici - Juvanova je bila v 2. in 3, aktu slaba, če ne že neokusna; a v prvem jc bila sijajna, Absolutno in re'ativno naj-bolja cd vseh — njen demimondski nastop, lice brez individualnega izraza, njena pijanost, sentimentalnost in razposajenost so bili naravnost umetniške potence. — Skr-binškov Fric je bil prav dober, samo preveč karakterno igran je premalo izčrtal mladosv.no lahkomiselnost. Najbolj mi je ugajal v prizoru z Danilom in koncein prvega dejanja, slovo je igral prepatetično in pri večerji je bil premalo raztresen. — Šestov-Teodor je zadel skoro vseskozi ciničen ton svoje vloge, proti koncu igre pa, kjer je levu zmanjkalo plena, ¡e bil slab. Bohemski ton prvega dejanja pogodil vseskoz in znal prinesti vse tjavendan povedane arognnce in bonmote docela umerjeno in še ce'o za rutiniranega igralca brezhibno. — Kot Kristina je gostovala gdč. Ruža Božinska. Njeno igranje je zmes čudovite zrelosti in začetništva; njena osebna nota trpeča in tiha udanost, ki pa odpove nri tragičnih fckcentih; njero znanje ni več snmo hoten;e, a vendar še ne dosega cilja. Tiho srečo ie zadela povsem, slutr 3 so ,fiovori'e o doživljanju vloge, ko^ec i' 2 pa je začela s fortissimo in ni mogla v dol- siev. gi sceni več stopnjevati. Tako je dala kul-rainacijo na začetek in za konec ni imela več novih sredstev. Scena ob klavirju (I), slovenec, dne 17. januarja 1914. vec novin sreusiev. ~~ -------i- i-j« odhod na sestanek (II). pogovor z otrokom (III) in njen krik »Fric« pa so se mi utisnili v spomin kot docela dovršena mesta. Glas gostinje je prijeten in mehak kot žamet, njen nastop simpatičen in brez afektira-nosti. Če gre za angažma, je Božinska veliko boljša kot Winterova. — Weiringa je igral Borštnik tako kot zna pač samo on, Binderica-Bukšekova je zadela docela ton svo e vloge. — Režija je prav vestno funkcionirala in tempo prvega dejanja je bil vzoren. — Na to se je igrala brez potrebe za izpopolnitev večera »Satanova maska«, kjer imata Skrbinšek in Bukšekova svoji ■paradni vlogi. — V gledišču je bilo mraz. A. R. Idrijske novice. — Župni upravitelj č. gosp. Ivan Mrak umrl. Danes v soboto zjutraj ob pol 5. uri je umrl župni upravitelj v Spodnji Idriji č. g. Ivan Mrak. Pogreb bo v ponedeljek dne 19. januarja ob 10. uri dopoldne. i Naš glavni trg je sedaj zelo razsvetljen. Neka firma je ponudila za mesec dni zastonj svojo novo iznajdbo, da se vpelje med občinstvom. Na visokem kolu je nevelika svetilka, ki daleč na okrog močno sveti. Zelenkasta luč ni posebno prijetna, a izdatna jp. Bode li kaj naročnikov radi tega dobil, še ne vemo. Vsakteri se namreč boji, ker se nove mašinerije tako rade pokvarijo. Čim bolj je umetno, tim prej se kaj pokaži, in sedaj pa išči sveta okrog, da ti zopet v tir spravi. Monterja pa tako ni blizu. i Edbin Kristan je imel pretečeno nedeljo rudarski shod. Zastopstvo se bode volilo v rudarski odbor. Sodruge je močno naganjal, da morajo le rdeče voliti. Pred kakimi šestimi tedni je imel tudi tu shod za volitve v deželni zbor. Takrat je tudi Edbin svoje privezoval, da morejo voliti vse drugo, samo klerikalce ne. Oni imajo gotovo večino in zato je potrebna na vsaki način kon trola, da se katoličani ne prevzamejo. ¡Vedel je, da bode tam zadosti kontrole, saj bodo veleposestniki sami liberalci in iz mest hode tudi nekaj zastopnikov liberalne baže. V tem odboru imajo pa socialni demokrati vse glasove, a tu ni treba nič kontrole. To so že na shodu spoznali nekateri poslušalci, ter delali na tihem svoje opazke, a na glas se niso upali povedati. Kajne g. Edbin, kakor bolj kaže, take se pa govori. Samo to naj si zapomni, da se Idrijčani kmalu naveličajo farbarij. Svoje dni je bil Rinaldo vsegamogočen, za njim je prišel Tonče Kristan, ki je par let imel neomejeno gospodarstvo nad sodrugi, sedaj so mu zoprna tla v našem mestu. Koliko časa bodo Edbina klicali? Najbrž bo še prej opravil kakor njegova prednika. i Telovadni odsek »Orel« napravi javno telovadbo v nedeljo v Dedičevi dvorani. Nastopi naraščaj in že znani telovadci. Somišljeniki podpirajmo jih! Dnevne novice. -f- Biserno-mašnik stolni prošt Janez Sajovic. Dne 15. jan. je minulo 60 let, odkar je bil g. Jan. Sajovic posvečen za duhovna. V nedeljo 18, jan. t. 1. ob 10. uri obhaja mil, g. prošt v ljubljanski stolnici slovesno svojo biserno mašo. — Mil. biserno-mašniku, ki krepko nosi breme poznih let, ob tej slavnostni priliki najiskreneje čestitamo kot vzornemu duhovnu in domoljubu, našemu zvestemu sotrudniku, ki mu še v teh letih ni zarjavelo pero, želeč, da ga nam Bog še dolgo ohrani v svoji milosti in ob krepkem zdravju. -j- Hrvaška zastava pozabljena. Na Reki se ob priliki slavnosti, ko se spusti v morje dreadnought »Szent Istvan«, vije na stotine zastav, samo hrvatske ni med njimi! In vendar je Reka po zakonu še danes mesto hrvatske kraljevine, v avstro-ogrski mornarici služi večina hrvatskih sinov in v slučaju vojske bodo prvi, ki bodo šli na jugu v boj, hrvatski polki. Če se reče, da so tega Ogri najbolj krivi, se jim dela nekoliko krivica, zakaj Ogri ne bi ničesar mogli, če ne bi tam, kjer bije srce cele države, Hrvatov pustili vedno na cedilu in sicer v zahvalo za to, da so za to državo krvaveli in s svojo krono iz proste volje ovenčali glavo Habsburžanov, In zdaj naj kdo pride in se čudi iredenti na jugu. — Poslanec Graienauer jc bil na levi roki že vdrugič operiran, — Zimski šport na Bledu. Z Bleda f-e nam poroča, da je tarnošnje jezero popolnoma zamrznilo, tako da sc bo že v nedeljo brez skrbi drsalo. — Smrtna kosa. Na Viču je umrl v četrtek zvečer Jernej Sever, delavec v tobačni tovarni. Pokojni je bil marljiv član društvene godbe. Kot prvega pokojnika izmed društv. godbe, bodo tovariši godci spremili pokojnika z godbo k zadnjemu počitku. Pogreb bo v nedeljo ob pol 4. uri popoldne. R. I. P. — V petek popoldne je pa tudi na Viču umrla 84-letna Uršula Belič (Jernejev-čeva). — »Novi čas« se za čas štrajka tiska v Pazinu v tiskarni »Tiskovnega društva«. — Slovensko katol. izobraževalno društvo v Hrušici uprizori v nedeljo, dne 25. januarja ob 4. uri popoldne v »Našem domu« narodno igro s petjem »Krivoprisežnik«. — Iz Tržiča. Hranilnica in posojilnica v kaplaniji je zaključila račune za lansko leto. Iz teh je razvidno, da je bilo prometa čez 561.000 K. Koncem leta je bilo vsega vloženega 383.998 K 63 v., za 38.788 K 11 vin. več kot 1. 1912. Izposojenega denarja je bilo 252.331 K 3 vin. — 25. jan. ob 4. uri popoldne bo občni zbor društva sv. Jožefa. — Socialni podučni tečaj pri Sv. Lovrencu na Drav. polju bo v sredo dne 21. jan, 1914 v društveni dvorani. Predavatelji gg.: profesor dr. Hohnjec, prof. dr. Ko-vačič in drugi, — Strašna burja po Vipavskem. Kakor nam poročajo, jc tc dni zadobila znana vipavska burja posebno oblast nad celo dolino. Malokdo se upa izpod strehe in tudi poštni avtomobil, ki vozi od Gorice do Postojne, je te dni kljub temu, da ima za burjo posebne protiuteže v teži kakih 30 kvintalov moral odjenjati pred silnim vetrom. Od Šentvida dalje proti Razdrtemu avto ni mogel več užugati burje in zato se je raje vrnil lepo ponižno nazaj proti Gorici, — 60,000 delavcev je v Clevelandu v Severni Ameriki brez dela! — Beda slovenskega delavca. V Krško pristojni delavec Kurent je zadnji čas s svojo ženo in petimi otroci živel v Budimpešti. Zaslužil je silno malo in v družini je vladala velika beda. Končno je zgubil delo in sklenil oditi v domovno občino. Ker ni imel sredstev, ga je železnica brezplačno prepeljala v Zagreb. Tu pa se je hudo je-tični ženi stanje tako poslabšalo, da so jo morali z rešilnim vozom prepeljati v bolnišnico usmiljenih sester. Z njo vred so v bolnišnico odpeljali tudi petere otročiče, ki so bili od lakote in mraza čisto oslabljeni, Kurenta so odpravili v domovno občino, — Goljuiivi cigani, V Kočevju so aretirali cigansko tolpo imenom Weinrich, obstoječo iz šest glav. Goljufali so po topli-škem in gor. poljskem kraju. Dali so si menjavati papirnati denar za kovan in pri tem