Ljubljana, nedelja 16. oktobra 1932 Cena t Din Upr«vništvo: Lv.ibliana, Knaflieva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratnj oddelek: Ljubljana Selen-tmrgova ul. 3. — TeL 3492 m 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Teleion št. 190. Računi prt pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, Wien st. 105.241. JNaročnma tdm&a luucui«/ ljlu _, za Inozemstvo Din 40.—, Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 ln 312«. Maribor, AeKsandrova cesta 13. Telefon St. 2440 (ponoči 2582). Celje, Kocenova ul. 8. Tel. št. 110. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarlfu. dan miru in razmišljevattja o vseh potrebah današniih hudih časov. Koristno vas vodl „Jutrov" mali oglasnik, ki ima danes 493 ponudb in povpraševanj. • <• vtiv -.Kf s-,'- . . •■->■ :- • . ••• . •.-. . <., • . .-i- .v <;•.-., sestanku Francosko in angleško obso|a2s|šs nemške Pzriz, 15. okt. Herriot je po povratku iz Londona poročal na seji vlade o poteku svojega poseta v Londonu ter poudarjal prijateljski in zaupni značaj svojih razgovorov z Macdonaldom in ostalimi državniki v Londonu. Izjavil je. da sta tudi ministra Simon in Chamberlain pokazala razumevanje 7.3. položaj Francije. V političnih krogih zatrjujejo, da je Herriot pridobil Macdon.alda v bistvenih točkah za svoje naziranje o razorožitvi. Tudi tihi pristanek ameriškega delegata Normana Davisa, predvsem pa nagli brzojavni pristanek Italije za udeležbo na konferenci velesil, se označuje v francoski javnosti kot Herriotov uspeh. Odklonitev nemške vlade za prihod v Ženevo se smatra kot izolacija Nemčije. Proti odklonilnemu stališču Nemčije nastopa na posebno oster način oficijozna flgentura Havas, ki pravi, da je Nemčija zopet enkrat podala dokaz svoje zlohot-nosti. Ker je 2eneva sedež razorožitvene konference, ki se ima na reden način pečati z vprašanjem, je Nemčija odgovorila odklonilno brez logičnega vzroka, samo zaradi navadnega prestižnega vprašanja, zaradi katerega vztraja trdovratno na svojem negativnem stališču. Niti Macdonald niti Herriot nista bila presenečena nad tem. Nameravana pogajanja se bodo vršila v Ženevi in se bodo bržkone pričela okoli 10. novembra brez nemških delegatov, ker hoče pač tako Nemčija sama. Sedaj bo vedel pač ves svet, koliko se more zaupat' v mednarodno sodelovanje Nemčije *n njeno miroljubnost. Nezadovoljstvo se kaže le na skrajni dcsniei, k; zamerja Herriotu, da je sploh pr:stal na konferenco štirih velesil brez sodelovanja malih držav. ^Temps« poudarja v članku, o katerem sklepajo, da je bil inspiriran s Quay d* Drsava. -da je francoska vlada vztrajala v 'findonii na svojem že prej znanem stalili. vk> katerem m odklanjala nobenih razgovorov in je bila. kakor že meseca junija, pripravljena za mzigovore o splošnih vprašanjih hodisi v Ženevi ali v Lausanni, za* hteva pa. no.j imajo ti razgovori popolnoma oficijozen in pripravljalni značaj ter zasledujejo samo namen, da se bodo lahko predložili razorožitveni konferenci v okviru Društva narodov primerni predlogi in pobude. Pertinax pravi v »Echo de Pariš«, da fie sedaj jasno vidi. da nameravana konferenca ne bo prekoračila okvira Društva narodov. Kar se tiče konference same, je mne* javno mnenje soglasno v oborožitvene politike nja. da se bo mogla sestati šele okoli 2 novembra, ker bo Herriot prej zadržan z zasedanjem p-arlamenta in kongresom radi-kalnooocialistične stranke v Toulousi. Angleška obsodba London, 15. oktobra AA. >Tiimes« priob-čuje dolg kometair o nepričakovani nemški odklonitvi konferenc štirih, ki b.l imela nalogo, da odstrani sedanje zapreke razorožitvene konference. List ugotavlja, da Nemčija ni ravnala modro i.n razumno in da je s tem dejanjem škodovala svojim la.sitn.im interesom. Res je čudno, da odklanja Nemčija razprave o svojii lastni zadeva samo zaradi tega, ker ne soglaša s predlaganim mestom konference. Nemčija se oprijemlje malenkosti, dočim so druge države pristale na razne koncesije, da omogočijo sestanek in ureditev nemških zahtev. Francija n. pr. se je odpovedala svo-i prvotni zahtevi, naj bi na konferenci sodelovale tudj druge države in je pristala na udeležbo samo štirih držav. Nemčija mora dokazati, da j,i gre le za razorožitev in da želi odlkriitcisrčno sodelovati z drugimi dir ža vami za mir v Evropi. Nemško kujanje Berlin, 15. oktobra. AA. Nemški uradni krogi trdijo, da nemška vlada nd proti konferenci štirih in da bi se je udeležila, da pa odklanja Ženevo in Lausanno iz prestižnih ozirov. Proti Lausanni so nemški diipLoma-ti, češ, da tamošnje ozračje in časopisje nista naklonjeni Nemčiji, kar se je menda pokazalo za pomiadne konference v tem mestu.- Nemški vladi je Lausanne tudi preblizu Ženeve. Danes se je govorilo o tem, da bi bil nemški zunanji urad zadovoljen z Locarnom ali pa z Lu g a no m.. Spioš en vtis je, da se Nemci že zavedajo, da postaja njihovo ravna-rnie smešno in da ie Nemčija veldko izgubila v mednarodni politiki. Listi prioboujejo uradno noto, češ, da je Francija kriva neuspeha konference štirih držav. Po mnenju nemške vlade pomeni povabilo v Ženevo hudo ponižanje Nemčije. Očitki francoskega delegata Massigli.ia v Ženevi o nemški državni hrambi so najboljši dokaz, kakšen bi bil položaj Nemčije v Ženevi. Nota pravi na kraju, da Nemčija ni proti razširjenju konference, pač pa smatra, da pripravliiana razprava o nemški zahtevi po enakopravnosti ne spada pred Društvo narodov. por zaradi tajništva Društva narodov Ureditev spora med Bolivijo in Paragvajem -Imenovanje generalnega tajnika DN edgodeno na jutri NOVA STRANKA STOPA V ŽIVLJENJE Notranje ministrstvo je potrdilo osnovanje in obstoj prve nove vsedržavne stranke v Ženeva, 15. oktobra. A A. Dopoldne se je sestal svet DN pod predsedstvom Conno.ly-ja, ki nadomešča De Valero. Na tajni seji ie svet DN imenoval ra začasnega komisarja DN v Gdansku Rostin-ga, člana generalnega tajništva DN. Rosting ostane na tem mestu do 1. decembra. Na javni s&ji je svet DN sprejel resolucijo odbora za proučevanje vprašanja evropske unije o konferenci v Stresi, ki jo je predloži! francoski delegat Berenguer. Angleški delegat je v svojem govoru odobril resolucijo, vendar je roaglašal pridržke britanske vlade glede fonda za normalizacijo gospodarstva. I udi nemški delegat Rosenberg je bil za ■resolucijo. Nato je svet DN začel razpravljati o sporu Bolivije in Paragvaja zaradi Chaca. Predsednik je prečita! brzojavke, ki sta s: jih poslala De Valera in predsednik odbora nevtralnih držav v Washingtonu s predlogom, nai bi se odposlala na lice mesta vojaška anket, komisija. Tako Bolivija kakor Paragvaj sta pristala na to komisijo. Svet je nato poveri! odboru treh nalogo, raj poučuje razvoj tega vprašanja do prihodnjega zasedanja sveta DN ter ukrene, kar bo potrebno. S seje so poslali brzojavko predsedniku odbora nevtralcev in mu čestitali k ugodnemu poteku pogaiani za ureditev spora z arbitražo ter ga naprosili, naj svet DN sproti obvešča o razvoju dogodkov. Predsedujoči Cowioly ie izjavil zastopn-kom.a Bolivije in Paragvaja, da je svet DN in vse drusre člane DN že začelo skrbeti. Kam bo privede! spor zaradi Chaca, če se bn pn oža.i še nadalje poslabšal. Zdi se mu nerazumljivo, da bi mogla še dalje obstojati nevarnost obrnž-enega spopada, če sta obe vladi resno odločeni urediti spor na miren način, — tem boli. ker posredujejo tudi prijateljske sosedne države. Zato upa, da se bo spor spravil s sveta v duhu pravičnosti in nepristranosti. Delegat Bolivije Costa Deirels ie izjavil, da bo njegovo vlada spoštovala svoje obveznosti. Ker so se snoči zaradi nemškega nastopa proti Avenolu kot novemu generalnemu tajniku DN pojavile nepričakovane zapreke, skupščina DN danes ni mogla zaključiti svojega trinajstega zasedanja. Skupščina se sedai nahaja pred alternativo, da odloži imenovanje novega generalnega tajnika do zasedanja v novembru ali pa poizkusi še enkrat, da se vprašanje končno uredi. Rešitev tega vprašamja je bila zato odložena na ponedeliek. V krogih DN vlada zaradi nemškega nastopa močno nezadovoljstvo. Varšava, 15. oktobra. A A. Poljski politični krogi pozdravljao imenovanje Rostinga za začasnega komisarja DN v Gdansku. Rosting je po rodu Danec in ie bil par let delegat za vojne ujetnike v Franciji L. 1920 je vstopni v tajništvo DN in je v tej lastnosti sestavi! veliko poročil o gdanskem vprašanju. Vojaška organizacija nemške policije Ženeva, 15. oktobra, d. V odboru za znižanje in omejitev efektivne oborožitve je imel včeraj frattvoski delegat Massigli že prej v francoskem tisku napovedani govor, v katerem se je predvsem bavil z organizacijo nemške policije. Seja ni bila javna, vendar pa se je izvedelo, da je Massigli izrekel pri tej priliki obžalovanje, ker mu ni mogoče zaradi odsotnosti Nemčije na razorožitveni konferenci povedati svojega mneroja pred nemškimi zastopniki. Naglasa! ie, da navaja dejstva, ki so vsakomur znana. ter je dokazoval, da ima nemška policija popolnoma značaj vojaške organizacije, ki jo je treba upoštevati pni reševanju dejanskega oborožitvenega stanja. Predložil ie celo vrsto nemških pokrajinskih listov in fotografij o raznih vojaških manevrih nemške policije. Massigli je poudarja!, da sta organizacija in delovanje nemške policije v nasprotju v obstoječimi pogolemen, ljudi iz vseh slojev, od preprostega delavca in seljaka do učenjaka in državnika. 2e sama ta prijava je edinstvena manifestacija narodne solidarnosti v duhu velike šestojanuarske ideje. Sistematično organizacijsko delo v polnem razmahu Nismo se zadovoljili samo s tem, da izvršimo samo to, kar je potrebno, da se izpolnijo zakoniti pogoji. V vsej državi smo pristopili k sistematičnemu organizacijskemu delu in lahko rečem, da je formiranje stranke z vsemi njenimi organi in funkcijami v velikem delu že izvršeno. Povsod po državi se organizirajo krajevne organizacije in konstituirajo sreski odbori, ki se morejo sestati in pričeti z delom šele po izvršeni organizaciji krajevnih odborov v srezu. To organiziranje je sedaj v polnem razmahu. Posamezne banovine že pristopajo h konstituiranju svojih definitivnih banovinskih odborov. Ta važen posel je že izvršen v dravski, primorski in vrbaski banovini, v nedeljo pa se bo vršila banovinska skupščina za savsko banovino v Zagrebu, na kateri se bo konstituiral banovin-ski odbor JRKD za to banovino. V teku novembra bodo banovinske skupščine po vseh ostalih banovinah in do božiča bo ogromni aparat nove stranke z vsemi svojimi organi v polnem po-kretu. Narod je dobro obveščen o pomenu in nalogah nove stranke. Narodni poslanci in senatorji so na stoterih in stoterih shodih in konferencah dali vsa potrebna pojasnila ter izbrali poštene in iskren- sotrudnike za veliko skupno delo. V svojstvu generalnega tajnika sem imel dovolj priF1 , da na severu in jugu, zahodu in vzhodu naše države ugotovim, s koliko požrtvovalnostjo tudi naš pri-prosti mali človek pomaga, da bi se čim več zavednega naroda zbralo v vrstah našega narodnega pokret a . Težave, ki ne smejo ovirati skupnega dela Z ozirom na vsa ta dejstva je razumljivo, da se je JRKD v mnogih krajih naše domovine že danes pojavila v taki moči, ki presega moč vsake izmed prejšnjih političnih strank. Naravno je, da naše delo ni bilo brez težkoč. Ljudje smo in bili smo pristaši različnih prejšnjih strank in ne moremo vsi naenkrat pozabiti na vse to, kar nam je bilo v prošlo-sti milo in drago ter da vezi s prijatelji iz prejšnjih strankarskih taborov takoj ■ prenesemo na vse nove prijatelje. Med nami je bilo poprej mnogo konfliktov, katere pa smo sedaj izročili pozabljenju, ki pa vendarle še tu in tam reperkusi-rajo na naše medsebojne odnošaje. Posluževali smo se raznih taktičnih metod in to "ias tudi še sedaj mnogokrat ovira v skupnem delu. Toda vse te težkoče nas ne morejo preplašiti, da ne bi z neomah-ljivo voljo delali na to, da ustvarimo stranko v enotni, homogensko, programsko in taktično edinstveni organizaciji. Preboleli smo že velik del teh težkoč in jih bomo prebrodili v bodoče tem lažje, ker je šla masa naroda s svojim zdravim instinktom preko vseh bivših strankarskih obeležij in daje danes svojim voditeljem naravnost vzgleden primer solidarnosti in discipline. Kaj to pomeni v današnjih časih, ko težka gospodarska kriza teži široke sloje naroda, ko ima brezvestna demagogija več možnosti za svoje strupeno delovanje ko kdaj poprej, tega ni treba še posebej podčrta-vati. Glasilo stranke Samo po sebi razumljivo je, da bomo energično nadaljevali delo na izpopolnitvi naše organizacije, ki bo imela tem večji vpliv na vodstvo javnih poslov v občinah, srezih, banovinah in državi, čim bolj živo in energično bodo njeni odbori razpravljali o gospodarskih, socialnih in kulturnih vprašanjih svojega kraja in « vsega naroda Stranka bo v kratkem pričela izdajati tudi svoje glasilo, da ustvari na ta način stalno zvezo med vojim vodstvom in ostalimi njenimi organizacijami na eni in med ogromno vojsko njenih pristašev na drugi strani. V vseh banovinah delujejo že dobro organizirana banovinska tajništva stranke; organizirali in izpopolnili pa bomo / kratkem tudi sreska tajništva kot stalne posredovalce med pristaši stranke v srezu ter organi in funkcionarji stranke v banovinah in državi. Naš program in naš statut dajeta stranki možnost širšega dela, kakor pa je samo politično udejstvova-nje. Pristopili bomo čimprej tudi k izgraditvi posebnih organov za gospodarska, kulturna in socialna vprašanja. Tako bomo v strardri mogli voditi skrb o vseh problemih narodnega in d: zavnega življenja in na ta način ustvariti odličen instrument državne in nacionalne politike v duhu novil dej in s sigurnostjo popolnega uspeha. Priprave za kongres Sedaj bomo začeli s pripravami za kongres stranke, na katerem bo tudi formalno izvršeno konstituiranje te naše velike politične zajednice, v kateri je prvič v naši politični zgodovini na skupnem poslu večina našega naroda iz vseh delov in krajev naše države. Narodna skupščina Kmetijski minister Juraj Demetrovič o potrebi začasnega podaljšanja zakona o zaščiti kmetov tteograd, 15. oktobra, p. Po daljšem odmoru se je danes zopet sestala Narodna skupščina. Za tokratno zasedanje Narodne skupščine vlada v vseh krogih veliko zanimanje, ker so na dnevnem redu razni aktualni problemi, v prvi vrsti vprašanje kmečkih dolgov. Današnje 6eje, ki ji je predsedoval g. dr. Kosta Kumanudi, 6e je udeležila tudi celokupna vlada z ministrskim predsednikom na čelu. Nabito polne so bile tudi galerije. Narodni poslanci so prisostvovali seji skoro polnoštevilno. Poročila predsednika Sej«a se je pričela ob 10.30. Po odobritvi zapisnika zadnje seje je podal predsednik dr. Kosta Kumanudi poročilo o raznih te» kočih zad-evah, ki so se nabrale v teku parlamentarnih počitnic. Uvodoma se je spominjal med počitnicami umrlih narod-niko poslancev dr. Miče Andriča in dr. Todora Jeremiča ter je v daljšem govoru orisal njiju zaslužno delo. Narodna skupščina je stoje poslušala njegov govor ter počastila spomin obeh pokojnikov s trikratnim: Slava! Predsednik je nato omenil, da je srnat brez izpremembe odobril zakone o obmejnih četah, o kovanju srebrnega denarja, o davku na poslovni promet in o državni trošarini, ki jih je Narodna skupš-čina spie-jela na svojem zadnjem zasedanju. Vlada je predložila več zakonskih načrtov, ki se nanašajo na razne mednarodne konvencije in gospodarske dogovore, tako: zakon o mednarodni konferenci o fiskalnem režimu tujih motornih vozilih, zakon o sporazumu med Jugoslavijo in Turčijo o izvozu opija, konvencijo o trgovinskih terjatvah med Jugoslavijo in belgijsko-luksemburško carinsko unijo. Za vse te zakone zahteva vlada nujnost. Minister socialne politike je predložil več zakonov o mednarodnih konvencijah. ki urejajo razna socialna vprašanja. Najvažnejši med predloženimi zakonskimi načrti pa je načrt zakona o podaljšanju zakona o zaščiti kmetov z dne 19. aprila 1932, čigar veljavnost poteče 20. oktobra. Tudi za ta zakon zahteva vlada nujnost in se glasi: Čl. 1. veljavnost zakona o zaščiti kmetov z dne 19. aprila 1932. čigar veljavnost poteče 20. oktobra 1932, se podaljša do nadaljnjega. Čl. 2. Zakon stopi v veljavo z dnem objave v »Službenih Novinah«. V zvezi s tem problemom je narodni po-s'anec Todor Lazarevič vložil zakonski predlog o zaščiti podeželskih trgovcev in obrtnikov ki imajo v pretežni večini posla s kmečkimi strankami. Ta zakon se nanaša tudi na one trgovce, ki sicer nimajo svoje trgovine na deželi, pač pa prodajajo večinoma kmečkemu prebivalstvu. Namen tega zakona je. zaščititi trgovce in obrtnike pred posledicami, ki jih je rodil v kreditnih od-nošajib zakon o zaščiti kmetov. Nujnost podaljšanja zakona o zaščiti kmetov je v daljšem govoru utemeljil kmetijski minister g. Juraj Demetrovič, ki je poudaril, da ni bilo mogoče izdelati novega zakona, ker je rok do 20. oktobra na eni strani prekratek, na drugi strani pa se prične 20 oktobra novo zasedanje Narodne skupščine. Vlada nikakor ne misli, da bi se sedanj; zakon o zaščiti kmetov definitivno oveljavil, marvef predlaga n?egovo podal išanie samo dotlej, da bo*ta Narodna skupščina in sena* sprejela novi zaVon. Minister Dri znava, da irr>a spdsrn it raknn zaščiti kmetov mnoge nedostatke In da ga bo treba temeljito izpremeniti, upoštevajoč pri tem vse dosedanje izkušnje. Toda gospodarske prilike so take, da je zaščita kmetov absolutno potrebna. (Dolgotrajno pritrjevanje). Vlada bo v novem zasedanju predložik nov zakon o za 55-1 i kmetov in t*pa, da bosta Narodna skupščina in senat pripomogla, da se ta problem reši tako, kakoT je v interesu vse države in vsega naroda. Narodna skupščina je izvajanja ministra g. Demetroviča sprejela z odobravanjem in odobrik nujnost tega zakonske« ga načrta. Že na današnji seji je bil izvoljen poseben odbor, ki ima nalogo, da do ponedeljka prouči predloženi zakonski načrt in poda Narodni skupščini svoje poročilo. Odboru predseduje dr. Ninko Perič, iz dravske banovine pa so v odboru gg. narodni poslanci Ivan Urek kot član in Lovro Peto var ter Karel Gajšek kot namestnika. Interpelacije Na/to je sledilo čitanje raznih interpelacij. Poslanec dr. Milan Popovdč je vložil interpelacijo na notranjega ministra v zadeva občinskih oz. banovinskih prejemkov občinskim beležnakom. Narodni poslanec dr. Sitijepan Kneževač je vložil interpelacijo na zunanjega in prometnega ministra o prevozu soLi na .pamiku »Egi-pet« za monopolsko upravo. Poslanec dr. Miilan M e t i k o š je interpeliraJ kmetijskega ministra v zadevi konkurza glavne zemijoradniške zavarovalne zadruge v Ze-munu, v posebni interpelaciji pa predlaga naj bii se siromašno m seljakom in delavcem dalo brezplačno kurivo lz državnih gozdov. Na ministra za socijalno politiko je vložil vprašanje glede ukinitve nočnega dela v pekarnah, na ministra pravde v za-deva omejitve pravdnih stroškov in na ministra financ glede oprostitve plačila šolnine za otroke državnih uradnikov, ako razen svojih službenih prejemkov nimajo nikakih drugih dohodkov. Narodni poslanec dr. Ivan Lončarevdč je interpeli-ral ministrskega predsednika glede izpre-memb v zagrebškem občinskem svetu. Po odobritvi dopustov nekaterim poslancem je odgovoril kmetiljski minister g. Juraj Demetrovič na vprašanje narodnega poslanca Branka Avramoviča, alij mu je znano, da zahtevajo nekatere banke ktjub zakonu o zaščiti kmetov še vedno Po 14 do 20 odstotkov obresti za po-sojitla, dočim plačujejo za hranilne vloge samo od 4 do 5 odstotkov, ali pa sploh n;č in ponujajo vlagateljem 50 odstotno poravnavo. V svojem odgovoru je g- minister nagiasal, da mu jc to znano iz raznih pritožb, glede katerih se že vrši preiskava. Poudaril je. da je to očitno izigravanje zakona, da pa sedaj veljavni zakon o zaščiti kmetov za to nima nikakih sankcij. Ta Izkušnja pa bo dobro služila pri s«=«tavi novega zakona, ki bo vse take primere npoštevaJ. Novi zakon bo tudi določal, d* se bodo obresti, ki so bile plačane po 19. aprilu letošnjega leta, ko je stopil v veljavo zakon o zaščiti kmetov, odračunale od glavnice, ako presegajo 10 odstotkov. Dva nova poslanca Po kratkem odmoru Je bil soglasno izvoljen odbor za proučitev zakona o podaljšanju zašite kmetov, nakar je sledilo poročili© verrfikacljskega odbora, ki je verificiraj mandata naslednikov obeh umrlih poslancev. Petra L u 1 i č a, banskega svetnika iz Požari šta in. Martina T e s i č a, seljaka lz Lipovca. Narodna skupščina je naposled prešla na dnevnj red in določila dnevni red prihodnje seje, iki bo v ponedeljek dopoldne Anton Lajovtc: Sožitje, organični razvoj in aša duhovna usmerjenost Govoreč o vprašanju naše srednje šole. je Anonimni uvodničar »Slovenca« prod dnevi skušal svoje naziranje podpreti z dvema mislima, ki imate očivklno tenden« co. vzdržavati stališče nemščine v našem učnem planu, dve ideji, kojih se radi poslužujejo vsi poborniki za pouk nemščine, da bi z njima pokazali in dokazali utemeljenost in realizem svojega stremljenja. »Slovencev« uvodničar namreč pravi: Zdrav razum bo priznal, da se ia grški meji v območju bizantinsko-slovanske kulturne sfere ne more poučevati tako kakor n. pr. ob Dravi, kjer se dotikata slovanska in nemška kultura. Dalje pravi: utrdilo se je prepričanje, da bi bili storili najbolie, če bi bili našo srednjo šolo pustili, da bi se bila mutatis mutandis (spreminjajoč, kar je treba spremeniti) v bistvu razvijala naivno, organično in mirno dalje na izkušeni stari podlagi. Ti dve misli napravita vtis dovršene razumnosti iT utemeljenosti. Žal je to samo le videz. Pri natančnejšem pogledu se bo pokazalo, da se nanju ne da opreti to, kar ie člankar nameraval, namreč, da naj bi v Sloveniji ostal v veljavi tradkijoneini vzgojni ideal, kakršen je bil pred onimi reformami, katere vzbujajo nezadovoljstvo uvodničarja. V kolikor uvodničar, ne sicer z izrecno besedo, vendar dovolj razumljivo opozar-ii na važnost nemščine v našem srednješolskem učnem načrtu, hoteč to pomembnost podčrtati z zgoraj omenjenima idejama. «e nvslim z njima pečati tembolj, ker se isti ideji pojavljata tudi od drugih stra* ni. da bi se z njima podkrepila dozdevna va.Viost nemštva in nemške kulture za slovensko duhovno življenje. Prva ideja, češ da je ob Dravi, kje se stikata nemška in pa slovanska kultura, podueevati drugače kot na grški meji, hoče očitno poudariti, da je treba važnega obzira na nemščino baš z ozirom na geografi čno sosedstvo slovenskega naroda z nemškem. V tej 'deji je obsežena m;sel. kot da sama sosešč:na po nekem naravnem zakonu in z neizprosnostjo naravnega zakona povzročuje dominantni vpliv nemštva na slovensko kulturo. To mišljenje je čisto mehanično, izišlo naravnost iz področ-]a mišljenja tako zvanih »socialnih fizikov«. Kakor da bi kulturne energije, ki so nakooičene v sosedniem nemškem narodu liki električn;m energijam, no čisto fizikalnih zakonih morale učinkovat' na duhovno življenje Slovencev enako, kot da je v tem siučaiu slovenski narod kak dober električni prevodnik. To mišlienje pušča v nemar, da je sprejem kulturnih vtisov povsem odvisen od človeške volje in da je torej stvar nri;entstavke za potne stroške in za razne komisije. Hujša debata pa se je razvila o plačah nameščencev Društva narodov; plače so bile določene v dobi najboljše gospodarske konjunkture in se zato zde v današnjih razmerah nesorazmerno visoke. Skupni prejemki generalnega tajnika se o>značujejo s 180.000 zlatih frankov na leto, njegovega pomočnika s 100.000, prejemki podtajnikov z 90.000 in direktorjev raznih sekcij s 40.000 frankov; prejemki višjega uradnika, ki bi pri nas bil nekako v peložaju načelnika banske uprave, znašajo ekrog 20.000 frankov in so torej višji od prejemkov aktivnega ministra v Jugoslaviji. Zato se skoro vse delegacije zahtevale, naj se prejemki primerno reducirajo. Vendar pa se je posebni komite juristov izrekel, da je enostransko znižanje nemogoče, ker imajo nameščenci pri-vatnepravne pogodbe, ki jih ni mogoče iz-premeniti s sklepom skupščine Društva narodov. Ako pa bi pogodbe odpovedali, bi odpravnine in pokojnine požrle več kakor bi znašali prihranki. Tako so ostale uradniške plače nespremenjene. znižali so le za približno 15 odstotkov prejemke generalnemu tajniku, njegovemu pomočniku in podtajnikom, za ta prihranek pa bo nameščen še drugi pomočnik generalnega tajnika, ki bo vzet iz vrst malih držav, tako da bodo tudi te zastopane v vodstvu tajništva DN. Za 10 do 20 odstotkov nižji bodo tudi prejemki ua novo nastavljenih uradnikov in v enakem razmerju se bodo znižali avanzrnani. Na ta način doseženi prihranki pa bodo majhni in je zato verjetno, da bo vprašanje osebnih izdatkov še tudi prihodnje lete igralo važno vlogo. Nerešena pa je še vedno druga naloga proračunske komisije, ki se nanaša na reorganizacijo vodstva v tajništvu DN. Pritožbam manjših držav, da so v vodstvu zastopane le velesile, je bilo delno ustreženo T že omenjenim sklepom, da se osnuje mesto drugega pomočnika generalnega tajnika in se to mesto zasede z državljanom ene izmed manjših držav; v poštev pridejo v prvi vrsti nordiške države. Tepejo pa se še velesile med seboj. Ker ni več dvcuna, da bo generalni tajnik Francoz, zahtevajo Italijani za sebe mesto njegovega prvega pomočnika. Isto zahtevo pa stavi tudi Nemčija, ki razen tega še zahteva, da novi generalni tajnik ne sme imeti več tako velikih pravic kakor jih je imel Drummond. Pojavljajo se vedno novi kompromisni predlogi, a sporazuma do danes še ni bilo mogoče doseči. Ako se to še danes ne zgodi, bo zasedanje Društva narodov podaljšano še preko nedelje ali pa bo vsa zadeva vendarle odložena na izredno zasedanje. , ^ , Ni dvoma, da gre pri vseh teh zadevan tudi za velike politične interese, vendar pa mora narediti na javnost nad vse mučen, vtis, da se troši toliko energije za take stvari danes, ko vznemirjajo človeštvo vse drugače važni problemi. Ljudje bi razumeli, ako bi se v ženevi borili za vprašanje, kako naj se omili gospodarska kriza, kako naj se zavre naraščajoči razdor med evropskimi narodi in se zagotorvi mir. Vse drugo je danes postransko in ne more vzbuditi odmeva. še manj pa simpatij v javnosti. V pričakovanju povratka bolgarskih emigrantov Bolgarska vlada je snoči sklenila, da bo zabranila emijjnmtom, ki so snoči odpotovali iz Beograda, prehod čez mefo T> „ , okt D Nocoj ie odpotovalo I marveč bodo zavrnjeni žena meji. Emicrant- . r^l^ ^ boLrskih emi- je pa so kljub tem« vztrajali pn . «*>jem ueocrau, l.j. um. """J i-iz Beograda v Bolgarijo 34 bolgarskih emi grantov, med njimi tri žene in 9 otrok Vodita ju bivša ministra Atanasov m Hmto Stojanov. Snoči so imeli poslovilni banket, ki eo rim ga v sk>vo priredili njihovi prijatelji Okrog 21- sta dobila oba voditelja emigrantov poziv, naj nemudoma prideta v no-tel >Srpski kralj« na razgovor z opravnikom Poslov bolgarskega poslaništva Vrlenovom. Odpravnik poslov jima je v imenu P^^l-nika bolgarske vlade Musanova svetoval, naj emieranti za enkrat še ne odpotujejo, marveč še počakajo na amnestijo ki bo obeljena v bližnji bodočnosti. Atanasov n Stojanov sta zavrnila to zahtevo m ajalo zopet vrnila na banket. Še preden pa so emigranti zapustili Beograd, ie™apn-šel k njim sel s prošnjo, nai se Alanov in Stojanov še enkrat zglasita pri logarskem odpravniku poslov. Bolgarski diplomat m ^ pri tej priliki sporočil, da emigrantom ne bo dovoljen dostop na bolgarsko ozeml^ je pa so kljub tem« vztrajali pri svojem sklepu, da se vrnejo v domovino, četudi jim bolgarsko poslaništvo ni hotelo vidirati potnih listov. Med tem je prispeta iz Sofije vest. da -e imel snoči ministrski »vet sejo, na kateri fe je posvetoval o povratku emigrantov. Sklenjeno je bilo. da bodo vračajoči sr emigranti na meji aretirani in z avtomobili odvedeni v zapore v Vrači Ko je ob 21. uri prispelo iz Beograda v Sofijo »poreklo, da se bodo bclgarski eniigrantje kljub temu vrnili v domovino, se je bolgarska vlada znova sestala in sklenila izdati ukrep, da se ze na meji zavrnejo. Bolo-arski emigTantie prispejo na bolgarsko mejo jutri dopoldne. Po vsej Bolgari ii so se pričeli zbirati kmetje in se odpravljati na mejo, da bi emisrrante slovesno sprejeli. Zatrjuje pa se tudi, da ?o bili poslani ?e7. mejo ljudje, ki na bi emigrantske voditelje ubili še na jugoslovenskem ozemlju. Bazala rektor zagrebške univerze Zagreb, 15. oktobra n. Nocoj ob 6. je bfa na zagrebški univerzi volitev novega rektorja. Bila sta dva kandidata, dr Albert Bazala in dr. Ruspini. Izvoljen je bil za rektorja dr. Bazala z 58 glasovi proti 29. __ Senzacionalne spremembe im beo^raiski nadskofiii Beograd, 15. oktobra. Veliko eemaeijo v vsej javnosti je vrbndila vest. «la j« bil po odstavitvi dolgoletnega beograjskega župnika dr. Wagnerja sedaj odstavljen tudi prvi škofijski konznlent in flan konzičtoriialnega sod'šča dr. Juretic. Beograjski nadškof dr. Rodif ga jo razrešil vseh teli funkcij in odredil, da se dr. Jnretif vrne na svoje prejšnje mesto kaplana. V poiifenih krogih zatrjujejo, da jc odstavitev dr. Juretiča v tesni ive- z z odstavit-rijo župnika dr. Wagnerja_ Kakor znano, je bil dr. Jurptič lani zaradi sv-v jega političnega udejstvovanja obsojen na 15 dni. Vremenska mm*' Zagrebška vremenska napoved za dane-: Velika oblačnost, poslabšanje vremena z lokalnimi plohami, relativno visoke temperature mogoče. — Situacija včerajšnjega dne: Velika barometrska depresija prehaja pre^o kontinenta in je obiela tudi iuzne dele. Na južnem robu depresije v nasi državi se pojavljajo lokalne ploho 7 grmenjem. Pritisk ie splošno p*del za 3.5 do 8 mm. naimanj v centralnih k-aiih in več v drugih. Temperature so padle le ponekod in malo v Gorskem Kotaru in v Hrvatskem primorju. Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Oblačno, hladno, od časa do rasa dez. temperatura se bo nekoliko dvignila. Maši kraji in ljudje Pred dvajsetimi leti Ljubljana, 15. oktobra Parola: Nocoj vsi na Františkovo na-draži, pride Dušan Silni! To parolo smo izdali, — tega je bilo letos dvajset let, v Pragi, na Vinohradich, junija 1912, na predvečer onega sokolskega zleta, ki je bil zadnji pred vojno in ki je za nas bil revija protiavstrijske revolucionarno čuteče, nacionalistične omladine, takrat edine nositeljice jugoslovenske misli: > Srbija — naš Piemont!« Takrat so se prvič po dolgem mrtvilu ločili duhovi: Kdor ni z nami, je proti nam. Bili smo baš okrog polnoletnosti, in bili smo še aktivni ali že absolvirani akademiki, in četa Sokolov. Akademiki slovenski, hrvatski in srbski. Od Hrvatov Ličani, Dal-matinci in zelo mnogo Bunovcev iz Zagreba in Srema. Srbi pa i Vojvodjani i nekaj Srbijancev. tudi nekaj Črnogorcev. Vsi edini v geslu: »Piemont!« Naša vzora: Maz-zini, Masaryk. Z nami četa čeških akademikov, in češki Sokoli, največ oni iz velike vinohraaske telovadnice. Med Slovenci polovica Goričanov in Tržačanov, mnogo Notranjcev in Savinjčancv. Politični položaj: Malokdo se je zavedal, da se grozeče ostri nasprotje med trozvezo in an-tanto. Malokdo je videl, da je tripoliška (laško-turška) vojna začetek plesa. Naš povprečni človek je bil vesel, da ima mir, in je godrnjal nad »brezmiselnimi« prepiri diplomatske gcspode. sami so si pa dajali. »politiko« od vasi do vasi, da je perje letelo. Malokdo je vedel, da gre za načelo: SLS, nositeljica katoliško-avstrijske misli, siovensko-hrvatske koncepcije proti jugoslovenski (»framasonsko liberalni pravoslavni). Klic »živela Avstrija« je bil obveza za vso SLS in, manj glasen, za desno krilo, za stare . naprednjake«. Mlada generacija — kdo jo je uvaževal, »fantaste« ? Takrat se je tudi poznala kriza, izhajajoča iz Amerike, zlato je postalo drago, obresti visoke. Oboroževanje neznosno. 1903 prvi bosanski »Rummel«, kmalu potem drugi, obakrat prikrita avstrijska delna mobilizacija, pod imenom orožnih vaj. Mi pa z geslom: Srbija, naš Piemont! Okrog 300 nas je odšlo z Vinohradov na Františkovo nadraži, sedaj Wilsonovo. Z nami kakšnih 500 čeških mladcev in okrog 1200 Sokolov v kroju, in okrog 100 c. k. stražnikov, ter mnogo civilnih do-ušnikov. Enega njih so češki fantje pretepli in vrgli s kolodvora. Potem je prisopihal vlak z enourno zamudo, in iz njega je stopilo okrog 200 Sokolov, s perjanico mesto peresa na šajkači, in pod rdeče-modrc-be-lo zastavo. Sam; odrasli možje, rjavih lic, belega čela, veliki, — očividno vojaki. Bili so res večinoma aktivni srbski oficirji. Vodil jih je starejši gospod, — Ljubljančanom pozneje znani sivolasi polkovnik, danes pokojni Stibil Vukasovič. Došlece smo sprejeli ne le z objemi in poljubi, z zastavami, godbo in kratkim na. govorom, — če se ne motim, je govoril dr. Sciieiner, bivši starosta ČOS. Glavno je bilo, da smo pozdravili, po paroli, došlece iz vseh grl z enim vzklikom, ki je zaoril po kolodvoru, no Pragi, klic, ki so ga slikali na Dunaju, v Ljubljani, v Beogradu in v Parizu, klic dotlej nečuven, klic mladih: »živela Srbija, živel kralj Peter!« S srbsko zastavo na čelu smo vkorakali s kolodvora v mesto, na Vaclavske namesti, in okrog nas je množica kmalu narasla na deset in potem na petdeseL tisoč, in ta množica je poslušala in -pela »Bože pravde« in »Hej Slovani«, »Kde domuv muj: in »Klikče oro sa višine — mi smo s Tobom, Petre Karadjordjeviču!« Edini Aehrentaluv palač ni imel zastav, — sedaj ga ni nikjer več — in stekla so se tresla od vzklikov naših grl in utripov naših src. Ta. večer smo preživeli s srbskimi oficirji Sokoli v Besedi in drugi dan v gledališču, kjer se je našim himnam še pridružila marseljeza: »Allons, enfants de la patrie, le jour de gloire est arrive!« Ta večer pa je vstal izmed cficirjev-So-kolov eden. ki ga danes ni več med živimi, ker je dal svojo kri za idejo in domo- vino, in ta, kapetan srbske vojske in brat naš, je govoril, nam nekaj sto slovenskim, hrvatskim, srbskim in češkim Avstrijcem, ki smo takrat že sanjali o Piemontu: Bra-ča, — evo, tu je revija njih, ki smo ene misli, enega srca. Veliki dogodki so pred nami, v neposredni bližini. Vse je pripravljeno, in diplomati ne bodo več dolgo govorili. Mesto njih spregovore topovi in strojnice. Najprej Turčin, in takoj za njim Avstrija, glavni »bolni mož« Evrope. Zovi, zovi! Ne z glasovnico, z granato, z bajonetom, in predvsem, s srcem. Avstrija je obsojena na smrt in za njo ostane samo spomin sramote! Ko je umolknil in nas pogledal, smo najprej molčali. Prihodnji hip smo odgovorili v en glas, — izpregovorjena je bila resnica. Prvič jasno formulirana, in očitna resnica. Od tega dne datira spoznanje in izre-čenje spoznanja. Desno: Vsa SLS. ki je besnela, vse nemštvo, vse avstrijsko misleče, in krstili so nas, da smo veleizda-jalci, framasonski hlapci in huje. V sredi: Vsi mlačni, vsi stari, neodločni, strahopetni, vsi razumniki in pametniki, skeptiki in računarji, ki so želeli, pa si niso upali verjeti; vsi cagovci in omahljivci, ki so si odgovarjali: Es war zu schon gewesen, pa Avstrijo, da bi mogli? Jo j, jej! Iu so zmajevali z glavami in potem vsa leta, 13, 14, 18. in še pozneje, računali in ponujali kompromise in se bali — zase. In najbolj na levi oni, ki so verjeli Ma-saryku, verjeli v sebe, verjeli v Srbijo, naš Piemont, in v moč ideje. Verjeli, da mora vera prestaviti gore, verjeli v neverjetne, čakali na možnost nemežnosti, verjeli besedam neimenovanega srbskega oficirja. Vera, vžgana tiste dni, je dobila kmalu dokazov. Jeseni se je pričela balkanska vojna, uvertura svetovne. Priština pade; Skoplje. a Turčin pada ko snopje. čika Pera ja-še konja bela, za njim ide Srbija cela. Kmalu je prišla tudi druga balkanska vojna. Najprej je bila potolčena Turčija kot eksponent Nemčije—Avstrije. Potem Bolgarija kot eksponent Nemčije—Avstrije. Potem sta prišli ti dve sami na vrsto, in z njima carska Rusija. Evo, letos je dvajset let. Takrat nas je bilo malo, sedaj nas je več. Njih pa ni nikjer več. Nikjer? še so, drugače se sedaj kličejo, drugače obnašajo, »računajo z dejstvi«, — in nas je manj, starejši smo, in — druge so nalege. Ali ideja je ista. Prej je zahtevala, da damo življenje, sedaj zahteva, da zanjo živimo in delamo. In zahteva vere, vere, vere! Ljubljana bo v soboto manifestirala Prihodnjo soboto v mraku se bo vsa Ljubljana zgrnila na ulice. To bo ena najveličastnejših manifestacij, kar jih je kdaj imela bela Ljubljana — manifestacija na predvečer dvajsetletnice kumanovske bitke. Prireditveni cdbor je v petek zvečer na svoji seji pod predsedstvom narodnega poslanca g. Rasta Pustoslemška določil podrobnosti za organizacijo mogočnega sprevoda, ki bo v soboto zvečer po ljubljanskih ulicah ponesel pesem in navdušenje ob svetlih spominih na legendarno junaštvo srbskih vojščakov v balkanski vojni. Zbirališče bo ob pol 18. pred Mestnim domom, nakar bo ogromni sprevod v svitu bakel in lampijonov ter ob koračnicah več godb krenil po ljubljanskih glavnih ulicah, tja gori mimo glavnega kolodvora in se preko Zoisove ceste in Šentjakobskega trga vrnil pred rotovž, kjer bodo zapeli združeni pevski zbori in izpregovorili naši najodličnejši predstavniki. O podrobnostih bomo še poročali. Pozivamo pa že danes vse: kar je nacionalnega, čilega in ponosnega v Ljubljani, naj se uvrsti v sprevod! Parola tega tedna bodi: v soboto zvečer manifestirat v čast spominu zmagovitih balkanskih herojev! Najnovejši Ufa zvočni tednik Predstave ob 3., 5., Vi 8 in %10 zv. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Zastrupljanje mlade kmetice v Stari Fužini Pod sumom umora so aretirali Janeza Bohinjska Bistrica, 15. oktobra. Kakor smo že poročali, je 7. t. m. zvečer 35-letna posestnica Elizabeta Urhova v Stari Fužini pila zastrupljeno kavo in kmalu potem umrla v hudih bolečinah, že takrat smo omenili, da je ta zagonetna smrt vzbudila veliko zanimanje v kraju in okolici, ker je bil to že drugi primer zagonetne smrti na Urhovi domačiji. Istega dne pred tremi leti je zaradi zastrup-ljenja umrla tudi prva žena posestnika Janeza Urha, ki je sedaj star že 52 let. Komisija, ki je izvršila obdukcijo, je ^el želodca poslala v kemično preiskavo, ki ie ugotovila zastrupljenje s strihninom. Izid te preiskave, razne govorice in sumljive o koliščine so privedle do tegra, da je oblastvo sedaj odredilo aretacijo Janeza Urha. Neke priče so izpovedale, da je posestnik Janez Urh že letos poleti iskal fetrup in da si ga je slednjič tudi nabavil moža zastrupljene, posestnika Urha v Zagradcu pri Bitnjah pri ženi nekega lovca, ki pa je med tem že umrl. Janez Urh tega ni mogel tajiti, dejal pa je, da je hotel s tem strupom zastrupiti lisice. Ta izgovor je zelo čuden in ga oblastvo ni moglo upoštevati, ker je splošno znano, da se Urh ni nikdar brigal za divjačino in da mu ta tudi ni delala nobene škode na domačiji. Usodnega dne je Urh zgodaj zjutraj odšel v planine in je z ženo zaj-trkoval kavo. Po zajtrku je šla žena po svojih opravkih in je bilo dovolj priložnosti. da je nekdo nasul strupa med ka-vino goščo, ki se jc zvečer spet prekuhala kakor običajno. Ko je nesrečna žena zvečer podlegla zastrupljenju, je sosed Tomaž šel po njenega moža v planino. Vsi, ki so videli moža ob vrnitvi, so se čudili, oa ga ni strašna ženina smrt prav nič pre-t resi a. Urhovi domačiji se pravi po domače pri Koritniku in se je Janez Urh tja priženil. S prvo ženo se je večkrat prepiral in so sosedje krivdo prepirov prepisovali njemu, Ker je splošno na glasu kot velik skopuh in sebičnež. Prva žena je umrla, ko je zavžila neko sadje, in bodo sedaj njene ostanke izkopali, da bi v njih še enkrat iskali sledove strupa, ker se sedaj še bolj kakor splošno govori, da je bila nesrečna žena zastrupljena doma in da ni morda po nesreči zavžila kake strupene jagode. Dru ga žena, nesrečna Elizabeta, ki je tudi podlegla strupu, je prinesla k hiši precejšnjo doto, med zakonci pa ni bilo prave sloge. Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franc Josefove« greneice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravnava delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Jubilej inž. Antona Klinarja Ljubljana, 15. oktobra. 70. rojstni dan slavi danes upokojeni gradbeni direktor g. inž. Anton Klinar, jeseniški rojak, ki je po dovršenih študijah v Gradcu stopil najprej v službo ljubljanske mestne občine, potem pa deželnega odbora. Doiga leta je bil šef deželnega stavbnega odbora, v pokoj pa je stopil po 35-letnem službovanju. Kot šef deželnega stavbnega urada si je pridobil velike nevenljive zasluge pri mnogih javnih delih, ki so za domovino življenjskega po. mena. Najvestnejše je izvršil naposled tudi likvidacijo tehničnega dela deželne uprave. Kot velik strokovnjak si je v svojih dolgih službenih letih pridobil velik ugled, visoko ga cenijo vsi njegovi tovariši in sodelavci, velik krog prijateljev in častilcev pa so pomnožile tudi njegove lepe osebne lastnosti in vrline. Zaslužnemu in uglednemu jubilantu želimo še mnogo srečnih let. Nova porodnišnica v Celju Danes dopoldne bo svečano otvorjena novia porodnišnica v Celju, ki je najmoder-neje in najrazkošnejše poslopje te vrste v državi. V novem, obširnem enonadstrop-nem poslopju bo nameščen porodniško-ginekološki oddelek, ki se bo te dni preselil iz dosedanjih nezadostnih, skromnih prostorov v javni bolnici. Potrebe po nnvih, higijiensko povišam ustrezajoči h prostorih, je postajaila od leta do leta večja. Ivo ta 1920 se je sestala v Mariboru na poziv bivšega oblastnega odbora zdravniška anketa, ki je priporočala, da bi se nova porodnišnfica v Celju zgradila po idejnih načrtih, ki jih je bi,l predložili sedanji višji tehnični banski svetnik g. Inž. Anton Dolenc v Ljubljani. Gosp. inž. Dolenc je dobil nalog, da napravi vse potrebne gradbene načrte in sestavi proračune. Pri pro-jekt.i-ran.ju je upošteval naslednja načela: 1. Povečati} je treba do skrajnosti možnost direktnega sončnega razsvetljevanja in razziračevanja vseh bolniških prostorov. 2. Eleaniniirati je tireba v.sa dvorišča in čim bolj skrajšati dolžino hodnikov. 3. Zmanjšati je treba vse obratne razdalje in s tem znižati do skrajne mere. obratne stroške ter povečata praktičnost in ekonomijo v obratu. Prva zahteva Je Kila izpolnjena z uvedbo veliKtti pehalnJh oken, ki segajo od poda do stropa in omogočajo, da se vsaka bolniška soba izpremenj v pol minute v prostozračno ležalnico jn da se direktno zrači tudi v najhujšem vfiharju in dežju. Celjska porodn išnica je prva bolnica v Jugoslaviji, ki je opremljena s takiimi okni S posehnfim ohlikovanjem tlorisov so bili izločeni vsi nepotrebni hodniki čim krajše obratne razdalje so bile dosežene z de- litvijo tlorisa vsakega nadstropja v tri skupine, izmed katerih je vsaka zase opremljena s stranskimi prostori za kopa-nje, umivanje, perilo, desinfekcijo, čajno kuhinjo, stranišče itd. Obratne razdalje v beh skupinah so malenkostne, vse je pri rokah ln zelo praktično urejeno. Bolniški prostori s potrebnimi pritiklinami so nameščeni v sprednjih, poroti jugu in jugovzhodu obrnjenih, medicinski prostori pa v drugflh, severnih traktih. V pritličju je sepetični oddelek % lastno Saj si vendar rekla, da boš začeta varčevati! • „To je vendar moja stara pletena obleka." e ??? • „Opraia sem jo z Luxom, pa mi ni treba kupiti nove. Lux pomaga varčevati. Kakor novo je vse, če perem 1x15-32 septično operacijsko dvorano in vsemi potrebnimi stranskimi prostori, porodnišnica s porodnim oddelkom kot popolnoma samostojen pododdelek ambulance z ordinacijo in oddelkom z Rontgen; vsak oddelek ima poseben vhod. V prvem nadstropju je v sprednjem bolnčškem traktu ginekološki oddelek, v medicinskem traktu je operacijska skupina ,ki je najmodernejšo opremljena, in troje manjših bolni-šsih sob za težko operirane bolnice. Nad prvim nadstropjem so garderobe in velika terasa za sončenje. V prostrani kleti je kotlarna za centralno kurjavo ln toplovodno napravo, skladišče za kurivo in stanovanje za kurjača. V septičnem oddelku je prostora za 6, v porodnem za 26 in aseptič-nem ginekološkem oddelku za 42 postelj. V novem poslopju je torej prostora za 74 postelj, to število pa bi se dalo po potrebi zviša/ti na 80. Gradbeni stroški z opremo so znašali okrog 4,600.000 Din. Z gradnjo poslopja so pričeli avgusta 1929. Stavba je bila v surovem stanju skoro končana že ob koncu novembra 1929., popolnoma pod streho je bila v maju 1930, zadnja dela pa so bila končana v novembru 1931. Pri g.radnjii in opremi poslopja so sodelovale tvTnlke iz Celja, Ljubljane, Maribora. Zagreba. Samobora ter po 1 tvrdka iz Prage in Nemčije. Od ustanovitve porodniško-ginektodoške-ga oddelka v Celju 26. novembra 1920. dO danes je bilo na oddelku 70S4 bolnic, število bolniških postelj se je od ustanovitve oddelka do danes dvignilo od 13 na 40. Leta 1921. je biio na oddelku 307, 1. 1931 že 77S, letos pa je bilo doslej sprejetih 700 bolnic. Umrljivost je vsa leta skoro enaka: 1.69%. Umrljivost vsled sepo, nastalih v zavodu, znaSa istotako 1.69%. Od ustanovitve oddelka do danes je bilo 2635 porodov. Na zavodu je doslej izpopolnjevalo svoje znanje 41 zdravnikov stažistov in sekundarijev. Nova porodnišnica, ki naj postane zatočišče ter dom blagoslova za naše žene, matere in rodbine, jo velika pridobitev za Celje in vse njegovo zaledje. Dravska banovina je lahko ponosna na to novo zdravstveno institucijo. Mariborski pevci ob grobovih prekmurskih borcev M. Sobota, 15. oktobra. Narodno železničarsko pevsko društvo »Drava« iz Maribora je gostovalo v Murski Soboti. Zanimanje za koncert je bilo izredno veliko. V soboto so se pri popoldanskem vlaku zbrali k sprejemu zastopniki različnih korporacij, kakor tudi zastopniki občine. Prvi je pozdravil doš-le goste v imenu občine g. Čeh, za njim pa je povzel besedo g. geometer Pertot, xi je izrekel dobrodošlico v imenu Sokola, Soče in Narodne odbrane. Predsednik »Orave« g. Vokač se je zahvalil za lepi sprejem, nakar so pevci zapeli pesem v pozdrav. Velika množica ljudstva, med njimi tudi šolska mladina, se je nato s pevci podala na pokopališče h grobovom junakov, padlih za osvobojenje Prekmurja. Po besedah g. Vokača, ki jc spregovoril pietetne besede mrtvim nekdanjim sobojevnikom za naše Prekmurje, so pevci položili na grob krasen venec v imenu »Dra-ve«. Žalostinki sta zaključili tiho počasf-tev naših borcev in marsikatero oko se je zasolziilo. Zvečer se je pa vršil v razprodani dvorani Sokolskega doma koncert, ki je moral zadovoljiti še tako razvajenega poslušalca. Upamo, da nas gesti iz Maribora niso poselili zadnjič, ter bodo še prihiteli k nam s svojo pesmijo ter nam dali, česar tukaj pogrešamo. Grenčica Hunyadi Janos je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. Družba cerkvenih roparjev na delu Kako je bil izvršen vlom Ljubljana, 15. oktobra. Po deželi okrog, zlasti po Gorenjskem in Dolenjskem, se že dalje časa klati sumljiva družba mlajših moških, ki se specializirajo na cerkvene tatvine. Varnostna oblastna v Ljubljani so dobila že več različnih prijav od strani orožnikov z dežele glede vlomov v cerkve in cerkvene nabiralnike. Orožniki so vlomilce seveda pridno zasledovali in jih še preganjajo, toda brezuspešno. Ker so imeli v skoro vseh primerih srečo, tako pri vlomu v cerkev v Litiji, po raznih cerkvah na Gorenjskem in pri vlomih v cerkvene nabiralnike pri podružnicah, so se neznani svedrovci odločili še za skrajno drzen cerkveni rop v Sori nad Medvodami. V noči na petek so vdrli pri stranskih vratih v imenovano cerkev, kjer so naj-prvo odstranili ključ, ki je bil vtaknjen od znotraj v ključavnico, nakar so odprli vrata najbrže s ponarejenimi ključi. Začeli so nato pri glavnem oltarju, kjer so s silo odprti taberoaketj in si prisvojili razne in rop v sorski cerkvi kose cerkvene posode v čistem zlatu. Vlomilci so odnesli kelih, vreden 3000 Din, dalje skledico, vredno 1000 Din, razdrli pa so tudi moštranco in si prisvojili zlate dele. Iz drugega ciborija so polomili tatovi več zlata v" vrednosti 2000 Din. Sploh so pobrali v glavnem vse pripravnejše zlate kose in pustili le nekatere, ki so se jim zdeli zaradi velikosti prenerodni za transport. Slednjič so odprli tudi vse cerkvene nabiralnike in si prilastili par sto dinarjev gotovine. V cerkvi so se počutili tatovi čisto po domače. Notri so kadili in se sploh obnašali kakor pravi rekomavhi. Ko je naslednjo jutro cerkovnik opazil vlom, je takoj obvestil o zadevi župnika, ta pa škofjeloške orožnike. Kakor se je ugotovilo, so oškodovali tatovi cerkev za nad 7000 Din vrednosti, k temu pa je treba prišteti še stroške za razna popravila, ki bodo sedaj potrebna. Orožniki so tudi v tem primeru nemudoma pričeli s poizvedovanjem, vendar zaenkrat še ni uspeha. Potreben spomin Ob lioletnici rojstva pozabljenega zagovornika Slovencev Septembra 1833 se je rodil Mihael Herman, eden najvažnejših mož našega narodnega probnjenja, posebno ob naši severni meji. Stoletnica njegovega rojstva je pro-šla neopažetno mimo nas. Naša dolžnost pa je, da mu v stodesetem letu po njegovem rojstva damo tribut hvaležnosti s tem, da se javno spominjamo njegovega imena. »Ni bil naše gore list,« pravi o njem njegov kasnejši tovariš dr. Jože Vošmjak. Rodil se je v nemški Štajerski, v vasi Haritz. Življenjska pot pa ga je pripeljala med Slovence, v Ptuj, in od tam v štajerski deželni zbor. Tam pa je potegnil prvo brazdo pri oranju ledine naše narodnostne politike severno od Save. Bel je eden prvih mož, katerim gre zasluga rešitve pol milijona slovenskih dfuš. Slovenci smo stopali v ofrciiefoo poHti-fco z majhno samozavestjo. V deželnem zboru kranjskem se je sicer že uveljavljal Janez Rleiweis s svojim malim krogom Spodnja Štajerska pa, po številu prebivalstva skoro enaka kranjski deželi, sploh ni imela svojega zastopnika v svojem deželnem zboru. Imeli smo Slovenci v dobi nar. prebujenja in še pozneje razne tujerodne politične zastopnike. S slovenskimi glasovi so bili izvoljeni stari grof Hohenwart, grof Barbo, vitez Schneid, G6del-La>nmoy, in v zelo poznih časih, do uvedbe splošne in enake volilne pravice, še vitez Berks. Slovenska politika si je obetala od fevdalnih aristo-kratov koristi za svoje narodne postulate. Zato jiim je mandate ponujala in jih celo prosila, da sprejmejo to zastopstvo. Aristo-krajti so sicer zastopstva in mandate sprejeli, slovenski narod pa od tega političnih koristi ni imeL Dosegla se je morda kakšna drobtinica na gospodarskem polju. V nacijonalnem ozriru pa ni bilo vidnih uspehov, pa fcudi truda in deia ne. Značilno je, da je grof Hohenwart, vod kelj tederali-stov, ki so mu skozi dolga leta sledili slovenski poslanci, ob svoji kandidaturi na Notranjskem 1. 1873 odklonil podpis slovenskega narodnega programa. Izvoren je bil potem vendarle na Gorenjskem, kjer mu je dr. Pokkrkar prepustil svoj volilni okraj, konservativna slovenska poMtfka je pač to zahtevala. Popolnoma druge vrste čJovek je bS Mihael Herman. Njega ni nikdo prosi, da kandidira za Slovence. Nitfi slovenskega protikandidata ni imel, kajiti pol milijona štajerskih Slovencev sploh politično ni živelo. Meseca marca 1861 je bil — takrat sodmi adiiumikt v Ptuju — izvoren za deželnega poslanca v okraju Ptui - Ljutomer. Oufcsi-der. Poznali ga niso Nemci, še man« Slovenci. V B?eiweisovth »Novicah« je eden tistih štajerskih rodoljubov, ki si niso upali na svetlo, grajal volake, da so si izvolili! za poslanca nemškega sodnika. Bden od onih, ki niso genili z mezincem, (Ja se samo postavi slovenski kandidat Prišlo pa je presenečenje. Nenavadno, nepričakovano in novo celo za gotovo do-bromisleče, a programatščno neusmerjene slovenske politične voditelje. Ti naši voditelji so šele 1. 