LETO XV., ŠTEV. 145 Cena io

iisK« i Direktor; Rudi Janhnbu Odgovorni urednik: Sergej Vosnjak / Tiska tiskarna »Slov poročevalca« Uredništvo: Ljubljana, lomšičeva ulici 5. telefon 23-522 do 23-526 • Uprava; Ljubljana, Tomšičeva 5/11., telefon 23-522 do 23-526 / Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6. telefon 21-S96, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832 / Poštni predal 29 / Tekoči račun Narodne banke 601 *T«-163 Mesečna naročnina 200 din Prvi dan j KONFERENCA V 2ENEVI | brez zunanjih ministrov v Indiji preganjale. Prvič je bila zaprla leta 1932, ko je bila že mati treh hčera. Pozneje je bila še nekajkrat zaprta zaradi svojega delovanja v naprednih organizacijah. Leta 1935 je bila izvoljena za predsednico šolskega odbora mestne uprave Alahabada, pozneje pa je postala najprej član zakonodajne skupščine, potem pa minister za zdravstvo v pokrajinski vladi. Bila je tako prva žena v Indiji, ki je postala minister. Na ministrskem položaju je bila potem še v letih 1946 — 1947 ter je bilo posebno pomembno njeno delo pn organizaciji mestnih samouprav v združenih pokrajinah. Zelo pomembna je tudi njena diplomatska kariera. Svojo domovino je zastopala na pacifiški konferenci ter na konferenci, ki je razpravljala o problemih Daljnjega vzhoda. Na tej konferenci je govorila o temi »Kolonialne sile m ogrožanje miru«. Ze na pacifiški konferenci se je seznanila v bivšim predsednikom ZDA Trumanom, razni njeni govori na obeh konferencah pa so vzbudili pozornost tudi drugih državnikov. Diplomatski predstavnik svoje domovine je bila tudi v Moskvi in Washingtonu. pri Združerih narodih pa se je začela uveljavljati med drugim delom prvega zasedanja Generalne skupščine OZN 1946. leta. Na sejah Generalne skupščine OZN so vzbujali posebno oozornost njeni govori pro-ti plemenski diskriminaciji. Gospa Lakšmi Pandit je že več let predsednica vseindij-ske ženske zveze in vse-indijskega odbora za varstvo otrok. Čeprav ima mnogo dela zaradi teh svojih funkcij in kot vodja indijske delegacije pri Združenih narodih. je vendar od svoje vlade prevzemita tudi druge, zelo i-i'n« 7UP~oippolitS*r,e mi- cüe ^ir?7T»anio tudi ocohno nji somi k«r im vei;vp 7as1uee prj mtroOvhnom prizadevanju ^________________________________J Novi etiopski poslanik v Beogradu g. Amdemlkael Desalenl Je v soboto položil venec ca grob Neznanega vojaka na Avali. SveEanoett so prisostvovali tudi predstavniki državnega sekretariata za zunanje zadeve bi JUL. Novi šefi sovjetske, britanske in francoske delegacije razpravljajo o naslednji tajni seji o Indokini — Mendes-Franee odpovedal svoj prihod v Ženevo Ženeva, 21. junija. Posebni dopisnik Tanjuga poroča: Prvi dan konference berz ministrov za zunanje zadeve je minil precej mirno. Sešli so se samo novi šefi sovjetske, britanske in francoske delegacije, da bi se pogovorili o dnevnem redu jutrišnje tajne seje o Indokini. Lord Reading, ki nadomešča odsotnega Anthony Edena, je obiskal najprej francosko delegacijo, kjer se je razgovarjal s francoskim predstavnikom Jeanom Rouxom, nato pa je imel daljši razgovor z vodjem sovjetske delegacije Novikovom. Medtem se je vodja ameriške delegacije veleposlanik Johnson sestal z namestnikom Cu En Laja in nadaljeval neposredne razgovore o položaju kitajskih in ameriških državljanov, ki so ostali v ZDA in na Kitajskem. Od ministrov za zunanje zadeve velesil je Cu En Laj edini, ki je še ostal v Ženevi. Ker so danes sporočili, da novi francos’..i predsednik Mendes France ne bo prišel v Ženevo, kot so prvotno mislili, je kitajski zastopnik sporočil sinoči, da bo Cu En Laj odpotoval iz Ženeve prihodnje dni. Prva seja o Indokini po odhodu ministrov za zunanje zadeve bo jutri popoldne. Na dnevnem redu je vprašanje sestave in funkcije mednarodne nevtralne komisije za nadzorstvo nad premirjem v Indokini. Spor o tem vprašanju je nastal, ker so zahodne države želele, da bi sprejemali sklepe v komisiji z večino glasov, sovjetska delegacija pa je vztrajala na soglasnosti sklepov, kar bi pomenilo, da bi imeli zastopniki držav sovjetskega bloka v komisiji pravico veta na sklepe komisije. Ker pa je Motoiov pred odhodom sporočil, da bi »ob določenih pogojih« privolil na sklepe v komisiji z večino glasov, računajo, da ne bo več ovire za rešitev tega problema niti za končno sestavo te komisije, v kateri bodo v glavnem zastopniki nevtralnih azijskih držav ter po 1 zastopnik iz Vzhodne in Zahodne Evrope. Razgovori o novih oii-shore naročilih Beograd, 21. junija. Skupina mornariških oficirjev iz ameriškega pomorskega offshore centra v Parizu je prispela v Beograd pod vodstvom admir da g. Niskerna. Stopila je v stik s pristojnimi jugoslovanskimi organi in predstavniki jugoslovanske ladjedelni-ške industrije. Tako so se začeli razgovori v zvezi z bližnjim zaključkom pogodbe o dobavi določenega števila enot vojne mornarice, ki jih bo izgradila jugoslovanska ladje-delniška industrija v okviru ameriškega off-shore programa za Evropo. Danes je admiral g. Niskern obiskal generalnega majorja Vojo Nikoliča, državnega podsekretarja za narodno obrambo in Stanislava Kopčoka Predsednica Generalne skupščine OZN prispela na obisk v Jugoslavijo Razen drž. sskreHarja za zunanje zadeve Kose Popoviča so go. Pandit dočakali tudi drugi ugledni državni funkcionarji Beograd, 21. junija (Tanjug). Nocoj ob 19.20 je prispela s letalom v Beograd ga. Vidjaja Lak-šrni Pandit, predsednica Generalne skupščine OZN, hi bo kot gost državnega sekretarja za zunanje zadeve Koče Popoviča bivala v Jugoslaviji osem dni. Go. Pandit so sprejeli in pozdravili na zemunskem letališču Gospa Vidjaja Laks-nu Pandit je med lisami redkimi ze-naau, ki jin je iz pozrtvoval-ftdjjä poutiin Kulturnega pnzaue vanja mea osvobotni-iijuii gubanjem v domovini pri-\edm pol \ ospreuje meana-rodne politike. Kouiia se je is. avgusta lüuü v starem in-uijskem mestu Aiakubaciu kot hči odvetnika äiotiiala Nehruja. sedanji predsednik indijske vlade Nenru je njen brat. V politično življenje je bila uveaena ze do*«ua, kajti njen oče je bil med indijskimi nacionalisti zmernejše smeri, ki so zastopali stališče, da se je treba oi kolonizatorjev čim več naučiti, preden se začne odločna urba za nacionalno in aržavno osvoboditev. Že med svojim študijem doma in v Angliji je postala z drugimi člani svoje družine vred požrtvovalna politična, socialna in kulturna delavka v Gandhi-jevem gibanju. Ko je bila stara 21 let, se je poročila odvetnikom Rand-zitom Banditom, ki je pred leti umrl in po indijskem običaju in zakonu se je njeno dekliško ime Svarup Kumari spremenilo v Vidjaja Lakšmi Pandit. Zaradi svojega dela na političnem in socialnem področju so jo britanske oblasti državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, podpredsednik zvezne Ljudske skupščine Vladimir Simič, predsednik zunanjepo- Zaključno obdobje Beograd, 21. junija. (Jugo-pres). V Beograd je prispel g. Setar Iksel opolnomočeni minister — šef turške delegacije, ki vodi razgovore o zavarovanju premoženja turških meščanov, ki je bilo nacionalizirano v Jugoslaviji po vojni. Turški veleposlanik v Beogradu g. Aga Aksei in g. Iksel sta obiskala danes Staneta Pavliča, državnega svetnika za zunanje zadeve in ostala z njim v daljšem razgovoru, ki se je nanašal na nadaljnje širjenje gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Turčijo. Predvidevajo, da se bo g. Setar Iksel pričel jutri razgo-varjati z Milanom Bartošem, državnim svetnikom za zunanje zadeve o zavarovanju nacionaliziranega turškega premoženja. Ti razgovori so že v zaključni fazi. Gorica, 21. junija. Italijansko učiteljišče v Sv. Petru Slovenov v Beneški Sloveniji je bilo, kakor znano, ustanovljeno predvsem zato, da bi oblastem olajšalo raznarodovanje v tej pokrajini, ki je že 87 let pod Italijo, prebivalstvo pa je kljub zatiranju ohranilo še svoj materini jezik. Učiteljišče obiskujejo predvsem otroci slovenskih staršev, ki pa morajo po končani šoli učiti prav tako slovenske otroke le italijansko, ker v Beneški liričnega odbora zvezne Ljudske skupščine Vladimir Popovič in drugi ugledni državni funkcionarji. Navzoč je bil tudi indijski veleposlanik v Jugoslaviji gosp. Binaj Ranjan Sen, ki je davi prispel iz Rima. Zasedanje Izvršilnega sveta Unesco Beograd, 21. jun. Sredi julija bo v Benetkah zasedanje izvršilnega sveta UNESCO, na katerem bodo razpravljali o programu te mednarodne organizacije za leto 1955-56. Ta program ima odobriti generalna skupščina UNESCO, ki se bo sestala letos novembra v Montevideu. V novem dveletnem programu UNESCO bo mnogo bolj upoštevana, kakor se doznava, neposredna pomoč za razvoj prosvete, znanosti in kulture v zaostalih državah. Predsednik grškega parlamenta je podprl predlog, da mora v posvetovalni skupščini sodelovati enako število poslancev, ki jih bodo imenovale skupščine vseh treh držav. Takšen demokratični organ, ki bi bil glede na svojo sestavo v stalnih stikih z javnim mnenjem prizadetih držav, mora utrditi temelje sodelovanja in razširiti sodelovanje zaveznikov na večino področij njihovega nacionalnega življenja. Način dela trojne balkanske posvetovalne skupščine že proučujemo in bo ustanovitev skupščine predložena bližnjemu zasedanju ministrov za zunanje zadeve Grčije, Turčije in Jugoslavije, je zaključil svojo izjavo predsednik grške narodne skupščine Konstantin Rodopulos. Sklicanje odbora za prosveto pri zveznem zboru Beograd, 21. jun. Odbor za prosveto pri zveznem zboru je sklican za 24. junij ob 10. dopoldne, da bi razpravljal o predlogu zakona o davku na dohodek od avtorskih pravic in o skladu za pospeševanje kulturnih dejavnosti. Poleg tega bo odbor razpravljal tudi o priporočilu glede šol učencev v gospodarstvu. Šentpetrsko učiteljišče in slovenščina Vsaka zveza zahteva tesno sodelovanie Predsednik grške narodne skupščine o pomenu balkanske posvetovalne skupščine Atene, 21. jun. (Tanjug). V izjavi, ki jo je dal dopisniku Tanjuga predsednik grške narodne skupščine Konstantin Rodopulos, je, govoreč o pomenu ustanovitve trojne posvetovalne skupščine, poudaril, da zahteva vsaka zveza, če naj uspešno deluje, dobro