sleparili. Pobrali so tudi več kuretni-ne, če so jo pri hiši dobili. — Uboj. 20-Ietni Fr. Habjan iz Treb njegorice in 18-letni Fr. Miklaučič sta se dne 6. t. m. malo sporekla in stepla. Miklaučič je prijel Habjana za usta in ga z nožem dregal, kamor je priletelo. Zadal mu je smrtne poškodbe pod levo pljučnico, levim 4. in 5. rebrom, levo lopatico in levim zapestjem, ter desnim in 4. rebrom. Zabod-Ijaj med 4. in 5. levim rebrom bil je predrl osrčnik in srčno steno; Habjan se je zgrudil in vsled izkrvavenja umrl'. Vzrok — alkohol. Podružnica slov. plan, društva v Kranju ima svoj redni občni zbor dne 28. januarja t. 1, ob pol 8. uri zvečer v bralni sobi »Narodne čitalnice v Kranju«. — Nova ladja. Te dni bo po končani kolavdaciji priplul v vojno luko Pulj v reški ladjedelnici izgotovljeni 800 tonski rušilec »Lika«, katerega bodo takoj uvrstili v eškader. To je četrti rušilec te vrste v naši vojni mornarici. — Tiskarsko gibanje. Pogodbo s pomočniki je doslej podpisalo v Avstriji 283 tiskarn, kjer je zaposlenih 3420 pomočnikov in 847 pomožnih delavcev. Stavkujočega tehniškega osobja je pa še 13.000. — Sibirski mraz v železniških vozovih. V vlakih, ki vozijo proti gorenjski je tako hud mraz, da potniki in delavci, ki se vozijo zvečer, prezebujejo v kupejih kakor na prostem. Ne vemo ali železniška uprava tako štedi s premogom ali kaj ? — Gorjanec ponesrečil v Ameriki. Iz Forest City Pa poročajo: Meseca decembra je prišel sem Jakob Poklukar, doma iz Spodn. Radolne, fara Gorje pri Bledu. Bil je komaj tri tedne v Ameriki, ko je šel od ponočnega dela proti domu ga je na poti prijel vlak ter ga grozno razmesaril. Prepejali so ga v bolnišnico, kjer je po preteku treh dni v strašnih mukah umrl. V Ameriki zapušča ženo s tremi nepreskrbljenimi otroci. — Strašna smrt. V Denverju Colo v Ameriki je Jožef Govednik, doma iz Lokvice pri Metliki na potu z veselice domov zašel pri neki tovarni v kotlino, kamor se steka vroča voda. Drugi dan so ga našli v tej vodi utopljenega, oziroma popolnoma kuhanega. — Poročena sta bila danes v Zagorju na Krasu g. Josip Moženič, c. kr. sodni uradnik iz Trsta in gospodična Valentina Koreu. Čestitamo! Zima v Pulju je te dni tako huda, da že nad 20 let ne pomnijo take. Ob večerih piha ledena burja, ki je nosila sneg, da so se za ograjami in plotovi napravili zameti. V Pulju je naneslo nad 20 cm snega. Zimo čuti zlasti revno delavstvo. V Pulju je namreč v malokaterem stanovanju peč, pa tudi pravih štedilnikov ni. Ognjišča imajo le za kuho, a so tako urejena, da sobe sploh ne segrevajo. Drugod po Istri je pn. seveda š« hujše. V četrtek se je celi dan po vseh puljskih mestnih ulicah mladina drvela in se kepala. V Pulju je mnogo šoloobveznih otrok, kateri še dosedaj niti snega poznali niso. Sankališče na Lancovem pri Radovljici je vsled novopadlega snega lzborno m upamo, da ga posetijo vsi oni sankači, ki se hočejo navžiti čistega. gorskega zraka in preživeti nekaj uric v pravi zimski pokrajini. Zbirališče sankačev v znani gostilni 1. Derniča na Lancovem, streljaj od sankališča. — Sneg in burja v Trstu. Iz Trsta poročajo: Takega dneva, kakor smo ga imeli v sredo dne 14. t. m. v Trstu, stari ljudje ne pomnijo več let. Mraz je dosegel —7 stopinj. Ponoči je bila hitrost burje celo 112km na uro — torej pravi ciklon! Okolu 8. ure zjutraj je pa začel še sneg padati. Čeprav ga je burja razmetavala na vse strani in pri tem tudi ni varovala človeških gorkih obrazov, je vendar dobro zasul ulice. Trga Goldoni in Porte rosso sta bila kmalu prazna. Nekatere ženske so poskušale na vežah prodajati svojo zmrzlo robo, a niso mogle vzdržati vsled prevelikega mraza in bore, ki jim je hotela vse zmetati. Iramvajski promet se je moral za en čas vstaviti, ker ni bilo takoj dovolj ljudi na razpolago za razmetavanje snega. Imeli so komaj 40 ljudi, šele proti poldnevu so jih dobili do 250, a kaj vse to, ko jih niti tisoč ne bi zadostovalo. Dovolj je zopet pokazal magistrat svojo malomarnost kot pred dvemi leti, ko se še okolu poldneva ni nihče zganil, da bi šel odmetavat sneg. Iz-voščki so služili slabo, ker se je moral vsakdo bati, da mu prevrne voz prehuda burja. Ulice so bile skoraj prazne celi dan, ljudje, ki so bili zunaj vsled potrebnih potov so bili zaviti v plašče kot mumije. Do 30 jih je bilo poškodovanih vsled padca. Dovolj je imela opraviti Guardia medica, ki je posredovala v okroglo 15 slučajih. Lahkomišljena mladina se je kepala, da jo je bilo veselje gledati. Po ulici Aquedotto so napravili dolge drsalke, kjer so se drsali pozno v noč, — Morje je bilo silno razburkano. Šest večjih parnikov in sicer »Gradac«, ^ »Tripoli«, Tisza«, »Persia«, »Corsinia« in »Saxonia« ni moglo pristati v pristanišču do večera. Izmed manjših parnikov so vozili srečno in vedno samo oni v Koper, sicer so imeli vsi velike zamude, zlasti poštni parnik v Polo, ki je obtičal v Piranu. — Sneg je pojenjal šele v četrtek zjutraj, tudi bora se počasi poslavlja. Sneg se hitro topi. — Ponarejevalci denarja v Trstu in na Reki zaprti. Tržaške banke so obvestile policijo, da se je zadnji čas pri njih izmenjalo veliko laških banknot po 50 in 100 lir. Policija je več oseb zaprla, ker pa je laški generalni konzul izjavil, da note niso ponarejene, jih je izpustila. Vendar je vprašala znano banko Banco di Roma, so li note res pristne. Tudi Banco je odgovoril, da so. Policija pa je hotela biti popolnoma gotova in je denar poslala v laško kovarnico samo. Tu so seveda spoznali, da so banknote za spoznanje večje, torej niso prave. Policija je vsled tega sumljive osebe zopet zaprla, vrhtega pa so se izvršile aretacije tudi na Reki, kjer so tudi za 10.000 lir teh banknot zaplenili. Imena ponarejevalcev so še neznana. — Sneg v Istri, Dalmaciji in na Goriškem. Od mnogih krajev iz Istre se slišijo glasovi, da je zapadel sneg in popolnoma ustavil cestni promet, tako v Pazinu, Bu-jah itd. Tudi na Goriškem je promet silno oviran, če ne popolnoma prekinjen, tako v Bovcu, tudi Gorica ni brez snega. Tudi v Zadru in na Reki je sneg zapadel, — Umrla je v št. Ilju v Slov. goricah g. Genovefa Pak, posestnica in mati bivšega trgovca Henrika Pak v Št. Ilju. — Izobraževalno društvo v Rečici ob Savinji priredi na Svečnico večjo prireditev z igro in petjem. Opozarjajo se sosed na društva, da nas posetijo. — V Jarenini bo 25. jan. po večerni-cah občni zbor polit, društva. Govorijo naši poslanci. Volilci, pridite! Stran 3. v zraku. Nobena nadzorovalna oblast ne sme in ne more prepustiti, da bi se posojilo, namenjeno v prvi vrsti širšim masam prebivalstva, kakor za tržnico, delavske hiše, šolo, uporabljalo za druge nepotrebne namene. Občinski svet ni o tem nikdar sklepal, da se sme posojilo drugače porabiti, kakor pa govori dotični zakon, in nikdar se ni naprosil deželni zbor za to. Občinski svet je le sklenil izdatek in ta izdatek se je popolnoma nepravilno pokril iz navedenega posojila, kar bi vendar moralo biti znano županu in pa knjigovodji. Oba sta torej prekoračila svoj delokrog, prekoračil ga je pa konečno tudi občinski svet, ozir. poročevalec finančnega odseka. Občinski red za deželno stolno mesto ima popolnoma jasna določila glede občinskega gospodarstva in teh določil se mora tudi držati nadzorovalna oblast. Dr. Triller in dr. Novak sta v občinskem svetu zavijala nekaj o sklepih obč. sveta. Res je obč. svet večkrat pritrdil Hribarjevim predlogom preko proračuna, nikdar pa obč. svet ni sklenil, naj se denar za to vzame iz fondov, da se za eno stvar dovoljeno posojilo porabi za kaj drugega. Kaj takega obč. svet nikdar sklenil ni. Dokler ni prišla na magistrat komisija deželnega odbora, so se vsi porabljeni fondi bliščali v bilancah obč. gospodarstva med aktivi in toliko časa župan ni prilezel na dan s kakim poročilom! In take napačne bilance in tistega, ki jih je delal, se še sedaj upajo liberalci braniti. Vsak trgovec, kateremu bi se kaj takega dokazalo, bi imel opraviti z državnim pravdnikom.Celo Ljubljano so farbali in še