1865 v Mariboru sestavljali svoj politični program in ga naslonili na zgodovinsko in politično nemogočo podla-go nekakega notranje-avstrijskega drž. prava. (Inicijator je bil koroški Eimspieier, ki je tudi izdajal last »Stinnmen aus kmer-osterreich«). Toda že skoro dve leti preš je prišla senzacija, namreč, govoNaših Goricah«. Dandanes ne bi smelo biti vinogradnika, ki ne bi bil natančno poučen o napravi zdrave pijače iz gnilega grozdja. Važno vprašanje ob trgatvi je tudi uporaba j čistih droži. V tem pogledu je dobiti natanč-| na pojasnila in navodila pri »Ban. kontrolni in poskusni sta niči« v Mariboru, na kmeti jskih šolah in pri ereskih kmetijskih referentih. Povedano velja tudi pri napravi sadjevca ali tolkanca. Splošno pričakujemo letos manjši in tudi kakovostno slabši pridelek, osobito pri onih, ki so že pred dežjem ali med njim trgali. Naprednejši in neustrašljivejši vinogradniki bodo pa čakali do skrajnosti s trgatvijo, saj so prepričani, da bo jesensko sonce še vse nade izpopolnilo in izboljšalo pridelek. Velik vpliv na kakovost novega pridelka ima tudi pravilno ravnanje z mošti, pred ki-penjem in po njem. Kipenje naj se izvrši hitro in do kraja. To se more zgoditi le tedaj, ako upoštevamo vse okoliščine, ki so pri kipenju moštov važne, to je pravilna toplota, ki naj znaša od 15—18* C v kipelni kleti, uporaba čistilnih kvasnic in skrb z.a največji red in snago. Ko se začnejo mošti čistiti, moramo sode zaliti do vrha in narahlo zamašiti. Predno to delo izvršimo, se prepričamo o kakovosti, posebno kar se tiče kisline. Močno kisle mošte je dobro premešati; s tem se namreč odvisna kislina tako-rekoč sama od sebe zmanjša. Pred pretakanjem napravimo še poskus na stanovitnost novega vina, v kolikor nismo že preje v teku jeseni to dognali, ko smo ga pokušali. Fr. K. Birma v Ločniku kakšna grozodejstva so zapisana v tiste zidove. Kdo pač še utegne danes čitati Byronovega »TJjetniMa v Chiltonuc, ko beži življenje s toliko naglico, da nam je vsak dan za polovico prekratek ... Villeneuve, zadnji pogled na jezero in že drvimo v blagoslovljeno dolino Rhčne. Drevje ob cesti se šibi pod težo sadja. Neštevilni vinogradi se popenjajo visoko v brda, vse tja čez Aigle in St. Maurice. V Martignyju, tej starodavni rimski naselbini z ostanki amfiteatra, je znamenito križišče: Chamonix, St,. Bernhard, Sim-plon, Geneve. Kakor tu, dobite na vseh križiščih v Švici kažipotne table na steklenih ploščah, za katerimi so nameščene žarnice, da ima voznik tudi ponoči dobro orijentacijo. Cesta in reka zavijeta v ostrem kotu proti severovzhodu. Skoro 10 km dolg, kakor z ravnilom potegnjen topolov drevored nas spremlja proti Slonu glavnemu mestu Wallisa, z romantičnimi razvalinami v ozadju, čisto tlzianska je pokrajina tod naokoli. Gore se približujejo s svojimi grotesknimi oblikami, Iz prečnih dolin dos«»krat drzno zarezanih, hite razposajeni potoki v naročje Rh&na, ki postaja gori proti Leuku že sama jako živahna. Tu prehajamo že zopet v nemSkfe) Švico. Na našo veliko žalost pa »e nebo vedno bolj temni, megle pritiskajo v dolino. Malo pred Vispom, kjer bi morali kreniti na Zermatt, Imamo zopet opravka s streho. Za trenutek se ustavimo na križišču. Niti streljaj daleč se ne vidi v čkrtino Matte^Vispa. Pokopati je treba lepe načr- Silno so se izpremenile cerkvene razmere pri nas na Goriškem, odkar je bil prisiljen naš nepozabni nadpastir dr. Frančišek Sedej zapustiti stolico goriškega nadškofa in je sedel nanjo kot apostolski administrator bivši ravnatelj škofijskega semenišča v Kopru, mons. Giovanni Sirotti, nekdaj Ivan Sirotič, kot zaupnik in zvest izvrševalec volje tistih, ki so s privoljenjem — ali je bilo to privoljenje izrecno ali pa tiho z molkom, je pač vseeno — najvišjih cerkvenih krogov hoteli tudi cerkev in vero vpreči v fašistični jarem, da jo morejo tako zlorabljati v svoje razna-rodovalne namene. Raznarodovalno delo apostolskega administratorja mons. Sirottija prve čase njegovega upravljanja goriške nadškofije ni bilo vidno splošnosti. Mož se je šele pripravljal. Pozneje pa so se začeli bolj očitno kazati rožički. V goriškem dijaškem semenišču je naš jezik začel izginjati. Zunaj se je pričelo kar najintenzivnejše delo za »katoliško akcijo«, toda pod vodstvom italijanske duhovščine in v italijanskem jeziku. Po cerkvah v Gorici je naš jezik potisnjen skoraj izključno v spovednico, pri kapucinih v mestu ter pri frančiškanih na Kostanjevici in Sv. Gori, kamor je nekdaj trumema zahajalo naše ljudstvo, se danes čuje namesto božje besede v njegovem jeziku poveličevanje tistih, ki so mu vzeli vse. Po deželi, kjer je vendarle še estala domača duhovščina, kolikor je niso odvedli v konfinacijo, se seveda ni še mogel iztrebiti naš jezik iz cerkve, toda mons. apostolski administrator zelo strogo pazi na to, da ima tudi najmanjša peščica dru-gorodcev (pravih, ne pa v navednicah!) bogoslužje v svojem jeziku, h kateremu morajo zahajati seveda v prvi vrsti šolski otroci, balilovci in »male Italijanke«, da tudi v cerkvi slišijo italijanski. Tako izpopolnjuje cerkev delo italijanske šole in fašističnih mladinskih organizacij. Mons. Sirottiju je samo eno nemogoče. Apostolski administrator ni škof in ne more birmati. Vizitacije po župnijah in vi- karijatih pač more opravljati kot apostolski administrator, toda sama vizitacija brez birme je le notranjega cerkvenega pomena, dočim pa se birma opravlja vsepovsod na najsvečanejši način, ob ogromnem navalu ljudstva z vseh strani in je tu najlepša prilika, da »lepa beseda lepo mesto najde«. To pa ravno ni dano mons. Sirottiju, a če bi bilo treba kje na Goriškem birme, mora opraviti ta svečani cerkveni obred škof iz druge škofije, nadškof iz Vidma ali tržaški škof. Videmski nadškof je že birmoval, toda v Furlaniji, v sle venski del dežele pa ni prihajal; glede tržaškega pa bi menda ne bilo prav preveč ljubo niti oblastnikom niti mons. Sirottiju, da bi prihajal med Slovence na Goriško, ker se pač boje, da bi se ne kvarilo delo apostolskega administratorja s slovensko besedo, ki bi jo izpregovoril vla-dika birmancem in narodu v tistem duhu, ki edino mora vladati v cerkvi. V nedeljo, 16. t m., pa bo birma v Loč-niku. Ločnik je sicer furlanski, toda med loč-niškimi Furlani je tudi marsikateri Slovenec. Da pa bi se pričakovala v Ločniku, kamor pride k birmi gotovo tudi cela truma otrok s popolnoma slovenskih Brd, ob tej priliki slovenska beseda v cerkvi, je seveda popolnoma izključeno. Zato bi bilo tudi popolnoma vseeno, kateri škof naj pride v Ločnik, ali videmski ali tržaški. Toda stvar ni taka. Pojaviti so se morali neki posebni, neznani obziri, pokazati so se morali neki skriti vzroki: v Ločniku ne bo birmoval niti videmski, niti tržaški, temveč nadškof mons. Zecchini, apostolski nuncij v — Litvi! Da bi se ne ustvarjalo neko dejansko stanje, ki bi bilo neprijetno, neprikladno za bodoči razvoj goriškega nadškofijskega vprašanja, v katerem naj bi igrala znatno vlogo vsekakor tudi oseba sedanjega apostolskega administratorja, ljubljenca in zaupnika merodajnih oblastvenih krog-ov, so šli po škofa za birmo v Lcčniku pri Gorici nič bližje kot v — Rigo! Zakaj ne v Melbourne ali San Francisco?! Dogodki za mejo Karabinerji razkrinkani pred kazenskim senate m Pred nekaj tedni je goriško sodišče ob-s~iilo bivšega učitelja, 301etnega Franja Bertoša na tri mesece ječe in dve leti policijskega nadzorstva. To sodbo je proti njemu izreklo sodišče na prijave goriških karabinjerjev, češ da je obtoženec, ki je bil pod političnim policijskim nadzorstvom, kršil odredbe tega ukrepa. Po tej prijavi se je pri obtožencu, ki stanuje v ulici Orzoni v Gorici. 27. julija t. 1. zvečer zglasil neki Barik, ooividno pol. agent, ki mu je sporočil, da ga je goriški kvestor postavil pod policijsko nadzorstvo in mu med drugim prepovedal sestajati se in imeti kakršnekoli stike z dr. Kraljem in Radom Bednarikom. Ze dva dni nato pa so obtoženca opazili v pogovoru z obema navedenima gospodoma iz bivšega uredništva »Goriške Straže« in zato državi m oblastem nevarnima elementoma. S tem je kršil policijski ukrep. Obsojenec pa se ni zadovoljil s sodbo goriškega sodišča in je vložil po svojem odvetniku Bassiju priziv. V ponedeljek je bil proces obnovljen. Senat je revidiral sodbo z naslednjo rešitvijo: Sodišče je spoznalo, da ni mogoče presoditi verodostojnosti vseh aktov. Treba je ugotoviti, s katerima osebama se je obtoženec deiansko sestal v onih okoliščinah. kakor jih navaja prijava. Dognati je treba, ali sta bila to res dr. Kralj in Rado Bednarik. Nadalje je treba preiskati, aH je obtoženec sploh dejansko postavljen pod policijsko nadzorstvo in kdaj in ali mu je bilo zares prepovedano sestajati se z omenjenima osebama. Ugotoviti je treba, kateri agentje javne varnosti so intervenirali pri dogodkih dne 27. in 29. julija t. L in kakšne so bile prav za prav njihove izpovedi. Oportunc je, da se ponovno zasliši priča brigadir javne varnosti Angel Abhattista posebno glede še ne docela pojasnjene vlo«e Barika, ki je bil 27. julija zvečer pri obtožencu na njegovem domu m mu sporočil, da je postavljen pod policijsko nadzorstvo. Zaradi tega odreja, da se obtožencu dovoli začasna svoboda, kar ni v nasnrotju z veljavnimi zakonskimi določili. Obenem odreja, da se proces delno obnovi. Begunci pred sodiščem Pred soriškim sodiščem se je v ponedeljek zagovarjal 411etni Peter Pajntor iz Pod brda zaradi bega čez mejo. Obtoženec se je zagovarjal, da je bil prisiljen zapustiti svoj dom ln se odpraviti po sveftu, da si kje najde kak zaslužek, ker je bil ze dolgo nezaposlen. Ker ni imel denarja, si tudi ni mogel nabaviti potnega, lista. Bil je obsojen na tri mesece ječe in 2000 Kr denarne kazni. Sodišču je bil med tem pojava jen nov begunec 38 letni Filip Zemljič iz Brestovice pri O pat.jem selu. te o vožnji na CSornerarat in v naročje Matterhorna. In tako liltimo čez Brig, zadnjo švicarsKO postajo simplonske zeleznice izhodišče ceste preko Simplonskega prelaza. Dolg vlak zavija baš proti eni od obeh odprtin najdaljšega evropskega predora (19.770 m). Zelo mi je žal, da ne morem ujeti na film tega zanimivega prizora, zakaj dež lije curkoma. Izza prihodnjega ovinka prihrumi bela razpenjena Massa preko jezu velike hidrocentrale, ki sluz; za pogon simplonske železnice. Te vodne sile nikoli ne zmanjKa, ker jo napaja orjaški Aletsch-ledenik, segajoč daleč do ramen Jungfrau. Zmerom više se vzpenja cesta, zmerom hujši postaja naliv. Ne kaze drugega, nego da se v Morelu umaknemo v zavetje kmečkega dvorišča in počakamo, da se izlije. To je bila vočigled nevarnim klancem, ki so nas čakali skoz! ^axgraben in preKO Munstra kaj pametna poteza, šele čez dobro uro je toliko odnehalo, da smo mogli nadaljevati vožnjo na cel,h 1000 m više ležeči Gletsch. skozi katerega smo vozili že prejšnji teden na prela? Grimsel. Zadnje njivice in smreke smo pustili v Oberwaldu in le še kak pritlikav borovec se je čeperil med rdečim! blaz,nami rododendrona. Obupni ro.1,1 megla tn bližajoči se mrak so nas prisilili, da emo morali topot prenočiti v Gletsehu. kar nam naposled nt bilo prav nič žal, zakaj našli smo tu nad vse gostoljubno streho v ed.-nem, pa za to višino nepričakovano udobnem hotelu. Dobil sem električno zakurjeno sobo, pa mi je vseeno &e prav prišla V Bovcu se karabinjerji aretirafj Leopolda Homca in ga izročili sodišču, kjer so ga prijavili, da se mi prijavil k naborom. Obtoženec je lani maja zbežal čez mejo in je b 1.1 zaradi tega že obsojen v bontn-maciji. Sodišče ga bo sedaj sodilo kot vojaškega begunca. V šmartnem pri Kojskem so karabinnesrji ugotovili, da sta zbežala brez potnega lista čez mejo posestniški sin Avgust Skok in Alojzija Keber. Prijavili so ju goriškemu sodišču. S>odnik v Ajdovščini Je v ponedeljek sodil zaradi bega čez mejo 24 letnega Josipa Curka iz Budanj, 23 letnega Timoteja Breclja iz Ajdovščine in 24 letnega Nikolaja čermelja z Dolge Poljane Bili so obsojeni na 3 mesečno ječo in po 2000 lir denarne kazni. Zaradi orožja V selu prj črničah so karabinjerji izvršili hišno preiskavo pri 41 letnem posestniku Cirilu Bavčarju. Kakor so zabeležili v svoji; prijavi so našli pri njem skrito orožje. Moža so aretirali in ga odvedli v sodnljske zapore v Ajdovščino. Te ni je bil obsojen na 3 mesece in 15 dni zapora m 2200 Lir denarne kazni Premestitev miličnega knzula Poveljnik pulske 60 legije fašistične milice, ki nosi ime jlstrias, konzul De Turris je po odredbi generalnega poveljstva premeščen v Scfrio, kjer prevzame poveljstvo 44. legije. Konzul De Turris je v Puli služboval več let. Vojaški tovorni avtomobil ukraden Iz nekega vojaškega skladišča v Grahovem so neznanci pred dnevi ukradli vojaški tovorni avtomobil, ki je pripaidal viden. skemu avtomobilskemu centru. Skladišče je bilo sicer zastraženo, toda straža je očividno zaspala in se je tatovom zlahka posrečilo odpeljati vozilo. Vojaške oblasti in karabinjerji so uvedli naslednje jutro, ko so opazili, da je zmanjkalo vozilo, strogo preiskavo, a dosedaj niso izsledili ne tatov ne ukradenega voza. Ponarejen denar v Ajdovščini Na železniški postaji v Ajdovščini so pred nekaj dnevi nekaterim potnikom zar plenili več ponarejenih srebrnih novcev po 10 in 20 lir. Zadevo so prijavili karabinjer-j/em, ki so uvedli preiskavo. Dognali so, da so .razpečevalo! ponarejenega denarja opeharili tudi trgovca Franca Poniža, v Ajdovščini. ki je inkasiral več takih ponarejenih novcev. Domnevajo, da se ponarejevalci skrivajo 'Kje blizu Ajdovščine. Doslej se kljub vnetemu zasledovanju karabinjer-jem še ni posrečilo izslediiti 'niti enega izmed njih. Lepite na pisma znamke protituberkulozne lige l mehka pernica. Prav tako smo se zjutraj skrbno zadelali v plašče, ko smo se dvigali po že znani cesti nad strmo padajočim Rhone-ledenikom čez prelaz Furka in potem onkraj Andermatta na prelaz Oberalp (2047 m) imimo zaledenelega Oberalp-jeze-ra. Tu se prevali cesta v gosto naseljeno, zeleno dolino Prednjega Rena že od daleč se prikazuje Disentis s svojim najslavnejšim švicarskim samostanom na podan-kih divjega Todija (3623 m). Sonce je zopet z nami, ko vozimo čez starodavni •Ilanz in skozi idilično letovišče Flims sredi smreKovih gozdov, še par belih vasic naprej in že se odpira na stežaj dolina Zadnjega Rena. ki se kakor srebrn trak svetlika daleč med zelenjem vse tja do Thusisa, kjer se zopet založimo z bencinom, da bomo izhajali z njim do St. Mo ritza. Tja hočemo dospeti vsekakor še pred večerom Biti v Thusisu, pa si ne ogledati Viama-le je nekaj prav takega, kakor pustiti Vintgar, če si že prišel do Bleda. Tako pošastne soteske ta ceste nad tako drznimi prepadi pa nI menda nikjer več v Alpah. To je res »via mala« (huda pot) v najver-nejšem pomenu besede. Mračni skladi ska« lovja se pno z obeh strani v neznansko strmino. Samo še prav ozek trak neba jih loči na vahu. tako ozek. da zatrenečeg v strahu, če se ne bo morda ta tesna špranja mahoma zaprla ln te bo pogoltnila črna tema. Nekje v prav taki tesni globini bobni Ren. k! ga zagledaš šele. ko se spustiš po dolgi vi jugi betonskih stopnic SOletnica ,«Lire" — praznik slovenskih pevcev Naše najstarejše pevsko društvo — kamniška »lira« — ima danes svoj slavna stni dan. Prijazno starinsko in letoviško mesto bo sprejelo številne glasnike slovenske pesmi iz raznih krajev domovi-ne, zlasti pa še iz Ljubljane, ki bodo v tisti tovariški vzajemnosti, ki je pri pevcih tako očitn* in plemenita, počastili zlati jubilej »Lirašev«. Uvod v slavnost je bil stvorjen že sincči s koncertom »Lire« v sokolski dvorani in družabno zabavo. Tanes pa bodo Kamničani ob pol 10. sprejemali "goste, nakar bo skupni pozdrav pred Društvenim domom. Sledila bo za-dušnica za pokojne Liraše. nato pa ob 11. slavnostni občni zbor v dvorani Narodne čitalnice. Popoldne bo najprej komemo. racija na grobovih pokojnih članov, nakar V>do združeni pevci na Glavnem trgu za* r<=li mogočno pesem o morju adrijanskem. Ob 15. bo veliki slavnostni koncert v so-kolski dvorani, potem pa bodo Kamničani :n gostje na družabnem sestanku v vseh prostcrh Društvenega doma prijateljsko proslavili častni pevski praznik. — Sliki, ki ju pri občujemo, predstavljata: sedanji zbor kamniške »Lire« in pa znamenito srebrno čašo. ki so jo koroški Slovenci oktobra 1394 na veliki prireditvi v Ce-Irvcu poklonili kamniški »Liri« v viden znak priznanja za prekrasno petje. Pozdravljamo kamniško f-Liro« ob njenem zlatem jubileju z besedama njene lastne himne: Za o>ri pesem naša kakor neba silni grom: dvigni .«e iz prs Liraša, da odmeva v mili dom! I £ast& ln bele, mehke roke dobile z redno vporabo ^v NMACREME Obraz in roke dobe svežo, negovano poli, če iih nadrgnele in na lahko masirate red« no zvečer in predno se podaste na proslo z Nivea-creme Nivea»creme nadomešča polom eucerila maščobo koža ki se je izgubila in hraru ter jača na ta način tkivo, aktivira delovanje celic, tako da postane koža zopel čisla, mehka, gladka in mladoslno sveža Nivea-creme Din 5.00 - 22.00 lu$osl. P BEIEDSDORF & CO. d.s o.1_ MABIBOB Gregorčičeva ul. 24 pokolenje mlade Beograjčanke Očetovske pravice si lastita g. Savič, nekdanji izdajatelj dnevnika »Balkana«, in neki v Anglijinaturalizirani grški trgovec Beograd. 15. oktobra. Pred nekaj dnevi so razni angleški listi objavili romantično zgodbo, kako se je po 31 letih našla hči angleške rodbine, ki je njej šele po tolik'h letih. Tcd^j je zvedel, da se je v naidenišnici informiral po otro-5cu trgovec Argorios iz Londona. S t»trt možem, ki trguie s krznom in je v Angliji noturalizirarii Grk. se ie g Savič kmalu potem seznanil, ni pa onaz'1, da bi bil mož posebno vznemirjen ali na ga-nien, kr» mu io pripovedoval o us^di svoje rejenke. 'Pozneje, ko je Grk odpotoval, pa je slišal od svojega šoferja in nekih sosedov, da je gnjil tu.iec čudne načrte. Šoferja m še neke druge je namreč izsnraševal, na kak način bi se dalo na skrivaj odvesti gdč. Aleksandro. Preteklo ie sr»et precej časa. naenkrat pa je dobil f. Savič n:smo iz Londona, podni-sano od Helene Eli. ki 5*e izdaja za mater Aleksandre in zahteva svojo hčerko nazaj. Med neznano Heleno in g. Saviičem se je razvila korespondenca in je Angležinja večkrat ponovila svoio željo, naj potuje Aleksandra k njej v London. V pismih je bilo tudi navedeno, kako nai mladenka potuje in kje so deoonira^a potrebna denarna sredstva. Na taka p's.ma je g. Savič odgovarjal. da je .pripravljen oskrbeti snidenje, da pa svoje pohčerjenke ne more pustiti same na not. Potem dolgo časa ni bilo nobenega nisnru več. letos 27. avgusta pa se ie pri Saviču s^et zgladi rtr^iki trgovec iz Londona ter izjavil, da je on — oče Aleksandre. Gr\ trdi. da je s svojo ženo v jeseni lefa 1912. potoval po Balkanu, da mu je v Beogradu zbolela žena in da je potem on, ki je moral naglo odpotovati v Solun, izročil otroka v varstvo nekemu poslovnemu prijatelju. Temu se je baje tudi nekaj nenavadnega pripetilo in tako je bil otrok puščen na cesti. G. Savrič pa ve natančno, da je bil otrok najden sredi polef?a že leta 1910. in zaradi tega ne verjame Gr-kovemu pripovedovanju. Vse to pa ie g. Savica vendarle prisililo, da je Aleksandri razodel, da ni njen pravi oče. Aleksandro je to razkritje močno pretreslo, izjavila pa je. da bo g. Savica tn njegovo soprogo vedno cenila kot svoja Izmed 10 ljudi jih ima 7zobni kamen ...dobi ga pa lahko vsak! Ce je zobni kamen uničil zobe, je ze pre« t pozno l Kar ne more nobena zobna pasto, naredi Kalodont: on odpravi polagoma nnvarni zobni kamen in ohrani zobe močne in zdrave. Pri nas je Sargov Kalodont edina zobno krema, ki ima v sebi sulforicinov oleat po Doktor Braunlichu, in to ga dela tako zelo učinkovitega. V&LODOfir Proti zobnemu kamnu rednika in da se ne misli ločiti od njih. Trgovec Argurios ima v Beogradu znance ■in celo daljnje sorodnike in ti so posredovali, da je g. Savič dovolil svoji rejenki. da je odpotovala z njim v London. Aleksandra Savičeva je že dalje časa nameščena kot uradnica v Centralnem presbiroju to ima sedaj baš dopust, ki pa poteče s 1. novembrom. G. Savič je prepričan, da se bo do tedaj spet vrnila k njemu. Naš poslanik g. Milorad Stražnicki na obisku v tvornicah Philips Na sliki so naš poslanik g. Stražnicki in direktor Philipsovega koncema g. dr. Anton Philips ter člani njunih rodbin. — Sedež Philipsovih tovarn je v Eidhovenu (Nizozemska). Te tovarne, ki izdelujejo radlo-žarnice, predstavljajo največjo radijsko industrijo v Evropi ter zaposlujejo okrog 27.000 delavcev. Društvo »Varstvo" naši javnosti Svetovna kria je med vsemi narodi na svetu povzročila mnogo bede in siromaštva. Tudi naši kraji nrso i-zvzeti; tudi pri nas raste pomanjkanje im uboštvo. Zlasti mnogi ubožni starši so v silnih skrbeh, kako bodo preživljali svoje otroke, ker ni denarja, ne obleke, ne živeža. S strahom gledajo v bodočnost. Mnogi starši imajo že šoli oorasle otroke, pa ne vedo, kam z njimi; ne vedo in n« najo poiskati primernega mesta, kamor bi dali svoje otroke, da bi se kakorkoli izobrazili in si v poznejšem živjjerrjiu mogli na pošten način služiti vsakdanji kruh. Toda temu siromaštvu in tej nevednosti in neznanju se da pomagati, če se vsi kot bratje in sestre združimo v društvu in svojim maRm bratom in sestricam z združenimi silami pomagamo. Kjer je resnična ljubezen do bližnjega in Ljubezen do lastnega naroda, se da vse doseči. To dokazujeta društvo »Narodna zaštita« in društvo »Hrvatski Radiša« v Zagrebu. V teh dveh društvih so se združili vsi hrvatski rodoljubi in rodoljubkinie, da pomagajo svojim malim rojakom in rojakinjam. Človek mora občudovati veliko dobrodelno, narodno, prosvetno iti gospodarsko delo, ki ga vršita ti dve društvi. »Zaštita« je pri premožnih posestnikih namestila na prehrano in vzgojo nad 60.000 otrok ubožnih staršev. Razen tega je razdelila od leta 1914 do danes 22 milijonov Din v dobrodelne namene. »Ra-diša« pa ie namestil nad 15.000 dečkov v razne obrti. Podobno hoče delovati tudi naše dobrodelno društvo »Varstvo«. Delovalo bo 'e v dravski banovini, s sličnimi društvi v državi bo pa v prijateljskih odmošajih. Društvo hoče: 1. kolonizirati slovenske siromašne otroke in sirote med dobre slovenske družine; 2. nameščati trgovske, obrtne, industrijske ifl kmetijske učence. Nameščati hočemo samo zdrave in nepokvarjene otroke, stare od 6 do 12 let; v poznejše obrtne, trgovske in kmetijske stroke seveda dečke v primernih letih in po zmožnostih. »Varstvo« hoče, da bodi manj učenega proletarijata. pa več dobrih kmetov. obrtnikov, trgovcev in sposobnih delavcev. Toda društvo ne more dosezati svojih namenov, ako ga ne podpirajo vsi sloji prebivalstva, eni z denarnimi podporami. drugi s potrebnimi informacijami ali s tem, da sprejmejo siromašne otroke na prehrano in vzgojo, ali da sprejmejo potrebne vajence v svoje podjetje. Zato se obračamo do vseh dobrih src, do vseh blagih Slovencev in Slovenk, ki jim je Bog dal dovolj zemeljskih darov za preživljanje, da sprejmejo kakega siromašnega otroka za daljši ali kraiši čas na prehrano in vzgojo. Kdor pa ne more prevzeti otroka, naj vsaj z denarno podporo podpre to dobrodelno in narodno akcijo. Društvo »Varstvo« je odprlo svoio pisarno v Ljubljani na Dunajski cesti št 17 (pritličje, vhod s ceste). Tu sem se pošiljajo vsi darovi in tu se sprejemajo vsi oglasi za siromašne otroke. Siromašni starši, ki imate dobre in nepokvarjene otroke v starosti 6 do 12 let, pa jih ne morete preživljati in ne oblačiti, obrnite se na društvo »Varstvo« in sporočite. da poskrbi vašim otrokom za daljšo ali krajšo dobo preživljanje in vzgojo pri dobrih ljudeh. Oni poljedelci, ki žele dobiti 14 ali 15-letrega fanta, da se pri njih izuči praktičnega in naprednega poljedelstva, dalje obrtniki, trgovci, ki žele dobiti vajence, naj se obrnejo v vseh teh zadevah na društvo »Varstvo«, ki jim bo poskrbelo potrebne vajence. Oni starši, ki želite, da se vaši otroci izuče poljedelstva, obrti ali trgovine, sporočite društvu »Varstvo«, da poišče za vašega sina poljedelca, obrtnika, trgovca, ki bi ga hotel sprejeti na rzučbo. Na vse blage Slovence in Slovenke se obračamo z iskreno prošnjo, da bi podpirali vsak po svoji moči namene društva »Varstva« vsepovsod. Z združenimi močmi se da veliko storiti 'm marsikatera solza obrisati. Društvena članarina znaša letno 1 ODin. Sprejme se vsak najmanjši dar. Darežliivosti niso stavljene nikake meie. Vsako leto bomo iavno polagali svoj račun in poročilo v svojem delu. Pri svojem delu bomo ne glede na des-ali levo pomagali po svojih močeh vsakemu, ki je pomoči potreben. Ljubljana, 6. oktobra 1932. Za dobrodelno društvo »Varstvo«: Fran de Ceoco, Anton Mrkun, tajnik. predsednik. Velike premestitve organov finančne kontrole Ljubljana, 15. oktobra. V Bosni in Dalmaciji se je zadnji čas sil-n~ razbohotilo tihotapstvo s tobakom. Me-rodajne oblasti so se zato odločile, da bodo začele z najstrožjimi sredstvi preganjati tihotapce in zato so bile zadnji čas vse postojanke finančnih kontrol v Bosni in Hercegovini ojačene z novimi silami. Finančno ministrstvo je odredilo preme-stitv 94 zvaničnikov - organov finančne kontrole iz dravske banovine v Bosno ln Dalmacijo. Premeščenih je 84 zvaničnikov k primorski finančni direkciji, 6 k vrbaški in 6 k drinski. Premeščeni so: Mihael Alt iz Sorice v Mostar, Stanko Avsec iz Mokronoga v Zenico, Josip Benigar iz Bohinjske Bistrice, Ivan Boček iz Vinice in Fran Borec iz Kranjske gore, vsi v Mostar. Stanko Božič iz Litiji, Al. Božičko iz Ptujske gore in Frin Bračko iz Ormoža, vsi v Čitluk. Jurij Brudar iz Podčetrtka v Široki Brijeg, Ennest Bregar. z Rakeka v Fojnaco. Karol Cegnar iz Zagorja v Široki Brijeg. Martin Cerar iz >rice v Posušje, Bogomir Cvar iz Garnje Radgone v tapljino, Franjo Dolk i:-. Ceršaka pri §t. Ilju v Mes-ihovino. Josip I>rofenik iz Višnje gore v Gorico. Alojzij Fekonja iz Homca pri Prevaljah v Klobuk. Jakob Furman iz Bohinjske Bistrice in I an Ga1 ršček iz Kuzme pri Dol. Lendavi, oba v Stolac, Milan Gabrijel iz Krškega v Metkovič, Viktor Godnjavec z Rakeka v Konjic, >tefan Goleš iz Gornje Radgone v Prozor, Fran Grandlovec iz Fare pri Kočevju v Prozor, Matevž Grom iz Kranjske gore v Rakitno, Andrej Golež iz Podtečtrt-ka v Kurreš. Alojz Grat iz Sladkega vrha in rran Glavač iz Št. 11 ia oba v Fojnico, Fran Honigman iz Boh. Bistrice in Fran Hojam iz Novega mesta, oba v Travnik. Fran Hočevar z Bleda v Vrgorac, Henrik Hočevar iz Slovenjgradca v Kožice, Jakob Jeršič iz Boh Bistrice v Zagvozd, Ivan Jerina Canjkove v Tijarico, Josip .Taksa iz Maribora v Sinj, Fran Kosel iz Viča pri Dravogradu v Gradac. Ivan Klemenčič iz Hote-deršice v Drvenik, Janez Kolar iz Kopriv-ne pri Črni v Podgoro (nrimors-ka banovina), Martin Kopriva iz Trbovelj v Makar-sko, Ljuban Kosanovič iz Canjkove v 0<->u-zen, Ciril Kramer iz Črne v Livno. Martin Kristan iz Št. Vida nad Liubljano v Han-Vaganj. Janez Kovačec iz RogaSevcev v Gonnj' Vakuf, Leopold Kostanj.šck iz Sorice v Bugojno. Fran Kolovič 'z Hoteder-šice v Makarsko, Josip Kos iz Črne v Igrane. Josip Lubej z Rakeka v Tomislavgrad, Fran Lukanič iz Vinice v Split, Matija Muc z Jezerskega in Alojzij Močivnik iz Gede-rovcev pri Murski Soboti, oba v Livno, Tvan Miheliič iz Veliki Lašč v Han-Vaganl, Miljutin Majstorovič iz Semiča v Zadvar-je. Julij Marinič iz Št. Ilja v Kistanje Karol Mastnak iz Kozjega v Ličevico. Fran Mavrič iz Cerkelj ob Krki v Žinovico, Janez Oražem iz Gornie vasi nad Škof jo Loko v Opuzen, Fran Orlič iz Sevnice v SpPt, Avgust Orel iz Maribora v Žinovico Josip Primožič iz Sv. Andraža v Halozah in Kaks Pogač iz Marenberga, oba v Rakitno, Ivan Pihler Gederovcev v Podgoro Štefan Paitler iz Sovodeni in Josip Pajer iz Novega mesta, oba v Makarsko. Ivan Peč-njak iz ŠmarJ- pri Jelšah v Gornji Vakuf, Josip Pengai iz Ljubljane v Bugojno Aloiz riut iz Sv. Jurja ob Južni železnici v Makarsko, Matija Poveišek iz Sv Juria ob Pesmici v THarico. Josip Poharc iz Gorenje vasi v Sinj, Fran Poljanec iz Sve?'ne in Karol Potočnik iz Prevalja. oba v Bugojno, Tvan Pretnar iz Marenberga v Bosanski Svinjar. Josin Prigel iz Sv Juria ob Ščavnici v Jajce. Josip Plut iz Canjkove v Tgrane. Leopold Potočnik iz Dubrovnika v Bosansko Gradi£ko, Ostnja Roksandič iz Metlike v Kuoreš. Matevž Robar iz Kante v Prozor. Alojzij Runnik iz Črnomlja v Kotor Varoš. Simon Safošnik iz Laškega v MrVo-njičgrad. Josin Stropnik iz Kočevja v Te-šanj. Josip štrekelj z Jezerskega v Konj'c. Josin Trpin z Jesenic v Stolac. Mihael Talcr iz Trdkove pri Dol Lendavi v Metkovič. Mihael Llrbančič iz Gor Lendave in Ignacij Urbanec iz Toplic, oha v Čaplino. Anton Vrečko iz Pince pri Dol Lendavi v Posušje. Ivan Vončina \z Ix)ža v Mesihnvi.no. Franc Vod oni ja z Vrhnike v Gorico Anton Vilman iz Rateč inlvan Vertot iz Sv Juria ob Pesnici, oha v Klobuk. Ferdinand Vrčov-nik iz Gor. Cmureka v Ljubuški. Fran 2e-fr iz Šalovcev v široki Briieg in Karol Ferlež iz Kaple v Lubuški. Vsi premeščeni organu" finančne kontrole morajo v petih dneh nastopiti svoje novo določeno sleherno mesto. •jrj, ___af _ _ za okrepitev lasišča pomaga edino trmiva- FffOtl izpadanja las nje s kosmetičnim ekstraktom ____„LIPOVICO"__ ki ustavi in prepreči izpadanje las, napravi lasišče odporno proti boleznim, okrepi in pospeši rast las, ki jim istočasno daje elastičnost, bujnost m sijaj. Večletna praktična preizkušnja in mnenje strokovnjakov potrjujeta uspešno uporabo nenadomestljive »LIPOVICE«. LIPOVICA je torej damam in gospodom neobhodno potrebna. Dobi se v originalnih steklenicah z zaščitno znamko pri FRANJO ŽABJEK, LJLBLJA-NA, Cerkvena ulica 1. — Cena Din 20. 