sodelovanje med zavezniki. Ko je omenil, da se ta tako sodelovanje doseči zlasti ob udeležbi narodov, ki podpirajo svoje vlade, je Rodopulos dejal da se s tem utrjujejo temelji sodelovanja, se pravi dejansko sodelovanje na raznih področjih, n. pr. družbenem, gospodarskem, kulturnem, političnem ter skupni obrambi. Sloveniji sploh ni slovenskih šol. Ob zaključku letošnjega šolskega leta so, kakor piše »Soča«, dijaki učiteljišča v Sv. Petru Slovenov izjavili, da bodo prihodnje leto odločno zahtevali, da na učiteljišču uvedejo slovenščino vsaj kot predmet, tako kakor imajo sedaj n. pr. francoščino in angleščino. To bi bilo koristno ne samo za bodoče učitelje, ki so slovenskega rodu, temveč tudi za italijanske, ker so v neposrednem stiku z otroci in prebivalstvom slovenske narodnosti. Koper — množica udeležencev med slavnostnim govorom IZ ZAKONODAJNE ODBOROV ZVEZNE SKUPŠČINE Preventivna zaščita zdravja delavcev in uslužbencev Beograd, 21. jun. Na popoldanski skupni seji zakonodajnih odborov obeh zborov zvezne ljudske skupščine, ki ji je predsedoval ljudski poslanec Janez. Hribar, so razpravljali o določbah načrta zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in nameščencev, ki govore o sodelovanju zavodov za socialno zavarovanje pri ukrepih za preprečitev obolenj in nesreč na delu in o določbah, ki govore o realizaciji pravic zdravstvenega zavarovanja. Odločbe o preventivni zaščiti zdravja delavcev in uslužbencev predstavljajo novost v naši zdravstveni zakonodaji in so vsekakor velikega pomena, čeprav se njihov učinek ne bo pokazal takoj. Po načrtu zakona so zavodi za socialno zavarovanje dolžni, da aktivno sodelujejo s pristojnimi državnimi organi pri izvajanju ukrepov za zaščito zdravja zavarovancev in njihovih družin, predvsem pa pri izvajanju ukrepov za preprečitev nesreč pri delu in poklicnih obolenj. Finančna sredstva za to preventivno zaščito zdravja zavarovanceev je vse-bi znašala 3 % celotnih dohod-kovzavoda za socialno zavarovanje. Po približnih računih bo to v zveznem obsegu zneslo kakih 700,000.000 dinarjev, kar za početek ni majhna vsota. Med ukrepi za preventivno zaščito zdravja zavarovancev je vsekakor potrebno omeniti sistematične, redne zdravniške preglede učencev v gospodarstvu, učencev strokovnih šol, delavcev, starih do 18 oziroma do 21 let, če so zaposleni pri delu, ki je zdravju škodljivo, nadalje periodične preglede oseb, ki so zaposlene pri delih, ki so zdravju posebno škodljiva, izredni pregledi celotnega osebja posameznih gospodarskih organizacij itd. V poglavju o realizaciji pravic zdravstvenega zavarovanja je osnovna misel načrta zakona v tem, da uživajo zavarovanci pravice zdravstvenega zavarovanja na podlagi ocene zdravnika oziroma zdravniške komisije in da imajo pravico do pritožbe, če smatrajo, da so jim te pravice nepravilno odvzete. O pritožbi proti oceni zdravnika odloča zdravniška komisija pri okraj- nem zavodu za socialno zavarovanje, o pritožbi proti oceni te komisije pa višja zdravniška komisija, seta vij ena iz 3 do 5 specialistov, ki jo imenuje izvršni odbor republiškega zavoda za socialno zavarovanje. Sklep te komisije je dokončen in proti njemu zavarovanec nima pravice pritožbe. Zakonodajna odbora obeh zborov ljudske skupščine bosta nadaljevala delo jutri dopoldne. M. P. Obisk grške pomurske delegacije Sinj, 21. jun. Dopoldne je prispela na sinjsko letališče grška vojaška delegacija z načelnikom admiralitete grške mornarice admiralom La Asom na čelu. Grško pomor, delegacijo, ki je prispela na prijateljski obisk k našim pomorskim silam, je sprejel v imenu komande Jugoslovanske mornarice kontreadmiral Ljubo Truta s skupino oficirjev. Takoj po prihodu v Sinj je grška delegacija odpotovala v Split. Split, 21. jun. Delegacijo grške vojne mornarice z načelnikom admiralitete viceadmi-ralom La Asom na čelu, ki je preko Sinja prispela v Split, je sprejel komandant Jugoslovanske vojne mornarice vice-admiral Mate Jerkovič. Delegacija grške vojne mornarice, v kateri je tudi grški vojaški ataše v Beogradu podpolkovnik Korinos, je prispela na prijateljski obisk v našo dr- Olajšave za gospodarska organizacije v poplavljenih krajih LRS žavo k Jugoslovanski vojni mornarici. V naši državi se bo mudila do 25. junija ter bo medtem časom obiskala nekatere vojaške objekte in ustanove, med drugimi vojaško-pomorski šolski sektor v Di-vuljah ter garniziji v Šibeniku in Splitu. V četrtek zvečer bo položila venec na spominsko ploščo žrtev fašizma v drugi svetovni vojni na Narodnem trgu v Splitu. Predsednik Ljudske skupščine LRS sklicuje za torek, dne 29. junija 1954 ob 10. uri 5. sejo Republiškega zbora in 4. sejo Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS. Ljudska skupščina LRS bo predvsem na ločenih sejah obeh zborov, delno pa na skupni seji obravnavala predloge zakonov: o socialnih zavodih, o babiški službi in porodniški pomoči izven zdravstvenih zavodov, o ustanovitvi višjih zdravstvenih šol, o lovu, o sladkovodnem ribištvu, o orožju, o omejitvi predelave lesa iglavcev poslušala poročilo odborov za predloge in pritožbe, obravnavala potrditev pravil nekaterih gospodarskih združenj, sklepala o potrditvi uredbe o organizaciji in delu Izvršnega sveta LRS in o slavnostni seji Ljudske skupščine LRS dne 22. julija 1954 v Črnomlju ter letnem odmoru. Na dnevnem redu bodo tudi nekatere razrešitve in volitve v odbore oziroma komisije. Zvezni izvršni svet je objavil odločbo o nujni denarni pomoči in drugih olajšavah za odstranitev škode zaradi poplave, ki je prizadela LR Slovenijo. 1. Glede na poplavo, ki Je v začetku junija t. 1. prizadela posamezne okraje v LR Sloveniji, se daje LR Sloveniji iz sredstev družbenih rezerv, ki so na podlagi določbe točka 3 poglavja XXXVII. zveznega družbenega plana za leto 1954 vnešena v zvezni proračun (part. 11-17), kot nujna pomoč za popravilo poškodovanih javnih objektov, ki jih upravljajo gospodarske organizacije v prizadetih okrajih, — vsota 500 milijonov dinarjev. 2. Zvezni državni sekretariat za narodno gospodarstvo b\fatirn« «vnraviln med Ql>v Sarjaš Cecilija sta se vrnili s Ki- »matica« opravila med blo- tajske. V letu 1936 ju je, skupno venci. še z dvema sestrama, red šolskih In letos bo delo nadaljevala sester v Slov, bistrici poslal na snet z rednimi Gdninmi c«m Kitajsko. PO težkem in dolgem ?Pet, Č.*?1?1. izdajami svo-potovanju so prispele v južne pro- J*R Klljlg» INacrt 16 takle: izšle vince Kitajske, kjer so kot strež- bodo »Izpovedi I.« J. J. Rous-nice v sirotišnici m bolnišnici de- seauja, knjiga, ki je prevede- na že v vse omikane jezike sveta in predstavlja eno temeljnih del modernega evropskega človeka. Poleg Rousseaujevih ^Izpovedi« bo kot druga knjiga izšla v redni izdaji »Matice« Saltikova— Ščedrina »Zgodovina nekega mesta«. To klas. delo satirične vrste je eno najbolj duhovitih branj, kar si jih človek lahko privošči. Obe literarni umetnini (ki smo jih v našem prevodnem slovstvu že dolgo pogrešali), bo dopolnjevala »Zgodovina Slovencev«. To bo tretja knjiga rednih izdaj »Slovenske Matice«, Napisal jo je Milko Kos. Sindikalne in šolske knjižnice, podeželske in mestne in končno skoraj vsak delovni inteligent bo težko prebil brez te lepo napisane zgodovine našega naroda. Tak je program »Matice« ob njeni 90-letnici. Naročnikom, katere je v teh dneh za- čela vabiti, bo pošiljala svoje redne izdaje po nizki ceni in naročniki bodo knjige lahko plačevali tudi v obrokih. Ko pa »Matica« začenja s svojimi rednimi izdajami, lahko izreče že nekaj obljub za prihodnost. Okvirni program, ki si ga je postavila za bližnja leta. je zelo širok. Izdajati namerava izbor takih filozofskih del iz antike, ki so še danes pomembna in kulturno zanimiva: oddolžiti se misli Descartesu in še celi vrsti evropskih mislecev. Najpomembnejša knjig?, ki jo misli v prihodnjih leiih dati na svetlo, pa je Dantejeva Božanska komedija- Od domačih in tujih znanstvenih del do slovenske in svetovne umetniške tvornosti — v tem krogu se bo še naprej odvijala njena dejavnost. Pri tem pomembnem delu jo je treba podpreti. dišču partizanstva še pred kapitulacijo Italije, takoj po zmagi nad belogardisti in fašisti novembra 1. 1942. Tu bodo ob desetletnici odkrili spomenik na mestu, kjer je bil zbor XIV. divizije pred njenim odhodom na Štajersko decembra 1943. Na spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja pa bodo vklesali 74 imen. Tu bodo odkrili tudi spominsko ploščo v spomin na zborovanje slovenskih pravnikov oktobra 1943. S Suhorja smo se povzpeli na Hrast, ki je bil v celoti požgan 23. julija 1942. Sedaj je že v celoti obnovljen in okrajni ljudski odbor bo poskrbel, da bodo ob desetletnici tudi s film SREBA PL AT X A lavce najrazličnejših smeri, lakrat se je izoblikovala njena vloga: posredovati Slovencem vse, kar jim je potrebno Kraševec Neža, mati štirih padlih borcev, gleda slike svojih pokojnih sinov. Zraven edini preživeli sin ska oblast dala nazaj vse, kar smo zadnjih nekaj let plačali za davke in še čez.« Na Radoviči smo obiskali šolo, kjer deluje znani belokranjski prosvetni delavec Otmar Zorn. »Ravnokar sem spraševal zgodovino, pa so dobro znali,« nam je odgovoril na vprašanje, kako je kaj zadovoljen z učenci. Pohvalil se je tudi, da so. vsi prišli v šolo, čeprav so prav tisti dan nekateri kmetje praznovali Tetovo. V pisarni šolskega upravitelja tov. Zorna smo opazili zastavico z napisom »Najboljšemu izobraževalnemu tečaju LMS«. To je obenem tudi priznanje njemu. Pravil nam je, da je na Radoviči pozimi uspešno deloval tudi kmečko-izobraževalni tečaj, gospodinjski tečaj za zadružnice, pletilni tečaj za učence ter tečaj za izvenarmadno vzgojo ženske mladine. Igrali so dve igri, eno radovška, drugo po boj an -ska mladina. V gasilskem domu so napravili novo dvorano, v kateri nameravajo urediti tudi kino. Tudi na Radoviči se pridno pripravljajo na proslavo desetletnice v Črnomlju. Učenci bodo nastopili s telovadnimi točkami ter v pevskem zboru okrog 1000 pionirjev. iz vse Bele krajine. Zbor bo zapel »Tri ptičice«, »Pobelelo polje s ofcame« in »Svobodna je naša domovina«. Tovarišica Zornova vodi postajo antiperonosporne službe vse hiše ometane in prebeljene. lale. do leta 1952. o napornem delu in težkih pogojih ne pripovedujeta radi, Čeprav se z veseljem spominjata »najboljših let, ki sva jih preživeli na Kitajskem«. Konec 1949. leta je tudi njihovo mesto bilo osvobojeno. Nova Mao Ce Tungova oblast ni ovirala njihovega delovanja in so ostale na svojih mestih do leta 1952, ko so bile kot tujke izseljene. Ena od sester je zaradi tifusa umrla na Kitajskem, druga je odšla k stricu v Kanado, Rous Katarina in Sarjaš Cecilija pa sta se odločili vrniti se v domovino. Ker nista imeli jugoslovanskega potnega lista sta se v Grazu naselili v centralni hiši šolskih sester ter čakali potnega lista. S trpkim nasmehom pripovedujeta o življenju v Grazu. Avstrijske sestre so jima hotele preprečiti vrnitev v Jugoslavijo in doseči, da »Uročen« Razvoj angleškega filma je tesno povezam z imenom Alfreda Hitchcocka, ki je pred časom zrežiral prvi angleški zvočni film »Blackmail« (»Izsiljevanje«). 