sedaj so tako predrzni, da jo hočejo dalje farbati. Župan na eni strani v svojem poročilu prizna, da so slabo mestno gospodarstvo prikrivali, na drugi strani pa »Narod« še vedno piše, da so mestne finance »sijajne«. Ta »sijaj« je — nad deset milijonov kron dolgov, porabljeni zakladi, porabljena posojila! Vse to se bode moralo refundirati in pri tem bodo udarjeni najbolj nižji sloji, ki so že sedaj oškodovani. Tržnice bi naj regulirale cene živil in olajšale aprovizacijo mesta, delavske hiše bi naj dale delavskim rodbinam zdrava in cena stanovanja. Sedaj pa nimajo nič! Ali ni to brezvestno gospodarstvo! Malomarnost občinskega sveta je obstajala v tem, da je votiral le vedno izdatke, ne da bi skrbel tudi za pravilno pokritje, brezvestnost župana in pa nespolnjevanje dolžnosti mestnega knjigovodje je pa bila, da so si v direktnem protislovju z določili občinskega reda preskrbeli potrebni denar in spravili mestno občino na rob gospodarskega propada. Grenka ironija je, če si kdo upa govoriti o sijajnih mestnih financah! Žalostno je to sicer za Ljubljano, a resnično. Kakor je sedanjost pokazala, da smo imeli prav, ko smo leto za letom grajali lahkomišljeno gospodarstvo na magistratu ljubljanskem, tako bo pokazala najbližnja bodočnost, da je trditev o sijajnem stanju mestnih financ goli — humbug. Stvar je resna, in utegne postati za marsikoga zelo neprijetna. Spominjamo se na karikaturo v nekem ljubljanskem dnevniku, ko kaže nekdo »osle« iz rotovža revizijski komisiji in deželnemu odboru. Kako kruto je te »osle« sedaj župan dr. Tavčar sam moral desavuirati! Izgovor na »prejšnji občinski svet« nič ne pomaga. Na magistratu ima večino sedaj ravno tista stranka, ki jo je imela prej, v občinskem svetu godejo prve gosli skoro ravno tisti ljudje, ki so godli slavo Ivanu Hribarju in so celo glasovali z takratnim podžupanom dr. Tavčarjem zato, da se Gosposka ulica imenuje Ivan Hribarjeva ulica. Da se njihova namera ni izvršila, sta bila kriva Ivan Kregar in Ivan Štefe, ki sta se proti Ivan Hribarjevi ulici pritožila. Naj ne misli župan dr. Tavčar in večina obč. sveta, da se bo kratkomalo potegnila črta čez zapravljene milijone, in da bo dobil »generalpardon«. Vsi računi se morajo spraviti v sklad z občinskim redom, vsi računi se morajo dognati, če je bil tudi izdatek opravičen, potem se bo pa pokazalo, je li so res mestne finance tako si-jajne. kakor bi jih radi imeli nekateri, ka- LlnDljanske novice. SIJAJNE MESTNE FINANCE so baje v Ljubljani. Dneva naj se nikdar pred večerom ne hvali. Ljubljana nima nobenih drugih pripomočkov urediti svoje finance kakor nov dolg in nove doklade. Dohodki podjetij se porabijo v prvi vrsti za amortizacijo in obrestovanje dolga, režijo in potem za rezervni zaklad in odpise. Nobena nadzorovalna oblast ne sme in ne more prepustiti, da bi se rezervni zakladi podjetij uporabljali za splošne namene, podjetje samo pa v slučaju potrebe viselo lj Meščanska predpustna zabava v ho« telu »Union«, Na splošno željo je priprav. Ijalni odbor za to mnogo obetajočo prireditev preložil od 1. februarja, na katerega je bila zabava prvotno določena, na soboto dne 31. januarja. Iz meščanskih krogov je sestavljen obširen pripravljalni odbor, ki bo skrbel, da se priredba vrši v največjem stilu. Vstopnina bo kljub temu samo 1 K za osebo z ozirom na to, da se rodbine lahko te zabave polnoštevilno udeleže, Dekoracijo dvorane imajo v rokah vešče moči. Kdor je kedaj čul stare Ljubljančane govoriti o prijetnih urah, ki so jih doživeli na starih takih meščanskih prireditvah na bivšem starem streljišču, da naj bo prepričan, da bo ta zabava veren posnetek teh odličnih zabav, čisti dobiček je namenjep v splošno koristne namene. J f lj Še je pravica na svetu, — Ponof zadoščenje g, Ivanu Kregarju. Znano\ kako grdo spletko so pred zadnjimi ov Stran í. SLOVENEC, dne 17. januarja 1914. 13. štev. črnskimi volitvami napravili liberalci proti Ivanu Kregarju in nekaterim njegovim prijateljem. Dobili so nekega zlega človeka, ki je obdolžil Ivana Kregarja goljufije pri volitvi v trgovski in obrtni zbornici. Liberalci so za to lažnjivo obdolžitev dotičnega človeka bogato plačali. »Narode in »Jutro« sta ponavljala te laži. Dotični človek jc ponaredil Kregarjevo pisavo in dasi je bilo dokazano, da je obdolžilelj opetovano sle-paril na sličen način, dasi sta se proti profesorju Franketu, ki jc podal brljavo izjavo, da je ponaredba Kregarjeva pisava, izrekla graška izvedenca, Ivan Kregar je moral pred sodišče in ž njim tudi Štefetova soproga, kateri je očital dotičnik, da je pri volilni slepariji pomagala, Predno se je obravnava mogla vršiti, so se vršile občinske volitve in vršila se je znana gonja proti Kregarju, Štefetu in njegovi soprogi, Liberalno srce se tudi pred šestimi Kregar-jevimi otroci ni ustavilo, da ne bi nadaljevalo z lažmi. Končno se je vršila obravnava in Kregar ter Štefetova soproga sta bila od porotnikov soglasno oproščena. Liberalno časopisje pa jc kljub temu dah'c ponavljalo laži podkupljene propalice. Pa kakor pravi pregovor: Kar sc kdo nauči, tega se težko odvadi. Od liberalcev podkupljeni bivši poduradnik trg. in obrtne zbornice in solicitator Janez Eržen je svoje sleparije s ponarejevanjem nadaljeval in sedaj je končno prišel pravici v roke. Znani bivši uradnik trgovske in obrtne zbornico Franc Eržen je, kakor smo kratko že poročali, stal včeraj pred kazenskim senatom ljubljanskega dež. sodišča, ker je ponaredil podpis svojega strica na menici, ki se je pozneje izpremenila v obdolžnico »Hranilnice in posojilnice učiteljskega kon-vikta« v Ljubljani za 750 K. Po znani porotni razpravi v Celju, je še nekaj časa služil pri g. dr. Valenlschagu, iz Ljubljane je odšel z neko Štefanijo Braunseis, s katero je imel otroka v Monakovo, svojo ženo s štirimi otroci jc pa ta zaupnik liberalnega časopisja v Ljubljani pustil, V Mona-kovem je pisal kuverte, nato je služil pri dveh tvrdkah kot komptarist. V Monakovo je prišla za njim tudi njegova žena, od katere se jc hotel ločiti, a ona je bila včasih za ločitev, včasih pa ne. Iz Monakove-ga je šel na Dunaj, kjer se je preživljal s pisanjem adres. Dne 27. dec. 19l3 so ga pa na Dunaju aretirali, ker je ponaredil podpis svojega strica. Na vprašanje drž. prav-dnika viteza pl. Luschana odgovori, da znašajo vsi njegovi dolgovi do 3500 K. Aretiran je bil na ovadbo »Hran. in pos. učit. konvikta«, ker ni zapadlih obrokov plačeval. Obtoženec je vse priznal in se je s svojo lahkomišljenostjo zagovarjal. Sodišče (predsednik dvorni svetnik Pajk) mu je prisodilo 5 mesecev ječe, poostrene vsak mesec z enim postom in s trdim ležiščem. Všteje se mu v kazen tudi preiskovalni zapor od 27. dec. 1913 do 17. jan. 1914. Tako je ta zaupnik liberalnega časopisja prišel do zasluženega plačila. lj Socialno'politični tečaj S. K. S. Z. ¡se prične prihodnji ponedeljek ob 8. uri zvečer v »Ljudskem domu«, prvo nadstropje. Vabimo. lj Zanimivo predavanje bo jutri v nedeijo ob 6. uri zvečer v Šentjakobskem prosvetnem društvu. Pridite in pripeljite s seboj vsaj nekaj novih članov, saj je šc dosti naših somišljenikov v šentjakobski fari, ki so niso člani tega društva. Pridite v obilnem številu. lj Musica saera v stolnici, Jutri v nedeljo dne 18. t. m. pri biserni sv. maši miiostljivega g. J. Sajovica, stolnega prosta ljubljanskega, se bo igrala dr. A. Faistova Missa V., A. Foersterjev gra-dual »Salvos fac nos«, Rudi Wagner.jev »Jubilate Deo« in .los. Gruberjev Te Deum. lj Ne bodite nervozni! Na magistratu so nekateri zelo nervozni. Pravijo, da komisija deželnega odbora išče tatov, drugi zopet pravijo, da so jim očita, du so kradli. Tega vendar nihče rekel ni. Nihče ne trdi, da jo na magistratu kdo kradel, ljudje samo pravijo, da so tako temeljito prelagali, da so s tem vsi fondi — izginili. 1 j Mrliče bodo morali zakopavati v sneg takoj za Kolinsko tovarno, ako so no bo skrbelo, da se primerno odkida sneg na cesti proti sv. Križu. lj Deželno gledališče, jutri zvečer se vprizori burka »Na letovišču« znanega pisatelja Stolbe. — Popoldne sc pa vprizori: »Oj ti tasti.