12398 O HI Zadnji dnevi teko za sprejemanje članov Vodnikove družbe. Ne zamudite! Kar hitro plačajte tistih bornih dvajset dinarjev za štiri krasne knjige! ♦ Slovenija v očeh nizozemskega turista. Gostje ki ob^kujejo naše kraje, delajo v svoji domovini lahko dvojno propagando z;t ali proti. Ni možno zasledovati vsega_, kar pišejo o naši deželi po svetu, a včeraj nam jc bita sporočena prav vesela in zanimiva novica, ki jo je bilo alta,ti v enem ^mei največjih nizozemskih časopisov. Pred nedavnim časom je prispel k nam g. dr Fei'jix Rotten, ugledni publicist iz Nizozemske. Naletel je na ravnatelja Zvezo za tujski promet za Slovenijo g. Pirotar-ii ki ea je štiri dni voziil po najlepših kra-""h na*e ožie domovine. Oba sta imela Š-.-čo da =n je spremljalo najlepše vreme in t t ko je bilo mogoče ogledati si marsikaj, Gošwl Pintar gotovo ni s'ut.i Ermenc in Franc Puneer. Ermenc je že sedai državni poslanec, dočim rojak Puneer sedaj prvič kandidira. — Vida Kum*° v Lozainu je imenovana za profesorico na tamkajšnji' srednji šoli. To je prvi primer v omenjenem mestu, da Slovenka zavzema tako odlično mesto. — V slovenski naselbini Bingham Canyon je nedavno, kakor-smo poročali, nastal požar, k,i se je tako hitro razširil, d.a so si ljudje komafl res5 H golo življenje. Prizadeti so roialki BuHfc Pezel, Skala, Jeglič, Kalan, Mahne in Vra,-neš. Zgoreli sta tudfi dve društveni d v,orali i. škoda je ogromna, zavarovano pa nI ■bilo nič. _ Na svoji farmi v WWandn .le nagle smrt; umrl rojak Peter Zel. Mož le bil star 72 let in je dol,go bolehal. Doma je bil iz Zalega loga na Gorenjskem. V Chisholmu v državi Min.nesoti je preminil Franc Pucelj, po domače Kflarniik, doma iz Sodražice pri Ribnici. V Ameriki je živel 24 let ter zapušča žeino in sedem otrok, v starem kraju pa mater. V Barbertonu je umrl Matevž Mihelčiič, star 42 let V A meri fei je živel približno 25 let. Doma je bil iz Grahovega pri Cerknici, V Ameriki zapušča ženo ln petero otrok, v starem kraju pa očeta in braita. V Puebln ,ie preminila Frančiška Dremel. rojena JakMč, stara 50 let, doma ux šentjurske župniie. V Ameriki je bila 29 lat. V nekem gozdu pri Kingstonu so na&M mrtvega rojaka Janeza Dolesa, kii je zaradi bolezni izvršil samomor. Doma je bil z Blok. Pokojnik je bil zelo priljubljen pri rojakih kakor tmfl pri Američanih. + Hišni posestniki ln najemnine. Po konca tega meseca bodo moral; predložiti 'hišni posestniki davčnim upravam prijave dohodkov od zgradb zaradi odmere hišnega davka za prihodnje leto. Davčne uprave naglašajo v svojih pozivih, da bo za odmero hišnega davka za prihodnje leto mero-dajna ona najemnina, ki je dogovorjena ob času poziva. Iz tega sledi, da poznejše spremembe ne bodo več .merodiajtne za odmero davka. Ker se po vsej državi vodii akciia za znižanje najemnin in ker zahteva to tudi od dneva do dneva težji gospodarski položaj vseh slojev, bo močna organizacija najemnikov gotovo' v kratkem času dosegla. svoj glavni ollj; znižanje najemnin. Zaradii tega priporoča organizacija stanovanjskih najemnikov hišnim posestnikom, naj sami še pred potekom roka za prijave dobodikov znižajo najemnine, da ne bodo imeli škode, ko jih bodo razmere pjfealile k znižanju najemnin. * Otrok utonil v vodnjaku. Na Drganjlh seiih občine šmihel-Stopiče so bili v torek 11. t. m. otroci sami doma. Val odrasli so bili zaposleni v vinograidih s trgatvijo. Otroci so se igrali po vasi, pa tudi posedali ob odprtem vodnjaku. Mali deček posestnika Sušila je tudi zlezel na vodnjak ,in 'tam jedel svoj kos kruha. Nesreča je hotela, da se je premaKnil in izgubili ravnotežje ter padel v vodijak. Drugii otroci, ki so to videli, so se razbežali na vse strani šele po dveh urah so domači otroka. pogrešali i.n ga slednjič potegnili mrtvega iz vodnjaka. * Zasledovan nevaren tat. Orožniki na Gorenjskem že dalje časa zasledujejo izredno nevarnega vlomilca in tatu, brezposelnega delavca 21 letnega Ivana Dacarja, ki je prav zadnje dni dzvršiil več drznih tatvin. Nedavno se je potepal okrog Bre-zij, kjer je podaviil poseetnici Nešd Plem-ljev.i 8 kokoši vrednih 1.50 Di.n. Istočasno je ukradel branjevki Mariji Veluščkov-; veliko belo odejo, vredno 200 Din. »Izpred pošte v Radovljici je paT dni poprej« odpeljali Rudolfu Stroju 1000 Din vredno kolo, taikoj naslednji dan pa je odpeljal 1000 Din vredmo kolo iz veže radovljiškega sodišča. Dacar je bil že večkrat kaznovan. Je velike, suhe postave, podolgastega obraza ter mu manjkata na levi roki dva prsta. * V krčmo ne smeta po sklepu slovenj-graškega sreskega načelstva Franc Dvor-jah, hlapec lz Gornjega Dol.lča od 6. t. m. za dobo treh mesecev iin mizarski pomočnik Avgust. Sušeč iz Podgorja za dobo 18 mesecev od 12. t. m. * Aretacija lažnega advokata. V Zagrebu je biil aretiran lažni advotkart Alojz ReinhaTd. Pri njem so našli odvetniške formularje ter pečat mestne občSne zagrebške. U gotov illo se je, da je od številnih strank preoel predujme za opravljanje raznih intervencij v obrtnih zadevaih. * Slikar Kuhar poskusil izvršiti samomor. V Beogradu je skušal izvršiti samomor akademski slikar Josip Kuhar lz Zagreba. Prereza! si je žiJe na levici. Prepeljali so ga v bolnico. Ostal bo pr; življenju Na obupni korak se je odločni zaradi bede in brezposelnosti. * Zadruga hotelirjev, gostilničarjev, ka-varnarjev itd. v Ljubljani opozarja p. n. interesente, da se otvori v Gostiln!čarskem domu v Ljubljani, Privoz 11, kuharske ln servime tečaje s posebno pažnjo na stan gostilničarjev, njih hčera ln tudi poklicnih kuharic ali deklet, ki se žele v tem poklicu Izuriti. Dana Jim bo prilika, d« se pod nadzorstvom strokovnjakov izuče teoretično ln praktično. Učilo se bo teoretično in praktično kuhanje, servtira-nje, kalkulacija, knjigovodstvo ln dopisovanje, kletarstvo in higijena v gostilni-carskem obratu. V slučaju zadostnega od- Dolfy milo LavendeI, Buttermtlk, Idol, Chypre so najboljša za negovanje lica. 329 žira se otvorijo tudi večerni kuharski tečaj;. Vpisnina znaša 400 Din, hrana je obvezna in se bo računala po lastni ceni. Zunanjim gojenkam so preskrbljena tud:' stanovanja. Poučevalo se bo od m?.ieca novembra do konca aprila. Natančne informacije se dobe pri Zadrugi gosti -.ličarjev, hotelirjev, kavarnarjev itd. v LJns-Ijani. ♦ Obleke iti klobuke kemično čisti, barva, plisira In lika tovarna Jos. Reich. ♦ Svojim blagopokojn'm boste postavili nagroben spomenik, oglejte si zato trajno razstavo nagrobnikov najnovejših obli-k. dalje skice ln album izvršenih spomenikov pri znani najcenejši in najsolidnejši dobaviteljica spomenikov kamnoseško-kiparskii tvrdki FRAN KUNOVAR, pokopališče S-Križ, Ljubljana, telefon 27-87. ♦ Darujte podpornemu društvu slepih, LJubljana. Pod Trančo 2-IIL ♦ Vsaka dobro oblečena dama nosi steznik od A dele Besednik, Ljubljana, šelenburgova ulica 6. ♦ Ciril Metodova družba prosi svoje podružnice, da nabrano članarino za leto 1932 dopošdjejo vodstveni blagajni po položnici. KINO LJUBLJANSKI DVOR TeL 2730. Luciano Alberti ni v filmu senzacij in pustolovščin Tempo! Tempo! Ob 3., %5., 6., V28. in 9. Najnižje cene. ♦ Dobro kosilo je bilo običajno že pri vseh starih narodih in tako je ostalo do dandanes. Od nekdaj pa zaključuje dober obed tudi sadje. K dobremu obedu spada tudi črna kava, samo da kave vsak ne pa'eno se zaradi srca. če pa je črna kava izdelana iz sadnih sestavin, kakor VO-KA. kar označuje že ime, potem smo lahko zadovoljni, da smo združili ugodno s koristnim. Prednosti VO-KA kave lahko vidite iz današnjega oglasa, najboljše pa je seveda, če sam; okusite ta odlični domači proizvod. _ SRBSKA GODBA — pjevačke DANES OD 3. URE DALJE v hotelu TIVOLI — Vino Din 12,— liter. Planinska koča na Ljubniku je odprta dn oskrbovana vse leto. Pot je dobro markirana, tako da je dostop mogoč od vseh strani. Tura je zilaistl priporočljiva v jesenskih dneh zaradi izredno lepega raz-gleda. ♦ Podružnica SPD v Bohinju naznanja, da je koča pod Bogatinom zaprta. Kdor jo želi posetiti, naj se zelasi pri S- Hodniku, gostilničarju v Bohinju. ♦ Absolutno varno tovarniško podjetje išče posojilo 2,000.000 Din v totovini. Pla-išče posojilo 2,000.000 Din v gotovini. Plana oglasni odedelek >Juitra« pod značko >Vama naložba«. ♦ >Fr«nz-Josef« grenčies čisti želodec, črevesa in kri. itd. Površnike, obleke za gospode in otroke nudi najugodnejše J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova 12. Iz Ljubljane u_ Zahvala za udanostno brzojavko gostilničarjev, Predsednik Zveze gostilniča-r-skih zadrug g. Franc Kavčič je prejel včerao iz dvorske pisarne naslednje pismo: >Po nalogu pisarne Nj. Vel. kralja mi je prcijetna dolžnost izjavita Vam zahvalo za udanostno brzojavko, ki'ste jo poslali Nj. Vel kralju ob priliki slavnostne otvoritve Gostiilničarskega doma, kii se je vršila dne 6. t. im. v Ljubljani«. (Sledi podpis maršala dvora.). n_ Zanimivosti z živilskega trga. Oce Valentin Vodnik je včeraj spet z veTlKim zadovoljstvom gledal na živahni vrvež na živilskem trgu. Sadni oddelek je. bil natrpan z raznovrstnim sadjem, največ je bilo jabolk, do 200 košar in zabojev. Cene so stalne, najlepša jabolka so prišla s štajerske. Seveda je spet bilo ogromno gcb na trgu. Sezona za češplje ponehuje, bilo jih je le nekaj kg in so se prodajale po 4 do 7 Din za kg. Groadja je v izobilju. Na šentpetrskem nasipu je bilo do 80 vozov zelja ln krompirja Cene zefju so bile od 0.50 do 0.75 Din kg, Krompir so ponu-j-tfi po 0.60 do 0.90 Din. Cene zelenjave so se nekoliko dvigmile. Oddelek za panvt-nino je bil takisto dobro zailožen s perut- ino ln jajci. u— Danes zadnaj predstava krasnega al-pinskega vojne filma >P!anine v plamenih«. Dames ob 11. dopoldne bo predvajala ZKD zaidnčlikrat v Elitnem kinu Matici največji alplnski film >P1anlne v plamenih«. Film, tal naim predočuje borbo avstrijske vojsSke na zasneženih vrhovih Dolomitov in v Tirolah, flilm v katerem ču-jemo Jekleno pesem pušk in vidimo vse grozote vojne f url je, priporočamo vsakomur v ogled. o_ Damam »e priporoča kozmetični zavod Beethovnova ulica 4. Izdeluje prvovrstne pudre, creme in obrazno vodo. Ne pomišljaj, nič ne čakaj, urno k Slamičn korakaj! Tam za mal denar dobiš, da želodčku zadostiš« 11879 Danes ob 11. uri v Unionski dvorani simfonični koncert OPERNEGA ORKESTRA CENE ZNIŽANE. — VSTOPNICE OD 10. URE DALJE PRED DVORANO. 12475 Novost v Selenburgovi ulici nasproti kavarni Zvezdi DAMSKI PLAŠČI za gospode po meri, elegantni ln nizke cene. 11681 K. PUČNIK. u_ Primorski akademiki Vladimiru Gortanu. Klub jugoslovenskih primorskih akademikov bo imel jutri 17. t. m. ob 20. v Gledališki ulici št 8. (I nadstr. desno) redni člamsktf sestanek obvezen za vse člar ne. Po komemorativnem govoru o našem mučeniku Vladimiru Gortanu bo razpravljal ' tov. Medvedšček Marijan o sodelovanju primorskih akademikov z ostalimi akademskimi društvi. Vsi! n_ Tovarna za kvas na Glincah. Tovarna kvasa na Viču Rudolf Zolokar namerava zgradit; tovarno za kvas na Glimoah pni Ljubljani. O tem projektu je razpisan komisijski ogled na kraju samem na ponedeljek 24. t. m. ob 16. uri pni tovarni. Morebitne ugovore zoper nameravano napravo je do dneva obravnave vložiti pri kr. banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodje komisije u_ Generalna preizkušnja za prvi ljudski simfonični koncert v letošnji sezoni je pokarala. da nam bo nudili na današnjem koncertu pomnoženi operni orkester velik umetnišfai užitek. Spored je srečno izbran hi mora navdušiti vsakega poslušalca. Predvsem opozarjamo na nastop mladega celjsKega violinista Mirana Vi herja. čeprav zelo mlad, je cel junak. Mojstrsko Je obvladal obe točki, kateri igra na tem koncertu. Njegovemu učitelju, ravnatelju celjske Glasbene Matice g. Karlu Sanc-inu, moramo le čestitiri k lepemu vzgojnemu uspehu. Poleg tega igra orkester Mozartovo predigro k or>ari Figarova svatba, dialje Schubertovo ne-do. vršeno simfonijo v h - molu in pa Masse-netovo suito Scenes pitoresgues. Sedeži vseh vrst se dobe od 6. do 20 Din v Matični knjigarni. Gledališka uprava bo vzdržala ljudske simfonične koncerte le, če bo obisk zadovoljiv. Posebno vabimo našo mladino. Stojišča so po 4 Din Vstopnice so v prodaji danes dopoldne od 10. dalje pred koncertno dvorano. u —Dirjanje kolesarjev po prometnih ljubljanskih ulicah postaja vsekakor že pretirano, nevarno, ne samo za pasante, marveč tudi za kolesarje saone. V šelen-burgovi uM, zlasti pa na križišču se pešci komaj sproti ogibajo raznim vozalom. Ne mislimo seveda pri tem onih postaja-čev, ki se shajajo v gručah na imenovanih prostorih in maš6 ulico, marveč ljudii, ki hodijo po posiu ln odhajajo dalje po najrazličnejših opravkih. Zlasti pa se produ-cirajo kolesarji Po Aleksandrovi cesti, kjer dirjajo kamor za stavo. Pri tem se kaj malo ozirajo na pešce, kaj še, komaj na avtomobile, zato m čuda, da so tam nesreče in nezgode prav pogoste. Tudi včeraj okrog poldneva je podil po imenovani cesti v smeri proti pošti mlad kolesar, ki se je v naglici komaj ognji par drugim kolesarjem, zadel ob par pasantov, nato pa z največjo silo treščil v nasproti mu vozeči avtomobil. Bila je prava sreča, da se je pri karambolu pokvarilo samo fantovo ko- l0'u_ Ponesrečena kolesarka. Prodajalka Angela Ramovževa se je včeraj zjutraj peljala s kolesom z Ježice po Dunajski cesti v službo v Ljubljano. Pred Sv. Krištofom ji je pri vozil nasproti avtomobil, kateremu se Je srečno umaknila. Tik za avtomobilom pa je pridrajsal še drug kolesar, ki se mu je enako skušala umaknit, pri tem pa jli je zaradi ostrega zavoja spodrsnilo na mokri cesti in je padla po tleh Poškodovala si je nogo v stopalu tako hudo, da so jo mora« z reševalnim avtom prepeljati v bolnico." u_ Dolgi prsti povsod. Iz stanovanja Josipa Mencina na Dunajski cesti je odnesel popoldne neznan tat črn jopič m siv pulover v vrednosti 250 Din. V Levstikovi uliici sftanujočemu Hermanu Boletu je izmaknil nekdo rjav suknjič in enokrovno nikelj,nasto uro v skupni vrednosti 400 Din, V spalno sobo delavca Franceta Klinarja, Ludovilka čehovina, Vojteha Grebenška in Dimitrija Sajenka v Jernejev.! ulici v Šiški se je vtihotapil tat m jam odnesel 666 Din gotovine. V noči na petek sta vdrla skoz' steklena vrata v rafinerijo žlahtnih kovin v Itorskrt ulici, ki je last inž. Roberta Pavlina, dva nezna-na moška, kii ste b1 a pa pravočasno prepodena in sta zbezala bSvobode« v Ljubljani uprizori drevj ob 20. v dvorani Delavske zbornice reprizo ,taborno uspele burke satire >Dobni vojak švejk«. Vstopnice po 10, 8, 6. 4 Din v Delavski zborn.iau u_ Danes plesne vaje na Taboru. Začet-niški pouk že ob pol 20. Vabila! u_ Plesne vaje društva >Krke< se piv fmo v četrtek 20. t m. ob 8. zvečer pri Miikliču. Plesnih vao se lahko udeleži vsakdo (vsaka), čeprav ni član (članica) društva »Krka*. Prijave se sprejemajo pri predsedniku >Krke« Roetanu. Ga.eva ulica št. 9, ter v četrtek pri plesnih vajah. NAGROBNE SVETILKE JUIiI.1 KLEIN LJUBLJANA, VVolfova ulica štev. 4 NACE NAROBE, tapetnik, Ljubljana Gosposvetska cesta 16 (pri Levu) 225 Večerne toalete — damski modni atelje JOSIPINA IGLIC, Tavčarjeva ulica 3. Urbas Marija nasl., najfinejše kranjske klobase, Ljubljana, Komenskega 16. Tel. 286 > ZDRAVNICA Dr. E. Jenko Groyerjeva zopet redno ordlnira od 8. do 1. Miklošičeva IS, H. nadstr. i2480 £ u_ Najmodernejši brivski in damski salon v palači Grafike se priporoča. u_ Plesni zavod »Jenko«, Kazina — nedeljski popoldanski tečaj od 3. do 7. Posebni začetniški tečaj vsak ponedeljek in petek ob 20. >Nadaljevaljni« vsak torek. Informacije .in posebne ure dnevno. Študenti popufct. u_ Mlaniska podružnica 3>Soče« bo imela v torek ob 8. sestanek, posvečeu jj priljubljena instrumentarka č. sestra Fabijan a, želimo g. prtimariiju ves uspeh! a__Premestitev. S pošte v Rušah je bila premeščena na mariborsko pošto gdč. Anica Blaži nova. a— Učiteljski zborovanji. Učiteljski društvi za Maribor lovi in desni breg sta imeli včeraj rlopol njem razvila debata, med katero je predavatelj odgovarjal na razna vprašanja. a__Posestna sprememba. Pašn.išika zadruga Glažuta v Rušah je foiila likvidirana in prodana domačSnu g. Maoincu za 345.000 J>in. Znani ruški in rl u,strni j alec g. H in ko PogačniiK je kupni posestvo g. Ivama Pa-hemdka v Vuhredu za 1,200.000 Din. a__Razstava slik mojstra Riharda Jakopiča bo odprta le še danes dopoldne v pisarni Narodne odbrane v Grajski ulici 4/11. a__Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek 17. t. m. predava zdravniik g. dr. Fr. Toplak o spolnih zablodah mladine in sicer le za ž<=nsiki spol. Pristop je dovoljen le ženskam nad 14 letom starosti. — V petek 21. t. m. bo predaval univ. prof. g. dr. Lijudeviit H.aiiptman iz Zagreba o Slovencih na pragu kmetskih uporov in turških bojev. Vodja Zdravstvenega doma MED. UNTV. dr. Jos. Vrtovec se je vrnil in zopet redno ordinira MARIBOR, Tattenbachova št. 2 od 9.—-10. in od 2.—4. 12462 a__Včerajšnji mariborski živilski trg je bil pri krasnem vremenu izredno bogato založen. Pripeljanih je bilo 19 voz svinjskega mesa in slanine, 37 voz zeljnatih glav, krompirja iin čebule, 14 voz grozdja, jabolk, hrušk in sliv ter 3 vozovi suhe lesene robe. Cene so biile naslednje: par piščancev od 17 do 35 Din. komad kokoši 25 do 35 Din, raca 17 do 25 Din, gosi in purani 25 do 50 Din, krompir 0.50 do 1.50 Din za kg, salata glavica 1 do 2 Din, zelj-nate glave 0.50 do 3 Din komad, čebula 2 do 3.50 Din kg. česen 8 do 10 Din kg, hren 8 Din kg, kislo zelje 4 Dm kg. Sadije se je prodajalo: jabolka po 2—4 Din, hruške 3—5 Din, grozdje 3—5 Din. a__Zatvoritev ceste k poslopju glavnega kolodvora. Zaradi tlakovanja ostane zaprt od ponedeljka 17- t. m. dalje južni del dovozne ceste k glavnemu kolodvoru. Dovoz in odvoz naj se med tem časom vršita s severne strani. a— Nesreča s pištolo. Včeraj popoldne se je v Kamnici pri Mariboru zgodila nesreča s pištolo. Ponesreči se je obstrelil 261etni posestniški sin Karel Kranjc. Strel mu je razmesaril dlan leve roke. Z reševalnim avtomobilom so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico. a__Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Sirakova lekarna ^Prii angelu varimo na Aleksandrovi cesti. a__živinozdravnik šoštarič naznanja, da se je preselil v Vrazovo uilico <5. a— Rdeči križ na Pobrežju priredi danes ob 16. pri Renčeljnu »Knjižničarja«, veseloigro v 4 dejanjih. a— Zimskosportni odsek SPD Maribor ima svoj VI. redni občni zbor v torek 18. t. m. ob 20. v Lovski dvorani hotela Orel. Vsi smučarji so dobrodošli. e— Danes se prične plesna šola »Svobode« ob 20. v »Unionu«. Iz Ptufa j__V novj hiši kmečke posojilnice v Miklošičevi ulici se je nastanil v Ptuj premeščeni državni živinozdravnik g. >Inavec Rafael, ki je strankam v vseh veterinarskih zadevah vedno na razpolago. j— Vandalizeni na pokopališču. Vaščani v št. Janžu na Dravskem polju so opazili, da je nekdo v noči na 13. t. m. raz-metal na pokopališču več križev. Dogodek je razburil vse vaščane, ki so zadevo takoj prijavili orožnikom. Krave kradejo. Nedavno noč so tatovi odpeljali iz nezaklenjenega hleva posestnika Matije KoreDa v Lancovi vasi 500 kg- težko kravo pincgavske pasme. Gospodar je tatvino opazil šele zjutraj. Orožniki pridno zasledujejo tatove. Iz Višnje gore vg— Kljub točno določeni in dovoljeni brzini vozijo nekateri vozači motornih vozil s pretirano naglico med hišami. Da so pa nekateri v tem pogledu poleg vsega še tudi precej samovoljni, je tudi znano- V ponede-ljak 10. t. m. je ob 14. peljal s svojim avtom neki ljubljanski mesar svoje znance s sejma v Št- Vidu pri Stični proti Ljubljani. V sredini Višnje gore ie povozil našemu lav6ke-mu zakupniku g. Turku Josipu v smeri vožnje na levi cestni strani njegovo najboljšo, dresirano psico. Seveda bo lastnik uničene živali zahteval odškodnino, če ne pride preje do izravnave. Iz Hrastnika h— Prosvetni odsek sokolskega društva ponovij v nedeljo 16. t. m. ob 18. igro >Dve nevesti« ali >Mučaradni.kov Miha se ženi« v dvorani Sokolskega doma. h—- Sckolska tombola se bo vršila v nedeljo 23. t. m. Tablice se dobe po 3 Din Iz Trbovelf t— Nalezljive bolezni. Z ozirom na veliko število prebivalstva imamo letos razmeroma malo nalezljivih bolezni. Pojavilo se je pa par primerov davice in griže. Staršem moramo priporočati, da pazijo na vsako sumljivo obolenje svojih otrok ln jih takoj javijo zdravniku, ker bi bolezni lahko zavzele večji obseg, ako bi se jih zanemarilo. Iz Laškega 1— Poverjenik Vodnikove družbe g. višji sodni oficijal Ignac Koščak naproša vse Vodnikarje, da plačajo vsaj do 20. t. m. članarino (30 Din), ker je rok že potekel. 1— Osebna vest. Dne 13. t. m. se je poslovila iz Laškega gdč. Milena Pirtovškova in odšla v Mursko Soboto, kamor je bila imnenovana za otroško vrfcnarico. Z njo je zgubilo naše Sokolsko društvo vneto in agilno načelnico. Čestitamo Murskosdbotča-nom na pridobitvi. Odlični sestri želimo vso srečo na novem službenem mestu! Iz Slovenjgradca sg— Klabundov »Krog s kredo« je uprizoril dramski odsek Sokola kot svojo otvoritveno predstavo. Igralci so se vsi potrudili, da so podali svoje najboljše, v kolikor jim je razumevanje te precej težke snovi dopuščalo. Igra je bila za nas malo pretežka in ni našla publiko pravega razumevanja, kar je bil tudi vzrok, da je bil obisk slabejši. Na naš oder spadajo predvsem domače ljudske in veseloigre; pač ni zamer jati, če ee hoče publika v te.h težkih časilh malo pozabavati, a v prid bo to posebno blagajni domačega Sokola, ker se ie že ponovno pokazalo, kakšne igre vlečejo. Posebno na mestu bi bilo, da bi se bili tukaj na meji spomnili žalostne obletnice ko> roškega plebiscita, kar bi se bilo dalo doseči posebno z uprizoritvijo kakšnega domačega komada. Med odmori je eviral domači salonski orkester. Iz življenja na deželi VIČ. Naš sokolski oder je otvoril v nedeljo 9. t. m. z Meškovo dramatsko sliko »Na smrt obsojena« svojo 12. gledališka sezono. Predstava se je vršila v spomin žalostne obletnice koroškega plebiscita in je tudi ta namen prireditve pripomogel, da je bila dvorana zasedena do zadnjega kotička. Pred predstavo je imel br. Po-harc kratek nagovor, ki je opozoril na žalostno obletnico. Pri igri je nastopil ves dramski odsek in je igra v izvrstni režiji br. Drenovca najboljše izkazala vse vrline našega sokolskega odra. Poleg glavnih so bile tudi vse druge uloge podane z veliko izvežbanostjo in požrtvovalnostjo. Med odmori je igral radio-gramofon tn ker gledalci niso zapuščala dvorane, so se dejanja lahko vrstila brez vsakih zamud. Upamo in želimo, da bo dramski odsek v tej sezoni še večkrat tako vzorno nastopil. BLED. Zvočmi kiino na Bledu bo predvajal samo še da,nes ob običajnih urah nemški veletilm Ufe sStrel v zvočnem ateljeju«. DOL PRI HRASTNIKU. Komisnla za pregled kmetijskih pridelkov na razstavi, ki .so jo tvorili gg. Vardjam, Kafol, Gnus in Zupan, sami strokovnjaki, je imela ves dan dovolj dela z ocenitvijo velike množine razstavljenega blaga. O blagu kakor tudi o vsej prireditvi se je komisija naj-pohvaLnejše izrekla. Slovesna otvoritev razstave bo danes ob 8. dopoldne. KOČEVJE. Izredni občni zbor krajevne organizacije JRKD v Kočevju v svrho volitve novega odbora, se bo vršil v najkrajšem času. Opozarjajo se vsi člani in članice, da bodo smeli voliti le oni, ki so vpisani v imenik. Zato naj se vsakdo prepriča, če je vpisan, da se ev. lahko še naknadno vpiše. Vpogled imenika in naknadni vpisi se morejo vršiti še dne 14., 15.. 16.. 17. in 18. t. m. vsak dan popoldne od 15. do 16. ure v občinski pisarni pri po-' oblaščencu predsedstva banovinske organizacije JRKD g. dr. češarku Francetu, sodniku v Kočevju. Kdor ne bo do 18. t. m. vpisan v ta imenik, ne bo imel volilne pravice. žrebanje drž. razr. loterije V I. razredu so bili dne 11. in 12. t. m. izžrebani sledeči dobitki: Din 3.000 št. 84.500. Din 5.000 št. 73.336. Din 400 št. 4.412, 4.445, 4.466, 4.478, 5.907, 5.937, 5.966, 10.894, 22.793, 23.481, 23.495, 45.718, 45.744, 45.758, 45.761, 58.301, 62.223, 62.259, 62.265, 62.290, 65.320, 65.337, 65.398, 73.340, 73.347, 73.355, 73.389, 84.429, 88.209, 88.219. Srečke, izžrebane za male dobitke, zamenjamo za neizžrebane, da omogočimo nadaljevati igranje na visoke dobitke. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c< 19 {RADEČE. Ker se ta mesec zafldljuči pobiranje članarine za Vodnikovo družibo, prosimo vse stare in zavedme Slane, da članarino čim prej obnovijo in s tem olajšajo delo poverjeniku. Tudi je še čas za vpisovanje novih članov. ŠENČUR. Dne 23. oktobra ob 3. popoldne bo v Šenčurju velik manifestacijski shod, na katerem bodo poročali ministri, senatorji in poslanci, kakor tudi več drugih govornikov o političnem, gospodarskem in socijalnem položaju. Shod se bo vršil na sokolskem letnem telovadišču, v primeru slabega vremena pa na Potovih podeh. Ker je ravno v Šenčurju borba z nasprotniki najhujša in da se pokaže, da je bil letošnji 22. maj delo huj-skačev, pojdimo na shod vsi brez razlike strankarske pripadnosti, da se medsebojno sporazumemo ter da pokažemo zapeljancem, kjn je resnica in pravica. — Odbor JRKD- SV. JURIJ OB JUŽNI ZELBZEiNCI. V šolski telovadnici se bo vršil danes ob pol 3. popoldne važen shod, na katerem bosta poročala o važnih gospodarskih in političnih vprašanjih minister g. Pucelj in narodni poslanec g. Prekoršek. — V okrilju Sokolskega društva se je ustanovil šahovski odsek, kii šteje že 30 članov Ln je odigral že tri simultanke. — Na banovinski kmetijski šoli se je pričelo novo šolsko leto z 22 učenci napram 35 v lanskem šolskem letu. Tudii obrtno nadaljevalna šola je že pričela s poukom in šteje 52 učencev. — —a Sedanje razmere se je pri nas precej gradilo in je kraj pridobil več lepih stavb. — Naši gasilci, ki so morali letos večkrat stopiti v akcijo, so se zadnjič udejstvo-vali, ko je gorelo gospodarsko poslopje g Samobirja, trgovca pri Sv. Jakobu. Ob tej priliki se je spet pokazala nujna potreba, naj se premesti vsaj del gasilskega orodja \x gornjega trga v dolino, ker je dolga strma pot do na hribu stoječega gasilnega doma zelo zamudna in v primeru kakega večjega požara tudi prav lahko usode-polna. Nagrade fotoamaterjem Najprej posrečen in lep izlet, potem pa še nagrade — to je imenitna reč. Za dandanašnje čase še prav posebno. Kratko: ob priliki nedavnega velikega izleta fotoama-terjev v Dolino gradov pri Novem mestu je ljubljanska drogerija Gregprič razpisala natečaj za najlepše posnetke z izleta. Pridno in srečno se je knipsalo, da je zadnji čas, ko se je bližala ura odločitve, nastopila skoro majhna zadrega, kako ustreči vsem, ki so priznamja vredni. In teh je bilo mnogo. Pa so potem še enkrat vse natanko pregledali im razdelili takole: Prvo nagrado dobi akad. slikar France Škodlar v obliki krasne srebrne cigaretne doze, ki jo je darovala firma Perutz. Drugo nagrado, zlato verižico, ki jo je daroval predsednik »Krke« g. Rostam, si je priboril novinar Hafner. Dragoceno kravatno iglo, dar lastnika drogerije g. Gregoriča, je dobil g. davčni nadupravitelj Koritnik. Razdelijo se še štiri nagrade v fotografskem materijalu iin te dobijo gg. Milan iLombar, Rado Virjant, Erna Teršanova ln nadupravitelj Stane Ribnikar, vsi v Ljubil jani. Uspeh natečaja je bil po odzivu kakor tudi po lepoti vposlanih slik zelo zadovoljiv. Podeželski gostilničarji za svoje pravice Ltija, v oktobru. Odkar načeljuje naši združbi gostilničarjev vdbor ma čelu s predsednikom g. Vojkom Šribarjem in g. Pleničarjem Frančiškom, ki je vzorno delaven tajnik in blagajnik, je življenje v tej strokovni organizaciji posebno živahno. Nedavno nedeljo so se spet zbrali člani iz vsega okoliša k izrednemu občnemu zboru v restavraciji na Pošti. Razmotrivali so o novih pravilih, ki so stavljena ma podlagi movega obrtnega zakona. Prav poljubno jih je obrazložil zvezni tajnik g. Ante Petelin iz Maribora. Raz-motrivanje pravil je trajalo nad eno uro. Zatem so se vršile nadomestne volitve. Upravni odbor je ostal nespremenjen, v častno razsodišče je bil imenovan g. Robavs iz Šmartna pri Litiji, nadzorni odbor pa tvorijo gospodje: Limdner Tone iz Litije. Mrva iz Vač in Lovše iz Ribč. Za imkorpo-racijo novih gostiln se je določil znesek 1000 Dim, za dediče pa le 100 Din. Razmo-trivalo se je tudi o fuziji mariborsike tn ljubljanske gostilničarske zveze. Naši so doslej včlanjeni v ljubljanski Zvezi, občni zbor pa je strogo zahteval izvršitev fuziie do 31. decembra, sicer bodo šli pod Ma- | ribor. Iz vrst članstva je bilo stavljenih več zanimivih predlogov. Popularni g. Framcelj Pogačnik iz Zavrstmika je mavedel pretečo poplavo raznih društvenih veselic. Stotera društva, ki so posejana tudi po deželi, se z veselicami ne morejo več zvrstiti niti ob nedeljah. Še med tednom se vrše zabavne prireditve. Gostilničarji morajo darovati pijačo, dobitke, sami morajo na veselico ... njihove gostilne pa so prazne. Gostje zapravljajo denar na veselicah, če pa le pridejo v gostilno, gre zapitek — na kredo! ... Soglasno se je sklenilo, da bodo pozvali dblastvo, maj omeji število veselic ter maj ,poviša veselično takso. Članstvo je ugotovilo potrebo novečamja stanovske zavesti im čim bolj pogostega sestajanja. Vsak člam, ki bo izostal v bodoče neupravičeno, bo plačal 100 Dim kazni. Zelo vai-na točka dnevnega reda je bilo tudi razpravljanje o trošarinski taksi. Referat o tem vprašanju je obljubil poslanec litijskega sreza g. Milan Mravlje, ki pa je bil ob istem času zaposlen ma političnih shodih v višnjegorskem okraju. Kakor zmamo je bil v -narodni skupščini g. Mravlje eden najbolj vnetih nasprotnikov sedanjega troša-rinstkega zakona im je tudi glasoval proti sprejetju. Poslal pa jc zbor o vale em pismeno poročilo. Obljubil je, da bo deloval na jesenskem zasedanju za spremembo določb o trošarini. S plačevanjem pavšalne trošarimsike takse so precej prizadeti zlasti naši gostilničarju Novi zakon dovoljr^ krošnjarjenje vinogradnikov, ki jih je pri mas precej; saj imamo vinograde v Moravski gori, pri Sv. Križu, Sv. Večerji, Višnjevem grmu, od koder prinašajo k nam vina, oglašajo pa »e tudi vinogradniki iz Bizeljskega, a nekateri tihotapijo vino prav iz vseh vinorodnih \ rajev. Novi trošarinski zakon je zadel kaUKtrofalno tudi vse občine našega sreza. Mnogim je bila trošarima domala edini ali vsaj glavni dohodek V tem letu pa so padli dohodki občin zaradi predpisov novega trošarimskega zakona za 70%. Vzporedno z gostilničarji se bore za revizijo trošarinskega zakona tudi naši občinski predstavniki. Tajnik g. Pieničar je po- dal nato še pregledno poročilo odbora. Predsednik g. Vojko Šribar je ob splošnem priznanju članstva zaključil izvrstno uspelo zborovanje. Predavanja na tehnični fakuiteti Institut za uporabno matematiko: Dr. Zupančič Rihard (red. Tinof.): Infimitezi> malmi račun. Dr. Plemelj Josip (red. prof.): Imfimitezimalni račun. Inž. Grudinski Teodor (redni prof.): Teoretična mehanika in grafostatika, kinematika sistema, diferencialne enačbe. Žab k ar Albin (hon. pred.): Splošna matematika. Inž. Fakin Milan (docent): Opisna geometrija, enciklopedija tehnične mehanike za kemike. Institut za fiziko: dr. Sirk Hugo (kontr. red. prof.): Eksperimentalna fizika, praktične fizikalne vaje. Institut za mineralogijo, petrografijo, geologijo in nauk o slojiščih: Dr. Hinter-lechner Karel (red. prof.): Nauk o slojiščih, obča geologija, geologija premogov in sorodnih snovi. Inž. Nikitin Vasilij (kontr. red. prof.): Kristalografija, petro-grafija za rudarje, petrografija za gradbenike in arhitekte, metode mineraloškega in petrografijskega laboratornega preiska-\ an ja. Institut za kemijo: dr. Samec Maks (red. prof.): Eksperimentalna kemija, enciklopedija tehnične kemije, vaje iz analitske kemije, navodila k znanstvenemu delu. Dr. Rebek Marij (izred. prof.): Kvalitativna analiza, organska kemija cikličnih spojin, organska barvila, vaje v organskem laboratoriju, navodila k znanstvenemu delu. Dr. Jenčič Salvislav (izred. prof.): Or ganska kemijska tehnologija, kemijska tehnologija živil, vaje v organsko tehnološkem laboratoriju, preiskava živil (vaje). Dr. inž. i\avčič Janko (docent): Anorganska tehnologija, fizikokemične merilne metode, navodila k znanstvenemu delu v laboratoriju za splošno im uporabno kemijo. Dr. Kansky (red. prof. med. fak.): Kemija živil in poživil I. in II. del. Dr. inž. Guzelj Ladislav (docent): Kvantitativna analiza, tehnična analiza plinov, analitična kemija za rudarje. Institut za rudarska mer jem ja im geofi-zična raziskovanja: Lnž. FroSf Dimitrij (red. prof.): Rudarsko merjenje, jamomer-sko risanje, geofizične metode, iskanja stojišč. Institut za geodezijo: Imž. černjač Josip (hon. pred.): Višja geodezija, geodetsko risanje. Imž. Novak Leo (hon. pred.): Nižja geodezija, fotogrametrija, fotografija. Viš. fin. tajmik Gspan Alfonz (hon. pred.): Tehnika katastra, katastralni ope-rati in evidenca. Institut za tehnično mehaniko in zavod za preiskavo materijala: Dr. imž. Krat Alojz (red. prof.): Nauk o trdnosti, preiskava materijala. Institut za elektrotehniko: Dr. inž. Vidmar Milan (red. prof.): Osnovni nauki elektrotehnike, transformatorji in stroji za enakomerni tok. Inž. Osana Marij (izred. prof.): Žična in brezžična telegrafija in telefonija, specialna elektrotehnika za rudarje, enciklopedija elektrotehnike. Inž. Horvat Juro (izred. prof.): Razdelitev ln potrošnja električne energije, prenos električne energije, proizvodnja in transformacije električne energije. Inž. Koželj Venceslav (docent): Splošne električne meritve, meritve na električnih strojih, seminar osnovnih naukov elektrotehnike. Institut za strojništvo: Imž. Lobe Feliks ''izredni prof.): pogonski stroji in termo-dimamika. Imž. Strojnik Romeo (docent): Strojno risanje, strojni elementi, strojni elementi za kemike, dvigala. Inž. Premelč Stame (hom. pred.): Mehamska tehnologija I. in II. del, enciklopedija strojeslovja. Institut za ojačemi beton in stavbno mehaniko: Dr. inž. Kasal Miroslav (izred. prof.): Stavbna mehanika, ojačeni beton. Institut za visoke gradnje: Inž. Foerster Ja-oslav (red. prof.): Visoke gradnje, I. in II. del, industrijske zgradbe. Inž. Globoč-nik Stojam (hon. pred.): Gradbeni elementu Institut za ceste in železnice: Inž. Hro-vat Alojaij (red. prof.): Ceste, železnice, spodnji ustroj im zgornji ustroj. Inž. Dimnik Stanko (hon. pred.): Enciklopedija in-ženjerskih ved. Imž. Kavčič Rudolf (hon. pred.): Predori im kolodvori. Dr. inž. Na-gode Črtomir (priv. docent): Novi železniška projekti v naši državi, določitev zgornjega ustroja cest z ozirom na terenske in ekonomske prilike, moderne cestme zgradbe s posebnim ozirom na mašo državo. Institut za mostne zgradbe: Dr. inž. Kral Alojz (red. prof.): železni mostovi. Dr. inž. Kasal Miroslav (izred. prof.): Leseni in zidani mostovi Institut za vodne zgradbe: Imž. Žnidar-šič Ciril (izred. prof). Vodne zgradbe II. in III. del. Institut za arSiitektiuro: A>rh. Plečnik Josip (red. prof.): Arhitektmo risanje in kompozicija. Imž. arh. Vurnik Tvan Čred. prof.): O razvoju arhitektonskih oblik, o zgradbah, arhitektmo risanje in kompozicija, vaje o gradnji mest. Akad. slikar Sternen Matej: Prostoročno (figuralno) risanje in akvareli ran je. Akad. kipar Zajec Ivan: Modeliranje. Institut za rudarstvo: Inž. Kopvlo\' Ale-ksej (red. prof.): Rudarsko strojeslovje. Imž. Pehani Igo (izred. prof.): dobivanje nafte in soli, splošno tehnično rudarstvo, rudarsko pravo in rudarsk' policijski predpisi, izbrana poglavja iz tehničnega rudarstva z vajami. Imsititut za separiramje im bmketiramje rud im premoga in rudarstvo II.: Imž. Go-stiša Viktor (red. prof.): Rudarstvo II., separiranje rud im premoga ter briketi-ramje Pravni predmeti im drugo: Dr. Gosar Andrej (izred. prof.): Osnovni gospodarski nauki, osnovni nauki državoznanstva, upravnega prava in finančnih ved, zakonik in naredbe za geodete. Dr. Rus Mavri-cij (bon. pred.): Prva pomoč pri nezgodah. Heliodont je najpopolnejša pasta za zobe. Napravi zobe snežno bele in osvežuje usta. — Cena Din 5.— za tubo. 351 Ignacij Florjančič Ljubljana, 14. oktobra. Ravnatelj delniške pivovarne Union v Ljubljani g. Ignacij F 1 o r j a m č i č praznuje lep jubilej. Poteklo je 40 let, odkar je vstopil v službo tega podjetja, za katerega iprospeh in napredek je žrtvoval vse svoje zmožnosti. Vrli jubilant, ki je navzlic svojim visokim letom — redil se je 1864 v Planini pri Logatcu — še vedno izredno čil. Je pač pravi Notranjec, ki ga tudi leta ne uklonijo. Šolal se je v Kranju in Ljubljani, pozneje pa je nekaj let služboval pri tvrdki Lassnik na Marijinem trgu in pri tvrdki Holzer na Dunajski cesti. 15. oktobra 1S92 je vstopil kot uradnik v tedanjo Koslerjevo pivovarno, kjer je kmalu dosegel višjo uradniško stopnjo in je zaradi pridnosti napredoval še daije, dosegel leta 1920 mesto podravnatelja, nakar je bil leta 1924 imenovan za direktorja tega velikega podjetja. Navzlic velikim opravkom v podjetju samem je našel jubilant tudi časa za društveno in strokovno udejstvovanje. Je član sveta Zbornice za TOI, član Zveze indu-strijcev, upravni svetnik in vodja pivovarne Laško, ki juridično še vedno obstoja, a je tudi član mnogih naprednih društev. Od nekdaj že je član Ljubljanskega Sokola, pevsko društvo »Slavec« pa ga je zaradi zaslug izvolilo za svojega častnega člana. Vrli jubilant je bil vedno napreden moč ter je kot tak vzgojil tudi svoje otroke, ki S" danes že vsi v uglednih življenjskih pozicijah. Bil je vedno naročnik naprednih listov. K njegovemu jubileju se pridružujemo s čestitkami tudi mi ter mu želim * še mnogo, mnogo mirnih let, ki jih bo v bodoče užival v zasluženem pekoju. jutri KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI Danes ob 15.30, 18. in 2C.30 ob 18. in 20. uri Robert Stoizova opereta ROP MONE LISE 12365 Repertoarji Drama Začetek ob 20-Nedelja, 16.: Celjski grofje. Izven. Znižan« cene. Ponedeljek, li-: Strast pod bresti. Red A Opera Začetek ob 20. Nedelja, 16.: ob 11. uri ljudski simfonični koncert v veliki dvorani hotela Union. Solist: Viher Miran, dirigent: Neffat. Izven; ob 20-: Viktorija in njen bazar. Izven. Znižane cene. ponedeljek, 17.: zaprto. Iz drame. Kreftovi »Celjski grofje t so v vsakem pogledu zanimiva predstava. Zgodovino in dogodke Celjanov obravnava avtor popolnoma z drugega stališča, kakor ostali avtorji iz zgodovine celjskih grofov. Priporočamo obisk drame drevi. Znižane cene. Iz opere. »Viktorija in njen huzar«, poleg »Grofice Marice« najbolj uspela opereta na našem odru, ki po vsebini in melodijah izredno ugaja- Krog njenih poslušalcev ie zelo velik, upamo, da bo tudi predstava drevi imela polno zadovoljivih poslušalcev. V glavnih vlogah Boličeva, Ribičeva, Španova ter Gostič, Zupan, Janko in Peček. Dirigira dr. Švara, režijo vodi Zupan. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Nedelja. 16.: Trije vaški svetniki-Ponedeljek, 17.: zaprto-Torek, 18.: Dve nevesti. Red C. Prvi nastop komika Josipa Daneša, ki se je povrnil v gledališče, bo drevi v vlogi La-hajnarjevega Jakca v nad vse zabavni kmečki veseloigri »Trije vaški svetniki«, ki jo je igral že v Ljubljani z velikim uspehom- Kot učitelj Štempihar nastopi g. Nakrst. ostala zasedba lanska. Cene od 2 do 25 Din. Leharjeva opereta »Friderika-, najboljše in najlepše delo omenjeneaa slavnega skladatelja, z izredno melodično muziko, ki ne zaostaja prav nič za znano s-Zemljo smehljaja, se bo uprizorila prvič na slovenskem odru za otvoritev letošnje mariborske glasbene sezone prihodnji teden. Otvoritev dramske šole. Pod vodstvom glavnega režiserja J. Koviča se zopet otvori dramska šola. Vsi, ki se zanimajo za gledališko umetnost, naj se javijo 1. novembra ob 10. dopoldne v mali kazinski dvorani v gledališču. Po vpisovanju bo takoj splošno predavanje o gledališču. Informacije daje J. Kovic. Gregorčičeva 26 od 13,—15. ali pismeno z dopisnico. BLAIROVE KUPON kupimo proti takojšnji gotovini M. JANKOLE, komanditna družba, Ljubljana. 12473 Šelenburgova 611. — Telefon 3052 ŠPORT Drugi dan balkanskih iger v Atenah Atene, 12. oktobra. Drugi dam balkanskih iger, ki je imeJ na programu mete kladiva in diska, je končal v dvojnem oziru za naše barve v znamenju uspeha. Predvsem moramo podčrtati krasmo zmago našega odličnega Goica v metu kladiva, ki je z rezultatom 46.865 postavil nov balkanski rekord, in dejstvo, da »mo krepko zavzeli drugo mesto z 32 točkami: sledi nam Rumunija s 25 točkami. jl vidnim zadovoljstvom moramo omeniti tudi nadvse častni drugi mesti: našega Zupana v metu kladiva in Beograjčana Kleuta v metu diska. Čeprav niso vsi trije dosegli svoje običajne forme, kri je brez dvoma bila ovirana zaradi spremembe načina življenja im velike vročine, ki vlada v Atenah (tudi tekmovalci ostalih narodnosti so v formi popustili), so z jekleno voljo in energijo zasedli nadvse častna mesta m prinesli naši ekipi toliko število točk, da smo sedaj na drugem mestu v sigurnem vodstvu pred Romunijo. Odsotnost dr. Narančiča oziroma Manojloviča nas je stala v najslabšem slučaju dragoceno tretje mesto t. j. tri točke, ki jih bomo brez dvoma v končni klasifikacija zelo pogrešali. Rezultati so naslednji: Met kladiva: 1. Grič (Jugoslavija) 46.865 rn nosi balkanski rekord (prejšnji Goioev balkanski rekord 46.34 m), 2. Zupam (Jugoslavija) 38.94 m, 3. Bodea (Rumunija) 38.78 m, 4. Petropulos (Grčija) 37.81 m, 5 Katsaf aropulos (Grčija) 33.64 m. Goič je dosegel z minimalnim prestopom 49 -m. Zmagovalec pred dvema letoma in drugoplasirani minulega leta, Rumun Bodea!* se je letcs moral uklonili našemu na novo p robu j en emu atletu Zupanu. Bodea je znatno zaostal za svojim lanskim rezultatom (41.55 m), dočim se je v Grku Pe-troipulosu pojavil za Grke metalec dobre kakovosti, ki je že letos beležil rezultat 39 16 m. Točke: Jugoslavija 9, Rumunija in Grčija po 3. Stanje točk in placement: 1. Grčija 41 točk. 2. Jugoslavija 28. 3. Rumunija 23 4. Turčija 9, 5. Bolgarija 4 točke. Svoboda : Železničar Danes ob 15.15 se srečata na igrišču Marije drugoplaskani mariborski in tretj ©plasirani Ljubljanski klub v borbi za točke, katero bo hotel vsak odločita v svojo korist. Železnic a njsi so znani kot žilavo moštvo, ki je v opetovanih tekmah z vodilnimi graškimi klubi izredno napredovalo ter ie danes trd oreh za vodilne naše klube. Svoboda je tudd že v lanskem tekmo va-tuj-u dokazala, da bo moral z ntjo računati Vsak protivnitk in tudi sedaj je že prekrižala račune Primorju, kateremu je odvzela eno točko. Oba kluba nastopita v najmočnejših postavah ter tipamo, da bo igra .potekla v iair mejah, dasi v hitrem in ostrem tempn, tako da bo športno občin-'stvo prišlo na svoj račun. Jamstvo za fair igro nam daje tudi &s. g. Deržaij, ki bo znal držati igro v svojih rokah. Predtekmo pa igra domžalski Disk s Sparto ob 13.45. — Obe igri se vršita ob vsakem vremenu na igrišču Mirile. Met diska: 1. Lilas (Grčija) 42.08 m (novi grški rekord), 2. Kleut (Jugoslavija) 40.48 m, 3. Gaučev (Bolgarija) 38-59 m, 4. Havaletz (Rumumija) 37.795 m, 5. Dalianis (Grčija) 37.48 m. Zmagovalec Lilas, ki je lani zasedel tretje mesto z rezultatom 38.30 m, je letos izredno napredoval. Ze pri prvenstvu Grčije je zmagal z rezultatom 40.39 m. Pri izbirnem mitingu pa je ta rezultat prekosil z novim rekordom 41.71 m. Tehnično je zelo dober. Disk po odmetu ne gre previsoko, toda z veliko hitrostjo. Lansiki zmagovalec balkanskih iger, Rumom Havaletz, se je letos moral zadovoljiti s četrtim mestom in s slabimi rezultatom, kajti letos je beležil svoj najdaljši met 22.48 m. Nastop dT. Narančiča, ki se še ni vrnil iz Amerike, oziroma Ma-nojloviča. k; je v zadnjem trenutku odpovedal »deležbo, in ki stalmo meče preko 40 m, nas je stal v najslabšem slučaju tretje mesto in s tem dragocene tri toSke. Tj-ki v tej Oisciplini niso nastopni radi pomanjkanja dobrih metalcev. Točke: Grčija 6. Jugoslavija 4, Bolgarija 3, Romunija 2 Starce točk im placement: 1. Grčija 47 točk, 2. Jugoslavija 32. 3. Rumunija 25, 4 Turčija 9, 5. Bolgarija 7 točk. Jugosla^sija beleži v metu kladiva napredek "za eno točko, ravnotako Grči,«, dočim je Rumunija nazadovala za ene točko; v metu diska smo ohranili svojo pozic ji, Grčija beieži porast za eno točko Gr^.ja pa se je letos prvič v zgodovini balkanskih iger plasirala v metu diska, dočim je Rumumija nazadovala za tri točke. Po tekmovanjih prvega in drugega dne (teki 100 m, 800 m, 10 km, 4X400 m, meti diska, krogle in kladiva ter skok v višino z zaletom) je razmerje doseženih točit v 1. 1931. im L 1932. naslednje: 1. Grčija: 1. 1931. 41 točk, 1. 1933. 47 točk, napredek za 6 točk; 2. Jugoslavija: 1. 1931. 38 1 1932. 32 točk; nazadovanje za 6 točk; 3.'Rumunija: 1. 1931. 26 točk, 1. 1932. 25 točk nazadovanje za 1 točko; 4. Turčija: 1 1931 8 točk, 1. 1932. 9 točk, napredek za 1 točko; 5. Bolgarija: L 1931. 7 toSk, L 1932. 7 točk, isto stanje. dveh usspetih prvenstvenih tekmah se Amater resno pripravlja za nadaljmo borbo. Zato je povabil za nedeljo prvaka LNP SK Mirijo iz Ljubljane. Tekma obeta biti zanimiva, ker je Ilirija sedaj v odlični formi, kar nam priča tudi zadnji rezultat Ilirija : Maribor. ASK Primorje (nogometna sekcija). Igralci Baum I. in II., Usek, Pišek I., Slamič, Zemljak, Hasl. Trček, Caleari, Golob, Petelin morajo biti točno ob 13-30 v garderobi zaradi trening-tekme s Slovanom. Ob 15. morajo biti v garderobi: Mika, Svetič, Jug I. in IL, Šinkovic, Sočan. Pišek IU Lute, Joža, Vr-hovnik. Uršič- Igra se proti Hermesu. Rezerva za obe tekmi: Trajkovic, Bizjak, Sve-tic III., Strnad, Petrič morajo biti na igrišču ob 13.15. Opozarjamo vse navedene, da se igra ob vsakem vremenu in da morajo vsi brez izjeme biti pravočasno na igrišču- TSK Slovan. Danes ob 14. naj bodo na igrišču Primorja: Lipovšek I, Marchiotti I, Galle, Poljšak, Uhan, Dušan, Lumbar, iZevnik, Rudi, Thuma, Sluga 3ogel, Sorn in Grm. IgTamo ob 15. s Primorjem. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Dames ob 15.30 trening tekma s ASK Primorjem. Sledeči igralci naj pridejo ob 14. na igrišče Primorja: Burja, Poženel, Zore, Prešem, Pleš, Sernec, Klančmik Glovič, Kretič Žiivko Barduckv, Kos, Skrajner, Pikič Mokorel. Tekma se vrši ob vsakem vremenu. SK Reka. Danes naj bodo točno ob 13.30 na glavnem kolodvoru: Pikič, Debevc, Venturimi, Kode, Drage, Dame, Eržen, Češnik, Broni, Ane, Piko, Jereb. Igra se v Domžalah, tekma je prvenstvena. NSK Šparta. Danes ob 14.25 na igrišču SK Ilirije prvenstvena tekma s SK Disk, Domžale. Moštvo naj se javi v tile postavi: Wolfart, Krašovec, Humar. Rado, Dolinar, Vinko, Čemažar, Jenko, Zupane, Vrhove I. in II., Novak. Ban. Klančar in Vlaj. Igra se predtekma SK Železničar (Maribor) : SK Svoboda. MK Ilirija razpisuje za nedeljo 23. t. m. »Lov na lisico« za motocikle solo, s prikolico rn avtomobile. Proga: Medvode, Preska. Sora, Suha, Dorfarji, Stražišče, Ga-stej, Breg, Praše, Podreče, Medvode. Začetek lova ob 12. pri restavraciji »Jesih« v Medvodah, istotam cilj in razglasitev rezultata ob 16. Prijave se zaključijo v četrtek 20. t. m. V slučaju nezadostnih prijav se prireditev preloži. Točni razpis, pravilnik in načrt proge je na razpolago pri tajništvu kluba. Zbor plavalnih sodniko?. sekcija Ljubljana. (Službeno.) Redna letna glavna skupščina ljubljanske sekcije zbora plavalnih sodnikov bo v soboto. 22. t m. ob 18. v posebni sobi restavracije Emona. Dnevni red: poročilo tajnika, poročilo nadzornega odbora, absolutorij, volitve novega upravnega in nadzornega odbora za dobo enega leta ter samostojni predlogi uprave in članov. Medklubske kolesarske dirke priredi 2SK Hermes v nedeljo 23. t m. ob 13.30 na lastnem dirkališču z naslednjim sporedom: Dirka se prične s pozdravnim krogom vseh sodelujočih dirkačev. — Hitrostna vožnja 1 km, s posameznim startom CU 2. in 3. diplome). — Glavna dirka za prvenstvo dravske banovine, predteki po 6 krogov. Od vsake skupine se klasificira po 3 dirkače za pokufinale. — Juniorska dirka, prediteki po 6 krogov; od vsake skupine se klasificirajo po 4 dirka® za finale. — Po-lu-finale glavne dirke, 3 krogi. Potrije dirkači od vsake skupine pridejo v finale za 1„ 2. in 3. mesto. — Finale juniorjev, 5 krogov. 1. in 2. mesto darili, 3., 4 in 5. kolajne. — Finale glavne dirke, 2 kroga. Posamezna vožnja obeh prvih, obeh drugih in obeh tretjih s polutinala za konično klasifikacijo. 1. pokal, 2. in 3. darilo, 4. in 5. kolajne. — Zasledovalna dirka za prvenstvo klubov. Vsak klub postavi na start 4, najmanj 3 dirkače. Vsi trije morajo prispeti skupno na cilj. Proga 15 krogov. — Dirka v parih, 15 krogov. Izbira parov poljubna. 1. in 2. tiar darili, 3. in 4. par kolajni. — Močeval-tia dirka. Število krogov se ravna po številu dirkačev v tej točiki. Štirje, kii so vzdržali do konca, se klasificiralo v zadnjem krogu. 1. in 2. darili. 3. in 4. kolajni. — Prvenstvo kluba »Hermesa«. 10 krogov. Startajo samo člani kluba. 1. in 2. ter 3. darila, 3. in 4. kolaimti. Vpisnina za posamezno točko je 5 Din, za vse 15 Din. Jamstvo za število je 10 dinarjev, ki se vrnejo po oddaji iste. Prijave dirkačev se sprejemajo najkasneje do 20. t. m. poznejiše pa proti dvojni prijavnim na naslov 2SK Hermesa, Ljubljana Vil. Prireditveni odbor si pridržuje pravico sprememfbe razpisa, kakor tudi prenosa dirk na poznejši čas. Razdelitev nagrad se bo vršila na družabni prireditvi Kolesarskega društva »Sava«, ki se bo vr-5iia v kratkem. _ Službene objave LNP (Nadaljevanje iz seje p. o. dne 12. oktobra 1932.) Verificirajo 9e s pravom nastopa 15. tega meseca za Ilirijo. Ljubljana. Dernik Anton; s pravom nastopa 22. t. m. za Železničarja, Maribor, Forray Rudolf; za Hermesa, Martinšek Anton. Brodnik Milan; za Korotan Ljubljana. Borštnar Milan. Brdovnik Lado, Pavšek Albert. Trček Ciril; za Disk, Domžale. RechbergeT Vili; za Bratstvo, Jesenice. Osterman Franjo. Ambrožič Stanko. Zavrne se verifikacija igralca Bojnrcki Karla za Železničarji. Maribor, ker ni predložena pravilna prijavnica, in igralca Gtos» majerja Antona za Bratstvo, Jesenice ker niso priložene slike. Popravlja se verifikacija igralcev za SK Laško, ki se ima pravilno glasiti Horjak Lojze in Horjafc Anton, mesto objavljeno Kozjak Lojze m Gospodarstvo Kozjak Anton. Iz seznama verificiranih igralcev se črtajo Petrič Vinko in Anžič Franc, oba Korotan, Ljubljena; Martinak Silvio. Makovec Aleksander, Zdravkovic Svetislav, Miloševič Gjorgje in Kozjak Ljudevit, vsi Čakovečki SK; Paplcr Josip, Ozebek Karel, Erman Josip. Notar Franc. Tavčar Vlado, Jenko Rudollf, Kalaš Lado, Cotič Zlatko. Orel Franc, Strumelj Karol, Fuigina Ladislav, Drnovšek Milan, Hočevar Joško, Slanina Edv.. Sdhoster Adolf, Sehofl-maver Janko, Sušnik Srečko, Koser Artur, vsi" Svoboda. Ljubljana: Baronik Srečko, Bačnik Jakob, HabeT Hinko, Unger Edvard. Ravnjak Otmar, Senčanski Liubomir, Stautber Rudolf, vsi Železničar, Maribor. Logar Stanko, Sever Ivan, šetina Rajko, Rogač Stane, Hudales Franc, Macarol Viktor, Vidmar Karel, Kos Emil, Duibravc Milan. Anpič Leopold, Kranjc Ivan, vsi Jadran, Ljubljana. Popravlja se verifikacija igralcev Horvat Stjepan II. ki ima pravo za prijateljske tekme 12. novembra t. 1. in za prvenstvene tekme 12. februarja 1933., ter igralca Horvat Valent-Veljko, ki ima pravo za prijateljske tekme 26. novembra 1932 in za prvenstvene tekme dne 26. februarja 1933, oba Čakovečki SK. — Tajnik IL ^ Službene objave LNP. (Seja k. o. 14. t. m.) Prisotni gg- dr. Kosti. Berdajs, Podgornik, dr. Kuhelj, Galov, Tomšič- Kaznujeta se igralca: Kotar Leopold (SK Jadran) ter Zupane (SK Celje) na podlagi § 13 z uporabo § 7 s 7-dnevno zabrano igranja t j. do 22. X 1932. Ustavi se postopanje proti igralcem Jug F. (ASK Primorje), Pire Ivan (SK Korotan) ter Benedičič Stane (SK Jadran). Slednjemu se obenem ukine suspenz. Na podlagi 8 55 se kaznujeta do nadaljnjega z zabrano igranja Dolanc Jos. (SK Rudar-Hrastnik) ter Fine (SK Elan-Novomesto). Suspendira se igralec Drobež (SK Korotan), ker se m odzval pozivu k. o. SK Trbovlje se poziva, da v roku 4 dni pošlje v 6mislu § 52 tak9o Dm 20 k priiavi proti igralcu Vozlju Viktorju, ker se bo sicer smatrala prijava za brezpredmetno. MO Celje se poziva, da do prihodnje seje sigurno pošlje zapisnik o zaslišanju igralca Suholežnik (SK Atletik). Celotni spis o prvenstveni tekmi Rapid : Svoboda 25. IX. v Mariboru se vrne v smislu § 51. u. a — Tajnik III- SK Amater : SK Hrastnik 6:0. V nedeljo je odigral prvak trboveljskega okrožja drugo prv en. tekmo in jo sigurno odHočft v svojo korist. Kar se tiče moštva Amaterja, se mu mora priznati častno ime prvaka trboveljskega okrožlia. ki ga nosi že več let Igraloi .Amaterja igrajo z veliko ambicijo m liubeznijo za svoje barve. Posebno je treba omeniti obrambni trio z odličnim levim branilcem. V kritiški vrsti ie dominiral neumorni sredmji krilec Borišelk. Napad Amaterja se odlikuje po svoji hitri igri ter po dobrih strelcih, ki so neprestano ogiražali svetišče SK Hrastnika. V predtekmi je rezerva Amaterja kombinirala z juniorji odpravila po nadimoani igri, rezervo Hrastnika s 5:0. Glavno tekmo je odlično sodil g. Držaj, ki je imel lahlko delo zaradi discipliniranosti obeh mtoštev. - Prednjo nedeljo je priredil SK Amater lahkoaiiletski tro-boi za klubsko prvenstvo. Na 100 m sta si s 13 sekundami razdelila prvo in drugo mesto Jordan in Hribar. Tretje mesto ie zasedel Guna s 13.2 sek. Skok v dalSavo: 1. Hribar 5.5. 