2e pred drugo svetovno vojno je posnel celo vrsto filmov, nič manj pa jih ni prišlo iz njegove roke tudi po njej, zlasti, odkar je odšel v Združene države Amerike. Svoj sloves pa si je pridobil s posebno zvrstjo filma, ki mu v angleškem jeziiku pravijo »thriller«, kar pomeni pravzaprav napeto, grozljivo pripoved v obliki romana ali gledališke igre. Hitchcock je bil prvi, ki je začel snemati take filme. Pridobil si je v njih tolikšno spretnost in izurjenost, da ga v tej zvrsti doslej še nihče ni prekosil. Izmed filmov, ki jih je ustvaril, smo na našem filmskem platnu videli filma »Rebecca« in »Zadeva Para-dine«. Film »Uročen« (»Spellbound«), ki ga te dni gledamo pri nas, je eden naj zanimivejših filmov, kar jih je prišlo izpod rok režiserja Hitchcocka. Scenarij zanj je napisal Ben Hecht, ki slovi kot eden najboLših sodobnih pisateljev filmskih scenarijev na svetu. Njegovi scenariji so po navadi zgrajeni trdno in vešče, da je mogoče po njih ustvariti dinamičen, razgiban film, v katerem pa je dejanje vselej jasno in je lahko, Udeležencem slavističnega zborovanja v Mariboru Generalna direkcija JĐ2 je vsem udeležencem dovolila 25f/0 popust na vseh vrstah vlakov (II. in III. razred) na obrazec K 13, ki si ga vsakdo kupi na postaji pri odhodu v Maribor. Udeleženci, ki bodo potovali v skupinah najmanj 5 oseb, pa lahko izrabijo 50% sindikalni popust na sindikalno legitimacijo in obrazec za kolektivna potovanja, ki ga dobe na postaji in ga potrdi njihov sindikat. Odhod in vrnitev pa sta v tem primeru vezana na iste skupine udeležencev. Vozne stroške bo SD povrnilo v Mariboru. Oskrba (hrana in prenočišča) je zagotovljena. Polovico stroškov zanje bi ostali v samostanu — za delo. Le nekaj korakov naprej po zato so si izmišljale najrazličnejše plača društvo, tako da bo prispe-ir» Vrinili cmr» neresnice na račun Jugoslavije, vek posameznika znašal 150 din cesu m Kremu smo na desno, češ kako se pri nas preganja vera dneVno. Vsak udeleženec se mora na cesto, ki jo pravkar grade in duhovniki; da ne bosta mogli po prihodu v Mariboru prijaviti proti Dragam. V Dragah je Živeti; da ju bo oblast preganjala informativnemu uradu SD v KIu- hiln nrp.H kanitniapiin Ttaliip in Podobno. Ves ta pritisk pa na bu prosvetnih delavcev, (Orožnova ono pred _ kapitulacij o Italije njijll ni vplival in sta se pred štev# 2>, kjer b0 dobil kupone pomembno partizansko voja- kratkim preko Maribora vrnili. Na za hrano in prenočišča. Vsi ude- Ško Središče. Tu je bil sedež postaji v Mariboru pa so ju pri- leženci naj bi prispeli v Maribor belokranjskega odreda ter ne- C^a vpSjlJkako sedaj gleda- kaj časa tudi Štab IV. opera- ta na propagando avstrijskih se-tivne cone ter razne druge ster ° preganjanju v Jugoslaviji. ustanove «ši-mmlarli 1 1944 «n Prav*ta> da sta srečni, da je to za ustanove, spomiaoi 1. 1944 so nJima. .vidiva, da je to bila na- bile Drage bombardirane. Po vadna laž, o kakšnem preganja-navadi je tako, da se ljudje o niu ni duha ne sluha, veliko po- nreteklnsti rarli «nnmininin tuieva in nihče nama ne dela no- preteklosti ram spominjajo benih zaprek.. Dobro razpoi0ženi predvsem lepih stvari, tako kujeta načrte za bodočnost: Kata- 26. junija s popoldanskimi vlaki. Ravnatelje srednjih šol prosimo, da tega dne udeležence oproste event, šolskih formalnosti. Predavanja in sestanki bodo v dvorani Ljudske univerze na Partizanski cesti. Program: 26. junija ob 20: sestanek vseh udeležencev (informacije). 27. VI. ob 8: Otvoritev zborova- tudi v Dragah pravijo, da jim rina Rous hoče v šolo za medi- nja, zatem predavanja z disk.: dr. ... _ r " «Inrlrn onrt.n Cn.InK ___ m « .1 — ClnirA. je bilo med vojno lepše kakor danes. To je tudi razumljivo, tedaj so bili takorekoč važno partizansko središče, danes pa so spet obrobna žumberška vas, ki se skromna stiska pod Gorjance. Marko Raba, v čigar hiši je bil odred, in Marija Selakovič, v katere hiši je bil nekaj časa štab IV. operativne cone, sta nam pravila o svojih spominih na slavne partizanske komandante Milovana Saranoviča, Dragana Jeftiča, Rajka Tana-skoviča, komandanta belokranjskega odreda Matijo Kambiča, na številne druge partizanske voditelje, ki so se kdaj koli mudili v Dragah, clnske sestre, Sarjaš Cecilija pa Slodnjak: Delež severovzh. Slove-V službo v bolnišnico. nije v slovenski književnosti; dr. Petre: Slovenska literatura med obema vojnama; prof. Smolej: Slovenska literatura v času NOB; popoldan: ogled mariborskih zanimivosti (prof. Teplv). 28. VI. dopoldne: dr. Kolarič: Štajerska narečja in organizacija filol. dela na terenu; dr. T. Logar: Problem iz štajerskih dialektov; dr. Bezlaj: Zanimivosti lz štajerske toponomastike; popoldne: dr. Ocvirk: Svetovna književnost v okviru pouka slovenske književnosti; prof. Gspan: Organizacija literarnozgodovinskega dela na terenu; debata o učnih načrtih; debata o literarni zgodovini; 29. VI. dopoldne: Dr. Štampar: Iz novejše hrvatske književnosti; prof. Jurančič: Jezikovni pouk srbohrvaščine makedonščine na srednji šoli; 30. VI. dopoldne: Dr. Bajec: O metodi pouka slovenskega jezika; dr. Mahnič: Pedagoški prijemi pri pouku literarne zgodovine; popoldne: debata o društvenih načrtih; 1. VII.: ekskurzija v dve smeri: ali v kraje Prežiha ali na vzhodno Štajersko. V tednu zborovanja bo razstava Studijske knjižnice: Delež severovzhodne Slovenije v našem tisku. Odbor Slavističnega društva. Najemnine v Ljubljani Pripombe, o katerih bi bilo vredno razmisliti Na zadnji seji ML O Ljubljana 18. t. m. je bilo med drugim rečeno, da je odločba o novih stanovanjskih najemninah potrebna popravkov, ker previsoko ocenjuje zastarela stanovanja v primerjavi s sodobnimi. V tem časopisu Je bila pred enim mesecem že: napisana ta misel, kajti nekoliko večje število točk pri sodobnih stanovanjih ima na končno ceno stanovanja manjši vpliv kot velika ploščina starih stanovanj. — Naveden je bil primer, kjer je novo komfortno stanovanje cenejše od starega in nepraktičnega s prevelikimi sobami in hodniki. Ker se bo, kot kaže, o teh stvareh ponovno razpravljalo, je potrebno opozoriti še na nekatere pomanjkljivosti odločbe. Odločba ne upošteva, da je ena-• • t ti • ka Ploščina dveh stanovanj z ena- med njimi Iva Lola Ribarja, kim številom točk lahko bolj ali Vaščani SO nam potožili, da manj smotrno izkoriščena, ne vedo, Če bo Ob desetletnici Za primer vzemimo dvoje sta-tu odkrit kak spomenik, kljub z e"ako ploäein“ ;ipo ’°“ „ , . . . ^ . *. ,J kvadr. m. Prvo naj sestoji samo zgodovinski pomembnosti kra- \z dveh velikih sob, kuhinje in in pošilja dnevno telefonska ja. Tov. Marko Raba nam je pritiklin, drugo pa iz treh sob poročila v Ljubljano. Trtje pripovedoval o svoji družini, o letos v glavnem dobro kaže, ženi, ki je bila z njim v parti- razen tam, kjer po lanski pozebi niso škropili. Tov. Zorna smo prosili, da je v šolo povabil daleč naokoli znano partizansko mamico, 70-letno Ano Radoš. Ko je prišla, nas je malo nezaup- zanih, o starejši hčerki, ki se Radgonski pionirji na uspešni turneji kabineta, kuhinje in pritiklin. (Glej preglednico na koncu članka!) Ker je ploščina obeh stanovanj enaka, bo tudi najemnina enaka, če sta stanovanji v ostalih pogledih enake kakovosti. Le če je pri zasnovi stanovanja« dobilo prvo stanovanje 3 točke manj, bi bilo okoli 100 din cenejše, kar pa je glede na to, da nima niti tretje sobe niti kabineta, premajhna razlika pri približno 3000 din mesečne najemnine. Izračunavanje najemnine z množenjem števila točk, ploščine in Pionirski pevski zbor »Svobode« iz Radgone, katerega so poslušalci ... . j . , , Radia Ljubljane lahko že večkrat ljlVO pogledala, posebno se, ko Slišali v radijskih programih. Je je zagledala fotoaparat in be- v počastitev 20-ietnice »Ljudske ležnico. Prosili smo jo, naj kaj EfaVlcf g «c vr. Z O K/5 °* .2 D a 19 17.4 15 10 12.7 7.9 Skupaj 100 64.5 100 82.0 Upoštevana ploščina Je torej pri drugem stanovanju za 17.5 m2 večja kot pri prvem in s tem je dosežena razlika v ceni med morda enako točkovanima, toda različno vrednima stanovanjema. Ob koncu bodi omenjeno še to, da odločba premalo razlikuje vlažna stanovanja od suhih. Kdor pozna škodljivi vpliv plažnega stanovanja, ne bi v njem prebival niti zastonj, Če ima na razpolago suho stanovanje. Rado Torkar, prof. TSS. da tako rečemo, razumljivo skoraj tudi brez dialoga. Zgodba v tem filmu nam pripoveduje o mladem človeku, ki trpi na amneziji, posebni obliki duševnega obolenja, to se pravi izgube spomina oziroma zmanjšanja spominske zmožnosti. Mladenič, ki ga obtožujejo umora, spozna mlado zdravnico, v katero* se vroče zaljubi: ta mu želi pomagati in pridobi starega profesorja, da ga poskuša ozdraviti. Znanost res učinkovito pomaga. Ko odkrijejo tudi pravega morilca, je mladima zaljubljencema pot do ljubezenske sreče naposled le odprta. Gledalci filma »Uročen« nedvomno z zanimanjem in zadovoljstvom gledajo igro znane filmske igralke Ingrid Bergman, ki v njem upodablja mlado zdravnico Constance. To igralko pozna nase občinstvo že iz mnogih filmov, med katerima sta bila tudi šibki »Intermezzo« in grozotna »Plinska luč««. Kmalu