« I j Na oklicih so: Franc Kliam, trgovec z gospodično Heleno Debevec.; Ven-' cel.j (Grošelj, inženir, z gospodično Mileno Dvorak, učiteljico; Ludovik Os-lerc, finančni paznik z gospod. Pavlo Kvas, blaga j ničarko. lj Na mestnem drsališču pod Tivo-lijem svira jutri .ob ugodnem vremenu od 3. do 5. ure popoldne Ljub. društveni orkester. lj Tekmovalno sankanje v I.jub-lani. »Ljubljanski športni klub« priredi v nedeljo 25. jan. ob 10. uri dopoldne na klubovem sankališču v tivolskem gozdu sankalno tekmo. lj Ljubljanski društveni orkester ima v ponedeljek dne 19. t. m, v restavraciji Perles Prešernova ulica, redni občni zbor. Prijatelji godbe se vljudno prosijo, da se v mnogem številu udeleže, ker se gre za obstanek godbe, lj Smuški tečaj v Ljubljani. Jutri, v nedeljo 18. t. m,, se vrši prvi izlet udeležencev smuškega tečaja dež. zveze za tujski promet in turistiko na Kranjskem v ljubljansko okolico. Odhod iz Ljubljane (južni kolodvor) ob 6-54 zjutraj z gorenjskim vlakom do Medvod. DANES predpusimca delavstva c. kr. tobačne tovarne v „Uničim"! Telefonska in lirzolavna perii. KAKO SI HOČEJO VEČINSKE STRANKE POMAGATI. Dunaj. Stranke večine so se danes posvetovale, kako bi se našel izhod iz sedanje zagate. Končno jc prodrl sledeči predlog: Zbornica naj sprejme zakon o davku na osebno dohodnino nespremenjeno po kompromisu z gosposko, obenem pa se naj sklene dodatni predlog, da se davek od stopenj 1800 do 4000 K pobira v leiu 1914 po prvotni odmeri, kakor jo je poslanska zbornica svojčas sprejela, naslednja leta pa tedaj, ako bi osebna dohodnina vsakokrat preteklega davčnega leta presedala v skupnosti 120 milijonov kron. Tako bi se kompromis siccr sprejel, davek od stopenj 1800—4000 K pa dejansko pobiral po nižji skali, ker jc več kot gotovo, da bo osebna dohodnina državi n»sla večino več kot 120 milijonov kron. Vprašanje je le, če bo gosposka zbornica s tem zadovoljna; privatno izražajo pairi mnenje, da je to, kar poslanska zbornica namerava, »navaden trik«, na katerega se pairi, kakor pravijo, »ne bodo usedli«. — V zbornici sami so češki agrarci nadaljevali obstrukcijo, govoreč k protokolu. Stanek je naprdal predsednika in večino. Dejal je, naj bo večine sram. Ali so to možje? (Veliko odobravanje.) Preje so sklenili z gosposko zbornico kompromis in paire hvalili, ker so lojalno sodelovali; zdaj hočejo zopet snesti besedo. Dodatni predlog je zvit, toda gosposka zbornica se ne bo nanj ujela. Prašek je pobijal mnenje, da vodi obstrukcijo on, da bi se kabinet parlamentariziral. Zdaj govore še vedno agrarci, tako da poročilo o kompromisu med poslansko in gosposko zbornico dozdaj (pol ene opoldne) še ni prišlo na vrsto. KINO-PARLAMENT. Dunaj. V zbornici abstruirajo češki z-grarci dalje. Pri predsedniku Sylvestru so j se voditelji posvetoval, kako obstrukcijo i zlomiti, Agrarci izjavljajo, da takoj nehajo l obstruirati, ako se glede osebnodohodnin-' skega davka sprejme med pos^nsko in gosposko zbornico sklenjeni kompromis. Parlament, so rekli, ni zato tu, da dunajskim krščanskim socialcem pomaga iz zagate. Nemški »Nationalverband« je sklenil solidarno s krščanskimi socialci sprejeti dodatni predlog. Socialni demokrati, češki radikalci in Italijani zahtevajo, da, se kompromis sprejme, so pa v manjšini. Ker pa so voditelji gosposke zbornice danes izjavfi, da pairi nikakor ne sprejmejo dodatnega predloga, večinske stranke čisto nič ne vedo, kaj bi. Danes zato skoro gotovo ne pride do glasovanjao o tej zadevi. Prihodnja seja v torek. Budgetni odsek je sk^can ponedeljek ob 4, uri popoldan, NAJNOVEJŠA PODOBA, Dunaj. (Ob 3, uri popoldne.) Sklicala se je konferenca načelnikov, Seitz je v imenu socialnih demokratov izjavil, da socialni demokrati spričo dejstva, da so stranke večine zapustile kompromisno stališče, odklanjajo vso odgovornost, čc se vse podere. Nato je Seitz konferenco zapustil. Končno se je sorejel Stanekov predlog, da se flanes posluša Urbanov referat o kompromisu in pusti dva govornika govoriti. Prihodnja seja bo v torek, vendar agrarci začno takrat zopet z obstrukcijo, če se ne sprejme kompromis. Ob pol 3, uri popoldne so agrarci provizorično ustavili obstrukcijo in je prišel do besede Smeral (soc. dem.), da govori za sprejetje kompromisa. SEJA GOSPOSKE ZBORNICE. Dunaj, V seji gosposke zbornice 16. t. in,, ki je le nekaj ininut trajala, so nakazali, zakonski načrt o nezgodnem zavarovanju rudarjev komisiji za socialno zavarovanje. HIŠNI IN HIŠNO RAZREDNI DAVEK. Dunaj, Davčni odsek poslaniške zbornice je v svoji seji dne 16. t. m. pododseku nakazal vladno pred'ogo o hišnem davku in rešil novelo o hišnem razrednem davku, NAŠ ČETRTI DREADNOUGHT. Reka, Že včeraj je tu vladalo živahno življenje, ker sc izpusti v morje naš na Reki zgrajeni četrti dreadnought »Szent Istvan«. Ministra Teleszki in baron Burian i sta došla na Reko že včeraj, danes prideta grof Tisza in baron Harkanyi, ogrski poslanci in magnati. Avstrijsko vlado bosta zatopala ministra Georgi in dr. Trnka. Slav-Ija sc udeleži tudi 13 poslancev hrvaškega sabora. Časopisje o »Szent Istvanu« veliko piše, ampak med tem, ko so v Trstu že tri dreadnoughte v morje izpustili in dva že v mornarici služita, so v Reki prišli komaj tako daleč, da »Szent Istvan« v morje izpuste. Za boj sposoben in mornarici pri-deljen bo pa »Szent Istvan šele 1. 1915! PROTI TISZI V ZAGREBU. Zagreb. Socialno-demokraška stranka je izdala oklic na ljudstvo, da se čim najštevilnejše udeleži jutrišnjega protestnega shoda proti prihodu Tisze. — Policija je protestni shod starčevičanske vseučiliške mladine proti prihodu grofa Tisze prepovedala. SZENT ISTRAN. Reka. Danes so spustili 'vzont Istväna« v morje, ZOPET DEMENTI. Budimpešta. Dementira se, da ie kri-žarka »Admiral Spaun« odplula v albanske vode. Rim. »Tribuna« dementira vest, da je bergamski polk pripravljen za odhod v Albanijo. KRALJ FERDINAND ZAPUSTIL SOFIJO? Belgrad, »Balkanski Tribuni« se poroča, da je kralj Ferdinand takoj po razpustu sobranja skrivoma zapustil Sofijo in se podal neznano kam. GRŠKA ANEKTiRA EGEJSKE OTOKE. ALBANSKE ZMEDE. Milan, »Corriere della sera« poroča, da so na parniku »Benzeta« v Brundisiju vkrcali 800 zabojev patronov namenjenih laškemu konzulu v Valoni, V Skader so pa odposlali dve brezžični brzojavni postaji in en bataljon vojakov. Atene- Grški listi poročajo, da je grški kralj podpisal dekret o aneksi'i turških e-gejskih otokov. Pričakujejo, da se, ko se vrne Venizelos na Grško, aneksija takoj proglasi. Atene. Vlada je sklenila, da pozove več rezervnih letnikov na otokih Sam, Kij, Mytilene in Lemnos pod orožje in da ustanovi na teh otokih po en bataljon, na Lem-nosu pa eno pehotno stotnijo, ki se pozne'e v polke izpopolni. Pod orožje prično vojake v osmih dneh pozvati, PORAVNAN SPOR MED AVSTRIJO IN SRBIJO. Belgrad, Najnovejši konflikt med Srbijo in Avstrijo se je poravnal v obojestransko zadovoljnost. Avstro-Ogrska je brezpogojno priznala, da ima srbska šolska uprava pravico nadzorovati vse šole na srbskem ozemlju, torej tudi katoliško šolo v Prizrenu, Avstro-ogrski konzul v Prizrenu je že dobil z Dunaja tozadevna navodila. ZNAČILNO MIŠLJENJE SRBSKEGA ČASTNIKA. Trst. »Piccolo« priobči'je razgovor z nekim visokim častnikom srbskega generalnega štaba v Belgradu. Častnik je izvajal elecieče misli, ki so v Srbiji zdaj splošne: Srbija je avantgarda Rusije na jugu. Rumunija ima namen odtrgati ogrske Ru-mune od monarhije, Z Bulgarijo se upamo sporazumeti. Predvsem nam je pa na tem, da je Italija z nami. Trsi priznavamo Italijanom, kar naj Slovenci, ki so — po mnenju Srbov — postali največji prijatelji srb-stva, akceptirajo. Z Ogri, ki hočejo izhoda na jadransko morje, se radi sporazumemo. Ostalo smatrajo Srbi za bodočo» jugoslovansko carevino«, SRBIJA IN ČRNOGORA. Belgrad. Sem je dospel srbski por ' i.ik na Cetinju, dr, Gavrilovič. Sodi se, da se sedaj dogovori za srbskočrnogorsko