Najrečji alormiki dnemik T Združenih drltvak leto • • i lete • • • • i York celo leto • leto .00 .00 .00 .00 GLAS lisfrslovenskiludelavcevv Ameriki. TKLX70N: OHelsee 8—3878 KO. 199. — STEV. 199. Entered — Second 01— Matter September 21, 1903, at tht Port Office at New York, K. Y., under Act of Oonffreu of March 8, 1870 ___NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 26, 1933. — PETEK, 25. AVGUSTA 1933 The largest Slovenian Daflj in the United States. Iiwed every day except Sundays g and legal Holidays. I 75,000 Readers. TELEFON: OHelsea 8—8878 VOLUME ILL — LETNIK ILL ROOSEVELT POZIVA PREMOGOVNE BARONE K NAGLICI zastopniki unije mornariških delavcev so zahtevali priznanje sovjet. rusije A ko se premogovni baronu kaj kmalu ne bodo sporazumeli, jim bo vlada diktirala pogoje. — Tr-govci zahtevajo zaščito pred nepošteno konkurenco. — Johnson je rekel pristaniškim delavcem, da ne morejo ničesar zapovedati, pač bo pa vlada vpoševala njihove želje. Vihar je zahteval nad štirideset žrtev hrvatski voditelj __usmrčen Prijatelj pokojnega Ra-diča, Mirko Neudorfer, je bil ustreljen vpričo svoje žene. Zagreb, Jugoslavija, 24. avgusta. — Mirko Xeudorfer, hrvatski voditelj ter bivši finančni in poljedelski minister, je bil danes list rel jen na svojem posestvu v bližini Zlatara. Ko je sedel s svojo ženo na verandi hiše, sta se mu približala dva mlada fanta ter mu izročila debelo pismo. Xeudorfer se je zatopil v pisanje. medtem sta pa oddala nanj tri strele. Xeudorfer se je zgrudil mrtev na tla. fanta sta pa pograbila pi-nrao in pobegnila. Xeudorfer je bij velik prijatelj pokojnega Stjepana Radiča, voditelja kmetske stranke. GOZDNI POŽARI V OREGONU Portland, Ore., 24. avgusta. — Velikanski požari divjajo po več milijonov dolarjev vrednih vedno zelenih goizdih ob severnem obrežju države Oregon. Dva tisoč prostovoljnih gasiLcev je mo«*Io napraviti malo kaj drugega, kot bežati pred požarom. Požar se je razširil po ozemlju, ki meri 350 kvadartnih milj. Plameni uničujejo najlepša smrekova drevesa. Vsled gostega dima ni mogoče dognati, koliko £ozda je že uničenega. WASHINGTON. D. C.. 24. avgusta. — Pred- sednik Roosevelt je danes resno pozval lastnike rovov mehkega premoga v Pennsy Ivani ji, naj se čimprej sporazumejo glede pravilnika, ki bo določal višje plače in krajši delovni čas. Če se to pe bo v doglednem času zgodilo, jim bo vlada diktirala svoje pogoje. Predsednikovo poslanico je izročil premogovnim baronom industrijalni administrator Hugh S. Johnson. Rekel je, da hoče predsednik naglo spraviti industrijo mehkega premoga pod višnjevega orla ter dostavil: — — Dosti bolj povolji bi nam bilo, če bi se lastniki premogovnikov sami sporazumeli. Toda če ne bo šlo zlepa, bo moralo iti s silo. Pravilnik za avtombilsko industrijo je zaenkrat stopil v ozadje ker so zastopniki NRA odločno izjavili, da nočejo več izgubljati besed o *4open shopu". j Zveza trgovcev je zahtevala, naj bodo njihove trgovine zaščitene pred uničujočo konkurenco. Danes se je vršila važna konferenca, na kateri so bili poleg Johnsona zastopani tudi pomožni administrator Simpson, pravni zastopnik NRA, Richberg, in zastopniki United Mine Workers. — Ta konferenca se vrši z odobrenjem predsednika Roosevelta. — Nekateri lastniki premogovnikov so se sestali s predsednikom prejšnji teden. Z Rooseveltom sem neprestano v telefonski zvezi ter ga o vsem sproti obveščam. WASHINGTON, D. C., 24. avgusta. — Zastopniki Marine Workers Industrial Union in podrejenih organizacij so prišli v palačo trgovskega depart-menta, da predlože industrijskemu administratorju generalu Hugh S. Johonsonu zahteve za svoj delavski pravilnik ter so pri tem zahtevali priznanje sovjetske Rusije. Ta mornariška organizacija, ki je splošno znana kot komunistična, je poslala k John-sonu delegacijo štirih mož. • General Johnson je delegaciji odgovoril, da bodo zastopniki Marine Workers Industrial Union mogli izraziti svoje mnenje, kadar bo prišel na razpravo mornariški pravilnik. Odbor mornarske unije, v kateri so zastopani mornarji in pristaniški delavci, je zahteval, da NRA prizna mornarsko unijo kot organizacijo, ki ima pravico pogajati se s svojimi delodajalci glede delavskih pogojev. Johnson se z njihovo zahtevo ni strinjal, nakar so delegati odšli. Pozneje je delegacija naznanila, da se bodo posamezni delegati vrnili v New .York, Baltimore, Philadelphijo, Norfolk in druga pristanišča ob Atlantiku in da bodo pričeli s štrajki in da bodo izsilili priznanje te organizacije. Vodja delegacije Ted Baron iz New Yorka je rekel, da je 200,000 organiziranih delavceV v prista- Stockton, Cal., 23. avgusta. — niščih ob Atlantiku, da pa jih je od teh 100,000 «K*r ja ^ policijsko upravo pri- brPz dela. I,yti,ti ki imajo delo, morajo delati zaI^Xtl^£PŠE sramotno nizko plačo. Vsled tega je po njegovem | načelnik E. w. Gaddy sklenil, da aadevo sam vzame v roke. V svoj žep je -vtaknil veliko listino, v kateri je bil list za napisom: — Ali te je. že kdo Jcdaj potegnil za (nos T -- 'Ko se je Gaddy celo uro gibal med množico, se je vrnil »v tne- zborovanja kubanskega kabineta Predsednik de Cespedes se je posvetoval glede razpustitve kongresa. — Armadni poročnik lin- čan. Havana, Kuba, 24. avgusta _ Da nes je bil skliean kubanski kabinet -k posebni seji. Ministri so razpravljali kako bi bilo mogoče doseči sporazum med raznimi strankami, ki so zveste 'vladi, pa se v svojih programih zelo razlikujejo. Kakor se čuje. bo kongros kanalu razpuščen ter se bodo pred jesenjo vršile nove volitve Ko .je dospel sem s pomikom poročnik kubanske armade. Maxi-miliano Casamayor ga je pocestna drhal napadla, pretepla, ga slekla do golega ter ga slednjič u-strelila. Casamayor je bil baje Maclia-dov pristaš. Kubanska ivlada je ^epoveda-Ia vsem civilistom nošnjo orožja. Revolucijonarne družbe, kot na-primer A. B. C. Zveza, so točno izpolnile tozadevno povelje. zapreke za proti vojno konferenco POŽAR NA PARNIKU LAFAYETTE Havre, Francija, 24. avgusta. Požar je izbruhnil na parniku 'Lafayette', ki se nahaja v popravilu. Požar je bil umenjen iia prostor pod vodno gladino. V Šanghaju je težko najeti dvorano za renco.— Oblasti se boje komunistov. agrarno vprašanje _________________vnemčijl Veleposestniki so privolili odstopiti del svoje zemlje. — Nazijci so obljubili brez p 1 a č n a zemljišča v vzh o d n i Nemčiji. Berlin, Nemčija, 24 avgust«. — Junkerji (veleposestniki) Vzhodne Pruske so sklenili, da odstopijo del svoje zemlje, da nazijci izvrže »svoj naselniski načrt. Do tega sklepa je prišlo na zborovanju mogočnih veleposestnikov v Koe-nigsbergu na poziv naizijskega voditelja na. Pomeranskeim Karpen-steina in brandenburškega pre-fekta Viljema Kube. Razsežnost in vrednost zemlje, katero hočejo aristokratski junkerji razdeliti meti plebejske na-zijce ni znana, toda ta naklonjenost mogočnih posestnikov ima brezdlvonino namen pomagati Hitlerjevim voditeljeim rz težavnega položaja, d g. morejo izpolniti svoje obljtibe. Ko .so nazijci ob svojem počet-ku radodarno obljubljali vse, da so dobili več volilnih glasov, je bila njihova največja privlačna sila v Obljubi, da bodo v Vtzhodni Prusiji naselili na majhnih posestvih 15.000 mož, ki so bili tedaj brez zemlje. Ko je bil nazijski agrarni voditelj Walter Darre imenovan iza poljedelskega ministra. .