pa jo bomo spet videli na našem filmskem platnu, in sicer v filmu »Slavolok zmage« po znanem Re-marquovem romanu (ki smo ga lansko jesen dobili v založbi »Naš tisk« tudi v slovenščini) in v filmu »Komu zvoni« pa slovečem književnem delu ameriškega pisatelja Ernesta Hemingwaya. Ob Ingrid Bergmanovi se je tokrat uspešno uveljavil tudi Gregory Peck, ki je tu znatno prekosil svoje vloge v filmih »Zadeva Pa-radine«, »Kapitan Horacio« in »Veliki grešnik« (po romanu Dostojevskega). Med filmi, ki jih je režiral Alfred Hitchcock, in sploh filmi te zvrsti je »Uročen« eden tistih, ki si ga vsaj zaradi režijske domiselnosti in uravnotežnosti ter dobre igre igralcev velja ogledati. »Trenutek resnice« Francoski filmski ustvarjalci imajo že bogato tradicijo v obravnavanju psiholoških problemov in še danes je to priljubljena snov njihovega filmskega prizadevanja. Med francoskimi režiserji pa Jean Delannoy ni eden izmed zadnjih. Scenarij za ta film »Trenutek resnice««, ki je bil izdelan v francosko-italiianski koprodukciji, so napisali Jean Delannoy, Henri Jeanson. Emilio Cecchi in Roland Laudenbach. Po njem je Delannoy ustvaril film, ki nam prikazuje zanimivo zakonsko problematiko med možem in ženo. snov, ki je bila tud: v književnosti že neštetokrat obravnavana (spomnimo se samo na veliko Tolstojevo mojstrovino »Ana Karenina«!) in ki daje tudi pisateljem dram obilo motivov. Odnos med možem in ženo v zakonu, zapleti, ki pri tem nastajajo, nenehno nihanje v stremljenju po prilagoditvi ter obvarovanju in ohranitvi zakonske skupnosti — to je pač obsežna, zamotana in neizčrpna tematika, tako pestra in nikdar do kraja dognana, kakršno je tudi življenje samo. Dejanje v filmu »Trenutek resnice« se začne z dialogom med možem in ženo, v katerem se oba razkrivata drug drugemu. 2 en a zdravnika, kije sicer znana igralka, se je po naključju okoliščin bila spoznala z mladim slikarjem, ki se je vanjo na mah zaljubil. Monotonost zakonskega življenja je ženo napeljala, da se je z njim spustila za hip v sveže ljubezensko doživljanje, toda pri vsem tem je bila njena navezanost na dom, na moža in na otroka vendarle močnejša. V iskrenem, pač pred resnico neprizanesljivem pogovoru se mož in žena naposled spet najdeta in znova utrdita svoj zakon. x V razgovoru med možem in ženo, v tem sočasnem obujanju njunega intimnega doživljanja, se zdaj naglo, zdaj počasi odgrinjajo pred nami zakonsko in ljubezensko življenje dveh ljudi ter spopadi in razpoke, ki so se pojavile v njem. Režiser Delannoy je zasnoval film v obliki enotne psihološke drame, v kateri je sleherno dejanje utemeljeno in upravičeno. Čeprav v filmski zgodbi ni posebnih novosti, saj gre le za eno izmed možnih oblik odnosa med možem in ženo ter zakonske skupnosti in čeri, ob katere ta zadeva. je film vendarle zgrajen enovito in prepričljivo. K temu veliko pripomore ziasti izvrstna igra treh asov sodobnega francoskega filma: Michele Morgan v vlogi zakonske žene, Jean Gabin v vlogi zdravnika in Daniel Gelin v vlogi mladega slikarja so ustvarili tri podobe, ki so vsekakor v čast francoskemu filmu. Prav Jean Gabin je za pokojnim mojstrom Louisom Jouvetcm ed^n izmed najmočnejših in najbolj priljubljenih francoskih filmskih igralcev. Četudi je francoski film že mnogokrat posegel na področje zakonskih odnosov med možem in ženo ter nam v tem pogledu film »Trenutek resnice«, ki ga imamo priliko videti, ne prinaša posebnih novosti, je vendarle v njem izrez iz te kočljive problematike prikazan na način, ki ga uvršča med dobre francoske filme. Rado Bordon ALI JODY L Po knjigi M. Kinnan Rawlinqsove — Riše Miki Muster 61. Segla sla si v roko. In Lem je brž pograbil Perka in ga odnesel ven, medtem ko si je Penny na videz brezbrižno položil novo puško čez kolena. Jody pa je bil čisto razburjen. Nikoli bi mu ne prišlo na misel, da lahko koga ukaniš s tem, da mu kratko malo govoriš resnico. Toda samo če bo ostal Lem mož beseda?... Prijeten in zanimiv razgovor o lovskih dogodivščinah se je zavlekel do poznega popoldneva. Potem se je Penny kljub prigovarjanju začel odpravljati. »Vsaj Jodyja pustite tu,« ga je pocukal Varušček in tudi drugi so pritegnili njegovi prošnji. 62. »Jutri vam ga pripeljem, spotoma, ko pojdem v Voluzijo,« je obljubil Buck. Tudi Jody je milo poprosil in tako je obveljalo. Penny si je obesil obe puški čez ramo in stopil po konja. Jody ga je pospremil. »Ce bi bil to kdo drug kot Lem, bi me bilo do smrti sram. Njemu pa sem že dolgo dolžan vračila: on mi je obesil to ime,« je zamrmral Penny. »Kaj pa bo storil, ko uvidi potegavščino,« se je bal Jody. »Najprej se bo strašno razjezil, nato pa bo, upam, razumel šalo,« je menil oče. Potlej se je od vseh prijazno poslovil in spodbodel Cezarja. 63. Ko je oče izginil v gozdu, se je Jodyju stožilo in najraje bi jo bil ubral za njim, a že je zaslišal Varuščkov klic: »Brž, Jody, pridi pogledat, rakunček lovi ribe v mlaki!« Urno je stekel tja. Živalca je čofotala po plitvi vodi in s svojimi človeškim podobnimi rokami tipala za plenom. Vse popoldne je ta trojica prebila v zabavnih igrah. Obrnili so vse kotičke okrog Foresterjeve domačije. Forester ji so se razkropili vsak po svojih opravkih in se spet zbrali šele pod večer. Stara dva sta dremala v svojih gugalnikih. Jody je užival zlato prostost. *••••-•> «••*•* •••*•*» ••• >••••••!. >••••••«• •«•••••#• «♦««»««»« .»M».«#. ■«»«#«« zorjena Se v tem tednu, dneva pa danes še ni mogoče določiti. Objavljeni bosta obe predstavi v časopisju verjetno ŠMe na dan predstave, zato prosimo abonente redov H in G„ da te objave zasledujejo. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA - Gledališka pasaža Četrtek, 24. junija ob 20: Otto Beer, Tišina - snemanje. Red četrtek. Vstopnice sg v prodaji. Zaključek sezone. Šentjakobsko gledališče LJUBLJANA - MESTNI DOM Sreda, 23. junija ob 20.15: Spicar-M. P. - Piši: Naj bo stara al* pa mlada«, ljudska sprevoigra, red premierski, vstopnice so v prodaji. Četrtek, 24. junija ob 20.15: Spicar-M. - Piši: »Naj bo stara al’ pa mlada«, ljudska spevoigra, izven. Sobota, 26. junija ob 20.15: Naj bo stara al’ pa mlada«, ljudska spevoigra, red sobota vstopnice so v prodaji. Nedelja, 27. junija ob 16: »Naj bo stara al’ pa mlada«, ljudska spevoigra. Nedelja, 27. Junija ob 20.15: Spl-car - M. P. - Piši: »Naj bo stara al’ pa mlada, zaključek sezone. Ker sta bili obe dosedanji predstavi popolnoma razprodani in mnogo obiskovalcev ni dobilo vstopnic in ker bo glede na bližnji zaključek sezone le še nekaj predstav te prisrčne spevoigre, kupite vstopnice že v predprodaji v Mestnem domu, rezerviranje tel. št. 30923 in 32860. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Torek, 22. junija ob 20: Izven — Gostovanje v Škofji Loki. P. A. Breal: Napoleonovi huzarji. Četrtek, 24. junija ob 20: Izven — Gostovanje v Tržiču. P. A. Brč-al: Napoleonovi huzarji. Sobota, 26. junija ob 20: Izven — Gostovanje v Kroni. P. A. Brč-al: Napoleonovi huzarji. Nedelja, 27. junija ob 16: Izven -Gostovanje v Železnikih. P. A. Breal: Napoleonovi huzarji. Zaključek sezone. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Sreda, 23. junija ob 20. Herbert Grün: Atomski ples - premierski abonma in izven. Četrtek, 24. junija ob 20: Herbert Grün: Atomski ples — abonma red četrtek in izven. Petek, 25. junija ob 20: Herbert Grün: Atomski ples — gostovanje v Žalcu. Sobota, 26. junija ob 20: Herbert Grün: Atomski ples — abonma red sobota (delavski) in izven. Nedelja. 27. junija ob 15.30: Herbert Grün: Atomski ples - abonma red nedelja in izven. Nedelja, 27. junija ob 20: Herbert Grün: Atomski ples — izven — v korist poplavi j encev. Ponedeljek, 28. junija ob 15: Herbert Grün: Atomski ples - šolski abonma. Torek, 29. junija ob 20: Herbert Grün* Atomski ples — abonma red torek in izven. KOLEDAR Torek, 22. junija: Gostimir * Danes se borbena Ljubljana spominja desetietnice velikih demonstracij ljubljanskih žena proti fašističnemu italijanskemu nasilju. Na ta dan je pred desetimi leti na tisoče žena šlo pred sedež Gra-ziolijevega komisariata, pred sedež okupatorjeve vojaške komande v Kazini ter pred škofijo in zahtevalo izpustitev političnih zapornikov. Junaške žene se niso ustrašile sovražnikove oborožene sile in so z otroki vred glasno i -povedale svoje sovraštvo do okupatorja in svojo pripravljenost za osvobodilno borbo. * Na današnji dan leta 1508 so po dolgem iskanju našli v Idriji ži-vosrebrno rudo. Ze leta 1490 je neki kmet slučajno našel v svojem vodnjaku dragoceno rudo. Odtlej so številni rudarji poskušali, da bi odkrili ležišče rude in 22. junija 1508. leta je bil njihov napor kronan z uspehom. Našli so bogate žile škriljevca, v katerem je bila živosrebrna ruda. Idrijski rudnik je za naše gospodarstvo velikanskega pomena, saj tretji naj večji rudnik te vrste - a svetu. * 22. junija 1897 se je v Osnabrüc-v Westfaliji rodil pisatelj Erich - ar;a Remarque. Mladost je pre-? •••el v domačem kraju, kjer je obiskoval gimnazijo, pozneje pa sc 3e vpisal r.a univerzo v Mdn-r -'u* Po vojni se je vrnil v Nem-čvo in nekaj časa ooravljal naj-različnejše poklice: bil je učitelj, avtomobilski mehanik, natakar, šofer, renorter itd. Leta 1929 je napisal svoj prvi roman »Na zahodu nič novega«, v katerem je na človeško silno pretresljiv na-čm opisal grozote svetovne vojne in prikazal njene posledice. Ta roman, ^ki je brez dvoma najbolj- književno delo o prvi svetovni v°ini. je prinesel pisatelju svetovni sloves. Tudi roman »Pot na-v katerem Remarque popisuje usodo nemških vojakov — veteranov, ki so se po voini vrnili domov in se spet skušali vživeti v civilno življenje, je ponesel p-s a teli e vo ime po vsem svetu. Ko se ie v Nemčiji čedalie bolj začel uveljavljati nacizem, je Remarque leta 1.920 odšel v Švico. Hitlerjevski režim je dal njegova romana zargati na grmadi in se je zato Pisatelj odrekel nemškemu državljanstvu. Leta 1939 se je naselil v ZDA. Remarque je napisal več obsežnih knjig, med njimi romane »Trije tovariši«, »Razbiti brod« in »Slavolok zmage«, ki ga 1e objavil v podlistku »Slovenski poročevalec*. po njegovih romanih so posneli