2. Pisamskn 5, 3. Guna 475. Skok v višino: 1. Hribar 1.45, 2 Jordan 145 3 Guna 1.45 (1.45). Konični placement ie: 1. Hribar, 2. Guna, 3. Jordan, 4. Pisan-ski. 5. Žavbi. Tekmovalo ie 18 članov. SK Ptuj : SK Varaždta 14:3 (10:2, 4:1). Čeravno ptujska hazena šele kratek čas trenira m ie imela pred seboi dobro rutim-rano dam^ko družino, ie kbub temu Ptuj dobro odrezal. Naga vrla dekleta naj se zaradi tega poraza ne strašijo. — Nogomeimo mošitvo ie gostovalo v trening tekmn proti-SK Muri v Murski Soboti z rezutoa*tom 1:5. Sodil ie g- Nemec, hazemsko tetamo v Ptu- iu na g. Zsbldoš. "Nogomet v Trbovtiah. Ker se pri TPL> v soboto dela. se ie skleni ema tekma Amater : Ilirija preložila na danes ob 930. Po Vprašanje maksimiranja obrestne mere Poleg potrebe zopetne vzpostavitve likvidnosti naših denarnih zavodov je v pogledu saniranja razmer v našem kreditnem gospodarstvu najaktualnejše vprašanje maksimiranja obrestne mere, in to ne samo za kredite, temveč tudi za vloge. Ureditev obrestne mere je tudi eden izmed glavnih pogojev za olajšanje kmečkih dolgov. Prisilno znižanje obrestne mere je deli-katno vprašanje, čigar pravilna rešitev lahko prinese vsemu gospodarstvu koristi, nepravilni ukrepi pa lahko povzročijo tudi precejšnjo škodo. Zato eo v vseh državah, kjer je državna oblast posegla v ta problem, skušali izvesti maksimiranje s sodelovanjem denarnih zavodov samih, odnosno njihovih organizacij. Uspešne take poizkuse vidimo v Češkoslovaški, Nemčiji, Italiji itd. S pritiskom na organizacije denarnih zavodov je bilo v teh državah deloma izvedeno prisilno znižanje obresti. Poseganje države v določevanje obrestne mere se v takih primerih omejuje le na sankcioniranje doseženega sporazuma in na kontrolo glede pravilnega izvajanja. Taka kontrola je tudi v interesu denarnih zavodov potrebna zlasti glede vloz-ne obrestne mere, kajti sporazum glede višine te obrestne mere se da v praksi le tedaj izvajati, kadar država ščiti njegovo izvajanje in onemogoča posameznim zavodom, da bi dajali višje vložne obresti, kakor je v sporazumu dogovorjeno. Višina obrestne mere na vloge pa je eden najvažnejših faktorjev za višino obrestne mere za kredite in za posojila, kjer je v prvi vrsti potrebno znizanje. Danes, ko nimamo več docela svobodnega odrejanja višine mezd po principu povpraševanja in ponudbe, ko država ščiti izvajame kolektivnih pogodb o višini mezd in ko poseda s svojo avtoriteto v mezdne spore, danes ko je za cene življenjskim potrebščinam določeno maksimiranje posredniškega dobička ne moie tudi obrestna meta ostati nedotakljiva svetinja in ne moremo dolocevame višine obresti prepustiti svobodni igri ponudbe in povpraševanja. Po vzgledu drugih držav se tudi pri nas pripravlja v zvezi z ureditvijo vprašanja kmečkih dolgov splošno maksimiranje obrestne mere. Glede na velike razlike, ki obstojajo v tem pogledu v posameznih pokrajinah naše države, je seveda enotna ureditev nemogoča. To vprašanje naj bi se posebej uredilo v vsaki banovini po krajevnih razmerah in sicer na zahtevo in pod kontrolo državnih oblastev preko organizacij denarnih zavodov. Sporazum bi bilo treba predložiti v odobritev trgovinskemu ministrstvu; le v primeru, da do sporazuma ne bi P™1?^ ministrstvo imelo pravico predpisati višino maksimalnih obresti za posamezne posle. _ Potrjen sporazum glede višine maksimalnih obresti za razne vloge in razne vrste kreditov in posojil, bi užival glede izvajanja državno zaščito in bi se kršenje primerno kaznovalo. Kakor ie podoba, osnova tega načrta ni slaba. Taka ureditev more praktično prinesti koristi vsemu gosj>odar-stvu, ne da bi istočasno preveč omejevala denarne zavode v svojem poslovanju. Naša industrija in trošarina na električni tok V petek dopoldne se je vršila pod predsedstvom g. Drage tina Hribarja v dwo~ rani Zbornice za TOI v Ljubljani izredna seja uprave zveze industrijcev za dravsko banovino. Seja je bila v prvi vrsti namenjena razpravi o novi državni trošarini na električni tok. Ta predmet je posebne važnosti za Slovenijo, ker je pri nas poraba električne energije neprimerno večja nego v drugih delili države. V uvodnem porečilu je glavni tajnik inž. M. šuklje označil neugodni učinek obdavčenja električnega toka na elektrifikacijo dežele in na njen gospodarski in kulturni napredek. Posebej je opozoril na težke posledice, ki jih mora imeti visoka obremenitev tega poglavitnega prcdukcijskega sredstva na industrijsko delavnost, glede na sedanje izredne težave. Velika industrijska podjetja proizvajajo tok v lastnih centralah po ceni 0.20 do največ 0.50 Din in glede na to ceno znaša obremenitev po trošarini pri pogonu 10 do 25%, pri razsvetljavi pa 140 do 350%! Poročevalec je navedel prizadevanja naših gospodarskih orgamza cij, da bi se s pravilnikom omilile trdote zakonskega besedila, katera prizadevanja niso imela uspeha. V razpravi o tem predmetu so predstavniki papirne industrije izjavili, da izdelava lesovine najbrž ne bo več mogoča, ker brusilnice ne prenesejo višje cene toka nego 0.20 Din. S poviša, njem cene zaradi trošarine postane produkcija predraga nasproti inozemski konkurenci. Uprava je soglasno sklenila re-solucijo, ki pravi med drugim : Industrija dravske banovine priznava napore kraljevske vlade za vzpostavitev ravnotežja v državnem budžetu ln razume stremljenje državne uprave po pove. čanju državnih dohodkov. Zahtevati pa mora, da se ta prizadevanja udejstvujejo v mejah smotrene davčne politike. Načelno se izreka proti obremenitvi električne energije z državno trošarino. Elek- trifikacija naše dežele se nahaja šele v po-četkih in nujno potrebuje najizdatnejšo podporo od strani države. Odločno je pro-ti obremenitvi električne energije v industrijskih obratih, kjer tvori električni tok eno najvažnejših produkcijskih sredstev. Vsa industrija kraljevine je vedno nagla-šala načelo, da se ne sme obdavčiti niti produkcijski proces kot tak, niti poglavitne sirovina in produkcijsko sredstvo, ker se s tako obremenitvijo podražijo industrijski izdelki in se zmanjšuje konkurenčna sposobnost napram inozemstvu. Ako naj navzlic temu ostane začasno v veljavi trošarina na električni tok kot ukrep, ki ga naj opravičuje sedanje izredne finančne težave, morajo predpisi pravilnika upoštevati strokovno-tehnične izkušnje in težke prilike, v katerih danes deluje naša industrija. Pravilnik od 30. septembra 1932 je pogrešen. Izvedba nje. govih predpisov bi zahtevala v dravski banovini na stroških za preureditev obstoječih instalacij in za montiranje tisočev novih tokomerov brezplodne stroške, ki bi sami znašali daleko več nego enoletni fiskalni donos trošarine. Večina materijala za te investicije bi se morala uvoziti iz inozemstva in bi šli ti stroški po znatnem delu inozemstvu v korist. Pravilnik na ravnost predpisuje brezplodne izdatke za uvoz inozemskih tokomerov in instalacijskega materijala, ki gredo v mnoge milijone. Naše velike elektrarne oddajajo tisočem najmanjših in najrevnejših konsumentov električni tok proti pavšalnemu plačilu. Postavitev posebnih tokomerov, ki jo zahteva pravilnik, je za te primere nepotrebna, ker se more enostavno izračunati število ideelnih kilovatnih ur kot kvoci-jent pavšalnega plačila in normalne cene kilovatne ure za isto kategorijo toka. V ilustracijo navajamo podatke banovinskega podjetja »Kranjske deželne elektrarne« v Ljubljani. Podjetje oddaja tok okrog 9000 konsumentov, od katerih je 2.634 malih konsumentov pavšalistov. Finančni efekt trošarine od vse oddane energije bi znašal letno 700.000 Din, dočim se računajo stroški za postavitev tokomerov pri pavšalistih na okrog 1,500.000 Din. Zahteva industrije gre nadalje za tem, obratov smatra glede trošarine kot pogon-da se tok za razsvetljavo industrijskih sWi tok. Razsvetljava tovarn služi evi-dentno v produkcijske svrhe, obenem pa je neobhodno potrebna za telesno varnost delavstva. Neznosljiva trošarina po od 0.70 Din pri kilovatni uri bi vsilila šted-njo, ki bi reducirala kvaliteto produkcije ter bi ogrožala telesno varnost uslužbencev. Opozorilo izvoznikom v Italijo Beograd. 15. oktobra. AA. Naši izvozniki v Italijo se opozarjajo na sledeče: Italijanske carinske oblasti zahtevajo za vse pošiljke v Italijo poleg fakture še naslednje podatke: Dan pošiljke, naslov izvoznika, naslov špediterja, če ga je izvoznik najel, naslov pravega prejemnika v Italiji, torej ne sj>editer-ja, vrsto blaga, vrednost pošiljke v dinarjih, fakturo, italijanski zavod, kjer je denar deponiran. Ti podatki niso potrebni za živino, kupljeno na sejmih; v tem primeru pa je treba izpolniti obrazec mednarodne prijave za carinarnice. Podatki nadalje niso potrebni za pošiljke v Trst (pu nt o franoo Vittorio Emanue-le, Duca d' Aosta, Carlo Regnani), Opatijo, Matulje in Reko. Nali izvozniki naj se ravnajo po tej zahtevi italijanskih carinskih oblasti, da jim ne bi odposlanih pošiljk vrnile. Gospodarske vesti — Denar se vrača v promet. Zadnje dni objavljena namera, da se bo izvršil pregled bankovcev vseh vrst, torej ne samo tisočakov, temveč tudi sto in deset dinarskih, in da se bo onim, ki zadržujejo, odnosno skrivajo doma več denarja kakor so ga imeli v normalnih časih, in onim, ki ga nalagajo nri denarnih zavodih v posebnih shrambah (safih) odtegnilo 20%, je v javnosti zelo ugodno odjeknila. Zlasti ugodno je vplivalo, da bo pri tem izvzet ves oni denar, ki ga bodo imeli denarni ■zavoda v svojih blagajnah in da ne more biti govora o tem, da bi se odtegoval ali zasegel kakršnikoli odstotek hranilnih vlog. Od strani denarnih zavodov nam ■poročajo, da vlagatelji zopet pridno nalagajo denar. Vidi se. da računajo z verjetnostjo, da se bo moral izvršiti pregled brez predhodne napovedi, ker sicer ne bi dosegel svojega namena. = Mesarji za skupno zbornico. Na velikem zborovanju mesarskih zadrug iz dravske banovine v Mariboru, kjer so bili navzoči zastopniki vseh mesarskih zadrug in mesarj.i, kii so včlanjeni v skupnih obrtnih zadrugah, je biila soglasno sprejeta resolucija, kii pravi da je za napredek obrtnega stanu dober edino sistem skunne zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Za/to se zbor ponovno izjavlja za skupne zbornice z avtonomnimi odseki. = Sadni sejem na ljubljanskem velesejmu se bo vršil od 5. do 7. novembra. Sejem, ki ga priredita Kmetijska družba in Ljubljanski velesejem, bo nudil velik izbor prvovrstnega zimskega sadja. Sadje se bo oddajalo pako-vano v ameriških zabojih. Opozarjamo občinstvo na to ugodno priložnost da se preskrbi z zdravim sadjem za zimo. — Dve banki pod zaščito. Ministrski svet je na predlog ministra za trgovino in industrijo odločil, da se prizna zaščita po § 5. zakona o zaščiti kmeta Trgovački banki d. d. v Vršcu in Hrvatski katolički štedionici. z. z o. z. iz Mostara. = Nemška lesna industrija proti kon-tingentiranju uvoza lesa. Kakor znano namerava nemška vlada uvesti med drugim tudi uvozne kontingente za gradbeni les. Ta načrt pa je naletel na enoten odpor lesne industrije. Nemška državna zveza lesne industrije je te dni sporočila vladi težke načelne pomisleke proti kontingen-tiranju. Uvoz rezanega mehkega lesa je znašal v razdobju januar-avgust t. 1. po količini le 20% uvoza v istem razdobju 1. 1928. (po vrednosti 12%), uvoz okroglega mehkega lesa pa je padel v primeri z letom 1928 celo na 11% (po vrednosti ca 6%). Glede na to stanje je nerazumljivo, pravi spomenica, kako je možno na podlagi tega razpidno skrčenega uvoza priti do zaključka, da je težko stanje gozdnega gospodarstva posledica prekomernega uvoza. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini tvrdke Anton Butolen, irharstvo, izdelovanje in prodaja kožuhovine v Mariboru, Loška 18 (poravn. uprav. Anton Fabjan, davčni naduprav. v pok. v Mariboru; poravnalni narok pri okrožn. sod. v Mariboru 21. nov. ob 9., prijavni rok do 17. nov., kvota 40%) in o imovini Avgusta Ivanuše, ključavn. mojstra in trgovca z dvokolesi v Središču ob Dravi (poravn, upr. dr. Adam Ban, odv. v Ormožu; poravnalni narok pri okr. sod. v Ormožu 21. nov. ob 9., prijavni rok do 15. nov., kvota 40%) = V likvidacijo je prešla Zadružna pekarna, r. z. z o. z. v Hrastniku. = Kon^urz Kaspar American State Bank. Izseljeniški komisarijat v Zagrebu objavlja vsem vlagateljem Kaspar Amerik cam State Bank, da sprejema konkurznl upravitelj prijave vlagateljev glede terjatev do banke. Izseljenci, ki se mudijo v Jugoslaviji in ki imajo terjatve do te banke, se pozivajo, da najkasneje do konca, oktobra t. 1. javijo Izseljeniškemu komisar jatu v Zagrebu (Kamenita ul. 15) svoje ime, naslov in vsoto v dolarjih, ki jo terjajo od imenovane banke. Prijavi je treba priložiti kolek od 5 Din in 30 Din V gotovini za stroške brzojavke konzulatu. = Obrtniška predavanja. Zavod za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI v Ljubljani namerava zimsko sezono, kakor vsako leto, izkoristiti za obrtniška predavanja. Namen teh predavanj je, podati obrtništvu na poljuden način znanje o važnih stvareh, ki se tičejo obrtnika v njegovem vsakdanjem življenju, pa tudi mu dati priliko spoznavanja raznih novosti ria polju tehnike itd. Predavanja se bodo pričela že v drugi polovici oktobra in se bodo vršila predvidoma redno -vsak mesec enkrat v Ljubljani in po možnosti tudi v Mariboru, Celju, Novem mestu in nekaterih pro« vincijalnih večjih krajih. V Ljubljani bodo predvidoma naslednja predavanja: cb koncu oktobra »Mojstrska preizkušnja in vprašanje vzgoje obrtnega naraščaja«; v novembru »O davkih«, ob koncu novembra ali v decembru »O obrtniškem zavarovanju«, nato »O zaščiti obrtniškega dela«, »O uporabi motorne sile v obrtniških obratih«, »O tehničnih izpopolnitvah pri obdelovanju lest.«. Zavod je v dogovoru tudi z uglednimi strokovnjaki zaradi predavanj za nekatere specijalne stroke, pri čemer bi se uporabljal tudi film. Dan in kraj predavanja bomo še objavili posebej. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. t. m. ponudbe glede dobave 2000 komadov ogljenih vrečic. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). Komanda vojnega zrakoplovstva v Novem Sadu sprejema do 25. t. m. ponudbe glede dobave jedilnega orodja za 70 oseb. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema ao 26. t. m. ponudbe glede dobave 10.000 kg mila in 10.000 kg sode, do 3. novembra glede dobave 45 kg lužnega kamenja, 750 kg mila, 200 kg stearinskih sveč. 1800 škatlic vžigalic, 30 kg petriksove paste. 30 kilogramov oglja, 45 kg urinola, 100 kg govejega loja. 45 metrov stenja in 350 kg konsistentne masti, do 7. nov. pa glede dobave železa, pločevine, železnih cevi, svinčenih cevi, žice. kovine delta, bele kovine, svinčene pločevine, kositra itd. — Direkcija državnih železnic v Sarajevu sprejema do 2. novembra ponudbe glede dobave električnega materijala. — Dn9 28. novembra se bo vršila pri upravi policije v Zagrebu licitacija glede dobave 260 zimskih plaščev za policij, stražo. Hmelj Žalec, 15. oktobra. Za prav redke še neprodane jn večinoma le manjše partije letošnjega hmelja traja živahno zanimanje dalje in partija za partijo prehaja polagoma v druge roke. Dočim prvovrstno izbrano in v barvi brezhibno blago doseže 25 do 27 Din, se splošno plačuje po 18 do 24 Din za kg. Ker je letošnja pridelek že skoro docela razprodan, inozemski trgovci polagoma zaključujejo svoje posle ta se pripravljajo na odhod. Borze Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 0.35 milijona Din nasproti 1.51, 0-47, 0.54 in 1.16 milij. Din v zadnjih 4 tednih. Blagovna tržišča ŽITO. Chicaeo. 15- okt. Začetni tečaji: Pšenica: za dec. 59.375. za marc 54.50. za maj 55.50; koruza: za dec. 26125. za jnarc 31.25; oves: za dec. 15.875. za marc 18-50. + Winnipeg. 15. okt. Začetni tečaji: Pšenica: za dec. 48.375, za dec- 50.125. za ian. 5475- + Novosadska blagovna borza (15. t. m ) Tendenca čvrsta. P-amet 68 vagonov. Pšenica: (76 kg): baška. okol. Novi Sad. okol-Sombor, srednjebaška 148-150: gornjeb*ška 150—152; baška potiska 152—154; ladja Tisa 156—158: ladia Begei 154—156: gornjeba-natska 144—147: banatska parit. Vršac 143 do 145; sremska 149—151. Koruza: baška stara 90—92: banatska stara 85—87-50: nova sušena, parit. Sid 75—77: pariteta Tndjija 73_75 Ječmen: baški, sremski. 64/65 kg 90—95. Moka: baška. banatska >02« In »Oag« 240—252- »3«- 220- 235: >5« 210—215; »7< 135-145: ^8« 82-84 Otrobi: baški in sremski 60— 62.50; banatski 55—57.50- Fižol: baški, sremski beli 110—115. Kraljestvo mode Kostumi Treba je bilo dolgoletnega prizadevanja velikih modnih salonov, da je kostum zopet postal moderen. Sprva so se namreč dame tej modi odkrito upirale, češ, da je plašč bolj eleganten iin tudi mnogo bolj praktičen. Danes pa ve že vsaka dama, da je kostum eno izmed najbolj mladostnih in liudiskih oblačil, ki ima še to prednost, da ga s preprostim menjavanjem bluze moremo spremeniti iz proinenadne v popoldansko obleko. Letos je torej kostum popolnoma zmagal in ni je elegantne damske garderobe, ki ne bi vsebovala vsaj enega kostuma. Navzlic fantastično našitem krznenem okrasju so jopice vedno kratke in stvarne — kroj mora biti vedno enostaven in nevsiljiv. Tvoriva novih kostumov so izredno raznolika. Še vedmo prevladujejo porozna blaga., ki so včasih plastično izbočeno tkana in jih v tem primeru imena«emo »reliefna«. Tudi razni baržuni so zelo priljubljeni, zlasti tako zvane »vrvičaste« vrste (v originalu »cords«). Izredno zanimive so tudi jesenske barve, ki se ravnajo po barvah v jesenski naravi. Tako n. pr. moderne motno zelena, rdečkasto rjava, vinsko rdeča, jelen je rjava, megleno siva itd. Mnogo se tudi nosita moderna živordeča in pa elegantna v.ranie modra barva. Izrazito športni kostumi so iz nevtralno vzorčastega tvoriva, ki ie najmanj občutljivo. Važno poglavje so letos krzneni obrob- BOGATA IZBIRA perzijanes, žrebetiaa, bizam, astrahan, mr moti ca i. t. d. ter razna krzna za ovratnike in obšive po solidnih cenah. Ljubljana, Mestni trg §. ki. Moda zahteva pristna krzna, kar se v današnjih časih zdi na prvi pogled čudno Vendar pa moramo pomisliti, da pristno krzno traja tudi deset let in še več, če nanj pazimo, dočim se imitacija že v eni sezij-i popolnoma obrabi. Zato ie vsekakor bolj ekonomično kupovati pristno kožuhovino. Da nas pa to preveč ne stane, skušamo čim man-j krzna čim boli originalno našiti, kar je popolnoma v skladu z letošnjo modo. Trenutno nas pač najfoollj zanima sno-rtni kostam. ki se nam prilega v hladnem in deževnem vremenu. Model te vrste napravimo iz vzorčastega, štrapacnega blaga in ga opremimo z našitimi žepi, malim »vojaškim« ovratnikom ter mufom iz oposuma ali nutriie (zadinija skica). Tretja skica je izredno zanimiva zaradi svojega elegantnega krznega obrobka, ki si ga zamislimo iz perzijanca ali strižene ovčje kože. Volane, spredaj zavezane kravatne ovratnike ter ljubke mufe v obliki »sodioka« napravimo iz perzijanca ali žrebečie kože ter jih nosimo h kostumu z enakimi, krznenimi gumbi (1. skica). Enostranski krzneni obrobji učinkujejo izredno apartno, zlasti če poudarimo originalnost modela z všitimi balonastimi ro-kavčki iz krzna na ramen,ih. Pri takem kostumu lijiubimo barvne kiontraste in zato kombiniramo n. pr. zeleno blago z rjavim krznom ali vinsko rdeče blago s sivo kožuhovino. Športne volnene b!uze imajo za novo modo značilen kratek život ter so najbolj moderne, če so ročno delo. Seveda morajo biti za sedaj, to je za »pre- hodno« sezono, rahlo pietene. Večinoma so dvobarvne, s sprednjim delom v obliki telovnika v kontrastnem tonu ter imajo mo- derne kovnssfce gumbe. V zvezi s športnim kostumom predstavlja takšna pletena bluza elegantno in praktično pridobitev za vsako garderobo. INGJ-SnfiUEN ojtursotAM lUITEi™ LJUBLJANO Levstikova ulica na Vrtači Stvarne svetilke spadajo k najvažnejšim predmetom v moderno urejenem stanovanju, kajti nelepa svetilka skazi vsako še tako okusno ureje- no sobo. Novi modeli so iz stekla in kovine, tako da iih izredno lahko čistimo in tudi namestimo jih lahlko kjerkoli na stenah aH na stropu. Jako eleganten je n. pr. Lu-ster iz neenako dolgih kovimastih cevi z okroglimi žarnicami na koncih; (1. skica). Apartna je stropna svetilka na leseni plošči s kovinastim ogrodjem. ki prepleta pol-ciltinder iz medilega stekla (2. skica). Zadnje čase so se udomačile sofitske svetilke, ■ki enakomerno in simpatično razsvetlijo ■moderno stanovanje (zadnja skica). Zdravniška posvetovalnica A. S. Breg. Zelo enostavna in dobra za razpokane roke je sledeča krema; Glicerina 20 gr., rumenjaka 16 gr. Opustite često umivanje in rabite mehko vodo. Mokre dele treba dobro osušiti in rabiti dobra nevtralna mila. — A. A. Sivkaste lase, ki jih rabite za oder, dosežete s sledečo raztopino: Zveplenega cveta 25 gr., alkohola 100 gr. Priporočamo Vam pa, da si najprej za poskušnjo pobarvate samo čop las. — P. B. Koseze. Po opisu soditi, je Vaša nčerka zbolela na močnem črevesnem katarju. Ker se pa seveda tako ne da dognati, kakšne vrste je ta katar, Vam nujno priporočamo, da jo peljete k zdravniku ali pa v državni zavod za zaščito otrok v Ljubljani. —Medjimurka. Da se Vam perilo pojavlja tako redko, samo dvakrat na leto, in to šele v poslednjem času, so lahko različni vzroki. Ker je obenem nastopila debelost, je verjetno, da so nastopile motnje v funkciji notranjih žlez, predvsem jajčnikov in ščitne žleze. To se da odpraviti z uživanjem hormonov dotičnih žlez, ki Vam jih pa mora predpisati zdravnik. — Revmatizem. Caj iz arnike in betonike si pripravite kakor vsak drugi čaj in ga pijte vsak večer, če utegnete, pa pojdite še v kako kopališče. — Brez slepiča. Radi verjamemo in popolnoma razumemo, da Vas je pripravila dolgotrajna bolezen, želedčno-črevesni katar, skoraj do obupa. Samotni kraj Vam da še več prilike, da premišljujete o Vaši bolezni, ki se seveda s tem poslabša. Torej predvsem malo več zaupanja in dobre volje! Najbolje bi bilo, če bi šli vsaj za par dni v bolnico, da se natančno ugotovi Vaše stanje. Poskusite z običajno, mešano hrano, katero pa uživajte v manjših količinah, zato pa v večkratnih obrokih. Ogibajte se težko prebavljivih jedi in alkoholnih pijač. Po jedi počivajte, drugače se kolikt r mogoče gibajte na svežem zraku. Zaradi morebitnih zdravil se morate posvetovati z zdravnikom. — Z. N. Rogatec. Predčasni izliv semena je v Vaši starosti samo živčnega izvora in si zaradi tega kakor tudi mladostnih grehov ni treba delati prav nobenih skrbi. Tokšni pojavi so po- sebno v današnjem nervoznem času precej pogosti, če ste drugače zdravi, Vam priporočamo šport, telovadbo, gibanje na svežem zraku in pogoste hladne kopeli. Zvečer se ogibajte obilnih jedi, zlasti alkohola. Zjutraj pa takoj, ko se zbudite iz postelje! Tu pa tam lahko vzamete malo broma. Za Vaše pomirjenje pa pojdite še k zdravniku. — M. H. B-vitamini vsebujejo v večji ali manjši meri vsa živila, samo za kislo zelje in bučo ni še natančno določeno, če ga imajo. Največ B-vitami-nov vsebujejo: pšenica, paradižniki, fižol, špinača, kvas. Prekuhavanje zmanjša količino vitaminov, vendar jih ne uniči popolnoma. — J. St. Glej odgovor pod Z. N. Rogatec. Samo zaradi bolečin se morate ravnati po zdravniškem nasvetu, da ne dobite kile. — Zapuščena. Na Vaše vprašanje glede nosečnosti Vam lahko odgovori samo zdravnik, ki Vas preišče. Da Vam je perilo izostalo, so lahko tudi drugi vzroki. — I. S. L. 34. Pri obilnem potenju na glavi je dobro umivanje s sledečim špiritom: Naphtola 1 gr.. kolinske vode 25 gr„ vinskega špirita 250 gr. — P. Celje. Važno je, da se je zdravniško ugotovilo, da so pri Vaših otrocih pljuča v redu. Zato so vsi drugi pojavi samo prehodnega značaja in mislimo, da si zaradi njih ni treba delati velikih skrbi. Punčki dajte večkrat sadje ali kompot, da bo orebava v redu. V počitnicah jih pa pošljite na deželo. Izvleček iz programov Nedelja 16. oktobra LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. 10: Versko predavanje. — 10.30: Katoliški shod v Essenu. — 11: Salonski kvintet — 12: čas, poročila, plošče, — 15.15: Katolišk, shod v Essenu. _ 15.45: Humoristični prizor >čarobna leča« _ 16.45: Vesela ura: Izvajajo gg. Gostič, Pe-ček in Povhe — 20: Revija uvertur (salonski kvintet) — 21.: Violinski koncert ge. Brandlove. — 22: Napoved časa ln poročila. — 22.15: Slovenske narodne pojeta g. Jelačin in g. Žagar s spremljevanjem harmonike. Ponedeljek 17. oktobra LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: čas, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Esperan-to. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Smučarska gimnastika. — 20: Prenos opere iz Beograda. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD: 12.05: Radio-orkester. _ 17: Popoldanski koncert. — 19.30: Plošče. — 20: Prenos opere iz gledališča. _ Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Prenos zvočnega filma. — 20: Prenos opere iz Beograda. — 22.40: Lahka glasba. PRAGA 19.20: Kitare. — 20.15: Plesna glasba na pdoščah. — 20.30 Klavirski koncert. — 21: Orkestralen koncert. _ 22.20: Lahka godba iz Bratislave. _ BRNO 20.15 Pesmi razn.h narodov. — 20.35: Koncert Iz Prage. — 22.30: Lahka glasba lz Bratislave. _ VARŠAVA 18: Lahka in plesna glasba. — 21.15: Spominski orkestralni koncert Chopinove glasbe. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Koncert godalnega kvarteta.__17: Lahka godba orkestra. — 20: Prenos koncerta iz Berlina _ 22.15: Plesna glasba iz Berlina. — BERLJN 20: Koncert fllharmoničnega orkestra. — 22.15 Plesna glasba. — 24: Plošče. — K5NIGS-BERG 18.25: Bachove klavirske suite. — 20.05: Koncert godalnega kvarteta. — 21.10 Sluhoigra. — MtiHLACKER 19.30: Koncert kvarteta mandolin. — 20 30: Večer komorne glasbe. _ 21: Sluhoigra. — 23 05: Nočni koncert iz Monakovega. — BUDIMPEŠTA 17.30: Koncert ciganske kapele. — 19: Mešan program. — 22 30: Jazz in ciganska godba. _ RTM 17.30: Orkestralen končat _ 20.45: Večer lahke glasbe. Torek 18. oktobra LJUBLJANA 11.15: šol-ska ura: Pota vodne kapljice. _ 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesta. — 13: čas, plošče, borza. _ 17.30: Salonski kvintet. _ 18.30: Nemščina. _ 19: Naše duhovne zajednice. _ 19.30 Nepremičnice in vsemirske meglice. _ 20: Kako postanem govornik. — 20 30: Prenos koncerta iz Zagreba. — ?2: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 12.05: Radio-orkester. _ 17: Popoldanski koncert. — 20: Plošče. — 20.30 Prenos koncerta lz Zagreba. _ 22.50: Lahka glasba _ ZAGREB 12 30: Plošče. 17: Lahka godba orkestra. _ 20.30: Violinski in klavirski koncert. _ 21.30: Operetni večer _ 22.40: Lahka glasba. _ PRAGA 19.30: Prenos pere iz gledališča. — 22.20: Koncert godbe na pihala. — BRNO 19.30: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 18: Plesna glasba. — 20 Koncert orkestra in solistov. _ 21.30: Ariie in pesmi. _ 22 15: Plesna glasba. _ DUNAJ 11.30: Koncert godalnega kvarteta. — 15 20- Violinski kon. HOTEL „SLAVIJA" JL Jozevič nudi ves komfort, izvrstno in ceneno ložiranje! Moderno opremljen. Divna lega. cert — 20: Poljuden koncert orkestra. — 22.15: Godba za ples. _ BERLIN 21.10: Koncert godalnega kvarteta. — KoNIGS-BERG 19.25 Klasična muzika za flavto in klavir. — 20: Dramski večer. _ 21.10: Koncert na ploščah. _ MtiHLACKER 19.30 Operetna glasba. — 22.30: Koncert solistov. — 21.45: Kompozicijski večer. 