«k> politični opazovalci pri-j čakovali da. bo izpolnil nazijske obljube, s tem. da bo razlastil jun-sco bili zelo zadolženi, ta veleposestva razdelil v majlme kmetije in na njih naselil brezposelne. Železniška zveza je bila v mnogih državah prekinjena Dvainštirideset mrtvih; na stotine poškodovanih; na milijone dolarjev škode; pridelki uničeni; vlak skočil s tira; dva parnika nasedla — to so posledice strašnega viharja, ki je divjal predvčerajšnjim ot> atlantski obali. Natančnih poročil o škodi, ki ' j<> je povzročil vihar, še ni. Celi (deli držalve Maryland so še vedno odrezani od ojrfalega sveta. jap0n vlade brzo^ayna &vpza je drzne zahteve JaDonska 7ahtPVa r» r Reke so PrestoP1,e bregove, z Japonska zameva pre- ?ora so drIi hutlourniki in preti_ membo ameriške našel- li uničiti vse., kar bi jnn zastavi- niške postave. — Posta- lo Pot- 'Prebivak,i me-sta Fleisch- v | >• <| mann v gornjem delu drža've Nevv va je žaljiva za Japonce. York so bili -zelo prestrašeni, ker (ni dosti manjkalo. da ji i počil jez Tokio, Japonska, 24. avgusta. Pri Switzerland jezeru. V tem Japonska vlada, zopet astro ob- »lučaju bi bilo preplavljeno vse soja ameriško naselniško postavo, ™esto- ki izključuje naseljevanje Japon- Vpmejlski opazovalec na Em-cev v Združenih držaKah. ^ State Building je ugotovil; Namestnik zunanjega jninistra tla jc Pihal veter z naglico osem-Maimoru Šigineitsu označuje v desetih milj na uro. svoji izjavi tnasehiBŠko postavo j kot žaljen je japonskega narodine- j V Ostend Beaeh so bile vse kle- ga ponosa. Dalje pravi, da bi Ja- ti hotelov in privatnih hiš poti vodo. poneii odpravo te post a) ve pozdra-l Parnika „CH of VorfoIk vih kot nov dokaz ameriškega «ExameJia" bila vrfena na prijateljstva do Japonske in da 111 na pe- sek. ■ . e I kerje. .ki konte- da 5o potem ne bi bilo nieesar. kar bi . . - , - , , ,., . . , Ker se je neurje pojavilo bas oh kalilo mirne m prijateljske odno- ~ - . -i i » . , T , • » času žetve, so bih v mnogih kra- saje med Japonsko in Ameriko. I ... . -in- • 1 | jih vsi pridelki uničeni. To izjavo je Sigeniitsu objavili , - , , , _____ __A r » * državah Maryland. \ irgtnia, Xew Jersey in PemifivlKania je bilo dvainštirideset smrtnih slučajev. Povzročena škoda zaenkrat še ni dognana. toda zdi se, da znaša nad dvajset milijonov dolarjev. ZA KAZEN MORA HODITI V CERKEV Kansas City, Kans., 23. avgusta. — James Priest se ga je ob nedeljah rad navlekel in se je te-!daj prepiral s svojo družino. Policijski sodnik ga je obsodil, da mora šest nedelj zaporedoma biti dvakrat pri maši. ker je svojo ženo in tairta zmerjal, da hodita preveč v cerkev. POLICIST NI PREVARO. ŽEPARJA Toda Darre je pozneje kot mi-Sanghaj, Kitajska, 24. avgusta. nlster >zja!vil- <1» vlada ne bo Svetovni protivojni kon-gres. ki nobenega posestva, ne ima zborovati od 3. do 5. °se.ptem-1 ^ajh^ga. ne velikega in ne gle-bra. ima velike težave pri najet- (le nato' kako ze,° Je ^dolženo, ju zborovalne dvorane, ker se o- Vsled ČPJiH'r ^a nazij- blasti boje. da bo kongres pod ici. ne bodo izP°lni,i volileem da-kamunističnim vplivom. Toda nek nih obljub- Iz teSa razloga ni bi-zastopnik delegatov je izjavil, da na raZI»olago zemlje za razde-je med delegati samo en komu-1 IiteV" Zato so se vodilni nazijci, nist in sicer urednik francoskega 1kot KarPenstein in Kube. obrnili lista "L'Humanite" Paul Vaillant- na velikodu6nast junkerjev in jih Couturier. I prosili, da prostovoljno žrtvujejo Vail 1 ant-Couturier, ki >e vodi- del ^mlje. tel j francoske komunistične sstran-l In jimkerji velikodušno ke, je bi leta 1927 šest mesecev v ' stregli tej želji ter so med dru-zaporu, ker je nagovarjal franco- !gim v svoji izjavi TekVl si^eče: ske vojake, da ne bi streljali na) _ Zastopniki lastnikov staro-Krtajee, ko so velesile posredo-1 davnih H-eIenose.nska protestirala in grozila s težkimi posledicami. Šigemitsu izraža upanje, da se bo onim ameriškim politikom, ki zagovarjajo premembo postave, posrečilo doseči odpravo postave, kar bo Japonska z veseljem pozdravila. Japonska zahteva, da je japonski narod glede naselni-ške postaive postavljen na enako stališče z drugimi narodi in naj se tudi iza Japonce postavi gotova kvota vsakoletnega naseljevanja. S temi bo prijateljstvo med Japonski in Združenimi državami j ojačeno, povečana bo trjjotvina načrtza mirovna pogajanja Štiri posredovalne države so odločile, da se Bolivija in Paragvaj pogajata za mir. — Sovražnosti morajo takoj prenehati. Santiago, Čile, 24. avgusta. — m obema državama"" odCrranj'e- Stiri redo v al ne draave Argen- bil davnih Pruski, Heleposeirtev v Vzhodni zvesti svoji tradiciji, da komunistični poslanec v franco-' iužijo svojemu kralju s krvjo in ski držaivni zbornici. premoženjem, stoje trdno za po- Lord Marley, ki je bil podtaj- 'žnim delom SV(,jega kanclerja nik v angleškem vojnem ministr-, Adolfa Hitlerja. Ker je vlada do'-vu m ki bo predsedoval kon- 1.^:1.. 1___1___________1:_ ._ ločila kmetije, bomo z veselim srcem sodelolvali in botmo po svojih močeh prispevali, kar primanjkuje izemlje. V izvrševanju stare tradicije svete dolžnosti vemo, . da more le poljedelski razred, ki haj prišel v Tokio., so mu oblasti je ,zrastel na deželi< služiti te. svetovale, da prostovoljno gre iz melj narocLno^ocijalistične drža- gresu, bruseljski župan dr. Jean' Marteaux in Alexander H. Buch-j man iz Cleveland, 0. bodo v ne- j kaj dneh prišli v Šanghaj. Ko je Buohman na svojem potu iv Šang-1 »na bo nevarnast na Pacifiku in tekmovanje v zgradbi bojnih ladij bo nepotrebno. mnenju pristaniški štrajk neizogiben. Za svoj pravilnik pod NRA zahtevajo pristaniški delavci po 8 ur dela na dan, 40 ur na teden in najmanj 40 tednov dela na leto ter 85 centov plače na uro. dežele, ali pa bo deportiran, ker jei komunist. Lordu Marley in dr. Marteuaxup ki sta hotetla v Tokio, da se jxwvetujeta tz japonskimi liberalci, ni bil dovoljen vstop ^rioh Syrup na Japonsko. 1 ve, na znotraj in na zunaj, v soglasju z besedami našega kanclerja. Komisar za brezposelnost Frie-l^. ioh Syrup je naznanil, da je sedaj en milijon manj brezposelnih, J kot jih je bilo cfb istem času lanskega leta. tina. Brazilija. C'ile in Peru so izdelale načrt za mir med Bolivijo in Paragvajem. Po tem načrtu naj se sovražnosti med obema dr- __žavama prenehajo in se začneta pogaja*i za mir. Ta naert bodo NA KTAP17TČA rfDDECA zastopniki štirih d rž a1 v poslali RAJMAKEJdA LlrKtoA vladam obeh bojujočih se držav v odobritev. Oaxaca, Mehika, 24. avgusta. — Kolikor je znano, je najstarejša 1>ri se*tavi načrta so se živeča stvar cipresa v indijanski P(fredova,ci držaIi odločnega sta-vasi Santa Maria del Tule, nekaj liž<".a bo,ivij»ke vlade, da ne do- fvoli v nikako premirje dokler ni postavljena zadovoljifra podlaga, po kateri bo mogoče končno veljajo poravnati spor za mejo med Bolivijo in Paragvajem. La Pax, Bolivija, 24. avgusta. milj iVzhodno od Oaxiaca. Gozdni inžinir dr. Hermann von Schrenk ceni sta rast te ciprese na 4000 let in je prišel do tega prepričanja, ko je z dovoljenjem poljedelskega ministrstva sto. Listnica je še vedno bila, ka-mor jo je djal. Toda, ko jo odpre, •kateri je bil list z napisom: — 'Nehaj že vendaT z norčijami. > Naročite se na "GLAS VARODA", največji slovenski dnevnik v Združenih državah. narvrtal neko drugo cipreso, ki po Zunamje ministrstvo se nagiblje svojih obročih kaže starosst 3000 J k upatfjoi, da bo v kratkem prelet in je po primerjavi s to ci- nehalo bojevanje v Oran Chaco. preso določil starost starejše ci- ^ ..... . prese na 4000 let. Bolivijski zunanji minister je . naročil svojemu delegatu v Žene-Cipresa je visok« okoli 140 6ev- vi, da pri Ligi narodov odločno ljeiv, njeno deblo pa meri v ob- protestira proti predlogu begun-segu 117 čevljev ter jo s stegnje- skega odbora* da -bi se v Ohaco nimi rokami objame 24 mož. okraju iraaelili ruski begunci, ^ YOBK, TODAY, AUGUST 25, 188S ^Gbt