tudi več filmov. Bodite previdni s ključi Te dn! sta se na okrožnem sodišču v Ljubljani zagovarjala nepoboljšljiva dolgoprstneža Milan Roksandič iz Virovitice in vlado Kvaternik iz Preloga. Obtožena sta bila velik ki in malih tatvin, ki sta jih izvršila v naselju Litostroja. kjer sta okradla delovne tovariše, okradla pa sta tudi M. K. iz Kolodvorske ulice v Ljubljani, ki je ključ od vežnih vrat spravljala na tako mesto, kjer ga je lahko vsakdo našel, iz njenega s-tanovanja sta odnesla 4 metre blaga v vrednost: 7.200 dinarjev in 5 meških srajc. Milana Roksandiča je sodišče obsodilo na 7 mesecev strogega zanora. Vlada Kvaternika pa na 2 leti 5n 6 mesecev strogega zapora. Ta je dobil tako visoko kazen zato. ker je bil že pred leti obsojen in kazni še n! prestal. Z. A. Na današnji dan Je bilo leta 1941 ustanovljeno glavno poveljstvo Narodnoosvobodilne vojske in Partizanskih odredov Slovenije. * Naj omenimo še hude boje pri Plavah v Soški dolini iz leta 1944, v katerih so enote Briško-bene-škega odreda napadle nemško kolono. Partizani so pobili 40 sovražnih vojakov in uničili več kamionov. V 2agi pri Bovcu je vsa okupatorjeva postojanka prešla na stran naše vojske. Postojanka Je štela 105 italijanskih vojakov. * Mestni odbor Rdečega križa — Ljubljana se iskreno zahvaljuje Sindikalni podružnici Slovenske filharmonije, ki je z zborom in orkestrom pod vodstvom dirigenta tov. Bogo Leskovica in s solisti tovarišico Sonjo Hočevarjevo, tovarišem Mirom Brajnikom in tov. Vilmo Bukovčevo, kakor tudi koncertni poslovalnici in Radiu Ljubljana, da so v okviru proslave 10-letnice ustanovitve Rdečega križa ljudske republike Slovenije izvedli koncert, katerega čisti dohodek so poklonili po elementarni nezgodi prizadetim žrtvam celjskega, krškega in Šoštanj skega okraja. Za ta človekoljubni odziv vsem prisrčna hvala. Mestni odbor Rdečega križa Ljubljana Obveščamo planinsko javnost, da bosta Triglavski dom na Kredarici in Koča pri Triglavskih jezerih od 26. t. m. dalje redno oskrbovana. Planinsko društvo Liubljana-ma-tica priredi v nedeljo skupinski izlet na Kamniško sedlo. Prijave do petka zvečer v pisarni. Biologi II., III. in IV. letnika. Ekskurzija na Gorjance bo od 23. junija do 25. junija. Prijave na bot. inštitutu do danes opoldne. Zbirališče pred kolodvorom dne 23. junija ob 6. uri. Z dopisnim tečajem se hitro naučite mednarodnega jezika esperanto. Prvo lekcijo Vam pošlje brezobvezno na vpogled Zveza esperantistov Slovenije v Ljubljani. Miklošičeva c. 7. Priložite znamko za 25 din. »Four Vous« je krema, ki vas bo zadovoljila v vsakem pogledu. Novost na tržišču alkoholnih pijač — MEDICA z bogastvom vseh dragocenih snovi, ki lih vsebuje med. Kupite jo v Čebelami na Miklošičevi 28. MOTOX — MOTOX — MOTOX Je edino sigurno sredstvo, da obvarujete Vašo obleko pred molji! GLEDALIŠČE DRAMA Torek, 22. junija ob 20: Harris: Molčeča usta. Abonma T. (Locky — Stane Cesnik.) Sreda. 23. Junija ob 20: Harris: Molčeča usta. Abonma K. (Locky — Lojze Rozman.) Četrtek, 24. junija ob 20: Harris: Molčeča usta. Abonma D. Petek. 25. junija ob 15.30: Harris: Molčeča usta. Abonma Petek popoldanski. Ob 20: Harris: Molčeča usta. Abonma C. Sobota, 26. junija ob 20: Harris: Molčeča usta. Abonma T dramski. OPERA Torek, 22. junija ob 20: Švara: Prešeren. Abonma red E. Zaradi obolelosti tenorista Čudna je že objavljeni razpored zadnjih treh abonentskih predstav te sezone spremenjen. Tako bo za abonente reda E uprizorjena Sva-rova opera »Prešeren« že danes, v torek, na kar abonente reda E posebej opozarjamo. »Trubadur« za red H in »Gor. slavček« ali »Trubadur« za red G bosta upri- 1. Delo sanitetne službe v polku, 2. Lanski manever, 3. Prehod preko minskih preprek. Udeležba je obvezna za sanitetne, pešadijske in inženirske rezervne oficirje, a za ostalo je udeležba zaželena. OBVESTILO Inventura. Sporočamo vsem odjemalcem, da je v času polletne inventure od 26. do 30. junija skladišče za stranke zaprto. Trgovsko grosistično podjetje »Galanterija«, Ljubljana, Trubarjeva ul. 1 UMRLI Sindikalna podružnica ln uprava kurilnice Ljubljana javljata, da je nenadoma preminul njun Clan In borec v NOB FRANC CANKAR Pogreb bo danes, 22. t. m. ob 16.30 url na viško pokopališče. Pokojnika bomo ohranili v trajnem spominu. Neutolažljivi naznanjamo, da Je danes 1 leto kar nam je utonila naša zlata ljubljenka 6-letna NATASKA JERALA Spavaj sladkoi Rodbina Jerala - Mülle« 4124-a ZAHVALE Vsem, ki so ob smrti mojega edinega nepozabnega brata MILKA PUNGARTNIKA sočustvovali z menoj, darovali vence in cvetje, ga na zadnji poti spremili, se najtopleje zahvaljujem. Predvsem prisrčna hvala g. g. zdravnikom dr. Žvokelju, dr. Tomažiču, dr. Križanovskemu ter strežnemu osebju ljubljanske klinike za veliko skrb pri lajšanju bolečin in gasilcem ter g. župniku iz Motnika za spremstvo na njegovi zadnji poti. Brat Edo. Planina pri Rakeku, 17. VI. 1954. Vsem, ki so spremili našega dragega in nepozabnega moža, očeta, dedka in brata STANKA STERGARJA viš. svetnika drž. žel. v pokoju na poslednji poti, se iskreno zahvaljujemo Srčno zahvalo smo dolžni zdravnikom in osebju nevrološke, interne in kirurške klinike ter onkološkega zavoda za skrb in nego v času njegove bolezni. Posebej se zahvaljujemo pokojnikovemu prijatelju tov. Jenku za iskren in ganljiv poslovilni govor, za cvetje in za pomoč v najtežjih trenutkih, tov. Senici in kolektivu »Gorjane« ter sindikatu kemične industrije, dalje vodstvu in gojencem Zavoda za slepo mladino in kolektivu očesne klinike. Končno se zahvaljujemo sostanovalcem in darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so ustmeno ali pismeno izrazili sožalje ali drugače počastili spomin dragega pokojnika. Žalujoči žena, sin in ostalo sorodstvo. RADIO Dnevni spored za torek, dne 22. junija 1954 Poročila: 5.05, 6.00, 8.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30 ln 22.00. 5.00—7.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored): 7.05 Danilo Bučar: Belokranjske pisanice; 7.30 Za gospodinje; 8.10 Domači napevi; 8.30 Cicibanom — dober dan; 12.00 20 minut z Veselimi godci; 12.20 Za naše kmetovalce; 12.30 Opoldanski koncert; 14.30 Iz znanosti in tehnike; 14.40 Poje mlad. pev. zbor Tehn. srednje šole in Gradbenega tehni-kuma v Ljubljani p. v. Draga Korošca; 15.30 Želeli ste — poslušajte; 16.00 Utrinki iz literature — Lojze Kovačič: Fani; 16.15 Promenadni koncert; 17.10 V plesnem ritmu; 18.00 Športni tednik; 18.30 Pol ure slovenskih samospevov; 20.00 Pohorski fantje in solisti poio ln igrajo domače pesmi; 20.30 Tedenski notranje pol. pregled; 20.40 Mali koncert lahke glasbe; 21.00 Literarna oddaja: Gustave Flaubert; 21.30 E. van PREDAVANJA Elektrotehniško društvo LRS vabi svoje člane ln druge Interesente na predavanje dr. ing. W. Zandra (tvrdke E. Schrack, Wien) o »Avtomatskih zaščitnih stikalih v moderni zaščiti vodov in v zaščiti pred napetostjo dotika«. — Predavanje pojasnjujejo diapozitivi ln modeli stikal. Predavanje bo v četrtek, 24. Junija ob 20 url v dvorani PTT, Cigaletova ulica. OBVESTILA Obvestilo vsem rezervnim oficirjem! Mestni odbor ZROJ Ljubljana, sanitetna sekcija, predvaja dne 22. t. m. ob 20. uri na vrtu »Doma Armije« tri filme povezane s predavanji: Lesno industrijsko podjetje »Jelovica« v Škofji Loki potrebuje: 1 TEHNIKA LESNO - INDUSTRIJSKEGA ODSEKA, ki ima prakso v mizarski ali tesarski stroki, in 1 TEHNIKA, ki je specializiran ali, ki se želi specializirati t sušenju lesa. Stanovanje preskrbljeno. ■••••*■•• »••••«••• *••••«••» ••••*•••• ••• Komisija za imenovanje direktorjev pri Okrajnem • ljudskem odboru Celje razpisuje po 89. in 90. čl. • uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list i FLRJ 51/53) i mesto direktorja Tekstilne tovarne Prebold j Ponudniki morajo izpolnjevati enega izmed na- ; slednjih pogojev: j 1. da je kandidat diplomiran ekonomist z najmanj j. 10 let prakse ali ima srednjo ekonom, izobrazbo z naj- • manj 15 let prakse, po možnosti v tekstilni stroki; j 2. da je kandidat inženir strojne ali kemične stroke : z najmanj 10 let prakse v tekstilni stroki, ali tekstilni : tehnik z najmanj 15 let prakse. : Za razpisano mesto je predvidena plača po tarif- : nem pravilniku. Stanovanje zagotovljeno. * Ponudbe je poslati na Okrajni ljudski odbor Celje, ■ komisiji za imenovanje direktorjev, s kratkim življe- ? njepisom najkasneje do 1. julija 1954. f Uprava podjetja i TOVARNE KOVČKOV IN USNJENIH IZDELKOV f »T 0 K 0«, DOMŽALE ! bo sprejela v šolskem letu 1954/55 v uk * 8 vajencev (moških) za usnjeno galanterij, stroko i Pogoji: Vajenci za usnjeno galanterijsko stroko morajo * biti stari najmanj 14 let, telesno in duševno zdravi, • imeti morajo veselje do te stroke in z uspehom do- * končano osnovno šolo ali dva razreda gimnazije. ? Učna doba traja po pravilniku o strokah in poklicih t (Ur. list FLR.T št. 19/1950), 36 mesecev. Sprejete va- ? jence bo podjetje nagrajevalo po uredbi o nagraje- 4 vanju vajencev. t Ker podjetje nima razpoložljivih stanovanj, pridejo v t poštev samo vajenci iz bližnje okolice podjetja. • Podjetje bo sprejemalo vajence in sklepalo z njihovimi • skrbniki učne pogodbe od 20. junija do 30. septembra * 1954. leta. • ■ ».a. ,a.,a. SLOVENSKO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO javlja žalostno vest, da je nenadoma tragično preminil v gorah, ki jih je nadvse ljubil, član društva pro!, dr. LJUDEVIT MEHČUN Izvrstnemu učitelju In iskrenemu tovarišu bodo člani Slovenskega zdravniškega društva ohranili trajen spomin. Slava njegovemu spominu! Dohnany: Valčkova suita — Erik Satie: Gnossienne; 22.20 Ritmi in melodije iz raznih dežel; 23.00— 24.00 Nočni koncert predklasične glasbe (na valu 202.1 212,4 m in 90 MHz; 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba). KONCERTI Kompozicijski večer članov Kluba komponistov na Akademiji za glasbo bo danes, 22. t. tn. ob 20. uri v Viteški dvorani v Križankah. Na sporedu dela Božiča, Hab-beta, Lampreta, Petriča, Srebotnjaka, Vörösa, Vremšaka. Wein-gerla in 2igona. Državna glasbena šola Ljubljana (Vegova 7) priredi 22. junija javno produkcijo svojih učencev ob 18. uri v mali filharmonični dvorani. V veliki filharmonični dvorani pa bo orkestralna produkejia ob 20. uri, dne 23. junija. Programi in vstopnice bodo na razpolago pol ure pred pričetkom. Akademija za glasbo priredi v sredo, 23. junija ob 20. uri v Viteški dvorani (Trg francoske revolucije 1) javno predavanje o temi: »Slovenska glasba v Mariboru v XIX. stoletju«. Predavala bo Manica Špendalova, absolventka VI. odde^a iz seminarja za slovensko glasb, zgodovino red. prof. dr. D. Cvetka. Predavanje bo spremljano z ilustracijami. Vstop prost. MAL! OGLASI SPREJMEM TAKOJ v službo 1 samostojnega kleparja in 1 samostojnega vodovodnega inštalaterja. Državni obrtni mojster Klinar Stanko, Maribor, Ulica taloev 20. 