22.45 Nočni koncert. _ BUDIMPEŠTA 17: Violinski in klavirski koncert. — 18.25: Jazz. — 19.30: Prenos opere iz gledališča. — Lahka glasba. _ RIM 17.30; Vokalen in instrumentalen koncert. _ 20.45: i^ahka glasba: Križaljka „Wmnei ©u" Vodoravno: 3. grška črka: 5. kratica; 6. lugaste soli; 10. soprog brez žene; 11. bivša kratica: 12. Ke. 13. pokrajina v Sev. Afriki; 16. azijska reka; 1". veznik: 18. osebni zaimek: 19. ang'eški d:voglasnik; 20. nemški predlog; 22. kratica; 23. angleška črka: 24. pol roke: 25. an; 26. kemii. kratica; 28. kratica; 29. nikalnica: 30. kemijska kratica; 31. ng; 33. medmet; 34. češk' mesto; 35. italijanski predlog. Navpično: 1. beograjski dnevnik; 2. žensko krstno ime; 4. iiunak Kar! Mayevih povesti; 5. poklic; 7. pogojni veznik; 8. medmet; 9. moško krstno ime; 11. kratica« 14. svetinja; 15. pol rudnika; 21. angleško mesto; 23. kristalni oblika; 27. posledica dobre lastnosti; 32. azijska puščava. Poskusne volitve v Ameriki Ameriški list »Literarv Digest« je pri" redil poskusno glasovanje za ameriške predsedniške volitve. Oddanih je bio 1,983.634 glasov Od teh je dobil demokratski kandidat Roosevelt 1.062.087, Hoover 781.431, socialno demokratski kandidat Thomas pa 106.562 glasov. Roosevelt je dobil večino v 41, Hoover pa samo v 7 državah. Spomenik Zwirku in Wiguri V Češkem Tešinu, kjer sta se smrtno ponesrečila poljski letalec Z\virko in njegov spremljevalec inž. \Vigura. bodo postavili mladima junakoma zraka spomenik, za katerega sta prispevala poljski aeroklub iz Varšave in češki aeroklub iz Prage. Fr. Z.: Fosfor Namreč ga jemljem. Tako rekoč uživam ga. Uživam tosfor. Pa ne i.z razkošja ali požrešnosti aii ker da sem riakioruien sladkosnedju. Nego ga uživam iz stvarnih razlogov, ki jim ni odrekati upravičenosti niti ne z vidika etike. Uživam ga dve žlički na dan, pol ure pred zajtrkom prvo žličko, pol ure pred večerjo drugo žličko in sem izračunal: vsaka žlička me stane pol dinarja. Seveda brez žličke. Pol dinarja me stane to, kar mi žena vlije v žličko in potem posrebljem. Naravnost čudežne so te kapljice, žena jim pravi »mirakel« iti so grenkega okusa, menda je vmes kaj tinkture amare. Poglavitna reč pa je fosfor. S prostim očesom ga sicer ne iočiš, toda je notri receptu. Zapisal mi ga je zdravnik, doktor, no. kako se že piše — jako odličen je gospod in trna m vanj polno zaupanje. Na jeziku mi je, prav dobro sva si znana, sploh ga pozna ves svet — za vodo stanuje, v oni uliici, v tisti — no, kako se jii že pravi? Pa se lahko verjame, da mi tako ugleden zdravnik ne bi zapisal žličk in mirakla zaradi golega razkošja in požrešnosti. Nego so mu ob pisanju recepta očitno vodili pero zgolg higiie-nični nagibi. Cisto navadno se piše, neštetokrat sem že izpregovoril njegovo ime, s »K« se pričenja, »Koštrun« ali »Koder« ali »Konte« ali tako nekako. Zdi se mi, »o« je tudi v besedi. Neprijetno je, če tii kar na lepem zmanjka izraz! Kakor bi v brezzračni prostor zašel s tistim one — z letalom, z aerou b e zni v e jši h ljudi, kar sem jih srečal na mnogih pohodih po Jugoslaviji, se o-glasi zunaj prelepa, mehka pesem. Prisluhnili smo. utihnil je pogovor v sobi. »...Tri kamenčke viržem, pa m' pride odpret...« je pela deklica s srebrnim glasom in zlatimi gostimi lasmi, desna roka organistova, Leirca. Stopil sem počasi k njim skrbno krit od teme, da ne bi prenehali. Stal sem že med njimi, ko me je šele zapazila neka dečva in rekla prijateljici: »Ta či je naš!« Sedaj šele smo se pogledali :n spoznali. Zapeli so podoknico gostu iz Slavije. izvedeli so da sem tu in prišli so pozdraviti Slovenca z onkraj meje, ki je prišel od daleč na njihov največji praznik. Še nekaj časa je zvenela prelepa njihova pesem, katere nepozabni zvoki ostanejo sami od sebe v duši, pa večer se je nagnil in noč nas je ločila. Ko so se drugo jutro podile megle nad dolinto, ko je solnce preganjalo oblake izza Jepe sem ter čistilo nebo za brnški veliki dan. sem stal z vrlim brnškim fantom Tev-ži.iem na razvalinah v Vetrovem in upijal čudoviti pogled, ki se je nudil razvajenemu očesu. Kot krogljice na rožnem vencu so se nanizale bele vasice pod zelenim hribovjem onstran Kranjske gore. od Malošč začenši pa vse do Amoldsteina gori, Sto-pice, Mlinare .Bičaves, Brnca, Sv. Job, Gr-piče, Radua ves, Sv. Lenart, Strmec pa še dalje in dalje, kolikor daleč je segalo oko. Med njimi kot bela steza žalik žen zvijajoča se cesta, ki se v drznih zavojih popne na Strmec, odkoder te privede v dobre pol ure v Podkoren. Dolina Ziile je nižja kot Save onkraj meje, silen dvig premaga tu- kajšnji del ceste, med tem ko se pri nas dvigne v eni sami kirepki serpentini na vrh in mejo. Pod nami vodi cesta v Beljak, v neverjetno čedno in ljubko mestece ob Dravi, poldrugo uro hoda nas loči do njega, ako nočemo ubrati bližnjice ob Napoleonovem travniku z jamami, staro rimsko, v skalo vsekano cesto, koje sledovi se danes ravno tako lepo poznajo kot tedaj, ter že v eni urici stopati po beljašikih tlakovanih ulicah in cestah. Toda zvonovi vabijo pod cerkveni krov. Kmalu stojim z dirugimi vred pod streho te divne cerkvice, katero ie ljubezen njenih faranov okrasila in napolnila do vrha z Brnški slavček redkim čutom za lepoto in okus. Nič nepotrebne šare in navlake, vse diha neko posebno umeri en ost in vendar se iz vsake malenkosti vidi tiha ljubezen, ki je znosila vse to v dar božji. Pridiga njihovega župnika teče melodično in ljubeznivo, da človek p 02 a bi na vse zunaj njega in mu sledi voljan v kraje, katere nam odkriva njegova beseda. Največji praznik obhajajo danes, to čutiš iz vsake besede in giba, njihova srca polna vsakdanje sivine in skrbi, so danes vesela in bijejo močneje-. Sreča in zadovoljstvo je danes obstalo tudi piri nehote poizlktušal še jaz za rajo. Ampak ni šlo, pa amen... Toda proti tej nesreči je stala žalost Ln skrb preskrbne njene majke kot Veliki klet proti našemu Rožniku: kaj pa sedaj? Taka smola in nesreča, ipa mič juhe opoldan... Moral sem se smejali. prav iz srca njeni iskreni boj a zrni, da ni pojdem po zlu sredi morja čisele župe, ko je na bližntjii mizi stala cela hekatomba jedače, da nas uteši. Pokazal sem ji to pravljico, ki je v obliki raznih močnatiih in ■mesnih jedi, pomešana s kompoti in salamami vseh mogočih sort in nia-ns čakala na lepi konec, pa m nič pomagalo. Šele kategorična prošnja jo je pomirila, ampak še pri slovesu se je opravičevala, ta zlata •koroška mati. Taiko se .ie torej vse moje pričakovanje na čiselo žtipo žalostno sesulo na tla. čim sem poizkusil le en atom te diivote božje... Popoldanskim večernicam smo ušM v okolico, ta je okoli Brnce divna. Partij za sni man je na vsak korak na kupe, idealen sportski in letoviščarski teren, vobče. da imamo mi kaj takega tako pred nosom kot imajo Beliačani brez vsake zasluge, bi bili vse drugače navdušeni kot smo mi. Deset minut z avtobusom ali vlakom, pa stoje sredi raja in dasiravno ie na Koroškem i/tak povsod lepo, to je maloznana ali neutaiMiva resnica, .ie tukaj posebno lepo. Zaman iščeš oMplijive točke, d'a bi konkretiziral svoje hrepenenje in radost nad tem koščkom naše slovenske zemlje; edino srce, ako ni docela topo za naravno lepoto, ti daje odgovor in smisel. Semkaj •bi morali naši koraki češče zaviti, semkaj bi morali priti iskat tiste sreče in zadovoljstva, katerega doma v najdražjih letoviščih in najbolj znanih krajih zaman iščemo. Zrak, ki uspava še takega nespeč-niika, je neprekosljiv, sonce, ki sije tukaj, je vzor k a val i rja, a ljudje, ki prebivajo v tem raju, so res ljudje, kakršni danes žive večinoma le še v starih, izumrlih pravljicah. Takega gostol.i-ubLja in tako široko odprte ljubezni za vsako bitje, ki pride k njim z iskrenim obrazom in slovensko besedo, ne najdeš menda nikjer več ne. Kadar stopiš med nje, si kot v starih dobrih časih, Pogled na Brnco rajih, ki so zdravi i.n srečni dočakali svoi veliki dan žegna. Pridiga slovenska, maša samo za Slovence, ki je prva. Ob desetih je druga za nemšlke faranc, katerih pa je zelo malo i>n pridejo večinoma od drugod. eViliko pa jih ta čudmo lepa cerkvica sploh ne more vzeti pod se... Ko se je oglasilo lepo petje s kora, slovensko v naši izgovorjavi, sem se počutil lepše kot doma. Vse je bilo tako prečudno in posebno, da se srce kar vzradosti danes v teh težkih mrzlh časih, ko nad vsakim lebdi pošast krize. Vreli so srečni in zadovoljni ven, mimo stojnic z odpustki, ki pa so bili vsi v nemškem jeziku in jih nihče domačinov ni kupil, letos pa tudi običajne »honte«, ko stopijo po maši skupaj in zapojo fantje z godbo vred. ni bilo. Nliso se domenili, po sredi je bil prav razumljiv vzrok. Oglasila se je pač godba po nemški maši, katera je kmalu zavila v' bližnio gostilno in igrala v njej dalje, va-ščani pa so se takoj podali na svoie domove in se obiskovali med seboj. Ves dopoldan sem cul o posebni »čftseli župi«. katero danes jedo in za katero - porabijo ogromne količine mesa in zelišč in masti — seveda ne merjeno z ameriškim, temveč z brnškim merilom, merilom skromnosti. Bil sem prav radoveden, kako bo izgledala ta župa in morale so me pridino odganjati -od loncev, da jim nisem od radio vednosti zlezel vanje. Vsi kemiki se spoznajo na kuho, eden več, drugi manj, ampak vsi rzna.io, morda boljše kot njihove kolegice ikemičarke, jaz pa kot quasi skavt seveda tudi. In zato sem rinil za njimi v kuhinje kot v kaki tvcrnici za produkcijskimi lajnami. da izvem vse skrivnosti te čisele župe, o kateri mi je že majka, sama prava Bmčanka, jiavila toliko stvari. Ko pa sem opaldan sedel z malo večjo ihto kot navadno k mizi, ko se je prisme-ja.'a Čisela župa v velikanskem bajerm na irn.zo, pa -e moj kemični nos zasluti: pogubo... Žalostna slutnja se je obistinila t^koi ,ko sem v+akr,n':l prvo /1-c.o te spec'-nalitete v usta. Ni šlo, pa amen. »Kaj ;o je pokvarilo,« to sem se vprašal! Ja, kai? Kisla smetana, katere so nametali notri v razmerju 1:6-9, tako da rezultirala pre-ilepa zilatorumeua barva in — nemogoč okus za moja usta... Vendar sem videl, da mora biti ta zadeva strašno dobra. Moja sestrična, ki je drugače vse skozi in skozi velika in prava dama, saj ie napol (Beljačanka že, jo je jedla z zavidanja vrednim apetito-m in slastijo, tako da sem kadar zaideš v pogovor z njimi, moraš modeme nazore o materialističnem in umazanem svetu šiloma zavreči, z eno besedo, divno ljudstvo. Saj sem spoznal vse kraje in ljudi naše velike Jugoslavije in nisem prvič z doma zunaj, toda tu gori sem navdušen, ako nikjer drugje ne bi bil. Saj je dostop tako lahak: planinska legitimacija s kolkom 10 Din overovljena je edina vstopnica v ta raj, dve uri hoda preko podkorenskega sedla ves trud zanj — ko pa stojiš v njem, ko ti prsi napaja ta neizrekljivi fluid, ki stiruji iz vse te doline v zadnji kotiček duše, si poplačan toliko, da tega za svoj trud nisi vreden. Po maši pred cerkvijo . Kako zlatega srca so ti ljudje, sem zvečer na žegnaniskem rajanju čudoma gledal in občudoval. Gneča, da se je vse trlo, godba, pies, veselo rajanje v veliki Gover-novi hiši je spraviilo vso Brnco in vso okolico na noge pod svoj krov. Neutrudno so švigale uboge dečve z olom (pivom) med veselimi gosti, nihče jih mi nadlegoval ali lovili. Fantje zbrani na kupe so pili- svoj vrč ola, mnogi pa še tega ne, ampak brezalkoholne pijače vseh mogočih vrst Seveda kot Slovenec tostran meje nisem imel volje, da jih pokušam, saj je stalo pred menoj izb orno švabsko pivo, ki je vsem tako dobro znano. Pregledal sem vse kote, kje je kaj pripravljeno z«a eventualni boj sredi noči enkrat, kije je oko postave m slične režijske priprave za >smman.ie« žeg-novanjskega filma. Nikjer nič. Cudiil sem se in ni mi šlo v glavo. Vprašal sem znance, ali se bodo kaj vsekali, pa so me začudeno gledali, zakaj da bi se morali. Videl sem da sem prišel med docela drug narod, ki je govoril sicer slovensko, ampak brez kolov in nožev in sličnih pripomočkov fantovske govorice. Toda to še ni vse! Ko sem stal takole sredi vsega rajanja, pa užival njihovo veselje z njimi vred, mi vendar ni prišlo v glavo, da bi plesal, kajti tega ne znam. Prav za prav: do tedaj ni-- 8. Ke5—f6 Te8—d8 i. t. d. Remi! Kje je torej zmaga? Le v žrtvi: 1. Lgl—f2! Tf3 X f2 Na 1.---Tf3—f7 zmaga beli z 2. Lh2—c7. 2. b6—b7 Tf2—d2 -f Seveda ne 2.---Tf2—f8 zaradi 3. Lh2—d6f. 3. Kd5—e6! Td2—dS 4. Lh2—c7 Td8—gS 5. Ke6—f7 Tg8—h-S 6. Lc7—d6-f! Kb4—a5 7. Ld6—f8 Th8—h7 + 8. Lf8—g7 ---- Zadnja faza ima več variant. Preštudirajte jih! Zelo so zanimive. Izredno globoka študija! Lisztove tekme v Budimpešti Po vzorcu Chopinovih tekem v Varšavi napovedujejo za naslednjo pomlad Lisztove tekme v Budimpešti. Priredili bodo mednarodno tekmovanje z Lisztovimi skladbami in jury, ki bo sodila tekmovalce, bo vodil znani madžarski glasbenik profesor Dohnanvi. Ob njegovi strani bo soodločalo o tekmecih 25 mednarodno priznanih klavirskih virtuozov. V celem bo komisija razdelila šest nagrad. Na zaključnem koncertu bo nagrajenim tekmecem dana priložnost, da nastopijo pred madžarsko javnostjo z najboljšimi klavirskimi deli »vo* je domovine. Kulturni pregled O* Netil „Strast pod bresti" Walt Withman je opeval take starce. Brez ljubezni žive, na farmah, kjer so ustvarili zemljo iz kamenja in rede stoglave črede živine, vroči do smrti, vdani le svojemu delu in strahotnemu, samotnemu Bogu. Eden izmed njih je Efrajim Cabot Vsa družina se mu mora pokoravati, čeprav mu vsi strežejo po življenju. Trije sinovi žive z njim. Simeon in Peter iz prvega zakona, Eben iz drugega. Naposled se starec v 75 letih še enkrat oženi. Ko se pelje po nevesto, vdovo Abbie, poje psaline, posmehuje se sinovom, ki so ga v srcu že pokopavali in je vsak izmed njih molil za njegovo smrt. Simeon in Peter se ob prihodu mlade žene na farmo poslovita od očeta z indijanskim plesom, v Kalifornijo gresta. Mladi Eben se zaljubi v mačeho in v hiši pod bresti «e razplete strašna drama pohlepa in strasti. V pretresljivih dramatičnih prizorih se zaključijo usode treh ljudi, ki so se z nagonsko silo borili za zem-mljo in ljubezen. Svetopisemska resnoba povzdiguje strahotno borbo. CNeill je globok poznavalec človeške duše, svoje ljudi oblikuje s trdo roko; je pa pesnik, ki s preprostimi, toda odličnimi sredstvi odkriva lepote življenja v nagonskem boju. Njegove osebe doživljajo zemljo po svoje; Zdaj in zdaj se zamaknejo v lepoto prirode, ki jo čuti in sluti tudi gledalec. Rratko Kreft je pojmoval igro docela realistično in ie poskušal upodobiti odkritosrčno goloto tega življenja in njegovo grozoto. Boriti se je moral z velikimi tezkočami, ki niso prav lahko premagljive. Vse življenje mora vreti iz nagonskih globin, vsaka beseda mora čarati globoko, odkritosrčno strast. Značaji oseb so navidez premočrtni, skoraj enostavni. Za njimi pa se odkriva zelo komplicirana narava. Skrbinšek ie staremu Cabotu dal izredno masko, poskušal je v besedi ponazoriti trdega starca, ki živi v božjem strahu in ki doživi strašno samotnega Boga. Njegova kreacija je resen poskus, toda včasih ga je razodevala beseda, da mu vendar ni povsem jasen, morda v končni usodi? Čara velike osebnosti mu ni nal. Včasih, morda dvakrat se je čutilo, da ne doživlja besede. Jerman in Potokar imata epizodne vloge, vendar važne. Ob njihovem nastopu mora gledalec takoj čutiti vzdušje, v katerem se drama vrši. Oba sta se trudila; podala sta sicer kreacije dveh primitivnih, po bogastvu hle-pečih, v divjini zraslih sinov trdega očeta, toda obe podobi sta bili bolj zunanji. Na-blicka je igrala Abbie. o kateri trdi pisatelj, da je naturna ženska, v marsičem sorodna Ebnu. Igralka ii je bila dorasla v mehkih občutjih, nebrzdanih ženskih nagonov pa ni ustvarjala s potrebno elementarno silo. Najbolj zamotana oseba ie • Eben, ki ga je Le-var vestno naštudiral. Če bi ga bila brata v soigri podpirala, bi se lahko že v začetku, po izredno težkem prizoru, razživel. Levarju se je posreč;i.o, da je bilo njegovo doživljanje materinskega privida prepričevalno: bil ie iskren v izbruhih, nasilen v svoji ljubezni, skratka človek, ki ne premišlja, temveč se udaja le instinktom, suženj svoje narave. »Toda 0' Neill v tej podobi ni jasen. Ali je Ebnova fantazija ustvarila tiste pravice na farmo, ki si jih lasti po materini s m i? Karkoli zvemo v drami, usoda njegove matere in Cabtitova krivda nam ni jasna. Zdi se nam prisiljena in ne zveni pristno. Prav tako je Ebnov preobrat na poti od šerifa zopet prenenaden, nedosleden. Ob tej sumu ji se porajajo še druge. Baje igrajo v Ameriki po izvirniku konec drugače. Stari Cabot se obesi, onadva zbežita. Tak konec bi sicer usodnih preokretov v Abbienem in Ebnovem značaju tudi ne dopolnil, pač pa v marsičem izpremenil. Stari Cabot pa bi stal povsem drugačen pred nami.»Igralcu bi bilo delo olajšano- Sicer pa opozarjajo nekatere besede v drami, da je morda naš konec vendarle nemška, idejno poantjrana predelava. Cabot ^ravi sam o sebi »Zdaj bo — dozorel na vejic. Abbie vzame nase trpljenje za greh. Ali je ta idejni preokret v značajih utemeljen? Zdi se mi, da ne. Če bi obadva zbežala in bi se Cabot obesil, bi bili značaji bolj razumljivi in morda še kaj. Kakor so li prizori oziroma slike pretresljive, zapušča celotno delo kljub navidezni enostavnosti nekain medel vtis, kakor da ni izčrpano- Nekateri trdijo, da ima naslov »Strast pod bresti« svoj prizvok. Francoz in Anglež imata o brestih nek pregovor, s katerim hočeta povedati, da je »pod bresti« vsak človeški napor ničev in brezupen. Pod brest* ee ti izjalovi vse. karkoli počneš. Če premišljamo natanko usode vseh teh ljudi, se nam odkrije, da bi ta razlaga podkrepila notranjo vsebino tega naslova, bi seveda drami dala drugo podobo, ki bi bila morda za spoznanje manj realistična. Neillova poetična žilica je morda ta pomen poskušala upodobiti. Zato ni verjetno, da bi se stari Cabot po tolikem trudu in naporu, upanju in volji, obesil bas na brestovo veio. kar bi bi bilo tudi ničevo- Zdi se mi, da bi bilo zaradi te igre vredno, pogledati tudi v izvirno dramo, če se v njej nahajajo sledovi navedenih domnevanj. Kreftova režija je imela trdo delo pred sabo. Scenerija ie težka. Predpisana je hiša. ki mora bili odmaknjena nekoliko v notranjost, da je dovolj prostora pred njo. Ob njej stojita dva bresta. Pisatelj pravi, »da zdita nad hišo. in sta kakor dvoje izčrpanih žena. ki se jima viseče prsi. roke in lasje odpočivnjo na strehi: in kadar dežuje, kapljajo njune solze enolično navzdol ter gnijo 7 leseno streho vred-« Kreftova scenerija te'n brestov ni prikazala. Bilo je bolj podobno, da stoji hiša v džungli, kakor sredi kamenja, iz katerega je Cabot uresničil farmo. Zraka, sonca nismo čutili, zato «n bf>seNu,« je odgovoril ravnatelj, »obvežite se, da mi izročite dve dejanji v dveh, treh tednih.« — »Dve dejanji? Dve dejanji imam že!« ie odvrnil komediograf, »tekel domov in se vrnil s šopom listov. Ravnatelj je sedel, Martinville je začel citati. Komedija je bila izborna, prizori duhoviti. Ravnatelj je bil sila zadovoljen in je pisatelju brez nadalinega izročil 500 frankov. Martinville je izginil. Ko pa je ravnatelj segel po listih, ki jih je bil pisatelj ostavil na mizi, je 7. največjim presenečenjem ugotovil, da so čisti in prazni. Martinville je bil obe dejanji enostavno improviziral! Na rafiniran način se je bil nekoč izmazal tudi slavni skladatelj Roseini- V Naiwliju so pravkar igrali njegovo opero »Rikard in Zoraida«, a kar je bil dobil, je že porabil-Kje bi dobil še kaj denarja? Tedaj je prejel od ravnatelja nekega gledališča v Benetkah, poziv naj mu pošlje kakšno novo opero, ki bi »vlekla«. Rossini je pristal, a je zahteval, nai mu da dober predujem. Ravnatelj mu je željo takoj izpolnil in je prejel neko Rossi-nijevo delo- A kmalu po tem, ko eo ga prvič izvajali in ga je publika sprejela z navdušenjem, se je izkazalo, da je to delo samo opera »Rihard in Zoraida«, ki jo je Rossini pod drugim imenom in s spremenjenimi osebami poslal v Benetke. Ravnatelj je besnel, Rossini pa ga je- hladnokrvno miril: »Kaj bi se razburjali! Obljubil sem vam opero, ki bo vlekla, in občinstvo jo je sprejelo z navdn£«*iiem. Kai oa za to. če ni čisto nova?!« lah in čaka svoje priložnosti. Howlett se nikoli ne zmoti, niti v avgustu, ko je kralj na lovu na škotskem in je treba celotno garderobo pregledati in očistiti za loiv-donsko sezijo, ko je nešteto sprejemov, dirk in javnih prireditev vseh vrst. Ta, garderoba je shranjena v več sobah Bu-ckimghamske palače. Največ je v nji uniform. Kraj nosi najrajši uniformo britskega admirala, najče-šče pa uniformo feidmaršala. V gradu Windsoru nosi historično windsorsko uniformo: modro suknjo z zlatimi gumbi in rdečim ovratnikom; v Balmoralu na škotskem pa kilt, znamenito škotsko krilo. V ostalem kralj ni ekstravaganten in noče imeti vpliva na moško modo, kakršnega je imel njegov oče Edvard VET. in kakršnega ima sedaj njegov sin, Waleški princ. Je sploh malo konservativen v svojih oblekah in ceni baje iz kemodnosti stare ob-bleke bolj kakor nove. ANEKDOTA Mlad mornariški kadet je bil postavljen pred nalogo, da določi položaj nekega parnika, ki je plul nekje ob Kalifornijski obali. Kapitan si je dal predložiti njegove račune. Kmalu nato ga je poklical k sebi: »Snemite svojo čepico, mladi mož«, je dejal svečano, »smo na svetem prostoru...« Kadet je zbegano storil, kar mu je velel. »Da«, je nadaljeval kapitan, »če so vaši računi točni, plovemo sedaj baš skozi notredamsko katedralo v Parizu.« Vsak (lan ena Profesor: »Ugotavljam, da se že kažejo znak| izboljšanja gospodarske krize.^ , Celjski občinski svet Celje, 15. oktobra. Sinoči od 18.30 do 19.30 se je vršila v aejrai dvorani na mestnem magistratu redna seja celjskega občinskega sveta pod predsedstvom župana g. dr. Goričana. Zupan je sporočil, da je mestna občina prejela vabilo k slovesni otvoritvi nove porodnišnice v Celju, in pozval občinske odbornike. da se 16. t. m. dopoldne udeleže svečanosti. Gerentski svet Mestne hranilnice je predložil občinskemu svetu po svojih statutih listo 36 oseb, izmed katerih naj bi občinski svet izbral 18 članov rednega upravnega odbora zavoda. V upravni odbor Mestne hranilnice so bili izvoljeni naslednji gg.: Joško Bizjak, Štefan Borlak, notar Fran Bu/ger, Fran Dobovičnik, župan dr. Alojzij Goričan, dr. Ernest Kalan, Franc Koschier, Josip Kramar, Anton Leč-nik, Franc Lesikovšek, Kari L-oibner, direktor Fran M ra vijak, mag. pharm. Andro Posavec, narodni poslanec Ivan Prekoršek, Franc Rebenschegg, primarij dr. Fran Steinfelser, Fran Voglar in Josip Žumer. Za personalni odsek je v tajni seji poročal obč. odb. direktor Mravljiik. Kot in-kasanta Mestne elektrarne in plinarne sta nameščena uslužbenca elektrarne Josip Gorjanc in reducirani železniški uradnik Maks Goleš, kot tržni nadzornik pa bivši tržni nadzornik Jakob Posnič. Občina bo razpisala mesto strojnika v mestni klavnici. V imenu pravnega odseka je poročal obč. odb. dr. Kalan. V domovinsko zvezo je bilo sprejetih 18 oseb, eni prošnjici je bil zagotovljen sprejem, čim dobi naše državljanstvo. 7 prošenj za sprejem pa Je bilo odklonenih. — Občinski svet je sprejel ponudbo cinkarne, da bo plačala za porabo vode iz mestnega vodovoda od leta 1927. do konca L 1931. skupaj pavšalni znesek 24.000 Din. za 1. 1932. in 1933. pa ob maksimalni dnevni porabi do 30 m8 vode letno 16.000 Din. O finančnih zadevah je poročal referent obč. odb. dr. Vrečko. Občinski svet Je odobril obračun sreskega cestnega odbora za 1. 1931/32 skunno 765.000 Din več dohodkov in 515.000 Din več izdatkov, nego je bilo predvideno v proračunu, in Din 310.000 presežka. — Gradnja dveh vodnjakov za gašenje pri javni bolnici in pri bivšem otroškem vrtcu ob Dečkovi cesti je bila odložena do 1. 1934. — Občina bo opustila javno stranišče v Samostanski ulici — Mestna plinarna bo gasilnemu društvu v Celiu odpisala dva računa za koks v znesku 2476 Din. Za gospodarski odsek je poročal referent obč. odb. direktor Mravljak. Občina bo takoj preuredila etažno kurjavo v novem traktu na magistratnem dvorišču v enotno toplovodno centralno kurjavo. Stroški bodo znašali okrog 25.000 Din. — Nekatere stavbne parceie na Jožefovem hribu so bile dodeljene prosilcem Janku Kramerju, Karli Jakšetovi in Mariji Cuje-ševi, Antonu Baši in prof. Bitencu odnosno Alojziju Deršku. — Občina bo dobavila Mestnemu gledališču in Glasbeni Matici običajno količino brezplačnih drv. Vremenski pregled Velika depresija, ki je ob koncu prejšnjega tedna zajela vso zapadno polovico Evrope ter jo preplavila s toplimi in vlažnimi zračnimi masami, je pokazala nenavadno prodorne sile; obtičala je s svojim jedrom nad morjem okrog Velikobritan-skega otočja in radi tega je postal zračni tok od toplega juga takorekoč v perma-nenci. Domala vsa Evropa se je znova temeljito ogrela, hkrati pa se je vreme izboljšalo, ker je dotok zraka od vseh strani polagoma depresijo napolnil, zmanjšal v njej strmec v zračnem pritisku in s tem pomiril vetrove ter uničil vzroke za padavine. Dež se je omejil na neposredno bližino depresijskega središča, kjer so se še vedno metale različno tople zračne plasti, nazadnje pa se je depresijsko jedro samo odmaknilo nazaj proti Islandiji. Vzrok, da je atlantska depresija to pot izjemoma postala stacijonarna, je bil med drugim ta, da se je visoki zračni tlak, ki se je umaknil s srednje Evrope na vzhod, nad Rusijo zelo ojačil ter se razvil v ogromno anticiklono, ki se kot ogromna trdnjava ni dala premakniti, zapirajoč depresiji pot na celino. Položaj se ves teden ni spremenil in tako se je izobličilo nekako barometrično ravnovesje, ki je tudi našim krajem naklonilo nekaj lepih dni. Ali v drugi polovici tedna se je pri Islandiji pojavila nova depresija ter se naglo pomikala proti Evropi. Že v petek zjutraj je dosrvela s svojim središčem nad Severno morje, se tamkaj spojila s stacl-jonarno depresijo ter se temeljito ojačila. Nad vso zapadno polovico naše celine je zračni tlak naglo in močno padel, depresijsko območje se je naglo razširilo proti -zhodu. kjer se je povsod zračni tok od juga močno ojačil. Tudi naše kraje te v pe*ek znova zajelo južno vreme, temperatura se je dvignila, pa tudi dež se nam Je znova ponudil. Ob zaključku tedna smo popolnoma pod gospodstvom depresije In pripravljeni moramo biti še za nekaj časa na spremenljivo deževno vreme, ki pa se nam morda skrajša, ako nam vremenski preobrat prinese kmalu hude nalive, z nji-m; pa pošten hlad in za tem — izboljšanje. Tragična smrt mladega moža Novo mesto, 15. oktobra. "V bližnji Mirni so davi ob pol 6 našli v tujski sobi Vidmarjeve gostilne mrtvega 32 letnega gospodarja Leopolda Novaka. Novak je po navadi spal na skednju, kjer g je tudi d avi iskala njegova krušna mati Ana Pleskovičeva Ker ga ni našla, je odšla v gostilno, da bi ga tamkaj poiskala, in ko ga tudi ni dobila v gostilniški sobi. je opila še v tujsko sobo. kjer zadnje čase prenočuje neki nemški akademski slikar. Na svoje presenečenje je našla mladega gospodar' nrtvega na oknu. Na vpitje Pleskovičeve je prihitela Novakova žena iz kuhinje. Pleskovičeva pa je s kuhinjskim nožem prerezala vrv Mlademu možu ni bilo mogoče več pomagati Pokojni Novak je bil komaj leto dni poročen tu zapušča mlado. 