unijo dovrše. Pogajanja so že znatno napredovala. Kolikor je doslej znano, bosta obe srbski državi imeli v bodoče skupna diploma-tična zastopstva in event, tudi skupno armado. Vendar se te vesti opirajo doslej samo na še ne potrjene govorice. Toliko pa je gotovo, da sc odpravi carina med obema državama. Mogoče bosta pošla in br-zojav skupna. POJASNILO GLEDE NAŠIH LADIJ PRED ALBANIJO. Dunaj. »Militärische Rundschau« poroča: Križarka »Panther«, ki je bila v Valoni stacionirana, se je izmenjala zdaj s torpedovcem »Csepel«, torej se no gro za novo ladjo, ki sc odpošlje v albanske vode, ampak ostane slejko-pre íé ena avstro-ogrska stacijska ladja. v Valoni ESSAD PAŠINE ČETE ZAVZELE PO-GRADEC. Belgrad, Politika« priobčuje brzojavko iz Ohrida, da je Esnad pašina vojska včeraj po tridnevnih boj;h zavzela Pogra* dec na jugozapadni obali Ohridskega jeze» ra. — Po pripovedovanju pribeglih Arnav-tov šteje ta Essadova kolona krog 8.000 mož. Essad ima brezdvomno namen korakati proti Valoni. GRKI ZAPUŠČAJO JUŽNO ALBANIJO. Valona. Grške čete zapuščajo Južno Albanijo in so izpraznile že Kazo in Kolonijo. KDO SE LAŽE ? Valona. Kemal beg je brzojavil laškim škim listom glede na vest, da je demisioni-ral: »Ni res. Prosim dementirajte. Pozdrav! Izmail Kemal.« Tudi dunajski listi zdaj naenkrat pišejo, da Kemal ni bil udeležen pri zaroti proti Wiedu in da bo naj-brže do Wiedovega prihoda ostal še nadalje provizorični šef Albanije. Drugi trdijo, da Kemal beg ostane vkljub velesili m, podžgan od mladoturkov. OBOROŽEVANJE ANGLIJE. London. V portsmonthski ladjedelnici začno te dni graditi 5 novih križark razreda »Royal Sovereigu« po 26,000 ton in z 8 topovi kalibra 38.1 cm. PRINC WIED. Trst. Tukaj bivajoči telesni zdravnik princa Wieda dr. Berghausen je izjavil, cla mu e Essad paša pisal, da on princu Wiedu nič ne nasprotuje. Wied dospe v Drač s parnikom »Lloyda« dne 25. t. m. NAJNOVEJŠE VESTI O ALBANIJI. Belgrad. Iz Bitolja se javlja, da so boji oko'i Elbasana ponehali. Mohamedansko prebivalstvo je razburjeno, ker meni, da so bili turški častniki v Valoni na smrt obsojeni, Splošno se pričakuje krvava revolucija. CERKEV PROTI NEMORALNOSTI. Rim. »Osservatore Romano« objavlja okrožnico rimskega vikariata pastirski duhovščini. Okrožnica izvaja, da povzroča tudi v Rimu svoboda časopisja, gleda'išča in mode vedno večje pregreške proti javni in zasebni morali družbe. V Rimu nameravajo zdaj uvesti tudi tisti čez morje zaneseni ples, ki po svojem imenu in izvajanju zelo žali čut sramu in ga je veliko cerkvenih knezov tudi v protestantskih deželah obsodilo. Dušnim pastirjem okrožnica naroča, da naj v obrambo krščanske dostojnosti svoj glas dvignejo in vernike odvračajo od novo poganskega počenjanja. O-krožnica končno izraža upanje, da se rimski verniki združijo v boju proti nemoral-nosti v vsakršni obliki. BELGIJSKI ŠKOFJE PROTI IZROD-KOM MODE. Mechern, Vsi belgijski škofje, na čelu jim kardinal nadško f Mercier, so izdali skupno pismo, v katerem izrodke sedanje ženske mode obsojajo. Sedanja moda ni v soglasju s poštenostjo, za katero mora krščanska žena stremiti. Tudi plesi, gledališča, kino in čitanje modernih knjig povzroča nevarnosti, pred katerimi se mora oso-bito mladina svariti. KONČANA STAVKA V JUŽNI AFRIKI. Kapstadt. Poroča se iz vseh krajev dežele, da vlada povsod red in da se zopet povsod dela, ŠKANDAL V SARAJEVU. Sarajevo, Policija je zaprla 3 dame, v kojih stanovanju so se zbirale preparantke in dijaki v svrho orgij. Klub ie štel 50 fantov in 50 deklet. Večinoma so kompromitirani m u s 1 i m a li i. V PIJANOSTI UKAZAL NADPOROČNIK SVOJEGA PRIJATELJA NADPOROČNI- KA USTRELITI, Krakov. Novine poročajo, da so zaprli arteijerijskega poročnika Hausmanna in njegovega slugo. Kakor znano, se je prvotno poročalo, da je Hausmann vs'ed nesrečnega slučaja ustrelil nadporočnika Ziegler-ja. Zdaj pa trdijo, da sta se častnika, ki sta bila pijana, sprla m da je Ziegler Hausmanna razžalil. Hausmann je nato pozval svojega častniškega slugo, mu dal revolver in mu ukazal, naj Zieglerja ustreli, kar je sluga tudi storil. (Lep človekI) KRALJEVSKI PRINC ZDRAVNIK BOLNIŠKE BLAGAJNE. Princ Ljudevit Bavarski je nastavjen kot zdravnik bolniške blagajne v Monako-vu. Star je zdaj 54 let in je nečak sedanjega bavarskega kralja Ljudevika. NOVAČENJE VOJAKOV V ANGLIJI PO INSERATIH. London. V Angliji služijo v armadi le prostovoljci; brambne dolžnosti nimajo. Zdaj Angleži zopet svojo armado izpopolnjujejo. Vojna uprava objavlja v lisuh velike več strani obsegajoče inserate, s katerimi vabi prostovoljce, da naj poskusijo v armadi služiti. NESREČA NA MORJU. London. Podmorski čoln A 7 se je potopil; posadka 11 mož je izgvy)lieua« SLOVENEC, dne 17. Januarja 1914. KATASTROFA NA JAPONSKEM. Newyork. Na otoku Sakošima so našli 33 oseb, ki so se ob izbruhu vulkana rešile v neke jame in ostale edine pri življenju. Skeleč glavobol kakor tudi po manjkanje spanja je zelo pogosto posle dica slabega prebavljanja. Iz znanstvenih poročil posnemamo, da se na c. kr. dunajski kliniki za bolne na živcih naravna Franc Jožef-ova grenčica največ radi tega pogosto vporablja, ker Franc Jožef-ova grenčica, za-vžita že v malih količinah, na lahek način odstranjuje vzroke mnogim bolezenskim pojavom. Poskus Vas o tem prepriča! Na prodaj za nizko ceno v lekarnah, drožerijah in prodajalnah rudninskih voda. Ravnateljstvo razpošiljalnice Franc Jožef-ovih zdravilnih vrelcev v Budimpešti. Rožne stvori. — Wagnerjevo opero »Parsifal« so te dni peli na Dunaju v dvorni operi. Prekupčevalci sedežev so mnogo zaslužili. Zadnji sedež v parterju je pri tej vprizoritvi veljal 80 kron, zadnji sedež na galeriji 25 K. Predstava se je pričela že ob 4. uri popoldne in je trajala pozno v noč. Ob 8. uri zvečer je bilo eno uro odmora. Nekaj navdušenih prijateljev glasbe, ki so si hoteli pridobiti prostorov na stojiščih je prišlo na dan predstave že ob 1. uri zjutraj čakat pred dvorno opero. Te dni jo igrajo v Trstu, stal bo pa parterni sedež samo okoli 6, 7 ali 8 K, srednji in zadnji manj. Opero pa bodo tudi v Trstu (»Verdi«) gotovo zelo dobro uorizorili in peli, — Velikansko tehnično de!o. Iz New-Yorka poročajo: V ponedeljek so dogoto-vili velikansko tehnično delo, pri katerem je bilo zaposlenih skoz i sedem let 25.000 delavcev. V ponedeljek so razstrelili zadnjo velikansko skalo, za kar so porab'i 100 funtov dinamita, V gorovju Catskill so namreč dodelali predor, ki je bil potreben, da v bodoče dobival New-York iz tega gorovja velikanske množine vode. Predor je 150 kilometrov dolg in je najdaljši predor na svetu. Ko bo ves vodovod dovršen, bo veljal 200 mi'ijonov dolarjev. Da so zgradili ta vodovod, je bilo treba podreti sedem vasi in nakupiti 3.000 posestev. Za šibke kosti Otroci, ki se branijo zavživati ribje olje, imajo posebno nagnenje do Scottoveemul-zije ribjega olja. Ta vzrok je opozoril zdravnike, da vporabljajo pri malih pa-cijentih za ojačenje okostja Scottovo emulzijo namesto navadnega ribjega olja. Scottova emulzija podeli zaradi svoje bogate vsebine kosti tvoreCih sestavin, mlademu organizmu moč otroci se postavijo trdno na noge in začno kmalu sigurno in veselo tekati okrog. OdloČite se torej tudi svojim bledim in slabotnim otrokom dajati dobro, lahko prebavljivo Scottovo emulzijo, da Vam bodo isti debelolični in živahni. 