Naroda" ttk rm LARGEST SLOVSHS DAILT liV.l & ■0LAB NABOD A" CV«Am af ti mmMmrnmrntrn Toit m ato l«* ^ pal Mi nff ...... STJOO fr Mrt tate..................UJQ Sobecrlptfoa YmHj SS00 cm Agifpat -OlU N iroda" lakaja vaakl da a M ^tk p« |apta bnv po Hitar f wtwual m m [ iliicai^ii Umt mJ HMMtt po Mc Maj Oidar. Pri spran mb bi kraja naroCalkov, pr oateo, da aa MB tail p rajlnje blrallii« nami m il, da hI troje najdeno aaaloralka. NARODA", Sli W. 18th Strni, New V« t—«871 PO -GOSPODARSKI* KONFERENCI Odkar se je evdtovna gospodarska konferenca izjalovila, so Združene države temeljito izpremenile smer svoje zunanje politike. Z Anglijo in z njenimi dominiji so ostale sicer v najboljših odnosa jih, dočim se za države n#i evropski celini dosti več ne brigajo. $ Precej tesna vez je pa nastala med Washingtonsko ylado ter centralno — oziroma južno-ameriškimi republikami. - * • Po naročilu predsednika Roosevelta je bilo več južnoameriških vlad obveščenih, da se hoče ameriški državni department pogajati ž njimi glede sklenitve važnih trgovinskih pogodb. „ Predvsem so bile imenovane Argentina, Brazilija, Čile in Kolumbija* | - Med njimi je bila pred depresijo Argentina najboljša odjemalka Združenih držav. Kot se sliši, se bodo tozadevna pogajanja lnnalu začela. J Stvar pa ni tako preprosta, kot bi se zdela človeku na fc>rvi pogled- X Največja težava je v tem, ker večino pridelkov, ki bi tjih južnoameriške republike lahko eksportirale, Amerika sama prideluje in jih ščiti z visoko carino. Argentina producira predvsem: pšenico, koruzo, me. 6o, kože in laneno seme. Ker je na buselj pšenice dvainštirideset centov ameriške carine, je jasno, da prihaja sem le malo tega argen-.tinskega blaga. - \' Na bušelj koruze je 25 centov carine. Od vsakega fun-zmrznega mesa, ki ga pošlje Argentina v Združene države, je treba plačati šest certtov carine. Od funta lanenega semena je treba plačati 65 centov, pd kože pa deset odstotkov njene vrednosti. J % 'Ameriška produkcija ima potenitakem povsem prosto {polje, polegtega je pa tudi predsednik Roosevelt v teku fevoje predsedniške kampanje ponovno izjavil, da nikakor frie kaže znižati carine na farmske pridelke. | * Napram ostalim južnoameriškim republikam vlada isto razmerje. Branimo se blaga, ki bi ga nam lahko in ra-|Ie prodne. Le nekaj pridelkov, kot naprimer brazilska kava, je prosfcik, Neoziraje se na to, pa je Washington ubral pravo pot. Treba bo tukaj in tam nekoliko popustiti ter napraviti izjeme. Depueaija je vse ameriške republike hudo prizadela, JTsled česar jjp potreben sporazum v gospodarskem pogledu. Izkušnje zadnjih mesecev so naučile Združene države, da je bodočnopt njihove zunanje trgovine na ftej strani Atlantiskega oceana, ne^ pa v Evropi. Strašna nesreč* Unr. Promet med bosansko in hr-|ceU sfrašna panika. Potniki so bili hribovci, ki niso bili vajeni voženj .preko .reke. Ko je brod od nasprotne- etični h*>ril tako bli-c« njihovega čolna in ko no He za. čali zaganjati močni rožni valovi, se je-teh ljudi 'polastila parni-ka in so nekateri, meneč, dm jfh bo val refcw itak vrgel na bližnjo ob*k>, začeli skakati i a žolna: Skafrali pa so tako nerodno, da §e je velik .brodarski ©o hi prevr-gtl tir artal pod vodo. Nekog pot nikor s« j« rešilo « pomočjo kr-. nmrj& tvodm, kafflfco ps jih. je vi^oailo, jh gedšj wl ugotovijeao. vatako Koatajnico preko reke - Uuras, 4jar is ni zgrajen toliko po-teebsn* anost, vadriujsjo -brodarji s splavi in čolni. Zaradi kupčij pa je med obema obalama vedno ffeio ffivahen promet m ko je fcil tf dni aejm v Kde. požiralniki pa so ta tedne, spravili velike vodne mase v podzemlje. Prebivalci vasi okoli Cerkniškega jezera so skušali kakor običajno naloviti pri požiralnikih večjo množino tfb, zlasti »čuk in slajnqiv, da bi jih posušili. Prišli pa so v konflikt z lastnikom cerkniškega ribolova. ki ima kakor trdi in je tudi že baje dosegel končne sodbe sodišč, edini pravico loviti ribe v .jezeru in pritokih. Prebival stvo se je nasprotno postavilo na stališče, da ima stare pravice ri-bolctva ob usihanju jezera. Te je zabeležil že Valvasor, Llstniki ribolova v stajih lasih in tudi pred vov^<, ~&0 zahtevali gotovo °dcJtfo5ajno. Za tlačanskih časov fco prebivalci dajali bistriški graščini in drugim graščakom desetino tudi od riboloKa. Zdaj pa o-rožnlki primejo vsakega nepoklicanega ribiča. Mnoki kmečki fantje so že bili- obsojeni od sre-skega sodišča v Cerknici na zaporne »kazni od 5 do 14 dni. In to ljudi boli. ker se aaroan sklicujejo na svoje stare pravice. V ostalem se je pojavila med ribami Cerkniškega jezera neka bolehnost. Zlasti so prizadete ščuke, ki dobe znake, kakor da bi žive gnile pri glavi in repu. Nekaj časa tudi ni bilo v pritokih jezera rakov, sedaj pa se je pojavil nov zdrav zarod. Lani je bilo iz jezera uvoženo na ratzne ribje trge, zlasti v Ljubljano, nad 15 tisoč kg raznih rib. Hoda nesreča- v Ihanu. 7. 'avgusta je šla 22-1 etna služkinja Minka Mežnarjeva iz Ihana proti domiU. Mimo je prpvo-zil trgovec Rudolf Pavlin z vozom in jo podrl. Voz je šel nesrečni".služkinji čez trebuh in je nezavestna obležala. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnico, kjer so u-gotovtili težke notranje poškodbe. zlomljeni ima tudi obe nogi ter hude poškodbe na glavi. Njeno stanje je zelo resno. Patrom ni igrača! Jože Rozman. 8-letni sin posestnika iz Bohinjske Bistrice, je našel na polju staro prazno vojaško patrono. Najprej je na njo nekaj časa- piska 1. potem pa mu žilica ni dala miru in je aačel po njej razbijati. V patroni je pa bil vžigalnik; ki je nenadoma eksplodiral. "Posledice so bile strašne: Jožetu je razmesarilo obe roki, mu odtrgalo rrse prete na desnici, več drobcev patrone se mu je pa em rojakom toplo priporočam potniški oddelek "Otas Naroda", kjer so mi za potovanje vse pofrebno preskrbeli. Stove Ra«potnik, iz Benoit. Wis. Tihotapec smrtno ranil financarja V vasi f'itluku -blizu Mcwtarja (sta zasačila financarja Blaž Ouže čati življenje, ker pe bila nesreč-( in Sime Mat i jas ponoči tihotapilo zaljublejna. Xi pa hotela piti ce. ki so tihotapili tobak. Finan-oetove kisline, temveč je stol ki a' carja sta dva tihotapca prijela, steklo na drobno in ga popila z ko sta ju pa hotela vkleniti so vodo. Sevedk ji je takoj postalo! začeli drugi tihotapci odnašati slabo in morali so jo prepeljati v zaplenjeni tobak. Financar Mati-bolnico. I'jaš je skočil za njimi' in začel ^ | streljati, Ču-že je pa ostal pri za- Strašen zločin ljubosumnega moža sačenih tihotapcih. Kar je eden V vasi Dobrobatni blizu Veli-1 l>oteSnil nož mu razparal tre- buh. Težko ranjenega financarja so prepeljali v bolnico, toda zdravniki nimajo upanja, da bi mu rešili življenje. Letalska nesrča pri Crikvenici. S posredovanjem potniškega oddelka "Glasa Naroda" se j.» podal s parnikom "Olympic" na obisk v Slovenijo Mr. John Harold 'Masel iz Beacon. Ia. Mr. Ma-sel .je 'bil rojen v Združenih državah. je -že IS let zaposlen pri že-ileznici ter .p sin splošno spoštovane družine Ignaca m Mari.ie Masel v Beacon. Ia. Maselova družina je naročena na "Glas Naroda" že od leta Mr. John H. Ma.-*el je bil s postrežbo v potniškem oddelku "Glasa Naroda" zelo zadovoljen ter to tvrdko vsem rojakom toplo priporoča. V Ameriko se vrne dne 18. oktobra, do tistega časa pa pozdravlja vse prijatelje, posebno pa svoje stari-še iv Beacon, I a. CENA DR. KERNOVES* BERILA JE ZNIZANA Angleško-stav^nsko Berik- (DfOLISH BBOWmm MMM) NaraMto ca pri KNJIGARNI 'GLAS NAROUA' Nt Wan letu M iMfe OMV DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ▼ JTTOOSLAVIJO Dki 200 ...........................