9670-1 NAJDENO ZENSKO URICO se dobi v Tomšičevi 3 na dvorišču ob 7. uri zjutraj. 9899-11 SVINEC, star, v vsaki količini kupimo. Ponudbe: »Odpadopro-met«, Laško. 7603-5 DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA — pripravnika — lahko tudi s prakso, in diplomiranega strojnega tehnika z 10-letno prakso sprejmemo takoj. Plača po dogovoru. Ponudbo je poslati na upravo Cinkarne, Celje. 9530-1 SAMOSTOJNO ADMINISTRATORKO s perfektnim znanjem stenografije in strojepisja sprejmemo takoj v službo. Poznavanje lesne stroke zaželeno. Plača po dogovoru. Ponudbe na: Združenje lesno - industrijskih podjetij LRS, Ljubljana, Titova la-H. 9845-1 POŠTENEGA IN KREPKEGA FANTA za razvažanje mesa sprejmemo takoj. Meso izdelki, Ljubljana. 9867-1 AGILEN TRGOVSKI POTNIK za Srbijo — Vojvodino išče zaposlitev. Ponudbe pod »Kommer-cist« v ogl. odd. 9888-1 SPREJMEMO voznike h konjem in krcnilce konj. 9371-1 MIZARSKEGA POMOČNIKA sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku. 9891-1 ŠIVALNI STROJ, malo rabljen, okrogli čolniček, prodam. Naslov v ogl. odd. 9892-4 EKSPRES APARAT »La San Marko 900« za kuhanje kave, čaja Itd.., 25-litrski, kuha naenkrat šest kav, prodam. Aparat je univerzalen, kuha na elektriko in na oglje, oblika aerodinamična, kromiran, cena ugodna. Naslov: Mladen Terzanovič, pletarska radnja. Šibenik, ul. Mornarska Poljanica št. 2. 9885-4 PRODAM: peč za kopalnico, preprogo, kolo, moške srajce in ženske obleke. Naslov v oglasnem oddelku. 9874-4 ZENSKO KOLO prodam. Karun, trg OF 14-V. 9881-4 RAZTEGLJIVO LESTEV prodam, 7 m. Naslov y ogl. odd. 98*7-4 TEODOLIT APÄRAT kupim. Ponudbe. pod »Takojšnje plačno«, v ogl. odd. 9893-5 PLETILNE STROJE za trikotažo, znamke »Dnfc^ed« ali »Pot>o« št. 4 in 6, 80 — 100 centimetrov delovne Sarine, kupim. Refloktanti naj se obrenelo nervosredno na naslov: Mladen Terzanovič. kletarska radni a, Šibenik, ul. Mornarska Poljanica št. 2. 9886-5 ■ada »UNION«: amer barvni film »Ljubimec lz New Orleansa«. Tednik. Filmske nov. št. 24. Predstavi ob 16 in 18. Ob 20 uri predvaja JUGOSLOVANSKA KIN OTEKA franc, film »Obala v megli«. Dne 23. VI. 1954 ob 20 uri pa franc, film »Zensko jezero«. Prodaja vstopnic za redno predstavo in kinoteko od 10—ll ter od 15 ure dalje. »KOMUNA«: amer. film »Uročen«. Tednik: Filmske nov. 24. Predstave ob 16, 18 in 20 uri. Prodaja vstopnic od 10—11 ter od 15. ure dalje. »SLOGA«: amer. film »KLOVN«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 10. uri je matineja istega filma. Prodaja vstopnic od 9 do 11 ter od 15. ure dalje. »SOČA«: franc, film »Trenutek resnice«. Brez tednika. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 10 do 11 ter od 17. ure dalje. LETNI KINO »TABOR«: amenškJ film »Macao«. Tednik. Predstava ob 20.30. uri. L. KINO »JLA«: predvaja vojaški poučni film za aktivne in rezervne oficirje s predavanjem. Predstava bo ob 20.30. L. KINO »BEŽIGRAD«: franc, film »Trenutek resnice«. Brez tednika. Predstava ob 20.30 uri. Prodaja vstopnic v obeh letnih kinematografih uro pred pričetkom predstave. »ŠIŠKA«: Zaprto. »TRIGLAV«: švedski film »Dobri vojak Bum« in tednik ob 18 in. 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. »LITOSTROJ«: nemški zabavni film »Katica« ob 20. -- Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom. DOMŽALE: amer. barvni film »Ivanhoe« CELJE »UNION«: ameriški film »Harriet Craig«. CELJE »DOM«: amer. barvni film »Zapadna obzorja«. CELJE »LETNI« ameriški barvni film »Zapadna obzoria«. BLED: angl. flim »Skrivnostni profesor« ob 18 in 20.30. KRANJ »STOR2IC«: koprodukcijski film (Jugoslavija-Nemčija) «Poslednji most«, ob 16, 18 in 20. KRANJ »PARTIZAN«: angl. film »Karavana«, ob 20.30. Jesenice »RADIO«: amer. film -drama »Steklena menažerija«, ob 18 in 20. Jesenice »PLAVZ«: nemški film »Dvojčki« ob 19. POSVETOVALNICA ZA MATERE in dojenčke v Murski Soboti kupi več tehtnic za dojenčke. Ponudbe je poslati na OLO — Tajništvo sveta za ljudsko zdravstvo v Murski Soboti. 9878-5 ROMAN GUSTAVA OF GEYER-STAMA »Irre am Leben« v nemškem prevodu kupim takoj. Draso Štagljar, novinar, Zagreb Klaičeva 44. 9897-5 ENODRUŽINSKO HIŠO z 41 ari zemlje blizu Slov. Bistrice prodam ali zamenjam za bližino Maribora. Naslov v podružnici SP, Maribor. 9879-7 ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za večje. Naslov v ogl. odd. 9872-9 ŠTUDENT GLASBE išče sobo. Ima lasten klavir. Plača dobro. Za .protiuslugo pripravljen poučevati klavir. Naslov v oglasnem oddelku. 9880-9 V PETEK DOPOLDAN sem izgubila od hotela Toolice do Javnega kopališča pod Gradom, ves čas ob jezeru, športno jopo iz sivo zelene kamgarn tkanine. Najditelja lepo prosim naj isto odda pri blagajni kopališča. 9882-10 IZGUBILA SEM žensko, sivo jopico od Brezovice — Vrhnike. Najditelja prosim, da jo odda v gas. domu, Brezovica. 9868-10 IZGUBILA SEM modro angora jopico od Zoisove no Aškerčevi in Tržaški do Rožne doline. Pošten naiđete!j prejme navado v ogl. odd. 9870-10 LOVSKI PES. ntičar, z verigo na vratu se dobi pri: Lukež. Savska 9. 9869-10 ; • ? TOVARNA KOVČKOV IN USNJENIH IZDELKOV j j »TOKO«, DOMŽALE | ? poziva delavce in uslužbence, ? • kateri so bili zaposleni v letu 1953 v tem podjetju nad f f tri mesece in kateri delovnega razmerja s podjetjem ? • niso prekinili po lastni krivdi, da javijo svoje nasloye ? • sekretariatu podjetja, zaradi izplačila presežka plač- • • nega sklada zatl. 1953, do najkasneje 31. avgusta 1954. j ; Potem datumu podjetje presežkov plač iz leta 1953 ; t ne bo več izplačevalo. • Nenadoma nas je zapustil naš dolgoletni učitelj in sodelavec PROF. DR. LJUDEVIT MERČ Uh izredni profesor medicinske fakultete v Ljubljani, predstojnik endokrinološkega odseka interne klinike, predstavnik v internacionalni redakciji endo-krinološke sekcije »Excerpta medica«, rez. sanitetni kapetan itd. itd. Bil je odličen in iskren tovariš ter vzoren učitelj in vzgojitelj naše mlade medicinske generacije. Kot zdravnik je bil velika osebnost, znan izven meja ožje domovine. Veliki in nenadomestljivi pokojnik nam bo ostal v trajnem in neizbrisnem spominu. KOLEKTIV INTERNE KLINIKE Nenadoma nas je zapustil naš nenadomestljivi soprog, papa, stric in svak dr. Ljudevit Merčun univ. prof. MVS v Ljubljani Blagopokojni leži v Nikolajevi mrliški vežici. Pogreb bo predvidoma v sredo, točen čas pa bo javljen naknadno. Ljubljana, 20. junija 1954. Žalujoče rodbine: Merčun, Antič. UPRAVNI ODBOR IN UPRAVA KLINIČNIH BOLNIŠNIC V LJUBLJANI javljata žalostno vest, da je dne 20. junija 1954 nenadoma umrl dr. Ljudevit Merčun izredni profesor na interni kliniki v Ljubljani Odličnega zdravstvenega delavca in znanstvenika bomo ohranili v trajnem spominu! Ljubljana, dne 21. junija 1954. Upravni odbor in Uprava kliničnih bolnišnic v Ljubljani ST. 145. — 22. JUNIJA 1954 /V" Sestanki v Ženevi Ženeva, 21. qun. (AFP). Danes je bilo tukaj več neuradnih lestankov. na katerih se je pripravljal drugi del konference ■ Indokini. Ta začenja jutri, razpravljali pa bodo na njej o L in Kambodži. ti sesianki. na katerih je p. do stikov med predstavnik. ZDA in Velike Britanije, Francije in ZDA. Sovjetske zveze in ZDA, Indokine in Laosa, so se nanašali na način, kako je treba tolmačiti francosko resolucijo, ki je bila sprejeta v soboto pred odhodom Bc 'tli Smitha. Anthony Edena in lolotova iz Ženeve. Prevladuje mnenje, da bo prva naloga konference, da organizira sestanke med nasprotnimi poveljstvi, kar je v načelu že sprejeto. Ena vojaška komisija ze dela na tern, da se ustavi sovražni ogenj v Vietnamu. Ta komisija je sestavljena od vietnamskih, francoskih in Bao Daievih oficirjev s sedežem v Ženevi. Skoraj gotovo je. da bo druga podobna komisija obrav- navala vprašanje Laosa, medtem ko bo glede Kambodže zveza vzpostavljena na samem mestu ŽENEVA, 21. jun. (Reuter) Kitajski minister za zunanje zadeve Cu En LaJ. edini od ministrov za zunanje zadeve velikih sil, ki je ostal v Ženevi, je priredil ve- čerjo, na kateri so se prvič sestali predstavniki Ho Si Minho-vega Vietnama in vlad Kambodže ter Laosa. Večerje v Cu En La-jevi rezidenci so se udeležili Fam Van Dong (Vietnam), Tep Fan (Kambodža) in Fui Sananikon (Laos). Meni se. da so se sukali razgovori okrog jutrišnje seje, katere cilj je, pospešiti razgovore o ustavitvi ognja v Indokini. V §s*edo — debata %' Spodnjem domu London, 21. jun. (AFP) Danes popoldne je bila pod predsedstvom Winstona Churchilla seja britanske vlade. Britanski kabinet je razpravljal o bližnji pot: Churchilla in Edena v ZDA in poslušal poročilo britanskega ministra za zunanje zadeve o rezultatih ženevske konference. Minister Eden je poročal tudi o svojih razgovorih z novim predsednikom francoske vlade Men-des-Frar.ceom v Parizu. Na dnevnem redu je tudi situacija v Guatemali. Pred kongresom deiuu-krščanske stranke v Staliti Rim, 21. jun. (Tanjug) Sinoči so se končala zadnja predkongresna posvetovanja demo-krščanske stranke. Fanfanijeva »demokratska iniciativa« je ponovno osvojila večino delegatov za kongres. Določen uspeh so imeli tudi sindikalisti, ki so doslej osvojili okrog 30% delegatov. Spričo tega uspeha je vodja te struje, sekretar »svobodnih sindikatov« Pastore izjavil, da bo nastopila njegova skupina na kongresu samostojno, ne da bi se povezala z Gronchijem. Fanfani je odklonil ponudbo, da se združi s strujama Gron-chija in Pelle. Podpreti namerava politiko De Gasperijevega centra, pri čemer računa na položaj