3 Gena originalni steklonici K 3 SO. Dobi se v vseh lekarnah. Kdor pošlje 50 vin. v znamkah naScott& Bowno,G.m.b.H., Dunaj VII. in so sklicuje na. fca časopis, dostavi se mu ena pos. potom lekarna za poskušnjo. Vedno veCJa draginja živil nas sili, da se poslužujemo cene in zdrave hrane. Ena najboljših pijač je brezdvomno Mesmer-iev čaj (V2 kg od K 5 — naprej), ki je okusen, izdaten in nenavadno reriilen. Mesmer-jeva „angleška zmes" ne stane niti 2 vin. Skodelica, „ruska zmes" (»/2 kg K 6—) pa stane samo polovico več. G'avni semenj za kože ter kožu-hovino se bode vršil v pondeljek dne 26. t. m. kot navadno v skladiščih tvrdke „Balkan" trgov., sped. in kom. del. dr. na Dunajski cesti štev. 33 na kar se gg. interesentje blagohotno opozarjajo. Nova turška vojska bi ravno tako malo vplivala na vrednost turških srečk, kot je vplivala pretekla. Turške srečke so tedaj Stran 5. Če flospediit-fj rs-a ve, katero primes naj vzame" k zrnaii kavi, naj poskusi Kalthreinerievo' Knehr^TOslsilRo kavo. 20v T" • 1' M Pri psshusu ¡0 paziti, prosim, na predpis xa kuhanj«, ootil se povsod. Kdor hoio kaj nataninejiega (itatl o tel havlnl pljatt, naj plie Kathrai. nerjevlm tvor iicam xa «'adno kavo d. dr., Oun| I., Annagasse it. S. bile in so eden izmed najboljših vrednostnih papirjev, kajti njeni glavni dobitki pomenijo zares bogastvo, in dejstvo, da vsaka srečka mora zadeti vsaj najmanjši dobitek, v zvezi z njeno naraščajočo kurzno vrednostjo popolnoma opravičuje ponovno izraženo zatrdilo, da pomenijo turške srečke najboljšo in najvarnejšo loterijo ter zanesljivo hranilnico. Opozarjamo na današnji oglas „Slovenske Siraže", ki bode gotovo privabil novih naročnikov, izmed katerih bo morda že po prihodniem žrebanju marsikdo dobil poset boginje Fortune z veliko vrečo zlatnikov na rami. Se več upanja na glavne dobitke za-dobi, kdor poleg turške srečke naroči tudi še srbsko državno srečko iz I. 1888 ali srečko ital janskega rudečega križa. naravna alkalična kislina najboljša dtTefična m preizkušena pri želodčnih in čieveinih ka-tarlh. obi Inll in mehurn h boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno poilpiralno srcistun pri karlovovarijsketn in drugih kopeiišlt h zdraV-lenjih in kot poznejše zdravilo po kopeljih 24 38 in traino poiabo. I (VI.) Ovratnike Kin» priporoča J o si p i na PodkrajSek Ljubljana, Čevljarska ulica štev. 2 — Naročila po pošti se izvrše točno__S v_< Sprejmem takoj izvirek: fišessftiiba Sasierbrunii, zelezniska poslaia, zdravilno kopališče pri Karlovih varili Prospenii tastom in frar.Ko. V Llub) anl se dobiva v vseh lekarnah, večjih ppeecrijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom. Zr.loje Dri Mihael Kasfner-u. Peler Lass-nlku in P.ndrei Ša.abonu. (.«ubrana. 11 ¿biti} P o -i v.' NAROČAJTE VELIKE LEPE TRO-BARVNE PODOBE BREZMADEŽNE, ki imajo natisnjeno v trajen spomin na hrvaško-slovenski katoliški shod posvetitev slovenskega ljudstva Brezmadežni. V vsaki naši hiši bi morala viseti ta podoba. Posebno člani in članice Marijinih družb, šole, društva, županstva itd. naročite jih več skupaj. Ena podoba velja samo 1 krono. Naročila sprejema Slovenska krščansko - socialna zveza v Ljubljani, Ljudski dom. Vsi uradi in vsi posamezniki naj rabijo papir, ki ga ima v najrazličnejših vrstah v zalogi „Slovenska Straža". Ta papir je najcenejši in najboljši ter se ga pod takimi pogoji, pod kakoršnimi ga prodaja„Slovenska Straža" nikjer drugod ne dobi. Pišite po vzorce na pisarno „Slovenske Straže". Tudi trgovci dobe v prodajo papir ceneje kot ga jim morejo dati agentje ali. dru**e tovarne. 9 C. Menardi v Ljubljani. trgovinah in trafikah zahtevaite samo te vžigalice. To so naše vžigalice! V vsaki naši hiši morajo biti te vž:galice. Trgovcem in trafikantom povejte, da jih morajo takoj naročiti pri tvrdki ^aaacs [j D 0 [J 0 D D k C3C3C3C3C30 poštenih starišev kot učenko v trgovino mešanega blaga. Janko Meden trgovina 193 v Begunjah pri Cirknlci. Razpisuje se mesto občinskega tajnika za občino Moste. Prošnji je priložiti dokazila o Šol-ski izobrazbi. Prednost imajo že sedaj poslujoči, vsestransko sposobni občjn-ski tajniki. Prošnje je vlagati do 15. februarja 1914. Plača po dogovoru. Županstvo občine Moste pri Mani. I. Oražem, župan. JVCladenič star 30 let, začasno še samski, išče službe oskrbnika, sluge ali vrtnarja v kaki graščini ali oskrbništvu. Sprejme tudi službo cerkvenika v kaki mestni župniji ali stolnici, pa tudi kaj temu primernega. Nastop s 1. marcem ali pozneje. Ponudbe sprejema uprava lista pod št. 194. Mesarski pomočnik priden in pošten, išče službe. Nastop; lahko takoj. Naslov pove uprava liste pod št. 197. Išče s^ vzgojiteljica najraje učiteljica, k trem otrokom v Ljubljani z vso oskrbo. Ponudbe z zahtevo plače na upravo lista pod „Vzgojiteljica" 195. POZOH! POZOIi! Radi opustitve trgovine se prodaja poti tOVRrjiift;-TO oeuo obleka za gospode in dečke, kratki kožnhi, pelerine, površniki, sukno, damske jopice, zastorl, preproge itd. Za obilen obisk se priporoča R. Kolimann, £dL«S,i e nameravajo zavarovati! Iimillllilimninillllllimtliu;!!:- .....minutni"" :inimiiimiiMiii m Iff m. m M Knjiga je po vsebini zelo narasla in je bogato opremljena s finimi tabelami in umetniškimi slikami. — Broširan izvod velja K 4.61), lino vezan K 6.—. Za organizacijsko delo je knjiga neo-gibno potreben pripomoček in zanesljiv kažipot. Obenem priporočamo Obenem priporočamo Sociologija. Spisal dr. Aleš Ušeničnik. — Broši-rana K 8.50, vezana K 10,80. — Iz-dala Leonova tirnžba 1910. To je strokovna knjiga, ki je izšla izpod peresa znanega domačega učenjaka in ki spada v prvo vrsto podobnih del svetovnega slovstva. Knjigo preveva katoliško načelo in vsak odstavek je um-stveno in stvarno izveden. Dr. Anton Mahnič: %itS »H&-B 6 Iz »Rimskega katolika" zbrani spisi: Uredil iM^la dr. Aleš Ušeničnik. v * Broširano K 3,- O im\ vezano K 4,40. BI V tej knjigi so zbrane in ostro začrtane ideje, ki so takorekoč prekvasile duševno obzorje slovenskega naroda. V znamenju teh idej je naš veliki mož škof dr. Anton Mahnič, započel med nami katoliško gibanje, ki se je na podlagi teh idej razvilo tudi do viška, ki se je udejstvil in javno pokazal svojo neodoljivo silo ob priliki letošnjega slovensko-hrvatskega katoliškega shoda. »VEC LUČI« je zlata knjiga, ki se sme imenovati vademecum vsakega izobraženega Slovenca. s!©w©nski shod mš im dno 26., 27. in 28. avgusta 1906. Govori, posveti in sklepi. Uredil dr, Evgen Lampe. K 2.80. Kdor hoče natančno zasledovati zgodovino katoliškega gibanja in razvijanje katoliške misli med Slovenci, naj poleg poročila o letošnjem slovensko-hrvatskem katoliškem shodu prouči tudi poročilo o tretjem katoliškem shodu, ki se je vršil pred 7. leti v Ljubljani. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem, — Cena K 1.40. — Izdal dr. Anton Mahnič, Ta knjiga je izšla že 1. 1887. v Gorici, pa bo še danes posebno naši mladi inteligenci mnogo pripomogla do pojasnjenja najpotrebnejših načelnih vprašanj. in njih uporaba v domačem zdravljenju. Po 'izkušenih virih sestavil A. M. Cena K 1-20, vezano K 1-80. Ta koristna knjiga bo posebno na deželi, kjer ni zdravnika vedno pri roki, mnogo koristila, saj nam nudi narava sama največ zdravilnih pripomočkov; treba je, da se z istimi seznanimo in se jih naučimo uporabljati. {M Íífl f Pl fm 11 m m. s v konkurzno maso Mijo Dolinar iz Vel. Doline spadajoče ostalo štacunsko blago obsegajoč nekaj špecerijskega, galanterijskega in manufakturnega blaga pgj in nekaj drugih premičnin razun štacunske oprave. Inventurna cena blaga v prodajalni v Vel. Dolini znaša 944 K 65 h in v prodajalni-filijalki na Obrežju pri Bregani 2934 K 78. Kdor si hoče blago ogledati, se mora zglasiti pri g. Franc DOlinarju v Vel. Dolini. Vse blago se proda brez vsakega jamstva za kolikost in kakovost proti takojšnjem plačilu v gotovini. Kupljeno blago se mora v enem tednu odstraniti. Ponudbe *se morajo poslati podpisanemu upravitelju do 31. jan. 1914. Ponudniki so vezani na ponudbo do 10. februarja 1914. m m-. Josip Rohrmann c. kr. notar kot upravitelj konkurzne mase. mi--- - ""'íss stouensko županstuo bo»*« naročeno na „Slooenca"! Finžgar, Pod svobodnim solncem. Povest davnih dedov 2 zvezka K 0. 