$ 4.Š5 Dtn 300.......................—.$ 6.35 Din 400............. .........J$ 8.40 Din 500 .........-............10.40 Dtn 1000............................$ 20.75 Din 5000 ............................$10L— T ITALIJO Ur Lir Ur Ur Lir 100 200 300 400 500 $ 8.— $15.60 $23-— $30.50 $38.10 .Ur 1000 ........................$T75.— KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OOJtl ALI DOLI ; Za lsplaftilo večjih Btetkov kot zgoraj naredeno, bodisi t dinarjih ali lirah dovoljujemo še bolje pacoje. izfuCku r ORRISKIB dolarjih . Za l^>la60o $5.00 morate poslati_* 3.78 •• " $tt).P0 " ____.$10 J8 •• •» mm 99 n__Ms- •*. >i $20.00 " »» pi_ •• $4oi» ' " " ____$41.25 m »» " £50.00 •» * $8150 PrelemiUk doW ? Mr krajo isplačOo ▼ dolarjih. Ifojna nakaalla irrrtnjemo po Cilli mut sa pristojbino fi — SLOVENIC FUBLISHWG COMPANY "Gkmm Naroda** nt we k jm mili mmw Tomr, k. t. vasi ke Kikinde prebivajo Romuni in najpremožnejši med njimi je Vasilije Primescu, ki se je pred leti oženil z lepo in bogato Aanarijo. Vzela sta se iz ljubezni, toda njuna sreea ni trajala dolgo, ker je bil mož strašno ljubosumen na že- . "^f zve^ -so ,pripeI^,H no. Te dni je prišel fv vas mlad112 Cnkven,('c v Za?rpb t™Plf> student in aa^-el se je sukati o-."1"^"0 Ponesrečenega blagajnika krog Vasilijeve žene. Zakonea sta ' ^beškega oblastnega odbora se začela prepirati in mož je pre-1 Aerokluba Dra«otina Heckla: 30. povedal ženi hoditi z doma. Že- >u,ija ^ Priredil na čestO potožila sosedom. da i klub letalci m.tmjr in 21 .nilua po »krivem trpi. Te dni je bil pri.| Popoldne se .,e hotel Heckel vr-n>eseu na občinski seji. Ta čas je n,tl z aviJ»n™ T Zajrreb. pa se pa prišel k njemu njegov brat le 'za,.lržaI v tln,žhl angleških no-Figor vz sosednje vasi in ?a je; dinarjev in domačinov v Cnkve- niči do poznega popnld»eva. <^>b na kal doma. S svakinjo sta sedela na vrtu; med tem se je pa vr-. ....... nil Vasi 1?je in ker ni našel žene h dvasedeznl turistum anjon to-v spalnicn. je odšel na ža Grujič. Dva maskirana tolovaja sta jo najprej posilila, potem ji je pa eden prerezal grlo. Nesrečnica je bila noseča in bi bila čez mesec dni povila otroka. Umora .sta osumljena Milenko P' ček .* In ko si šel ob posebno svečam nih prilikah v žganjarno po steklenico francoskega konjaka za dolar petin.seidenides°t centov, ti je dal prodajalec iz vseh sodov pokušnjo. debelo «'i^aro in še kako darilce za ženo t°r te je spremil do vrat in ti naširoko vrata odprl ter ti z globokim poklonom bilo odpovedano, tako da se nista ,ia .sP ga spomniš, ko bo mogla vzeti. Ker so tudi fantovi' spt,t poroka ali prst. (Kaj- starši nasprotovali .sinovi Ženitvi.;ti le oh tHkih svečanih prilikah je sta zaljubljenca končno obupala j priSe! konjak po *J.7o na vrsto), in sklenila končno umreti. Ivo je. Kje J4(> kn sni0 sedeli ne- odšel te dni popoldne k svoji ma- (jejjsko popolne štirje pri mizi. teri. kamor ie prišla tudi Kri^ti- lelu pa eni rekel jaz ali ti: na. da bi mu pomajrala pri delu | — Ah kdo ba vedno letal « v hiši. Iz hiše .se je slišalo prepe- j ^ruglo Iv .salon'. Dajmo vsak po •varaje otožne Ijnbavne pesmi.. po[ dolarja, pa naj ga prinese Pred sol učnim nahodom sta .stopi- j sodček. Ia zaljubljenca na teraso in pre-1 Jn ko je biI gotiček šestodstot-pevala dalje. Potem je pa .sns^l 1>eaa piva dvp tretinj pralen, smo k,fer je začela jesti pšenico iz videl, kako je Ivo najprej lustre-, so?fasno sklenili. _ Kdo. vraga., hI Kristino, potem pa se sebe. a-, bo žlampal to sparjeno brozgo? šli so ju mrtva na tera.si v mlaki Zložimo £e za enega! krvi. "GLAS NARODA" zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to Tahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo. D NAMERAVATE PRtftfDflT VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "QLA3 NARODA" M hm nd« 2htulvo, pti pu nt SloiMnei v nM okoBct cmikWLkxs&mam Heeeno storjeno. Za preganjanje slabosti in za nabavo novih moči je pa prišel v ponedeljek J zvečer tretji na vrsto, i Kje t*o časi. ko si plačal t n©^-' del jo dopoldne na pikniku dolar [ vstopnine, pa si za tisti božji do-} lar lahko jedel in pil magari do dvanajstih zvečerf (Društvo je pa z vstopnino plačalo vse stroške — poleg tega pa »se napravilo par de.setakov čistega dobička). Kje so leta. ko je imelo *vsako »dovensko društvo vratarja — o-bičajno najmočnejšega člana — ki ni puščal v dvorano tistih, ki so prišli deset minut prppozno k seji? Kje so časi. ko je dajal pred glavno letno sejo bogat in oblasten društven* članom za pijačo ,ter jima po ovinkih pretil, da bo odstopil, če ga ne izv olijo za predsednika ! Kje so časi. ko je fant zelo nedoločno vedel, kakšne barve no-galviee. ima njegova ljubica, ko jo 'je preseneti! v poltemni veži bas v trenutku, ko si je zavezovala zadrge na šestmajst inčev visokih eižmih ? • Kje so časi. ko je govorila ženska o svoji smrtni sovražnici": — Sovražim jo iz dna srca, na koncu očesa je ne' morem »videti, te-dj». kar je res, j" res: lase ima neznansko lepe. Ko jih raeplet«, ji sežejo skoro do kolen. In kje so časi. ko je godba tako zaigrala, da je *lo človeku po žilah, ter so tudi tistega, ki ni ie nikdar plesal, za-flnbelei pete! In ko se je oglasila pesem, je ; izvabila — ali sofczo iz oči ali pa vrisk iz srca^ (Ej prijatelji, kje so. kje so tisti lepi časi: Ko je bila pijača res pijača: Ko je bilo petje zares petjem Ko so bile zenske'res ženeke4 • Ej. prijatelji, kje so časi, ko smo bili se mladi! .. farfnliTl' .^vč&OAStf*. njun* n.*.* II ... . A -----^ J LIKOVIC JOŽA: Snoči so fantje dolgo prepevali in kltpali kose: bridki zvok me je bolertno ganil, da sem prisluškoval (stremu klepanju, ki se je strahotno utrinjalo po praznih dvoriščih, padalo iih dišecp vrtove, se ' ne more j»osncti s ta-ko toplin«. Ko- KOSE SE BLISKAJO teh preprostih spevih. Zdelo se mi je, da ima sleherna bilka svojega mienega soseda, ki jo s prepevanjem kratkočasi. Neprestano so s t zamišljali nov? napove, nihče' jih odbijalo toplih reber, trkalo na okenea in pretreslo moje sree. — Bridki zvenk se je dotaknil tudi trav, ubog>ih trav in drobnih rožic, ki bodo jurtri neslišno padale pod ostrimi kodami, padal** kakor neme žrtve usodnega življenja, ki terja njihova drobna stebelca in glavice. Marjetice, zlatiee. Marijini kodrčki. deteljice, vse. ah vse bodo padale, kdo jim bo v slovo zapel.... Nekdo koso kleplje. nocoj bo fcmrt stopila na poljane, se dotaknila trav in cvetov, na katere bo padla poslenjikrat blažeča ros.;' V zgodnjem julijskem jutru sem f-t napotil prsi Srhotnikom proti ra-kiškim senožetim. Neznatni zvezdni krogi so se razpirščali nad Pokoji-šcera, hoje na Trebevniku so se •vetile obilni rosi. daleč nad Barjem je tonila luna. vsa bleda in trudna od dolge nočne poti. Jutra njic* se je izgubljala kakor srebrna kaplja, ki polzi se zganili kobilarji za gostim robi-dovjem. kos je dvignil kljun in se spu**til v dehte«"e česmilje po sladki vinček. Postolka je zapustila puščobno brežino in dbvisela v zraku; dolgo je oprezovala in iskala drobni plen. nato se .ie bi bikovi- tero grlo se odziva s tako toplino? Vse se budi. še globoko v gozdu nekdo vztrajno titoa ua debla, ali je skrben gospodar, ki odbira les za krwjnike. ali je smrt. ki je zgrešila nočno j>ot.... Obstal sem sredi travnate ravnine. katero bodo dan*« pokosili. Hoj kobilic se je »plašil |Tred nogami, zlati kresu- se ie zamajal na stebelcu, lahen piš se je dotaknil trav. Visa krasota jnlij^kega jutra se je zalewkeftala, še puščobni hra -stje kraj zanemarjenega ei. orgliee se oglaša-življenj se je prebudilo in poiska« I jo.... Nad Pristavo se trgajo bele lo pot v svetlo