generalnega sekretarja stranke. V krogih, ki so blizu demo-krščanski direkciji, se je zvedelo. da namerava De Gasperi predložiti kongresu enotno listo za novo vodstvo, ki bi zajelo vse najbolj znane demokrščanske politike iz levice, centra in desnice. S to potezo želi vodja demokristjanov omiliti nasprotja in različnost mnenj raznih struj na kongresu. BAGDAD, 21. jun. (Reuter) Tukajšnji dobro obveščeni krogi nocoj izjavljajo, da bo neka misija Arabske lige morda odpotovala v področje Buraimi, ki je v Arabiji med Saudsko Arabijo in britanskim protektoratom Adenom. Glavna naloga te misije naj bi bila izravnati sedanjo krizo, da bi se lahko nadaljevali razgovori. V tem področju so namreč izvori nafte in že nekaj časa se potegujeta za lastniške pravice i Velika Britanija i Saudska Arabija. Razen tega so na seji razpravljali o zunanjepolitični debati, ki se začne v britanskem Spodnjem domu v sredo. Za jutri predpoldne je napovedan nov sestanek britanskega kabineta. Ta sestanek bo verjetno zadnji pred odhodom Churchilla in Edena v ZDA. Pomemben sestanek na povabilo Eisenhowerja Washington, 21. jun. (AFP). Predsednik Eisenhower je povabil vodilne rariaraentarr-^ voditelje na poseben sestanek, ki bo 23. junija v Beli nisi. Na sestanku bo poročal pomočnik ministra za zunanje zadeve Walter Bedeli Smith o rezultatih ženevske konference. Ta sestanek, ki se ga bo udeležilo okrog 30 parlamentarnih prvakov, je posebno pomemben, ker bo tik pred prihodom britanskega premiera Winstona Churchilla in britanskega ministra za zunanje zadeve Edena v Washington. Bevan ne odneha London, 19. jun. (Tanjug). Vodja levega krila laburistične stranke Aneurin Bevan se je izjavil danes proti oborožitvi Zahodne Nemčije. Govoreč na zborovanju waleskih rudarjev v Cardiffu, je izrazil mnenje, da bi utegnila biti oborožitev Zahodne Nemčije priprava za tretjo svetovno vojno. »Želel bi, je dejal Bevan, da bi se Nemčija pridružila svetovni skupnosti ob pogojih, ki ne bi ogrožali miru. Toda, če se bodo zahodni Nemci oborožili, bodo hoteli spet združiti vso Nemčijo, in če tega ne bodo mogli doseči na miren način, bodo zapadli skušnjavi in segli po orožju.« Kongres o mirnodobski uporabi atomske energije Washington, 21. jun. (US1S). Danes se je začel prvi mednarodni kongres o mirnodobni uporabi atomske energije. Na kongresu, pri čigar delu sodeluje nad 1000 znanstvenikov iz ZDA in 20 drugih držav, bodo obravnavali 90 strokovnih poročil. - Prva seja kongresa je obravnavala vprašanie usposabljanja inženirjev strokovnjakov za atomsko energijo. Na prihodnjih sejah bodo govorili o tipih atomskih reaktorjev, ki jih delajo za mirnodobno proizvodnjo elektricitete, in o uporabi radioaktivnih proizvodov atomske energije v industriji, medicini in znanstvenem raziskovanju. V okviru kongresa bodo priredili razstavo, na kateri bodo pokazali razne ripe opreme, ki jo uporabljajo v industriji atomske energije. V ^ a višem mislil mir Sporočilo States departementa Washington, 21. junija (AP) Predstavnik tiska v ameriškem ministrstvu za zunanje Z3deve Lincoln White je na tiskovni konferenci danes izjavil, da so mnoga poročila o razvoju dogodkov v Guatemali pretirana. P njegovih besedah so zveze REKTORAT MEDICINSKE VISOKE SOLE V LJUBLJANI sporoča žalostno vest, da je nepričakovano umrl 1 1. u M Ml kredu! profesor Medicinske fakultete Cenjenega profesorja, odličnega strokovnjaka, pedagoga in znanstvenika, ki je žrtvoval vse svoje sile za razvoj in pr »speh Medicinske fakultete ter medicinske znanosti, borne ohranili v častnem spominu. lektorat Medieinsks visoke šole med glavnim mestom Guatema-le in ostalimi predeli države prekinjene, kar omogoča širjenje najrazličnejših vesti. Zastopnik tiska pri State de-partementu je na koncu dejal, da je situacija v glavnem mestu Guatemale mirna in da trenutno ni nobene neposredne potrebe za evakuiranje okrog 1200 ameriških državljanov, ki živijo v tem mestu. Poziv guatemalskih vladnih političnih strank San Salvador, 21. jun. (AFP) Radijska postaja guatemalske vlade je izdala sporočilo poveljstva vladnih sil, v katerem je rečeno, da imajo sedaj te sile zasedene važne strateške točke v državi v pričakovanju napada upornikov. Ista radijska postaja je objavila poziv vladnih političnih strank, v katerem se poziva prebivalstvo Guatemale, da organizira patriotične brigade, ki bi sodelovale z vladnimi silami. V pozivu je rečeno, naj se tudi člani sindikatov pridružijo obrambi domovine. PARIZ, 21. jun. (AFP) Iz dobro obveščenih krogov se je zvedelo, d.i bo francoska vlada verjetno odklonila pozitiven odgovor na zahtevo ameriških oblasti, da se dovoli ameriškim vojnim ladjam kontrolirati na odprtem morju francoske ladje, ki plujejo v Guatemalo. Strokovnjaki Quai d'Orsaya še razpravljajo o tem vprašanju, vendar bo francoski odgovor po vseh znakih sodeč negativen. Rim, 21. jun. (Tanjug), v Riminiju se je začelo veliko mednarodno jadralno tekmovanje jadralnih letal z dvema članoma posadke. Po prvem dne- vu so Jugoslovani na petem mestu z 962 točkami. Na prvem mestu je Danska (2284 točk), na drugem Francija (1284 t.), nato Holandija (1205). Italija (983). Anglija deli peto mesto z Jugoslavijo z 962 točkami, nato sledijo Avstrija (603 t.). Nemčija (540), Finska (427) in Švica, TEKME ZA POKAL SVETA SE BLIŽAJO ODLOČILNI FAZI Nekaj dni miru pred vihariem V sredo dve dopolnilni tekmi — Jugoslavija igra v nedeljo ob 17. uri z zmagovalcem iz dvoboja Nemčija — Turčija v Ženevi YVERDON, 21. junija. (Tanjug). Po prvem delu svetov-nega nogometnega prvenstva se je jugoslovanska reprezentanca po soglasni oceni tujih in domačih nogometnih strokovnjakov uvrstila z do sedaj prikazano igro med pet najmočnejših držav na svetu. Vsi poznavalci se brez izjeme strinjajo v tem, da je prvih 16 tekem pognalo na površje naslednje reprezentance: Madžarsko, Jugoslavijo in Avstrijo iz Evrope ter Urugvaj in Brazilijo iz Južne Amerike. Čeprav naši nogometaši v nedeljo v Ženevi — ta dan bodo igrali po včeraj opravljenem žrebu četrtfinalno tekmo z zmagovalcem dopolnilne tekme med Turčijo in Nemčijo, medtem ko bodo ostale tri pare sestavljali: Brazilija in Madžarska v Bernu, dan poprej pa Anglija in Urugvaj v Baslu ter Avstrija in zmagovalec tekme med Italijo in Švico v Lausannu — ne bi zmagali nad svojim nasprotnikom, so se že s tem, kar so pokazali do zdaj s .svojim odporom in svojim znanjem v tekmi proti Braziliji pridobila sloves, da je bila ta tekma najboljša na vsem turnirju do zdaj, kar je nedvomno največji uspeh jugoslovanskega nogometa vobče. Brez vsake rezerve Je Jugoslavija danes v skupini vodilnih držav v nogometu, in to ne samo glede na rezultate, ki jih dosega, temveč tudi po kvaliteti vsakega posameznega igralca in enajstorice kot celote. Skupina jugoslovanskih novinarjev je po dosedanjih tekmah na svetovnem prvenstvu sestavila izbrano moštvo najboljših igraLcev na tem prvenstvu — ne glede na sistem in način igre — v katero so sprejeli tele najboljše predstavnike svetovnega nogometa: Beara (J). D. Santos (Brazilija). Martinez (Urugvaj). Čajkovski, Horvat (oba J.), Ocvirk (Avstrija). Julinho (Br.), Kociz (Madžarska). Lafhouse (Anglija). Puskas. Csi-bor (oba M.). Dosedanji potek tekmovanja je dal popolnoma realen vrstni red vseh reprezentanc. Ni slučajno, da so se kvalificirale za četrtfinale Brazilija in Jugoslavija Iz prve. Madžarska iz druge, Urugvaj in Avstrija iz tretje ter Anglija iz četrte skupine, kakor tudi ne, da bodo morale Nemčija in Turčija ter Italjia in Švica nastopiti za odločitev še enkrat. Vsi ostali spadajo šele v slabše skupine, med njimi CSR, Francij*a in Belgija, za njimi pa Škotska ter slednjič Mehika in Koreja. Toda od naslednjega kola naprej zaporedje posameznih reprezentanc ne bo moglo biti več realno, kajti po končanem žrebu od dveh glavnih favoritov — Madžarske in Brazilije — bo mogel igrati dalje v polfinalu samo eden. V ostalih treh tekmah s tem naslovom so favoriti že zdaj bolj ali manj znani. Za takega velja Urugvaj v Baselu, Avstrija v Lausannu in slednjič Jugoslavija v 2enevi v tekmi z zmagovalcem med Nemčijo in Turčijo. Ce bo vse poteklo po računih na papirjih in tudi po eralni moči ter do sedaj opka-zanih vrednostih, bi iz prvih dveh skupin izšli zmagoviti Jugoslavija in zmagovalec tekme med Brazilijo in Madžarsko, iz ostalih dveh pa Urugvaj in Avstrija. Po pro-pozicijah je urejeno tako. da bi se morala Jugoslavija, če pride v polfinale, srečati samo z nasprotnikom iz nižjih dveh skupin, torej z Urugvajem ali Avstrijo, v nobenem nrimeru na ne z Madžarsko ali Brazilijo. Vsekakor bi bilo neskromno trditi. da je Jugoslavija v nedeljski tekmi pro- Stadion Wankdorf v Bernu bo zadnje prizorišče svetovnega prvenstva dne 4. julija, to nedeljo pa četrtfinalne tekme med Brazilijo in Madžarsko. Pot v to areno je čedalje ožja ... ZVEZNA LIGA V KOŠARKI Liubuana spet oddala dve dragoceni točki Proleter (Zrenjanm) : Ljubljana 55:51 (28:20) LJUBLJANA, 21. jun. Kaže, da 14-dnevni odmor ni prav nič koristil košarkarjem Ljubljane, ki so morali danes spet ugrizniti v kislo jabolko, se pravi, prepustili nasprotniku dve dragoceni točki na domačih tleh. Sloves košarkarjev Ljubljane, ki so si ga priborili v prvih šestih tekmah, je začel sedaj polagoma ugašati, trije zaporedni porazi v zadnjih dneh pa jih nezadržno potiskajo čedalje niže v prvenstveni lestvici. Se poslednji izgovor, češ da so imeli Ljubljančani na vročih tleh v Beogradu in Čačku (z BSK in Borcem) smolo (morda so jo tudi res imeli! — op. ur.), so se morali drevi na stadionu v Šiški umakniti bridki resnici, k vzbuja vtis, da z moštvom nekaj ni v redu ... Res je, da je bil današnji nasprotnik Proleter iz Zrenjanina tehnično zelo dobra ekipa pod vodstvom preizkušenega igralca in nekdanjega državnega reprezentanta Locija, toda dogodki na igrišču so pokazali, da bi jo bilo možrvo spraviti na kolena le z igro, s kakršno je Ljubljana blestela v začetku prvenstva. Danes so imeli domačini samo nekaj svetlih trenutkov iz nekdanjih dni. vse ostalo pa so bili ponesrečeni poskusi, brez tiste elegance, prodornosti in realizator-ske