80, vez. K 8.80. Najboljši slovenski zgodovinski roman, vzet iz dobe boja Slovanov proti Bizancu, pisan v krasnem jeziku. Dickens-Cnnkar, Povest o dveh msstih. K 5.50, vez. 6 50. Roman, ki se odigrava v dobi francoske revolucije in vpleta grozne prizore tedanje razdivjanosti, povest plemenite ljubezni in zvestobe Dostojewskij - Levstik, Ponižani in razžaljeni. Roman, K 3__• vez. K 4,20. , Ginljiva povest največjega ruskega pisatelja, ki opisuje življenje ruskih nižjih slojev. Sheehan-Bregar, Dolina krvi. Povest iz irskega življenja, K 4.20, vez. K 5.80. Znani irski pisatelj nam slika svoj versko junaški narod, iz katarega so vzeti mojstrsko risani značaji. Sienkiewicz, Skoz! pustinja in puščavo. Roman iz Mahdijevih časov. K 2.80, vez. K 3.90. Sloveči pisatelj nas s tem romanom popelje v Saharo in njeno divno grozoto. Wallace, Ben Hur. Roman iz časov Kristusovih, vez. K 4.50. Življenje in trpljenje našega Izveličarja za zmago krščanske misli se nam v tej svetovnoznani povesti predočuje z nedosegljivo plastiko. Be Waal, Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb. Zgodovinska povest, K 1.50, vez. K 2.10. Roman jo zajet iz najzanimivejše dobe krščanstva in nam riše čas, ko je cerkev zmagoslavno premagala pogansko malikovalstvo. Spillmann, Zadnji dnevi Jeruzalema. Zgodovinski roman. 2 zvezka. K 3.80, vez. K 5.40. Eden najpretresljivejših prizorov človeške zgodovine, zadnji boj judovskega naroda zoper rimsko oblast, ki se konča z razdejanjem judovske prestolice in razkropitvijo tega naroda po celem svetu, je tu opisan z mojstrsko roko. Katolika Elpum 0 iiublloni Javna zahvala. Županstvo trga Radeče se tem potom najvljudneje zahvali za velikodušni dar K 100'-, ki jih je naklonila ubogim ra-deške občine rodbina dr. Homan in Kri-sper, povodom prerane smrti hčerke Mar-lenke. Istodobno se županstvo naknadno najtopleje zahvaljuje plemeniti rodbini Val Krisperjevi za dar K 200 — povodom prezgodnje smrti g. tovarnarja Val. Kri-sperja, kakor tudi ravnatelju papirnice in častnemu občanu g. Ant. Krisperju za tiaklo-nitev ubožne ustanove v znesku K 600'—. Županstvo Radeče pri Zid. mostu dne 14. januarja 1914. 188 J. Rižnar, župan. DHMSESlHirainiBS] i Dzjava. 186 1 I Slodbina pl. Salomon I m m m d D II HI H radi varnosti tem potom unovič na-znanja, da ni ptačnica za kakoršne-koli dolgove, ki bi jih napraoila kaka tretja oseba na naš račun, akoravno bi se ista glasila Siubert ali ^Cerbert Salomon ali podobno (kec nima od nas ničesar ■■ eč pričakovati), k-ijti pri nas se vsi računi takoj plaču eio v gotovini. H m Ü m si n S®®®®®®®!®®®®®®!] 100.000 bukovih pragov na leto odda se za izdelovanje za več let zanesljivemu akordantu, na lepih prostorih v Bosni; stanovanja (barake) za delavce na razpolago. Pismena pojasnila daje FRHN TOMZ, lesni trgovec v Ljubljani. 182 Naprodaj je majhno posestvo z gospodarskim poslopjem, vse v dobrem stanu, s sadnim vrtom in 7 do 8 mernikov posetve. V hiši dobro vpeljana trgovina v veliki vasi in jako prometnem kraju na Gorenjskem. Naslov se izve pri upravništvu „Slovenca" pod štev. 190. Naprodaj je poceni še dobro ohranjen potovalni kožuh z lisičjo kožuliovino. Pojasnila daje tvrdka Wanek, Sv. Petra cesta. 191 Išče sc vojaščine prost, primerno izobražen, poSten in trezen m m w IC vajen kmečkemu delu na deželi. Plača 42 K na mesec ter vse prosto. Mladenič izurjen v so-davičarski obrti, ima prednost. Ponudbe pod „Pridnost" 136, na upravo tega lista. 136 Stanovanje z 2 sobami in pritiklino v bližini sv. Petra cerkve, v pritličju ali I. nadstropju iščeta za majev termin dva mirna zakonska brez otrok. Ponudbe sprejema uprava pod št. 181 Mirä S'railftä" Konforist za malo obrt, vešč knjigovodstva in pisalnega stroja se išče za februar 1914. Pismene ponudbe z navedbo starosti, prakse in zahteve plače na upravništvo Slovenca do 25. januarja 1914 pod šifro 145. fino, sočno šunko (gnjat), kranjske klobase, prekajeno meso, slanino s papriko, najboljši pristni emendolski sir ter sladko čajno surovo maslo priporoča tvrdka J. BUZZOLINI, Ljubljana, Stritarjeva ulica. Vsakdanjo pošiljatve od najmanjše do naj-večje množine po najnižji ceni. 'J587 Mirno in suho 192 stanovanje iščeta dve ženski: eno večjo sobo, kuhinjo in pa pritikline, ali dve manjši sobi, v pritličju ali prvem nadstropju in sicer v mestu. Ponudbe sprejema uprava lista noti »Stanovante« St. 192, Ali ste že ponovili naročnino? 3 cene brez konkurence i3 a> t_> c a> C—i za ¿sč c o KJ a> Prodaja "TšT vseh vrst klobukov in zimskega kinea, kar je še v zalogi „pod tovarniško cono», Priporoča se cvetko za plesne venčke, v največji izbiri kakor tudi za maske in vsa v to stroko spadajoča dela! moDni SHLon Stuchly-Maschke ZIDOUSKR ULICA CD iN ^ O E3 G —i CD ca c~> CD cene brez konkiirence 3 3731 (16) H Dober, cen prs*?.-vseh vrst prodaja Franc Uher, špediie Ljubljana Selenburgova ulica št. 3 Telef. 266 V Mo, moderno po* lepoto linij, iuMnost dajo samo larnerja Rust Proaf STEZNIKI (Originalno amerikanski izdelek). Se pere kakor vsako drugo perilo, ne da bi se od st ranile vloge. Jt*" Za vsak kos se jamči, "^lj Edina zaloga v Ljubljani: Josipina Podkrajšek. Ljubljana, Čevljarska ulica ši. 2. Priporoča iudi veliko zalogo higiieničnega perila Jakovega in Tefra fer vse druge modne pred mete najboljše kakovosti. Naročila po pošti sg Izvršujejo iocno. Večje komerciialno podjetje išče za svoje pisarne primeren cestni lokal. V poštev pridejo Glavni trg, Stritarjeva, :: Prešernova in Selenburgova uliea. :: Ponudbe pod »Merkur« na upravo lista. m svilnate, volnene in batistaste v najmodernejših barvah in vzorcih priporoča J.GrobeInili prej Franc Imrnm Ljubljana, mestni trg št. 22 Vzorci se razpošiljajo z obratno pošto! 127 Krepkega dečka - iz poštene hiše s primerno šolsko izobrazbo in pridno trgovsko pomočnico sprejme tvrdka Jos. Errath v Mokronogu. Išče se potnik za tovarno, ki bi potoval po Kranjski, deloma po štajerski, Koroški in Goriški. Spričevala ter zahteva plače na upravo tega lista pod .Potnik' 149. Nastop lahko takoj! ud Razpis 176 mesta učitelja glasbe v ¿Soiinu Razpisuje se natečaj do 31. t. m. zt učitelja glasbe v Solinu blizu Spljeta za mesečno plačo K 160 (stoinšestdeset) in nabiralnim stanovanjem. Prednost imajo oni, ki umevajo cerkveno petje in ni oženjen. Za upravo „Narodne Solinske Glasbe" Predsednik Marko Milišič Tajnik Dr. Niko Petrič Uermuth- 180 vino najboljše kakovosti prodaja po najnižji ceni tvrdka: Br. Novakovič, vinska trgovina v Ljubljani. Stanovanje z 2 ali 3 sobami in pritiklino išče mirna stranka za majev termin. Ponudbe pod „JI. S. 183" na upravo našega lista. Duhovnika vpokojenca ali bolehnega žele imeti v neki večji župniji na Goriškem, da bi imelo ljudstvo ob nedeljah in praznikih po dve sveti maši. Na razpolago je lepo stanovanje v kaplaniji tik cerkve in primeren dohodek zagotovljen. Naslov občine pove uprava lista pod št. 160. z mešanim blagom in žganjem, na prometnem kraju v Ljubljani, se proda z opremljeno trgovino vred, pod zelo ugodnim pogojem. Kupcu se prepusti tudi pravica, da sme prodajati še na sedanjo koncesijo, ako bi jo sam ne imel. Denarja se rabi 6 do 8000 K, za drugo se počaka. Kje, izve se v upravi tega lista pod štev. 152. Za pismeni odgovor naj se priloži zuamka. fmmmmmmmnmmmmtmmrnmmm • iiieiiiaiiitisiioiiiiicaEuiiiii Konfekcija za moške, ženske in otroke v veliki izbiri po zanesljivih stalnih cenah v podružnici tvrdke R. M i k 1 a u c „Pri Šloln" ijO Slei 3, (Medena nllca). Poseben oddelek I. nadstropje Cenik na zahtevo brezplačno in poštnino prosto. 2622 ki ima nekoliko prakse, išče službe. Zmožen je slovenščine, nemščine, slovenske in nemške stenografije ter strojepisja. Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod štev. 156. Trgovski učenec zdrave močne postave, poštene kmetske rodbine, s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme v trgovino z mešanim blagom na deželi, pod ugodnimi pogoji. Naslov se izve pri upravi „Slovenca" pod št. 137 do 20. t. iil. Znamka za odgovori 137 Poročni prstani © lastnega izdelka, kakor kom- © ^ pletne kasete namiznega orod- O ja po najnižjih cenali. W juvelir in trgovec Ljubljana, Wolfova al. 3. Ob priliki 25 letnega obstoja tvrdke so določeni za cenjene od- 0) jemalce brezplačni krasni predme- W ti, ki se razdele 15. junija t. 1. Pri W [O nakupu blaga zahtevajte plačilne 0) listke. 