jutro. Družine žužkov na širnih travnikih .so *e dolgo dramile; vedno bližje »em čul brezimne napeve. ki so jih svira-)i murni in drugi krikci. nekateri z visokimi, svetlimi glasovi, kakor bi nalahno podrzavali s čudovitim lokom po srebrni -t run i. drugi so ubirali bolj nizko in odločno, nekateri zopet zveneče, malce rezko.... Koliko prisrčne zahvale je bilo v me{rlo. čvrsto solnce smodi njihove tanke kosmiče, da ginejo in se -/vijajo v jutranji iprigreviei. — Končno se zasveti bnlv*v le6 v sveži zelen i ni. rdečkasto lubje smrek zažari v bogatih žarkih, vrsta košatih orehov se koplje v zlatih po- Veter raznaša sladkobni von.i akacij. iz mahovitih zatišij se krade vlažen. trohno4>en*duh. smrečje di-po močni smolovini, vmes dehti kioničje, zrele jagode in mahovi. Voli počivajo v blagodejni senci, nad njihovimi širokimi bnki miglja »oparii-a. kakor da jih nekdo prijetna boža. Hed zajemanjem in Po inepretrsranem triletnem bo-lehanju je 22. avgusta »zjutraj ob 2.30 uri preminul v Cleveland!! poznani Anton Jakopič, v starosti 61 let. — Pokojni Anton Jakopič je bil rojen v va«i Slivnica, Notranjsko, pozneje pa se je z materjo preselil v iNemiko vas pri Blokah, p. d. pri Starmanu. V Ameriko je d<»pel lrta 1000. Kmalu zatem je dobil delo v tovarni American Steel amd Wire (!om-pany, kjer je pustil vse svoje moči. si nakopal bolezen in tako o-stal v postelji, dokler ga ni rešila neizprtvsna smrt. — V nedeljo je v mestni bolnici v Clevelandu preminula Frančiška Ovnik. Ranjka je bila stara B3 let. Doma j? bila iz vasi Stara gora, fara Primsko. Pred sodmimi meseci ji je umrl mož. V Aimeriki se je nahajala 3.» let. — V Clevelandn je Frank Bar-bič, kateremu se zdravje rapidno vrača, sprejel kandidaturo za couucilmana v 32. wardi, katero mu je ponudila soeijali&tična stranka. — Zadnji petek zvečer je bil v spodnji dvorani SNT> v Clevelandu shod vložnikov in društvenih odbornikov, zasstopajočih zmrznjene vloge v North Ameriean Trust Banki. Okrog 1000 oseb je bilo navzočih. Govorili ?o Steve eden sklicateljev shoda, ik Frank Opazkar in dr. Seliškar. bivši predsednik in zdaj konservator banke. Zborovanje je bilo nemirno in končalo se je brez kakega definitivnega zaključka ali načrta. Seliškar je na tem shodu priznal, da je bila banka že leto dni pred polomom v takih škripcih, da se je obrnila- na razne banke v mestu, naj jo prew.a- žvenketaniem se vrtijo šaljivi po-;™'-*0' r'esar nLso hot<4e *toriti-govori. Živahni solnčni žarki se 7x1 aJ ,ma>° v nar'rtu ustanovitev kradoma lovijo po zamaščenem ro- nove banko- k°r v,ajadk;> jed in momlja ter sili pod roke.... Zadovoljno tihožitje zajame družbo, nekdo zaigra na orglice, daleč na železnici udarjajo težki piko ni kramparjev, ki popravljajo slabe tirniee. Nad njivo se vrti postolka in z višine zalezuje drobni plen. Pod leščevjem pa počivajo kose. mrzle in negibne. Ko-Irko lepih in zlatih življenj so pokončale! nx-esar ki. — V reorganizirani fJtari han- rhieago. 111., je Anton Petra ta družba lenuhov in pijancev ni prav nič mikala* Odklonil je povabilo pod pretvezo, da mora še na delo. — Sicer pa, — je pripomni*, — če pijem, me boli glava. , — Da, to je res, — je pritrdil Jakob in se zaničlgivo ozrl na svojega slabotnega brala. — Včasih se ini smiliš, pokveka. Si< er pa nisi sam kriv, da si slaboten in bolehen, da ti gre vino takoj v glavo in da se lepega dekleta ustrašiš. Pa tudi jaz nisem kriv, da sem velik in močan, da imam rad veselo življenje, vino, zabavo in lepa dekleta. De* lo, to je življenje zate, to te veseli. Jaz delam, kadar nimam nič pametnejšega pri rokah, pa še takrat se dolgočasim. — Da, kot brata sva si zelo malo nodob- na. * t — Po tvojih žilah, — je nadaljeval Jakob, — se pretaka kri pohlevnega jagnjeta. po mojih pa kri najinega očeta. Že nad sto let smo, razen tebe, v rodu Frochardovih vsi taki. Ko je hudič sejal seme banditov po zemlji, se mu je menda pri nas raztrgala vreča. — Ah, /to je mož! — je vzkliknila Fro-chardka in se mu vrgla okrog vratu. — Glej, obožujem te, kakor sem oboževala tvojega očeta, pravega tolovaja... Ah kako je bil prijazen z menoj!. .. Pojdiva! — Dovolj besedičenja, — je dejal Jakob, držeč denar v rokah. — Kdor me ima rad, naj gre z menoj. Moram si nabasati želode< Pojdite, mati. Prijel je moter čez pas in jo odvlekel ve-! selo prepevajoč v kremo. Brusač je pa otožno zrl za njima, kako odhajata. In videč, kako je mati zavila v krčmo, se je znova vprašal, ali bi ne bilo bolje napraviti temu neznosnemu življenju konec. In v duhu je ponavljal: ^ — Kaj počnem tu na svetu? Cemu neki (iazdič. star 54 let in lastnik ^a-lživim, komu sem potreben i Kaj nisem pri-zolinske postaje, umrl v nedeljo moran vse življenje trdo delati, samo da V bolnišnici S kroglo v trebuhu, preživljam tega lenuha Jakoba t Tesno mu je bilo pri srcu, ubogemu fan- katero sta m*kaj ur prej izstrelila vanj dva zamorska bandita.. . . .. Gazdič se je uprl in roparja sta:tu* 111 ko Je tako obupaval, se je ustavilo ga ustrelila teir pobegnila. — V Pueblo. Mišmaš. star 37 ('oh), je umrl let in doma I Kala Proti poldnevu grabljice pre- j skem obrnejo in ra?mečejo seno. livih. ki pljuskajo z neba. Medtem se je pojavila za poljem |dvi^a Nuho bilje 1)okoiena prva vrsta golorokih koscev. Raz- | > poredili so se drug poleg drugega [ t Nadaljevanje ua t. stranL) pri Ambrusu na Dolonj-Zapušča dva brata v Pue- veter ravan blu in enega v starem 'kraju. Knjigarha "Glas Naroda" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street, New York molitvenk; • VETA URA v platno ve*.............Jt v fino umje vea ..........LM v najfinejše usnje ves LM v najfinejše usnje trda »es ____________________LM •KIB1 ZA DU&O . ▼ platno ve«.______M v fino usnje ves __________1JM v najfinejše usnje ves 1JI 1JN BAJBKI GLASOVI v platno ves.___ v usnje vet; _______ v fino usnje ves. v naj fine Jie usnje vea. LM ■TlftKU SRCA t imltlrano osnje ves. .M ▼ usnje vsa...........M v fino uanje ves. v najfinejše usnje vet. LM ▼ naj fine jia usnje trda ves ......................------lm ▼ bel celluloid vsa.------LM NAŠ DOM v ponarejeno____________„:..l.— v najfinejše usnje ves LM ▼ najfinejše usnje trda ves____________ Angleški molitveniki: (ta »ledine) Child's Praj-erbookt » bsrrsrte platnice vezano .....M w belo kost vesano _____-......~l.lt Ceme Cnte Me —....................... flllO IM*'«M«(«IMM««*IMI«MtlMI(()( Key ef Heaven: fino vesano .............................M v nanje vezano ----------------------7t v najfinejše nsnje vesano___1.21 (ZA ODRA8LB> Icy ef Heaven: v eelold vezano .......................LM y celold najfinejši ves ............LM v fino usnje vezeno .............1JS Kletarstvo (Skalickj) Kratka srbska gramatika Kratka zgodovina Slov vntov in Sikov ^••••SS ..Jt MARIJA fino v fino usnje ——~.~..,.LM v najfinejše nsnje trda Catkolie Pocket Maaanl? v fino nsnje vesano . - Ave Maria: ▼ fino usnje v era d o . .1.M L4fc Poučne knjige Hrvatskr molitveniki: Oljska jstareo* kngleSiM slovenske berilo --------- imerflt* in Amrikind (Trauk) S.— Aa(elJsfc» aioifa» aH nank kako oe | t naj strele k se. mnM ---------------lt 8SJ nalezljivim beluedlsi .........