sposobnosti, s čimer so še do nedavna triumfirali. ljubitelje košarke pa navduševali in jih razvadili. Domačinom je danes samo enkrat uspelo prevzeti vodstvo s točko razlike, toda samo za hip, kajti gostje so pridno izkoriščali njihove napake, kakršnih Ljubljančani niso znali spremeniti sebi v prid. V začetku drugega polčasa je kazalo, da bodo trije zaporedni koši Amona in Vozlja vlili ostalim tovarišem več poguma in volje do zmage, saj so že tako majhno razliko v koših skorajda že izenačili, vendar je to upanje kmalu splahnelo. Zadnja priložnost so bili zaporedni kazenski meti pri stanju 49:53, pa tudi pri tem jim je malone vse odpovedalo. Zaradi teh vse prej kot razveseljivih vtisov in ugotovitev z današnjega dramatičnega srečanja pa košarkarji Ljubljane ne smejo postati malodušni in vreči puško v koruzo, kakor je to z značilno kretnjo roke nakazal z igrišča odhajajoči Brumen, temveč naj jim bo večerni dogodek predvsem v spodbudo v njihovem nadaljnjem prizadevanju za čim lepši plasma v lestvici. V sredo Proleter : AŠK Košarkarska ekipa Proleterja ostane v Ljubljani, ker se bo jutri zvečer pomerila z moštvom ASK. Ta tekma bo na igrišču pod Cekinovim gradom z začetkom ob 20. uri, pred glavnim srečanjem pa bo predtekma. ti Nemčiji, ki bo verjetno v sredo odpravila Turčijo, popoln favorit. Nemška reprezentanca je v prvem srečanju na prvenstvu gladko obračunala s Turčijo. Njene vrednosti ne gre ceniti po nedeljskem porazu proti Madžarski, ker so Nemci postavili v to svojo enajstorico samo štiri igralce standardnega moštva, sedem od njih pa so jih dobesedno prihranili za tekmo v sredo. To pomeni, da bodo Nemci, ki igrajo ostro, močno in hitro, zelo nevaren nasprotnik, ki bi ga bilo nespametno podcenjevati. Zanimivo je, da smo pred dvema letoma na olimpijskem turnirju v Helsinkih tudi zadeli na nemško reprezentanco, ki pa je bila takrat še amaterska, in smo jo zato brez posebnega truda porazili s 3:1 in se hkrati plasirali v finale olimpijskega turnirja. Toda to so bili drugi Nemci kakor letošnji v Švici! Za vse tekme do vključno nedelje so bili medtem tudi že določeni sodniki. Dopolnilni tekmi med Nemčijo in Turčijo ter Italijo in Švico bosta sodila Francoz Vincent ter Griffith iz Walesa. Vodstvo četrtfinalnih tekem je bilo zaupano temle sodnikom: Jugoslavija — zmagovalec Nemčija : Turčija Istvan Žolt (Madžarska), Madžarska : Brazilija Ellis (Angli-ja), Urugvaj : Anglija Steiner (Avstrija) ter Avstrija — zmagovalec Italija : Švica Foultless (Škotska). coNSKT Šahovski turntr Samo Pirc osvojil celo točko München, 21. junija. Večina vodilnih udeležencev v conskem prvenstvu je, razen velemojstra i-ir-ca, remizirala v XV. kolu. Pirc je kot črni premagal doslej nepremaganega Torana, ki se je v srednji igri spustil v dvomljive kombinacije, kar je Pirc dobro izkoristil in partijo odločil v svojo korist. Rezultati: Toran — Pirc 0:1, Wade — Bhend 1:0, Mul-cahv _ Aitken 1:0, Castaldi — Bürstein 1:0, partije Unzicker — Kramer, Lok-wenz — Rabar, Donner — Fudc-rer, Bouwcneester — Golombek, Ribeiro — Dunkleblum so se končale remi, partija Lehmann — Jacob pa je prekinjena. V prekinjeni partiji prejšnjih kol je Lehmann premagal \Vade-ja, medtem ko sta Pirc in Lok-wennz ponovno prekinila. Stanje po XV. kolu: Unzicker 12 m pol, Donner 11 in pol, Fu-derer 11, Golombek. Toran in Rabar po 10 «n pol, pire 10 (1), Kramer 9 itd. Tretji moštveni šahovski brzl turnir za prehodni pokal Bleda, na katerem je nastopilo 10 moštev iz Hrvatske in* Slovenije, med njimi tudi mednarodna mojstra ing. Vidmar in Udovčič. se ie končal z zmago zagrebške Mladosti z 38 točkami pred LSK (35) Slalom za Rkom Sredi vročega poletja, zdaj ko se mladina ukvarja samo s poletnimi športi se naši smučarji še vedno nočejo sprijazniti z mislijo, da bi odložili svoje »dilce«. Njihovo dejavnost v tej, zanje čisto tuji sezoni, pa omogočajo seveda senčnati kraji v naših gorah. Mednje sodi kakopak Ak, kjer bo na tradicionalni progi izpod Široke peči prihodnjo nedeljo slalom z mednarodno udeležbo v priredbi smučarskega kluba Jesenice. Tekmovali bodo člani, članice in mladinci. Za vse tekmovalce je organizator pripravil lepa praktična darila in diplome. Pridite v nedeljo v Martuljk! Videli boste zanimive borbe naših znanih alpskih smučarjev. Tudi Ljublana začenja s plavalno šdo Železničarski plavalni klub Ljubljana organizira tudi letos plavalno šolo na Koleziji. v šclo bo sprejeta mladina med šestim in šestnajstim letem. Boljši plavalci bodo po tečaju sprejeti v klub. Pouk se bo začel v petek, 25. t. m. ob devetih. Vpis traja do vključno 25. t. m. vsak dan na kopališču Kolezija. Ko so v sredo v Bernu Nemci izenačili pr?dnost enega gola s Turki, je neki prodajalec piva od veselja »rekucnil svojo prodajno košaro skupno z denarjem. Po odmoru se je spravil pobirat denar, kar je trajalo precej dolgo, tako da je medtem Nemčija zabila še tri gole, ki pa jih on ni mogel videti. Vsekakor se mu je to navdušenje grdo maščevalo, kolikor ni utrpel še de name škode. Danes ob 17.30 bo na stadionu Odreda nogometna tekma za pokal Jugoslavije med Domžalami in Protiavioncem (ljubljanska garnizija) v prvenstveni predtekmi ob 16.45 bosta igrala Odred : Domžale. Smučarski klub Enostnost vabi tekmovalce vseh kategorij, da se udeležijo gradbenih del skakalnice na Galetovem. Zbor dnevno ob 15. uri. Mnogo noči je prebedel knjigovodja Herkimer, ko je razmišlja! o prihodnosti. Sin. ki ga je ljubil, naj bi se — ne, se mora nekoč uveljaviti na poti, s.katere je njega tako nerazumljivo vrglo. Leta študija pa so dolga in draga. Sin ni imel še niti šestnajst let, ko je nekega dne ves razgret in srečen prišel v urad. Sklonil se je k očetu in mu zašepetal na uho, da je naposled le dosegel, kar je želel: nastavljen da je za dvanajst dolarjev na teden kot »fant za vse« pri Ohio State Journal. Kar je sledilo, o tem je neutrudno pripovedoval le oče. nikoli pa John Herkimer. Z osemnajstimi leti je pripadal štabu svojega lista kot »Associate Editor«.* z dvajsetimi je sprejel neko ponujeno mesto v Pittsburghu — kamor je šel seveda skupaj z očetom, ki mu ni več dovolil tlačaniti v stolpcih zavarovalnih prispevkov. Novo. vabljivo ponudbo iz Chicaga je odbil, ker starega moža ni hotel peljati na kraj njegovega življenjskega poraza. Pokazalo pa se je, da je bila čustvena odpoved pametnejša od vsakega preračunavanja. Poklicali so ga namreč v New ^ork. Njegovo ime je zaslovelo. Ljudje v prostrani deželi so že poznali in vedeli, kaj je napisal ali povedal Nato je začel naraščati potop v Evropi Zdaj je govoril in pisal od tam. Postal je premožen Kupil je posestvo v Ohiu. nedaleč od mesta, kjer je zanj tlačanil oče. Zdaj je vladal kot njegov upravitelj v kraljestvu polj in travnikov, ki so jih obdajali gozdovi; vsak dan je doživljal svoj veliki trenutek, ko je z onstran morja prišel k njemu glas njegovega sina Glas. ki ga je poslušal skupaj z mnogimi milijoni, ni bil * Soizdajatelj. — Op. prev. prav nič »lep«. Bil je raskav in uporen kot lasje nad njegovim čelom, glas kadilca; hreščal je in včasih ga je pretrgal kašelj. Vendar je bil moško odločen in vlival je zaupanje. Stari je imel občutljivo uho za odtenke tega glasu. Odkar se je bil John vrnil v London, je ta glas čedalje bolj pritiskalo neko breme; bil je vedno težji od tega, česar ni povedal in kar je obdržal zase. Nekega marčnega večera je glas napovedal, da ga nekaj časa ne bodo slišali. Tisti, ki je govoril, je nameraval odpotovati na celino — tja na evropski vzhod, »o katerem vemo tako malo. a bo kmalu dosti važnejši, kot pa mnogi slutijo«. Stari Herkimer ni več odprl svojega aparata v hiši na griču. Kar je moral povedati Johnov namestnik, ga ni zanimalo. 3 Minilo je pet tednov. Sedel je v svoj zanemarjeni avto in oddrvel proti pristanišču Harwich, da se prepelje na Holandsko. Nekaj ur je po osebnih opravkih prebil v Amsterdamu. Ponoči je prevozil Porurje, kjer je videl, kako je iz pet sto Essenovih plavžev žarela proti nebu kovačnica za uničevanje sveta V Berlinu ni govoril z nikomer. Spal je dvanajst ur. da bi lahko drugi dan brez odmora prispel na severno mejo Nemčije. Tu se je začela njegova naloga V neprijazni zgodnji pomladi je prepotoval baltske dežele, troje umetno izrezanih držav, ki so dolgovale svoj obstoj polovičarski mirovni pogodbi Tamkajšnje glavne ceste so bile bedne. On pa je še zavijal s pota, vestno križaril sem ter tja po deželi in prišel končno do Revala, ki se je z rdečimi čepicami svojih starih stolpov ogledoval v ledeno mrzli vodi Finskega zaliva. Ob njem se je vozil dalje proti vzhodu — vse do tja, ko ni šlo več dalje. V žepu je imel odličen potni list, žigosan z mnogimi zanesljivimi in dolgotrajnimi vizumi. Samo en vizum je manjkal; tega vizuma ni bilo mosoče dobiti. Dol go se je zadržal na mestu, kjer ni šlo več dalje, pri obmejni stražnici onstran Narve. Gledal je čez mejo v nedostopno državo, ki se je od tam ogromna razširjala preko vse Azije. Na čeladah vojakov, ki so patruljirali na oni strani, je razločil rdečo zvezdo. Tako dolgo se je zadržal tam. da so prišli estonski obmejni stražniki iz svoje lesene čuvajnice in ga nezaupno opazovali. Nazaj je potoval počasi. Ko je konec aprila dospel na poljsko ozemlje, je imel v svojih beležkah in še bolj v spominu podatke, ki so bili najbrž temeljitejši in dosti bolj mnogostranski. kot pa jih je imel referent za baltiške zadeve v londonskem zunanjem ministrstvu. Govoril je z državnimi predsedniki, z mestnimi župani, z duhovniki štirih veroizpovedi, pa z industrialci, ki so se vsevprek pritoževali: lastniki nsnjarn v Litvi in asfaltnih jam na Estonskem. lastniki ladij, lesni veletrgovci, tovarnarji papirja. Razgovarjal se je tudi s tevtonskimi baroni, ki so na svojih veleposestvih v zamaknjeni nepotrpežljivosti strmeli proti Nemčiji, tja. kjer se je naposled spet prebudil osvajalni duh redovnih vitezov, katerih pravnuki so bili. Bil je temeljit. Spoznal je namreč tudi. kaj je mislilo in česa se je balo l judstvo: vaški župani, učitelji in krčmarji, mali kmetje in drvarji, ribiči v Riškem zalivu in ob Peipu-škem zalivu.