52 pi ©©©©©©©O®©0©©®0 Vse vrste mehka in trela bukova drva, cela in razseknna — v kolobarjih. .......—•> TßsuplisKi kosovniK K 3-90 do 3-28 za IGU kg poseb. pri- _ ¿it-, «NlitlU »HI» meren za, kurjavo v štedilnikih K 2-76 do 3-iO za 100 kg, — Velenjski — salonski briketi ______ ________ do 1-80 za 100 kosov prosto, postav, v hišo. Trgovina z lesom 3570 Kl Piß' edino najboljše ku-(liUaM r¡v0 za pe5i g g Si & E. Tauzher, Telefon 152. Dunajska c. 47. Orožje in kolesa na obroke. Posamni deli najceneje. (| t;'^/ Ilustrovani ceniki •^sr* zastonj. F. Dušek, tovarna orožja, koles in šivalnih strojev Opočno ob drž. žel. 2124, Češko. 3347 Ivan Gržinič, Hnm p. Rod, Istra, pošilja pristno tv i»; m tisa XI/ po K 32-— za 100 litrov. Trgovci in gostilničarji znižane cene. 3892 zlatorumcn trčan, zajamčeno čist v tleži-cak s 41/2 kg vsebine razpošilja po K 8*50. Čebelama 3944 Ilirska Bistrica, sredi ljutomerskih goric, v najboljši legi, po zmerni ceni in pod ugodnimi plačilnimi pogoji. — Več pove upravništvo „Slovenca" pod št. 55. Kdo rabi dobre in prlsinobarvne Ztt Ulite, line in !rpi sli za srajce in fini pni po modi, zimsko blajjo za dame in gospode, la-nene in hombažaste kanaiase, cefiro. platno, iu-iel, brisače, rjuhe, žepne robce, kotenine in druge tkanine, naj se obrne na znano kršč. tvrdko Jaroslao niarek. ročna iKalnica it. 45. v Bistrem pri Novem Mestu oib Met. (Češko) Vzorci se pošiljajo zastonj in poštnine prosto. V zalotri imam tudi veliko množino o&tsnkov zimskega luirhenta, flanele, kanalasa itd. in razpošiljam v zavojih po 40 m za 10 K, finejšo vrste za 2U K, najtinejiSe vrste za L'o K tranko po povzetju. Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. Srajce iz flanele ali cefirja 1 kc.uiad k 2 do K 4. Pri naročilih zadošča navedba šiiiue vratu, na ramenih ni dolgost rokavov. Dopisuje se slovensko. Vsaki pošiljaivi se zastonj doda stenski koledar. Vile, t^fanovanjske hiše, stavbene parcele v mestu kot v okolici se pod jako ugodnimi j pogoji prodajo. posredovalnica nakup in prodajo Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 8. 1487 Važen oglas „Slovenske Straže"! — CitajfeJ V današnjih težavnih razmerah zairsorete o&ogaSeH lc s srečko! V S V K je v to ilOl s vrh o yi prva ¡n ^ w ^ ^ najpri- poročljivejša srečka, ker ima šest žrebanj vsako leto, ker znašajo glavni dobitki vsako leto ¿00,000, 400.000. 400 C00 200.000, 200.000, 200.000 zlatih frankov, ' ' ker vsaka svečka mora zadeli najmanj 4U0 frankov, ker je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici :;er igra še dolgo vrsto let i» obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega nadaljnega vplačevanja ker znaša mesečni obrok samo i krone 75 v narjev, in ker zadobi kupec že po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico. 1939 ! Prihodnje žrebanje se vrši dne l. februarja 1014! i Otok s 1 turška srečka in i srečka iialfjanskega rudečega križa z 10 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po samo 6 K. 1 turška in 1 srbska državna srečka iz i. 1838 (glavni dobitki" 100.000, 75.000 in 20.000 frankov) z 9 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po samo 5 kron. — Kdor že ima turško srečko, naj naroči izborno skupino drugih srečk št. t na mesečne obroke po 3 krone ali skupino št. 2 na mesečne obroke po 6 kron 50 vin. Po žrebanjih izhajajo slovenska poročila o vzdignjenih številkah. Pojasnila daje in naročila sprejema za „Slovensko Stražo" g- Valentin Urbančlč, Ljubljana, 1. Sprejmejo se marljivi sotrudniki pod ugodnimi pogoji. m kolesar lahko prihrani mnogo časa in denarja, ako v zimski seziii pusti svoje kolo po strokovnjaku preiskati Ne zamudite toraj vposlati svoje kolo v pregled podpisani tvrdki, ki bo dalo ob najnižji ceni, strogo solidno in v najkrajšem času sirokovnjaško dovršila. Vsako pri nas popravljeno kolo se na željo brezplačno hrani do spomladi v naših nalašč za to primernih prostorih, v cTiare! (Baimmik S ©c. Specijalna trgovina s kolesi, motorji, automobili in / /nežnimi deli. Mehanična delavnica, in garaža. JSjiiGljana, iOunajsiia cGsfa 9—12 s* Na najvišje povelje Njegovega c. in kr. Apostolskega Veličanstva 42 ma sna ^ mWMim i as za civilne dobrodelne namene v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel. «a tlmom« |A4«t»|j<) vsebuje 21.146 dobitkov v gotovini v Št MMmit lUIenja Skupnem znesku 625.000 kron. Cilavni dobitek znaša: 3713 «•b ¿n* a m m m m m w Srečkanje se vrši javno na Dunaja dne 22. jan. — Srečka stane 4 K. Srečke ne dobe pri oddelku za državne loterije na Dunaju III, Vordere Zollicntsstrasse 5, v loteri{sltili kolekturiil", tobačnih tratiknb, davčnih, poštnili, brzojaviilh in železniških uradih, menjalnicah itd. Igralni načrti zu Kupce zabtoi:j. .Srečke se pošiljajo poštnine prosto. Od generalnega ravnateljstva c. kr. državne loterije (oddelek za dobrodelne loterije). Zdravniki otnačujmo Kot nalboljSc sredstvo zoper oslovski kaJelj, milijoni rabilo slastne hripsvost katar in mlizenli krem In 6100 "1tar?1<0 Poverjenih izpričeval od zdravnikov i» za-T u sebnlli°v zajamčuje golov uspih. Izredno prijetni in slastni bonboni. ' Zavoj 20 in 40vinarjev. Ovojček 60 vinarjev. Prodajalo lili v Llubljaul lekarne: U. pl. Trnkoczv, R. Suš-nik, Dr U. 1 iccoli, Deželna lekarn?., Mr I'h. Uohinc, Mr. lh J (ižmar, Ant. Kane, drogerija; drojjerija .. \driia". — Na deželi: D. I'irc, Idrija J, Bcrgmann, Novonn-sto. C. Andrijančič, Wovo mesto. Ilir llns, Vipava. M, Wach£, Metlika. A i oblek, Rad. v-Ijica. H. Unili, Lniia. K. Savnik, Kranj. Fr. Bacearcicli, . ostojna. |os. Močnik, hainnik. E Buidych, Skofja Loka. t li. Mr. F. Koželj, Jesenice. Hi. M. B. Lavnka, Tržič. J Ančik, Ribnica. Hočevar, \'rlinika m mestna lek.rna v Ormožu ter trgovine: V. Arko, Senožeče, los. Ruuoli, Litija. J. Kandusar, Mengeš. ¡¡»81 iH^ititK^ Bjaitgvshi in na vaiiehe ii. d. v Diaiiovem. w i Zastopstvo za Kranjsko: A. Švara, Ljubljana. H_XO Zahtevajte v lastnem interesu edi-no specialno pristno ^ v «v a-^ * znamka: O O Si .o „o .o „o Vi. «J "J nU . M „<0 AQS} ^ÍK; V45. Csg» fj-ÄM /k W 1 ^ Ji Ji J3 J3 ^ . tf/li M n> i) ^ ns n» ^ fi ker je ista ne samo najboljša, am- "Sjffifl-Pak tudi najcenejša. 44 f /v r\ 1 ' 1. a. de2. živ!]. In rentoe. nezs.fn jamstv. zavarovalnice »prejema zavarovanja na doživotje in smrt, otroških ilot, rent na in ljudska^ nezgodi.a in jamstvena isava-rovanja. Zuvod temelji na vzajemnosti Absolutna varnost. Ceno premije. Sposobni ZASTOPNIKI naj javijo svoj naslov Prospekt; zastonj in poštnino prosto. 1780 Men slovenskemu krojaču najtopleje priporočamo, da si novo poletno kolekcijo od največ ponujajoče tvrdke sukna naroči. Ravno tako naj vsak Slovenec pri svojem krojaču to kolekcijo zahteva. 3831 Mnogo krojačev. VH iiMii:.:j.!!:::uiiii!iii!iiiiiiiMii:iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininmnnni Absolutno zajamčeno, pristno kT iT Kmetijsko društvo v Vipavi oddaja vsled priporočila knezoškofijskega or-dinarijata pristna bela mašna In namizna vina letnika 1912 po 56 do 60 K in letnika 1918 od 40—50 K za hektoliter, postavljeno na kolodvor v Ajdovščino. — Sortirano vino S*iSll8SS je po 60 K, bel burgundec po 70 in zelen po 80 K. Večjim odjemalcem dovoli se znaten popust in tudi istim, ki pošljejo svoje ponudbe. — Kleti nadzoruje vipavski dekan. V zalogi je tudi pristno tropinsko žganje, cena 2 K za liter. Večje množine po dogovoru ceneje. Kmetijsko društvo v Vipavi. llll!lllli:i!i:illlMlllMMIIMIIIIUillllllllllllllllllllllllllllll!!IIMI|[illlllll||l|||l||| KHTXMACIM1 ^Zanesljivo dobro 4&S9B '— - — — blago za moške ženske obleke najdete 3428 „Pri ŠKofu" Ljubljana 5raven škofije. (Parile na podobo škofa pri vhodu.) V prvem nadstropju je veliko skladišče ugotovljenih oblek. Priznalna odlika za izvoz vin. Odlikovana zaloga italijanskih vin Ffoiiaia na debelo in na ^smo m italijanska, Istrska, dalmatinska in bosanska vina. 3324 c? ommaso o?odisco Duuaj XV. Ftinfhausg. št. 10 in Berolin N. W. Dobavitelj c. kr. državnih uradnikov