---7» _________LM zdravnik po Knajpu vezano ......................1JH i I l.rofiirane' t>. ?; ... j.....1.2* IDematl RvMezdravalk broStrsno Obma£t>'Mt--------------AM+ fina vee LM SSvedorejU" At.i____..._____________________lJSt LM Hitri nllRif ...................75 juth Kako so postane državljan Z. O. iS Kako s« postane anterlSkl driavljan .15 Knjiga o dostojnem vedenja ........J5% Kubična Rada niča ------------------..78 Slaterija in eaerilja ..................1.2* SHsda leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 Mladeničem. L sv._______________M II. XV. Jt 'Oba skopal M centov) Mlekarstvo ... NeiMs-anfleSki tolmač Nasveti sa hlSo ln dom ..lJt JL- Najboljta slov. Knkariea, 668 str. lepo vea. (KallaAek) NemMina kres učitelja: 1 del -----------------------------M - -2. del Največji spisevnlk Ijnba drogi h OJaSen ,71 .2.5t Obrtne knjirevedstve - Praktični raf-unar.................73 Perotnlnarstvo. broMrmno ...______1JW Pravila sa *llko_______________C5 Pkihlčne motnje na alkekshkfrpe lagl----—----a .71 Predhodniki In Idejni utemelji rn- Aega idejallzma -----------LM Rsdie. osnovni pojmi Is tekolhe, vezane ...... ■ braitrsno ..»<■.»...■«..« Ji.—. »^XTt. (oboega straoU Hpnrlae kuharica, trdo iMie stare in lepe trdo veesna . .LM, ..LM TUDI ORIENTALKE SE GIBLJEJO V Teheranu se je nedavno vrail kongres, kateremu so prisostvovale zastopnice iz lo orientalskih držav. Bilo je zbranih 1.300 delega-tinj, ki so sprejele sklep, ki .zahteva uvedbo splošne volivne pravice za ženske. Proti popjavi teorij z zapada fio sprejele to-le resolucijo. "Orientalka ne sine zapustiti svojih dobrih navad za kake novota-r'je. Zavreči mora slabe navade in nazore zapada o vlogi ženstva, ki tako ponižujejo ženo in jo tirajo v globok pretpad." Dalje so zahtev« J* ustanovitev azilov za one ženske in dekleta, ki so padle, pa imajo bc željo, da se povrnejo v urejeno življenje. Poziv! IidRjanje lista Ja t init s velikimi stroiki. Mno go jllt ja, M ioractiitaL' bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim ie ..mogoče, poravnajo na- ? i > r ■■ i " --- ročnteo točne. Qprmi "(k V. 99 is pred njim več mimoidočih, ki so ga poniilova hio gledali. Peter je to opazil. Iii zavihtel je naglo svojo krošnjo na pleča (ter krenil proti sosednji hiši, kličoč z n-tožnim glasom: Dajte brusit... škarje, nože... škarje, nože. XII. Ta čas, ko je imela, Frocliardova rodbina na javnem trgu sestanek, se je začulo dr-drauje noraianskega poštnega voza. Poštaljon je veselo pokal z bičem in priganjal konje. Končno je napravil težki voz kratke ovinek in se ustavil pred vrati poštnega urada. Uslužbenci, ki so že dolgo nesltrpno čakali — kajti poštaljon se je bil zakasnil — so skočili k vrateam, da bi poinagali potnikom izstopiti. In tedaj se je pričel tradicijonalni koncert postreščkov in nosačev: — Prtljago, če dovolite ? — Dovolite mi nesti kovčeg, gospa. Potem pa izvoščki: — Izvolite kočijo... In drugi: — Želite nosilnice'? In ker so vsi ti ljudji tesno obkolili poštni voz, je moral poštaljon še pokati z bičem in kričati: — Pozor... umaknite se! Dajte vsaj potnikom izsftopiti... V trenutku, ki sta se Henrika in Luiza pripeljali v Pariz, kjer bi ju bil moral čakati Martin, bo zanimivo zvedeti, kaj se je zgodilo s tem vrlim možem, odkar se je bilo Eafleuru posrečilo odkrižati se gas pomočjo močne doze uspavalnega praška. Kmalu po odhodu sluge markiza *le Prešle« se je krčma počasi izpraznila. Toda natakar, ki mu je bil dal Lafleur bogato napitnino, da bi ga obvestil, ko se zbudi njegov dozdevni prijaltelj, torej ta natakar ni imel najmanjše skrbf, da bi motil spanje debeluhastega meščana, ki je smrčal, da se je krčma kar tresla. Le spi, dobričina, — je ponavljal tiho vedno, kadar so* ga opravki privedli k spe- čemu, — spi, kolikor te je volja, ia* te ne bom budil. Od prihoda poštnega voza iz Evreuxa je bilo minilo že nekaj časa. Potniki so bili že izstopili. Oez deset minut sta t^tali pred poštnim' uradom samo še dve dekleti, ah. kateri ae prvi hip nihče ni zmenil, kr so vsi mislili, da nekoga nestrpno pričakujeta. Ena se je res neprestano ozirala zdaj proti Novem mostu, zxlaj- proti nabrežju Conti. Končno se je naveličala obračaiti, glavo zdaj sem, zdaj t ja, pa se je ozrla še po Ulici Dau-pliiue in Avguštinskem nabrežju, kolikor se ga je videlo. Vsak hip je njeno pozornost odvrnil, po-strešček, ki se je hodil ponujat, ali pa izvo-šček, ki je vabil njo hi njeno spremljevalko v kočijo. Dekle je pa tega in onega odklanjalo, češ, da nekoga pričakuje. A čas je hitel. — Kaj nikjer ne vidiš gospoda Martina? — je vprašala naenkrat druga potnica. — Ali se ti ne zdi čudno, draga Henrika, da ga tako dolgo ni i — Res je, Luiza... itoda potrpi malo... Če koga čakamo, se nam*vedno zdi, da tece čas počasi. — Meni se pa zdi, da stojiva tu najmanj že pol ure. —T Misliš ? Dekle je vzdihnilo. — Dolgočasiš se. — je dejala Henrika. — Kaj hočemo, jaz nimam ničesar, kar hi mi bilo v zabavo... In priznati ti moram, da mi polni vse to vrvenje srce z grozo... Čutim se izgubljeno v neizmernem prostoru. In proti svoji volji čutim... — ►Sferah? Česa se pa bojiš? Kaj nisem pri tebi kot straža, ki se lahko zaneseš nanjo t Nehote se je Luiza približala svoji družici iii ji stisnila roko. In kot bi hotela odvrniti pogovor od teh neprijetnih misli je nadaljevala: — Že res, draga Henrika, toda to me ne more pomiriti. Ne razumem, zakaj naju pusti gospod Martin tako dolgo čakati... V takih primerih pride človek navadno še malo prej. — Prav praviš, draga moja; toda meni se zdi, da smo se peljali od Versailla prepočasi, da bi dohiteli izgubljeni čas... Vsaj tako setn slišala govoriti sprevodnika. Zdelo se je, da je Luiza zadovoljna s tem pojasnilom, ker je obmolknila. Le njene roke, oprte na Henrikino ramo, so se mrzlično tresle. Ubožica je bila slepa. O bi bila mogla o-paziti, da se dan že nagibi je k večeru, da si bili zadnji potniki s sorodniki ali prijatelji že davno odšli, če bi bila mogla videti,'da izvoščkov ni bilo več na trgu, da so bili odšli tudi postreščki, bi bila pač razumela, zakaj se ji je krčilo srce in zakaj jo je bilo v Parizu tako strah. Ali je Henrika razumela, kaj se godi v njeni duši? Ali je slutila, kako se polašča njene družice vedno večji nemir f Prizadevala si je na vse načine razvedriti Luizo, toda samo zato, da bi je ne minila potrpežljivost. (Dalje prihodnjič) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo le* pik romanov slovenskih m b* jih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, Id vas bo zanmimbu Cene so zelo zmerne« Knjigarna "Glas Naroda" .. , *». » • i. 3 „" o Mr HEW YORK, TODAY, AUGUST 25, 1983 «®>REGINA Roman iz : življenja: THE LAKGKflT ELQYEEE DAILY ta U. ■. JL ZA "QLA8 NARODA" PRIREDIL I. H. LETALEC POST-ČEHOSLO-VAŠKEGA RODU? NEPRIJETNA VOŽNJA \ 14 — Gremo sreči nasproti, Valter, bodi popolnoma potolažen, »raci naaprot, — pravi in potlači svojo lastno bolezen. — Vse, kar naxn je bilo mučno in težko, pustimo za seboj. Naprej bo pomagal Bog. Regina opazi, kako se je Valter boril sam s seboj, kako ga je vedno prevzemal strah za njo in Uršiko, bojazen, ako ne bo žene in otroka pAhnil v revščino. In Regina ne zasmeje, da ga ojunači. Veselo se razgovarja z Uršiko, odpre škatljhno z bonboni, potisne enejra Uršiki v usta, vzame sama enega in tudi Valter jima je moral pri tem pomagati. UrSika je kmalu pozabjla na vse, tudi Regina se je otresla vseh skrbi, samo da bi moža tem bolj razvedrila. Sali se in smeje in nič več ne kaže. da ji je bilo srce težko in žalostno. In tako pomaga svojemu motu v težki uri. Znavna se in iztegne svoje -močne ude. Zakaj se plašiti? Ali ni bil dovolj moža, da je mogel braniti ženo in otroka in jim preskrbeti breaskrbno življenje? Sedaj mu ni bilo teč treba živeti pod pritikom nizkotne maščevalnosti podlega človeka. Njegov pogled se zjasni in oči mu zažare, ko pogleda v oči. ! Prime jo za roko. — Junaška »i, (Regina, — pravi .tiho. In vedel je. da še nikdar ni ljubil svoje žene tako zelo in tako iskreno kot v tem trenutku. Mala Uršika je imela tisoč vprašanj. Videla je brez števila stvari, mimo katerih so šli odrastli brezbrižno. Zakaj se zibljejo brzojavne žice, kaj delajo ljudje na polju, zakaj so krave večinoma belo in črno pisane in zaka je bil ob vsaki železniški čuvajnici majhen vrt. Vse je zanimalo malo Uršiko. In liato razmišlja, kako je v tuji deželi. Z odprtimi usti se je čudila. ko sta ji oče in imati pripovedovala, da potujejo v deželo, v kateri poletje, kadar je tuka doma polje pokrito s snegom, kjer žive rrni ljudje, ki ne morejo postati nikdar beli. če se še tako umivajo z milom in krtačo in kjer cveto -drugačne cvetlice in žive drugačne živali. Tuja dežela J To je bil za Uršiko nepojmljiv pojm, o katereem je vedno raz-mišljevaal in vedno povpraševala stariše. In tako pridejo trije potniki še precej zadovoljni v Hamburg ter takoj gredo na parnik. Bil je ze pripravljen na odhod in je napravil dober utis. Bil je skoro nov parnik. ki je napravil le še ma-Jo voženj. Dobili so prijazno kabino z dvema velikima posteljama in z *no otroško posteljico. Takoj se Regina pripravi, da uredi kabino kolikor imogoče prijazno. Valter ji je (hotel pomagati, toda pri tem je bil malo neroden, kot vsi moški, in Regina ga potisne na stol. — Tako. tu mirno sedi in samo glej, kako hitro bom vse to z Urško uredila. Ti mi boš podajal, jaz pa bom vse razložila po predalih in -kljukah. V eni uri je bilo vse gotovo, tedaj pa gredo na krov ter gledajo, kako prihajajo drugi potniki. Kmalu nato so jim prinesli čaj in pecivo, in Uršika se je poslu-žtla vsega v.obilni meri. Kot kaka dama je smela vzeti vsega, kolikor je hotela. Vsa začudena pravi: — Tukaj mi uagaja, mama! Tukaj bomo pa dolgo ostali. Ali moramo zopet kmalu z ladje? — Ne, Uršika, še dolgo ne. : i ' j — Šele danes zvečer, ko bo (popolnoma tema? Regina se smeje. — Ne; še mnogo dni bomo ostali na pamiku. — O! Mnogo dni? To je dobro! Kje pa bomo spali? — Saj vendar veš, v .kabini, kjer smo razpo4ožili našo prtljago; Maj m o taro vendar tri postelje. Uršika sklene roke. — Tam bomo spali? — Gotovo. — Tn vse te >dni .mi ni treba iti v šolo? — Ne; toda pri vsem tem se boš morala, vsak dan učiti z maso, —' pravi oče. Uršika veselo iprikrma. — Z mamo se rada učrm. Toda, ko >gremo s parnika, bom morala v tuji deželi zopet hoditi v šolo. — 'Mogoče boš od sedaj naprej oo-tala vedno pri mami. ~ Uršika široko odpre oči. — O, potem bom pai rada ostala v tuji deželi. In izvarrred.no zadovoljna z vsem vzame Uršika velik kos pc-eiva in ga s slastjo povžije. Nato zopet gledajo, kako prihajajo novi potniki. Pri tem jim čas naglo mine. Ko je zvečer zvonilo k večerji, gredo v obednico in zopet je bila Uršika nad we zadovoljna, in njeni stariši tudi. Celo noč je Uršika dobro spala, toda stariši so še dolgo čuli. Ne samo nenavžrdna okolica je bila temu kriva, temveč skrbne misli fo jima preganjale spanec. Valter in Regina vstaneta zgodaj zjutraj. kajti pri odhodu parnika sta hotela biti na krovu, pa tudi Uršika se je zgodaj zbudila. Takoj po zajtrku so dvignili sidra. Vsi gredo na krov in slone na železni ograji. Ropotanje in suvanje streha veliko ladjo; ipiščal piska glasno, da se Uršika nehote oklene matere. In Uršika se pomiri, ko prične igrati godba. Počasi se je pričel parnik premikati. Vfs se strese in vijak raz- Kakor poročajo iz češkoslovaških Jablonic, izvira ameriški letalec Wiley Potit, ki je srečno albsolviral polet okolu sveta v sedmih dneh, iz češkoslovaške rodbine. Postov cod je bil jetniški paznik v Pragi, Imel je več sinov, ki so se vsi rodili v Pragi, kjer so tudi odra-. sli. Eden-izmed njih je bil arhitekt drugi »e je posvetil vojaški kari je-j ri in je dosegel |K>dpolkovniški čin, tretji, z imenom Adolf Post, je bil vladni svetnik pri ravnateljstvu državnih železnic v Pragi. Edini sin «tarejra Posta, ki se je. posvetil obrti, je bil Maks Post. Izučil se je vrtnarstva in se je pred nekaj desetletji izselil v Kalifornijo. Wiley Post je njegov sin. Pri •Jablonicah žive še sedaj sorodniki letalca okolu sveta. TRAGEDIJA INŽ1NIRJA V PUSTINJI Italijanski inženir Barossi iz Benghase v Tripollsu je napravil s svojo ženo v Abalabio izlet z avtomobilom, ki ira je šofiral šofer v Montini. Na .povratku je šofer zgrešil pot. avtomobilu je zmanjkalo bencina in vode in obtičal je v pustinji. Potniki so morali prenočiti sredi pustinje. Zjutraj sta inženir in njeigova žena .sklenila vrniti se domov peš. šofer je pa krenil v drugo smer. da bi poiskal pomoč. Zakonca Ba-ressi sta zašla po dobrih 20 km v peščene vrtince. Nekaj časa sta se z njimi brezuspešno borila, ko sta bila pa že močno izčrpana, sta se hotela vrniti k avtomobilu. Spotoma sta počivala in inženirja je pičila strupena kača. tako da je čez štiri ure umrl. Žena je prebila vso noč pri mrtvem možu. zjutraj je pa odvlekla njegovo truplo k avtomobilu. V Benghsu so izletnike drugi dau pogrešali in poslali so nad pustinjo letalo, da bi jih našli. Pilot poročnik C'ajppcreli je po dolgem iskanju avtomobil našel, ni se pa mogel blizu njega spustiti na tla. ker se je bližala noč. Inženirjevi ženi je vrgel nekaj živil, zdravil in vode s poročilom, da se naslednjega dne vrne po njo. Tako je prebila nesrečna žena še eno noč pri mrtvem možu v ipustinji, drugi dan so jo pa rešili strašnih nmk in prepeljali domov. O šoferju pa ni duha ne sluha. SMRTNA NESREČA PRI POŽIGU V Wallernu na Gradiščanskem se je (primerila eksplozija, pri kateri je ubilo gospodarja'. Eksplozija je nastala v kletnih prostorih gostilne Pfeifer in je razbila 33 oken in razgnala 15 sodov za vino in pivo. Tudi nekaj živali je obležalo pod razvalinami. Krčmar Pfeifer, ki je hotel v trenutku katastrofe odpreti vrata v .klet, je postal žrtev eksplozije. V bolnišnici, kamor so ga odpeljali, j-e izdiluiil kmalu po izročitvi. l, • , i . z. A , - ----- ------------j— Kljub temu. da se je vil Pfei- M araikcin* Z88UTO1' ? Fep *e vleC6J0 »umečih valov fer v smrtnih krčih, so ga v bol- v . niwniei .zaslišali, (da bi doignali Vne to je bilo nekaj novega za Uršiko in za stariše. Uršika «e vzrok kata^rofe. T-zpovedal je, dolgo ni mogla v^mu načuditi. Preveč novega je prišlo naenkrat, da je slišal v kleti šumenje in da Veselo za vriska, ko .prileti blizu parnika jata čiger in veselo jim je hotel pogledati, če se ni tja meče kose "kruha, k. jih lete pobirajo iz vode. Vse'to je bilo za njo vtihotapil ka.k tujec. V trenutku, rudovito lepo. Uršika neprestano veselo vzklika in potniki so po- ko je rpogledal skozi vrata, ga je stali na njo pozorni m na njene stariše. Vsi potniki so ae zanimali udaril v obraz neznan mož ra lepi, v »oko zraven par in leq>ega otroka. Polagoma so se sku- Ta izpoved pa je bila, kakor se Mli jim približati in so poizvedovali, kakšni pojniki se peljejo z , je pozneje izkazalo, zlagana, kaj- d *-'..t [ti Pfeifer je sam hitel v klet, kjer Po tej progi se vozi le malo letovišenikov; vozijo se večinoma jfe (prižgal ogenj. Pirqd kratkim ljudje, ki rmajo za pot nujno potrebo. Posebno izbrana ni bila ta je namreč zavaroval svoje gospo-druzba, toda jako zanrmiva. V »prvem in drugem razredu so poto-1 darsko poslopje tza mnogo višjo v*li ljudje, katerim se je na prvi pogled videla precejšnja stopi- eeno. kakor je bilo t resnici vred- nja izobrazbe. V tretjem razredu pa so bili ljudje dvomljivega značaja. v no. Nadejal se je. da bo ogoljufati zavarovalnico s podtaknjenim V alter Krowek in njegova žena sta se ogibala stika z drugimi požarom. Pfeifer je vrgel vziga- potniki. Kama s svojim otrokom sta »i bila dovolj in nista, potre-' lico v mešanico bencina" ki pa je bovala družbe drugih. I bila tako nerodno pripravljena. Telcom celega potovanj« .«*> imeli lepo vožnjo in le malokdaj so da ni hotela goreti, ampak je šakalovi udarjali ob steno ladje. Rolnee je sijalo vedno gorkejše. čnn mo eksplodirala in vzela gospo- bolj »o se (približevali ekvatorju. Polagoma »o izginjali površniki in-razna ogrinjala in ni«o več potrebovali. Pokazale so se svetle po-rtne obleke in do poznega večera »o potniki sedeli na krovu ter so jled«'i na čarobno nebo. Uršika je bila nn "pamikii kmalu domača. (Dalje prihodnjič.) darju življenje. Naročite se na "GLAS NARODA" največji slovenski dnevnik « Združenih država^. Trgovec z živino Manatko iz Kolina n. Jj. je kupil v okolici Vra-tislave 11 glav goveje živine in konja. Ker se mu je mudilo domov, je naprosil svojega znanca Eisin-gerja, naj najame vagone in pošlje ži .*ino za njim v Kolin, za kar mu je dal tudi primerno vsoto denarja. Kot gonjača je najel Manatko delavca Prokopa. ki je Ki-singer.'u pomagal spraviti živino v* vagon. Do odhoda vlada je manjkalo še nekaj minut in tedaj je Eisingor delavcu naročil, naj zleze V vagon in dobro priveže živino. Ta čas. ko je Prokop privezoval živino, so se pa vrata vana zaloputnila in vlak je odpeljal. Delavec je v začetku mislil, da vlak samo premikajo, ko *e pa le niso ustavili, je spoznal, da je vlak odipeljal in da so ga zaprli v vagon med živino. Tako se je vor/.il dva dni do Kolina, kjer so vagon odprli, da je lahko izstopil. Ker v tovornem lir>tu ni bil omenjen spremljevalec živine, so pa reveža se- ovadili, češ. da se je zastonj peljal in moral se je zagovarjati pred sodiščem. Povedal je, da so ga v vagon zaprli proti njegovi volji. Ko je pa -pozneje našel v njem nekaj hrane in cigarete, se je udal v svojo usodo in se peljal ž živino do Kolna. V vagon ga je baje nalašč zaprl. Eisinger, da bi mu ne bilo treba plakati voznega listka, ki stane 70 čehoslovaškili kron. Zato so Prokopa oprostili, pač se bo pa moral zagovarjati pred sodiščem Eisinger. KOSE SE BLISKAJO Nadaljevanje s 3. strmL) SIN UBIL OČETA Pred kratkim je ubil v vasi Se-lencu 'blizu Sme d erev.sk e Palalike 25-letni sin Gjorje Maričič svojega 50-letnejra očeta Danila. Sin je takoj priznal zločin, zagovarja se pa, da je bil oče tiran in da je rešil družino večnih prepirov in pretepov. izgulblja mikavno lice. Na dolenji strani znašajo kopice, med katere kmalu zapeljejo voze. Prvega naložijo že po opoldanskem zvonjenju in ga potegnejo na trda tla; lei>o se zamaje na varni cesti, hlapec poči z bičem, konji ne urprejo, zadovoljno zre gospodar za njimi, košček sreče pelje :o domov.... Tudi jaz se podam nazaj proti vasi; solnce in jutranji zra*k sta me prevzela. Pod Lipovcem se že daljšajo sence, murni naznanjo popoldansko uro. Za Trebevnikom so nabirajo beli oblački, podobni malim mokarjem. In ko se stori večer! Zarja"nagne- rdeče lice. na Gredi Se čnkrat strepeče neznatno bitje, ki se ni moglo posloviti od ljubega solnca. Ali se je vrnila kukavica v skrito ležišče, ali je trenil smrekov vršiček v večnem vet.ričn.... V Bervfcah so se razmajali zvonovi, na .zapadli se je odprlo nebo. verne duše so >e selile v nebesa. Po zvonjenju se začno zgrinjati mrakovi. mrtvaški ptič <-glaša v lazu. Vasi se ne morejo umiriti. Neprestano se pojavljajo novi vozovi, polni dišečega sena in petja. Leščerbe brli'o na nizkih oknih, da morejo z vosom varno zapeljati jhmI kozolce. Prijetna toplota in slakroinn-) ognjišče. iW.f'g dehti v ; topli večer, v grmovju se budijo j skrivnostni nočni zelenkasti [pla-I menčki. (Josti roji kresnic se spti-M-ajo preko pok »šenih trat ter išče-Jjo cvetje in bilje, v katerem so š<-' snoči našle prijetno zatišje. Polagoma se zatrinjajo redke ! zveflde. Potem s» razlije mesečina izza Snhotnika. Xoeno ozračje se razbistri. kakor hi se topilo v n:em ' čisto sn4»ro; drobni oblački se le-skečejo kakor modrikasto šk^ljt* sredi nebeškega prostranstva. Xad | temenom Krima miglja sn hrni j mleček. Julijska noč je liela in brezmejna, obzorja so se odmakni-la do božjega prestola. Čudovite julijske n«»či! Kose se bliskajo v mesečini, snirt se reži srrdi praznega polja, pomlad je minila. i SHIPPING _ NEWS i-^'^g^gsayi HHi in ADVERTISE 'GLAS N AROI >A* ... skupna ... POTOVANJA in cene vožnji: FRENCH LINE: 'ILE DE FRANCE" preko Havre "PARIS" preko Havre "CHAMPLAIN" preko Havre ITALIAN LINE: "VULCANIA" v Trst "SATURNIA" v Trst "REX" preko Genoa "Conte de SAVOIE" preko Genoa CUNARDLINE: "AQUTANIA" pr. Cherbourga "BERENGARIA" pr. Cherbourga N. Y. ZA TJA LJUBLJANA IN NAZAJ 5. SEPTEMBRA.. $101.23 23. SEPTEMBRA 9. SEPTEMBRA $ 99.23 20. SEPTEMBRA $ 91.73 9. SEPTEMBRA . $ 97.50 23. SEPTEMBRA 16. SEPTEMBRA . $109.50 2. SEPTEMBRA 30. SEPTEMBRA 6. SEPTEMBRA . $102.34 13. SEPTEMBRA 21. SEPTEMBRA $182.00 $178.50 $171.50 $171.50 $185.50 $182.00 HAMBURG-AMERICAN LINE: "DEUTSCHLAND" pr. Hamburga 30. AVGUSTA .... $ 91.73 27. SEPTEMBRA "ALBERT BALLIN" pr. Haniburga 13. SEPTEMBRA $171.50 NORTH GERMAN LLOYD: "EUROPA" preko Cherbourga n BREMEN" preko Cherbourga 9. SEPTEMBRA $104.84 26. SEPTEMBRA 31. AVGUSTA 16. SEPTEMBRA $185.50 Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE SE DANES NA: , Slovenic Publishing Company TRAVEL BUREAU 21C West 18th Street New York, N. Y. i 26. avguita: UuillH V (iNIOa Hfiengana v Cherbourg 29. avgusta: Leviathan v Cherbourg JO. avgusta: l»e Ururae v Havre Majestic v Cherbourg Manhattan v Havre beutachland v Hamburg 11. avgusta: Kremen v Bremen 2. »ept-mfcra. Coni« rti Savola v Genoa 1. septembra: lie France V Havre Statendam v Buulrgn« t. septembra: Aquilanta v Cherbourg New York v Hamburg 3. septembra: Olympic v Cherbourg 9. septembra: Paris v Havre Vulrania v Trat V».l#-nd;.m v Boulogne Euro'ia v Bremen 13. septembra: l.afayt«e v Havre Manhattan v Havre l^rsnirarla v Cherbour** Albert Ballin v Hamburg 15. septembra: Itotterdam v Boulogne Majestic v Cherbourg 16. septembra: Hex \ (Jenoa Bremen v Bremen 18. septembra: Ueliance v Hamburg 20. septembra: Champlaln v Havre 21. septembra: Aquitania v Cherbourg 23. septembra: Sat urn ia v Trst lie tie France v Havre Vtendiim v Boulogne 26. septembra: Euro pa v Bremen Stater>dam v Boulogne 27. septembra: Washington v Havre Maui et.i nia v Cherbcurg Heutnchlari''. v Hamburg ^9. septembra: 1'aris v Havre Olymi»u v Cherbourg 10. septembra: C^nte di Savols v Genoa 2. ohtobra: Kcsolutc v Hamburg 4. oktobra: N«*w Y«>rk v Hamburg Bi imen v Bremen I'etongarla v Cherbourg 5 oktobra: Majestic v Cherbourg 7. oktobra: Milwaukee v Hamburg Vollendam v Boulogne Auguatun v Tri»t Lafayette v Havre 11. oktobra: Ailert BaJlin v Hamburg Manhattan v Havre Aquitania v Cherbourg 12. oktobra: Kuro|.a. v Bremen 13. oktobra: Rotterdam v Itoulogne 14. oktobra: Fie* v Cen na Me de France v Havre 18. oktobra: Hamburg v Hamburg 20. oktobra: Br» men v Bremen Statendain v Boulogne « llymplo v Cherbourg Paris v Havre £1. oktobra: St l^iuis v Hamburg Vtilcania v Trst 25. oktobra: Dfutm-hland v Hamburg Washington v Havre Berengaria v Cherbourg 27 oktobra: .VajcKtic v Cherbourg 28. oktobra; Europa v Bremen Volendam v Boulogne Conte dl Savo ta v Genoa I. novembra: N« w York v Hamburg Aqultania v Cherbourg 4. novembra: Volendam v Boulogne Sat urn ia v Trst lie de France v Havre 7. novembra: Bremen v Bremen 8. novembra: Albert Ballin v Hamburg Manhattan v Ht-vre 10. novembra: Rotterdam v Bot^ogne II. novembra: . Milwaukee v Hamburg Hex v Genoa Champlaln v Havre 15. novembra: Hamburg v Hamburg Tres. Roosevelt v Havre Berengaria v Cherbourg 17. novembra: Slatendam v Boulogne Paril« v Hrt.vre 18 novembra: Auirustus v Genoa. 22. rcvembra: l>eutxchlan