20 letno vdovo in enoletnega sinčka. Kot vzrok njegovega obup-.,e«a dejanja navajajo trenutno duševno zmedenost. VSAK NAROČNIK »J U T R je zavarovan za 10.000 dinarjev! Damski iz prima boksa, črni in rujavi, z garanti-ranimi krupon podplati, samo ..... . . Moški iz prima boksa, črni in rujavi, z garanti-ranimi krupon podplati, samo..... . . Din 98 Za dečke in deklice iz črne jake kože . . . Za dečke in deklice iz črne boks kože . . . Za male otroke iz črnega ali rujavega usnja . od Din 55-— ]>in ©O — Din 22-— naprej MESTNI TRCJ 2 Kraljevine .Jugoslavije - Beograd Ustail0T.L1862 V BEOGRADU Državna hipotekama banka upravlja vse državne in javne fonde, pupilne, depozitne, cerkvene kapitale, denar ustanov i. t d. — Sprejema hranilne vloge in plača letno 6% obresti. — 11892 Za vse bančne obveze jamči država. — Banko upravlja neodvisni Upravni odbor. _ Cene malim oglasom Zenitve Im dopisovanja. vsaka beseda Din Zj— ter enkratna pristojbina za Ufro ali se dajanje naslova Din 5.—s Oglasi trgovskega trn reklamnega značaja: vsaka beseda Din 1,—% Po Din Ij— sa besede se zaračunajo nadalje vat oglasi, Id spadajo pod rubrike »Kam pm kam*, »Au t o-moto*, »Kapital*, »V najem*, »Posest*, »Lokali*, »Stanovanja odda*, »Stroji*, »Vrednote*, »Informacije*, »Živali«, •Obrt* tn »Les* ter pod rubrikama aTrgovski potniki« tn »Zašlo-tek*, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se tiče potnika. Kdor el pa pod tema rubrikama tiče zaslužka ali službe, plača za Za odgovor v znamkah besedo 50 par. Pri vseh oglasih, kt se zaračunajo po Din l^-tt besedo, »e zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za iifro aH za dajanje naslova. Vet ostati oglasi socialnega mate.ja se računajo po 50 par za vsako besedo Enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki te zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaia Din 3.—n Najmanj9 znesek pel oglatih po 50 par za besedo, je Din 10s—> |ri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15*—. Vat pristojbine ta male oglase fe plačati pri predaji naročila, oziroma Jtk Je vposlaH 9 pisma obenem > naročilom. »hm* mu Vsaka beseda 50 por: za dajanje muslova aH ca Šifro pa S Dia. (1) Izprašan kurjač ki je obenem izučen ključavničar a'M meha.ni.k, dobi mtflio. — Pismene ponudbe s prepisi spričeval T>a Tekstilno tovarn« Beer, Hri-berniik & Oorrup., Št. Vid nad Ljub! jamo. 400f»U Dekle dobro. pridno tn pošteno. M zna poleg pranja. !ika_ nj« in pospravljam ja tudi nekoliko šiva*!, sprejme tričlanske družina v Ljub; I j ara;, za pomoč gospod i nji Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra * pod značko »Po stre-žljiva«._41292-1 Pisarniško službo dobi oseba. ki položi 5000 do 10.000 Din kavcijo. Na-ftjov pove podruž. »Jutra« t Celju. 41323-1 Mlajšo služkinjo ki bi opravljala twdi vrtna dela, sprejme trg. Zaje. Kolrev.-ka u!. 33. 4137.3-1 Gospodično •vaje®© š:,van'fl in pomoči ■pri gospodinjstvu, sprej-mMi k tlvnia dtk'icama v s-tanosti 3 in 6 let. Vsa o*krba v hi«; in plača po dogovoru. Nastop takoj. Pomudbe na axlw: HI«B M.. eoproffa trgovca. Krn«j 4! 002-1 Mlekarja i(WH, poštenja. sprejme ra družna m'i-karna na de-f.r':. Ponudbe z zahtevo plače je poslati na og'as. od,l. s Jutra« pod »Mlr-ka'«. 41436-1 Študent-arhitekt ki b: hotel izvršiti rek-sm. T" osnutke in r:sbe. naj se jjr; na og!. odd. Jutra« i od šifro »Učinkovita re-lam-a«. Prikrofevalec r« krojenje f-nesra dela po trie "i in za konfekcijo, in k: h' tudi šival kadar ne b' bilo priknojevalnih del, 4nb5 «*»??«» v Srbiji. — P-..*w>af fBW.'o "0—40 let sta-: Mest« f'al.no in dr>bra plača. Ponudbe na oj&iMr odd-'ek -J«.tra« pod značko -Speci;: --to*. t: 104-1 Hišnik dv,bi »kuižibo pri večjem industrijskem podjetju v Mariboru. — I*r ed:n«>3t imajo mlajši oroiaiški upokojenci ali slično. Navesti reference. Ponudbe na podr. »Jutra« v Mariboru pod »HBnSkc. _ 4Wi**U! Razpis službe sobosUkarja Na podlagi pooblastila kr. banske uprave dravske banovine z dne 5. oktobra 1932 I. No. 6797 1 razpisuje uprava obče državne bolnice v Ljubljani mesto zvaničnika soboslikarja- pleskarja s kvalifikacijo po § 10 zakona o uradnikih, odnosno dnevnlčarja za gori omenjeno zvanič-niško službo. Upoštevali se bodo samo prosilci, ki imajo pomočniški Izpit in daljšo prakso v zgornji stroki in so popolnoma usposobljeni Izvrševati samostojno v t-o stroko spadajoča dela. Pravilno kolkovane ln po določilih § 3 zakona o uradnikih opremljene prošnje je vlagati pri upravi obče državne bolnice v LUibljani do 22. oktobra 1932. Uprava obče državne bolnice, v Ljubljani, dne 11 .oktobra 1932. 41453-1 Pridno dekle potrebujem za pospravljanje im k otroku prt ko celem rineva. Naslov v otrl. oddelku »Jwtna«. 41ol!fi-l Zoboiehniškega nraktikanta (injo) sprejmem. Predstaviti se je pri dem tis tu Leopoldu Smerkiolj. Ljubljana. Ce-lovska cesta 32. 41S0B4 Izurjeno pletiljo sprejme Josipina Koškar. 'ftrnovski pristan 14. 4M27-.1 Sedlar, pomočnika obvl a d-ajoč rga strojno šivanje sprejme za eezonak-o zaposlitev Športna delavnica B. Kolib.' Viižmarje. 41.430-1 Vdovec -1-ž. vT:etkio'r.T!. e p 3 ov v n"'a-tM-m Md^lik« »Jutra« 4.1433-1 Krojači, pozor! Zaradi hitrega odpoto-vanja v Inozemstvo prodam sredi Ljubljane dobro vpeljano krojaško delavnico za 5000 Din. Stroj nov. najemnina nizka. Naslov v oglasnem ' odd. »Jutra«. 41505-1 Sobo s kuhinjo brezplačno, dobi zakonska dvojica brez otrok za pomoč pri gospodinjstvu. Večna pot 7. — Zglasiti se je dopoldne. 41513-1 Iščem natakarico č- o d n e aonanj'fisiti. ki bi oprarvljaia tudii druga hišna dela. Ponudbe pod »rfrm »Poistrež^jn-A« na oddeleik »Juit.Ta«. 41556-1 Šivilj, pomočnico spretno v plaščih sprejme modni atelje Farni .lapor. K-oJ odvo-Fjka uilica št. 28/1 4llkVJ3-l Za gospodinjo iščem žensko ne glede na starost, ki bi vložila 7000 do 8000 Din (lahko knjižica) v dobro obrt proti obrestim. — Služba stalna. nastop takoj, plača dobra. — Cenj. ponudbe pod šifro »Mirno in samostojno gospodinjstvo« na ogl. odd. »Jutra«. 41546-1 Samostojna služkinja z didbrimii spričevali, dobi službo. Zgladiti se je med 3. im 4. uro v trgovini Rekord', Aleksandrova c. št. 8. 41532-1 Sposobno moč za ii7.delwam.je uismjntnb rokavic iščem. Prijaive pod »Rpfka/v:i«'a« na. og-la.sni oddelek »Jutra«. 41603-'l Trg. pomočnika mirtde^ra in a^ril.nega_sprejmem v trgovin® mešanega blaga. Pogoj je ka>vci'ja. — Ponudbe na p^dniž. .Jintra v Celju podi šifro »10.000«. 4ilrf»M Šiviljo za popravila sprejmem. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 41588-1 Zanesljiva oseba z 3000 Din gotovine dobi stalno službo. ra željo pristopi lahko kot tihi družabnik (ca), obrt in trgovina. Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Takoi ln resno«. 41591-1 Službo dobi za razna dela. kdor posodi 2 do 3000 Din proti jamstvu za dobo 2 mesecev. Plača po dogovoru. Ponudbe na oglasni odri. »Jutra« pod »Dober delavec«. 41574-1 Popolnoma samostojno moč 7,a voditeljico k. odde'ek »Juitra« pod z-načik.o »Takoj nastop«. 4f,5:174 Ugodna prilika za gospodično, katera je dobro izurjena v gostilniški obrti in poseduje v gotovini 10 do 15.000 Din. Pristopi lahko tudi kot družabnica k dobremu podjetju. Ponudbe na podr. »Jutra« v Celiu pod značko: »Preskrbljena«. 41628-1 Čevljar, pomočnika sprejme Blaž Kimovec, Litija. Prednost imajo samo prvovrstne moči za zbito in šivano delo. 41590-1 Edgrzr Rice Bnrronghs: DRUGI DEL 88. S strašnim rjovenjem se jo obrnila zver spet proti črncu, a Tar/anova vrv jo je vnovič zadržala. Beli mož je hitro stekel trikrat okoli velikega drevesa in privezal Numo. Nato je njegova močna roka zgrabila leva za grlo. Dolg nož mu je prebodel divje srce. Nad truplom skupnega sovražnika stia beli mož in črni mož z znamenji sklenila mir in prijateljstvo. Komaj je bil lev mrtev, ju je že obsula vznemirjena množica divjakov, žlobudranja in vpraševanja ni bilo konca ne kraja. Tarzanov novi prijatelj je povedal, kaj se je bilo zgodilo. In tedaj je jel ves rod tekmovati, kdo bo lepše počastil čudno belo bitje, ki je bilo rešilo njihovega tovariša in premagalo divjega Numo. Nakupovalca in prelemalca m okr(*ye.l les sprejme Ogorelec. Žalec. 41.1,41-J Pleti!?o sprejmem. Pomaidibe na o<;l. oddelek »Jintra« pod šifro Izwrjena 4Sk. 410404 Frizerko prvovrstno moč takoj sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Frizerka«. 41579-1 10.000 Dm kavcije v gotovini položim za službo inkasanta. skladiščnika ali kaj slične-ga. Pristopim tudi kot družabnik. Ponudbe pod »Inteligenten ln energičen« na ogl. oddelek »Jutra«. 41519-2 Gospodična srednjih let, ki je več let samostojno vodila restavracijo, išče mesto blagajničarke v restavraciji ali gostilni, ali pa vzame gostilno na račun. Poseduje osebno pravico. Cenjene ponudbe poslati na oglasni odd. »Jutra« pod »Dobra moč 16«. 41521-2 Šivilja ki šiva tiidU po-rilo. gre ra 15 Dim šiivai na diom. Naslov [MW( oglasna oddelek »Juitra.«. 41.329 2 Kuharica štora. 33 leit, iw" o fduSbo pri fvnane.i aJi žamdanme-riiji. Xa*lw pove ogla«n? o«jde]^k »Jutra«. 41u&2-2 Korespondent samostojen v sloiveniščitil jn nemščini, zmočem vseh 4rti.giih piisamtekih d«I, z večletno praikeo. išče primerno mesto. Cenjene ponudbe na oguiMvi oddelek ».Jutra« pod šifro »Dobra moč«. 4.1274-2 Prodajalka »sivčena v trgovini nega blaga, zmolna kavcije, ki bi tnidi pomagala pni gospodi« jetrni — teče kj«-koiii nameščen-je. Ponudbe na og-lasni oddelet ».Jutra« pod šifro »l*ridna št. 8566«. 41232-2 Kuharica samoe-tojtoa, išče službo pri mc.itijSi dTii/jini ali samskemu gotpedm. Ponudlbe na oplas. oddelek »Jutra« pod inačko »Dobro kuha«. 41il65-2 Prvo mes. plačo odstopim posredovalcu za stalno službo trgovsko izvežbanemu, inteligentnemu, poštenemu domačinu. — Zastopstvo odklanjam. Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod »Za pomoč zanesljiva moč«. 41500-2 Prvovrstna kuharica vajena vsega gospodinjstva, išče službe k boljši družini. Cenjene ponudbe prosim na oglasni odd. »Jutra« pod »Spretna 19«. 41520-2 Službo dobito trije gospodje in dve gospodični (gospe). Posebno strokovno znanje ni potrebno. Nikaka potniška služba. Za odgovor in pojasnilo priložite 10 Din v znamkah. Ponudbe na podružnico »Jutra« Celje pod »Dobra plača«. 41622-1 M anufak turistko z diobro prakflo. zmotno samostojnega vrd;=-tva ma. niifaktiiT. oddelka sprej-mrm v večjo trgovino na deželi. Ponudbe pod -Do-b-e reference« na o. pod >.16O0t na oerl. odd.e' .-k »Juitra«. 415S8-2 t'Metu a posimodična iišče mesto b-ag.i.Vn'čn-rVe v trtrovmi ali kavarni. zmoS-tw s*nr., srlvohrv. 'n nem-škoea j.o7.:;Va. Nastopi lah. ko tako.i. Ponudbo na osi. odid. »Jn-tira« pod »DoUra rač.umarioa«. 41.3A1-2 PiačMrca natakarica zmnžiTiia tnudi n«m^č.'ine. išče «!uirHf.. Nas]«v v riglasnem odiiJeikiu »Jnutna^. 41382-2 500 Din dam OTK-m.iL, ki ma preskrbi mesto prodajalke. — Zmožna sem tudi somo<=tiojn e«a vod-sttva. Sprejmem tudi; kako druero primemo nameščen;* Ponudlbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Liurjema«. 41237-2 Mesto natakarice Eščo 36 let stara gospo-diž-na, v gostilniški in trgovski et.roki dittffo verriraina. JVmidbe t« oglas, odd elek »Jutra« pod »Prvovrstna moč«. 4119S-2 Gospodična ^f.va 18 let. abs.ot'iv«ntio:fl meščanske šole, va.jena raznih dici, pošteni/h staršev, i-šč« mrsto blagaijiniča.rkp ali k rrtroikom ter pomoč v goe.podimji=tvTi: ponudbe na ogla«, oddelek »Ju-tra ? pod »JlvaHežma«. 41Ž14-2 Kot družabnik bi pristioipll i 10.000 Din, ali n ast-epitn siJ.už-bo s-iiize iin itnikasanta. Poroudi!>e na ocl. odd. ».Wt,ra< pod šifro »Delaven«. 41376-6 191etna gospodična išče mesto proda jelke v slaščičarni, pekami ali slič-n->. Zmožna slov., srbohrv. in n-emškega jezika. Na-ctiop taikoj. Ponudlbe na okt!. odd. »-Juitra« pod šifro »Uma«. 41300-2 Prodajalka prav d.obro izurjena v vseh strokah, posebno v manu-f-.ilctiuri., ki bi ipomagala tudii pri "oepodin.jis-tvu, želi kjerkoli nameščenje. Gre 1 mesoo same za hrano iin ptano-va.iljie. Cenjene ponudbe na glasmi oddelek »JuitTa« pod »Mo'nufaktiiri-stinja«. 41363-2 Prodaifalka »eli mesta v trgovini 7. mešanim blagom, flaščičamni, mlekarni ali deKka.tesi. — Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »Marliivn moč«. 41364-2 Dobra kuharica poštena, išče mes.t»> pri ho*:Si dnui7t;inii. Cen-j. ponudbo na oglasni oddelek »Jutra« pod »Varčna«. 412.30-2 Izurjena kuharica stara 43 let, išče me*, t-o liri obite.ljii -3—3 o=<-b. Plača postranska stvar, parno dobro Tavmfl.nje. Irma Bi-teoc, Hoga tec. 41239-2 Zobotehnica 7. 7manjom n^mščime. išče službo. Pomodibe na oglas, oddelek »Juitra« p "d š:frn »S'oiveri.ka«. 4M75-2 A ngleško- fran coski korespondent Jeli prrimo.ni'i mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« p.»l šiifro »Kore-spondent«. 4S192-2 Treovski pomočnik mia:ši. dobro verzira.n v trnovimi mr^a.noea blaga. Kče službo. Naslon' v oei. mldetkm »Jutra«. 41303-2 Gospodična z večletno notarsko in odvetniško prakso, išče mesto za takoj aH pozneje. Ponudbe na o?!as. oddelek »Jutra« pod »Vestna«. 4112*>-e 191etno dekle vai>einio hiiišn-ega. deha. ki zm« nekoliko no-mšč-i- ne. pridno in pošteno, iščp slikbo v pomoč srospodfinji. _ Jstotaiko- i»če pride-n lSIetni fant kaktfttiolkoii »talno delo. pove ogla?- oddelek »Jutra«._41044-2 Kateri sit .vete: giosT>od želi kot po-spedlimio starejšo, intelf-gimitmo in izobraženo go-soo. čedme zumanjosti, ve. ?<"So Semnja. — Ima stočo o.praivo iin poirllo. Ponudbe na op'a prvi oddrfVk Jutra noid šifro »Gnt vorsongt«. 41906-2 Prodajalka s šestiletmimii «pr:čerali. hi rada takoj premonila (službo v m.an'rfakti»mo. salan-toreisko aii RTwy.erii«ko trgovino. piimudibe r.a oerla"-rvVMefc ».Tiatna« pod št.fro »Bolljše mesto«. 41&46-2 K 2 otrokoma gre starejša, zdraiva, in.te-kigienitiiia, b-^jf« govpa — vešča nentščnie in šioanja. Ponudbe na oglas, oddeldk »Jiiihra < pod šifro »Po.djnn goepodiinji«. 41290-2 Absolventka učiteljišča gre k šolmioibvezmlm otrokom kot -ragvjijiBerioa. Ponudbe na pcdniranš«"" Jutra v Mariboru pod »Vzgoji-tei jica«. 41:130-2 Mesto gospodinje pri bol.jšem gonspod^i išče mloriia. do.ma. Pomudbe na ogla«-, oddelek »Jutra* pod šifro »Pirvovrslma«. 41 :il 4-2 Dekle z deftol«, pridno iin pošteno — išče kakršnokoli sliužbo. Na»lonr v ogla-nem oideik« »Jutra«. 412S4-2 Brivski pomočnik mlajši, zanesljiv delavec in dober bubi-štu-cer, po možnosti tudi onduler, želi službo. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Bubl-štucer«. 41491-2 Avto, moto Vamka beseda 1 Din: ^ dajanj« makro all aa «fr» pa B Din. (10) Uradnica ki ima 10 let bančne službe. vešča samostojnega ktijigiovodisitva im korespondence. žel: primernega me-sKa. Cenjene ponudbe pno. šr.m na ogl. odd. »Ju-tra« pod šifro »M. 1000«. 41437-2 Samostojna šivilja Išče službe zaradi pomanjkanja dela. Vešča tudi krznarstva. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Samostojna 222«. 41483-2 Trg. sotrudnica začetnica. išče nameščenja v trgovini s čevlji, galanteriji all ročnimi deli, zmožna pred-tiskarlje. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«, pod značko »Pridna in poštena«. 41411-2 Mladenič s 10.000 Din v hranilni knjižici, položi kavcijo za službo sluge ali Inkasanta. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Vesten sluga«. 41445-2 Krojaški pomočnik vajen sa.mo finih del, želi službo, ali pa sprejme tudi delo na dom. Naf-lov pore oglasni oddelek »Jutra«. 41480-2 Trgovski pomočnik izurjen v trgovini mešane stnoke, želi premeniti mesto v kako večjo trgovin« Ponudbe na osla-s. oddielek »Jutra« pod šifro »Zmowna moč.«. 41368-2 Vzgojiteljica nemška, finega nastopa, dobra domačica in šivilja otroških oblek in perila, želi nameščenja pri boljši rodbini z otrokom od 6. do 10. leta. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Inteligentna 20«. 41449-2 Gospodična išče mesto prodajalke v pekarni, trafiki, v delikatesni trgovini in slično. Sprejme tudi mesto blagajničarke. Vloži 30 tisoč dinarjev kavcije. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Kavcija«. 41478-2 Čevljar samostojen delavec v izdelavi gornjih delov, vajen tudi vsega zbitega in šivanega dela kakor tudi gojzeric išče stalne zaposlitve. Ponudbe Je poslati na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Samostojen delavec 25«. 41395-2 Kot služkinja iščem službo v mestu ali na deželi. Nastopim takoj. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 41392-2 Šivilja išče mowh> pomočnice. — Ponudbo na oglas. wddeUlk »Jutra« pod šifro »Pridfia šivilja«. 41406-2 Instrumentarka išč-e mesto pri zobozdravniku ali zolboibebniku. — Oemj. ponudlbe rra oglasni oddo.lek »Jutra« pod šifro »ImstTumienta.rka«. 41528-2 Trgovski pomočnik izatirj-en v špecerijski trgo-vimd, kavnije zmožen, išče naim o&čenje v jstotaikem obratni ali podjetju. — Ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod šrfro »Kaivcija do 10.000 Din«. 41036-2 Vezalka vencev itd., izučena, pridna in poštena, z d-oibrimi spričevali, išče službo. Ponudbe na ogla-uni oddelek Jutra ped »Plača po zmožnosti«. 41500-2 Vpokojenec vešč slovenskega, nemškega in italijanskega jezika. pisarniških, oskrb-niških in hišnika poslov ter izterjanja terjatev. Išče primerne za po6lltve. Ponudbe pod »Vesten upokojenec« na ogl. odd. »Jutra«. 41487-2 D. K. V. 350 m Ariei! 500 cim» 0HV, oba brezhibna, po nizki ceni naprodaj v šiški — Kairnimiška 10, prelaz kamniško im gorenjske proge. 40906-10 Več raznih avtomobilov in motorjev neverjetno poceni prodam. Medvode 60. 39723-10 Rezervne dele avtomobilov »Renault« prodaja po tel« znižanih cenah generalno zastopstvo Renara.lt, Cesta aa Rožnik 19. Mebaniiki-preprodajalci 15 % popusta 313-10 2 tovorna avta Chevrolet lil (2 toni), Ford (% tone), v prav dobrem «'ta njben. trafika — Ptuj. 41379-10 »Peugeot« avto 5/12 Ks, original, poltovor-ni, kompletom, generalno [»opraivljen, pripraven za potnika, obrtnika ali trgovca, proda Franc Cro-bath v Kranju. 41041-.10 Indian Big Chief sfoono nov. ugodno prodam. — Informaicije daje Vinocet, V-ič. 41373-10 Zaprt avto lestsed'0-žen, v dobrem stanju prodom za 10.000 Dim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Prilika«. 41149440 Radio Vsaka beseda t Din: aa dajanj« naslova aH ttfr« pa 6 Din. (9) Ingelen radio prvovrsten, štiirocevmi, zelo narodno [•r-o-da Cente v Zg. Šiški št. 39. 41303-9 Kolesa za besedo. Oglasi so-cijalnega inačaja po 50 par beseda. Za dajanje naslova ali za iifro 3 Din, oziroma 5 Din. fW) Žensko kolo utroidino oroAla-m z;i 6-Vt Din Nn-slov v ogla-aieni oddelku »jutra«. Zaslužek Kdor 18 6« saslnžka, plača m vsako besedo 50 par; sa naslov ali Šifro S Din. — Kdor n s d i tasinžok, pa n vsak« besedo 1 Din, ra dajanj« naslona ali za šifro pa 5 Din. (S) Entlanje 1 m 1 Din ažuriranje 1 m 2 Din miomograml od Din 1.50 dalje. Palačo Kreditne banko št. la/EV. 41081-3 Popravila preprog sprejmem. Naslov v oglas, oddeliku »Jutru. 41161-3 Akviziterja spretnega v nabiramju oglasov, proti visoki proviziji sprejme Stavbna zadruga »Moj dom«, Ljubljana. Miklošičevo. 15. 41304-3 Šivilja »prejme delo na dom. ali pa gre toidš ko< pomočnica Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41215-3 Razpečevalce srečk Jugo«loo-enskega Veslaške Si Sarroza, spretne, iščemo ža -rse kraje v Sloveniji. Ponudlbe r navedbo poklfi ea Jn po m-ožnostS referenc poslati na nasliov: Odielenje za lutriju Juirosl. Veslač kog saveza., Beograd, Čara Nibole 35. 41354-3 Takoj denar za naše najbolje vpeljane Fitotix breiz konkurence. Kdor vidi. kuT»i. Zastopni-ki(-oe) dobrodošin. Chapiira, Dunaj.ika cesta 36. 41370-3 Zastopnike (etven.tiini.no agrm-tiiro) _ za prodajo izd oliko v is pa,pi.rja im kartona, siprejmeuno. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Papicrk.onfck.tioo«. 48844-3 Trgovec-potnik sprejme zastopstvo boljših tvrdk. Ponudbe na oglasni odd. »Ju.'-rac pod »Agilemc. 41-J65-3 Zastopnike marlji.ve in agiline za sprejemanje naro»".b za povečane slike, proti dobremu zaslužku iščem v vsi-h krajih Slovenije. Ponudlbe na natliov: K. Ti-iporiš. Osi jok I Strot^maverjeva ulica 46. 40S85-3 Agilnega zastopnika iščem za prodajo radio-aipairatov. Punudih« na na-si-ov: Karal Florjane ič, Celje. 41325-3 Zastopnike za vieo Jugoislan-iijio, siprej-memo za lahko vni^no slu:žil>o. Pripravno posebno za inteligentne upokojence in občitnske u.radm,ike. Ponudlbe na podružnico Ju.t.ra v Ma.ril>oru pod »Dober zaslužek«. 411316-3 Komisijo raznega mamufaiktur. blaga ki razaiih štofov bi prevzel z no.vii.m letom hišni po-sostnik-trgovec z lepim lokalom na" prometnem prostoru v mostu Koprivnici na Hrvatskem. Kot iam-ščimio za b 1 a. g o bi dal vkm;fi6bo na prvo m-e=to sv.o,je hiše v vrednosti Din ?"0.000. a potr-m ko se prilike ur ode. bi prevzel tn Jtlajro na svoj rav.um. Gg. tovarnarji in velet novci, ki b! hoteli dati omenjeno komisijo za 100.000 D:n bla.ora. na,j stavijo svoje ponudbe in noioie na na-®l,ov * Ivan Srček. Konriv-niea. 40g«4-3 Zastopstvo za Ljubljano in okolico. dobro vpeljano moč, iščem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Agi-len 40«. 41403-3 Velik zaslužek dobijo zastopniki s prodajo predmetov, ki se rabijo v vsaki hiši. Za prevzem blaga potrebno 100 do 200 Din. »Togra«. Ljubljana, predal 276. 41490-3 Zastopnike za prodajo šivalnih strojev za vso dravsko banovino išče »Vesta«, Kolodvorska Uilica. 36. 4111340-3 Zaslužek prosi reduciram oče. da zamore dati otrokom kruha. Sprejme vsak,o pisarniško a'i slično dol«. Prijavne ponudbo na oglasni oddelek »Jutra« pod »Skrbni oče«. 41567-3 Za prodajo puhastega perja po r,'7 k: ceni }n visoki prooizil iščem moči. Ponudbe pod iPenje« na og!as. oddelek »Ju.tra«. 4W»}-3 Zastopnik vpeljan. želi solidna zastopstva savske ln dravske banovine vse stroke. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zastopnik«. 41584-3 Otroško posteljico lepo. belo orna jjirano. z medenimi o^- r.-it Uprod.-im Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41600« Beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo icstrukcije, p!a-6ajo vsako besedo 50 par; za Iifro ali za dajanj« naslova 3 Din. (4) Nemško konverza-cijo in pouk po 10 Din uto nudi izobražena gospa. Poljanska cesta 13/11, levo. 39752-4 Šoferska šola Gojko Pipenbacher »e je preselile na Gospo »vetsko cesto štev. 1 (pri Figov en na dvorišču). Izpopolnitev v francoskem jeziku, predvsem v gramatiki in v angleščini želi gospod. Ponudbo na oglasni oddelek ■ Jutna« pod »Izpopolnitev« 41202-1 Šoferska šola E. Ceh (bivša Cajnernikova šoferska šola). Dunajska cesta št. 86. Šola ta poklicne šoferje in amaterje. Prospekti ln pojasnila zastonj in frank«. 290-4 Francais enseignč par fra.n<;aise Mč-thode praitie na og'as. oddelek »Jutra« pod »Filozof- . 415VM Francoščino in nemščino 1'slovnico. konverzacijo itd.) privatno, temeljito. fonetično, pravilno, poučuje učiteljica jezikov z večletno praksa Naslov v ogl. odd. sJu-tra«. 41545-4 Diplom, učiteljica poučuj-e nemščino im nemško Stenografijo. Cspeh zagotovljen. Noo-i trsr št. 6® (s-topnjiee z droriSč*). 4io0rr-l Šivilje in nešiviije! Krojenje in izdelovar.j« iamske ga.rderobe po lahko razumljivi matodi in preizkušenih krojih so poučuje v tečajih Stno-kome-sra krojnega učiteljišča na Smartimski eesfi! štev. 24 (preje Stari trg 19). Vsaki lami je v današnji kriz! poleg ši-vanja neobhodno potTebno znanje krojenja in modeliranja. Tečaj 22. oktobra! Kroj! po meri in sliki znna-njiim poštno-obratoo! Vpisujemo tudi v večerni tečaj. 4!6(i3-4 Klavir poučuje absolvent Glasbene vt. soke šole v Zagrebu. — Modem pouk. skromen honorar. Pismeno nasloviti na Daniel Grum korrepetitor drž. opere Ljubljana. 40924-' 1f* Og"iaa4 Sag. značaja p« 1 Din beseda; ta dajanje aaskrva aQ ta šifro 5 Dio. — Oglasi socialnega mačaja vsaka beseda 50 par> xa dajanje caakiva ali ta šifro p® 3 Dm, (g) Izložbo z vrati, za vsak manjši lokal primerno, kakor tudi plinsko peč ugodno proda Rudolf Sever, t»j>ytniik, Marijin tl«, masiv, no in krasno izdelamo, v doibrem stanju prodam radi pomanjkanja pnost-ora. V rač-um vzamem tndii dober pisalni stroj. Pcmudihe na naslov: Am.fom Peniič, trgovec. Slov. Bii.tri.ea. 41190-6 Pisalno mizo prodnim. Natna«. 41344-6 Ar::erikan. sesalec prahu na m«seč.ne obnoke 200.— Din. N ot>vez.na enoteden ski :>-!• sktiš" Cliapiia. Dunajski e. O*?. Išči-m r. g^nts-aln-e z»stopah«. 41371-6 Gojzerce nnrašte čevlje in škornje fe-dežuj" z**.« poceni r»ri -zna-o s:rokov.ujck, ki pride 1» t>ndi na d(«m. — Mareak Benjamin, R-adom-3 je. 41014 C Sadno drevje v-^i p'<"Tm-n im vseh vii!> ke-^si. najboljših k valite;, za jesensko sad>rt«v proda A 'ojzij Pod-obrviko.r. dreves-Tvč-ar. Dobrova pri Ljub-3 jami. 41076-6 Sadno drevje ▼ jesen! saj-eno, dosege ■pegietaic.ijo za eno leto v rcirrrj. KaniSite taikoj pri: »Dreives-TVCa Rospfnberg« — M-i»Mrt:ni,i'no za kg. rim- s' v za 15:1 k*r in bencinsko gesalko št. 0 prodaim. Po. pii tbo na ogi-a*ni oddelek ».T-itra« pod iifro »Mo^jtov-na trfrtnica«. 41276-6 Otroško nostelio i 7 '-n-im v'ožkom prodom v Tavčarjevi ulici 4/1 levo 41468-6 Otroški voziček (K<- -bwagen) v zelo dobrem stanju ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41456-6 7a jesensko saditev Ima v zalogi pritlična sod':* drevesa vseh sort ln pargeljnove sadike z jamstvom. Matko Ma-ret:: Levčeva ulita 11. Ljubljana. 41423-6 Železno peč n-^da.Tn. Nas-lov v -oglas-bot oddelku »Jutra«. 41413-6 Pohištvo }r» T^hV^crn V^sn. za 1\ o4> s.im^ko ^fvfao, in - že- mii 5p r(too. ra.prod.-i.j FKI MI- e^t-f 1'->. 1. vrat a 4UM-G Zlato v l>t.:h, za pozlatarje. po-dobarj«, kr.iicoveze štd. se r-iVe- oje dobi pri Velik-Ml Tom.m mil., Ljubljana — Resljeva cesta štev. 30. 41'170-6 Vinske sode 33. 15 i.n IS hI. dobro -;:<-ne. nzod.no proda resta -'raci-:a »Stara pošta«. Kamnik. 41401-6 Trajno gorečo peč malo dobro ohranjeno, prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 41454-6 Voigtlar.der aparat 0 X 12. skofpar Kn.mpur, d".- •• jn i stcg. prodam ali zamenjam z imfiiMai. — N 1 v oglasnem o'MeM.T Mm.«. 41486 6 Zaboji pl ' -. - - .»r *posode, srdi, -■ ■ .'p i.; r.r •' r,i, n a pr o-d-_. — Vprašati pri firmi I.--. Kocnemskega u'ic* 7 41512-6 vo\ šivalni stroj jv rrozljiv, znamke »Dur-k- n-?, najnovejšega si-j'.:biii, s 3 predali, z ga-ranciio 20 let. ki sem ga kupil za 4000 Din, prodam za 3300 Din. Tu-dt na 12 obrokov. Pc-n^dbe na ogl. odd. »Jutra-' pod »Najboi'ša znamka*. 414S5-6 Tekmovalne smuči h:kory z vezmi, poceni p odam. Naslov v ogl. o Id. »Jutra«. 41522-6 Siknfo, kolo in harmoniko p.reni proda P-airar na Starem trgu št. 2. 4'.540 6 Schanbek album 2 v-i-lki knjigi za znamke poceni naprodaj v trafiki C "vur. Sv. Petra cesta 8. 41539-6 Otroški voziček in Dosteijico-košaro rj.-b-o ohranjeno proda P. D .teia, Kersnikova vi. 5. 41560-6 Ia straniščne cevi deška kamenina) dobite le pri tvrdki Stavbeni materijal in tvorilca cementnih izdelkov Jos Cihlar. Ljubljana. Du-r.ajska c. 69. 40573-6 Biliard f-->!fert) v prav dn,brem c - a n jn, piA no oopol n om a :a. rabljena, ku/pi Matija Kozinc, Sevnica ob Savi. 4CSM2-7 Horizontalni janne-nik ali poinojterm. kupim. Ponudbe z D&ved^o znamke in cene na naeiov Milan Nend/l, Križevei — S:irreka banovina. 41300-7 Stružnico rablieno, do 1 m dolžine, kupim. Ponudbe na oglas. odd>e!-ek »Jtrtra« pod šifro »St-ru «. 41227 7 Parni kotel S—10 a-TmosFur, pnipolmoma d.i>bro '»hranjen, iščem. — Poimudbe na nasliov: Ind 63, OeLje, poštni pre da-I 74. 412:>6-7 Akvarij dobro ohranjen, kifpi-m. — Pomidbe tki ogle?nn oddel. >Ju-t,r:i< prxl »33«. 41352-7 Železno peč že rabi jen o. staro, za segrevanje .VHi k-ub. mot-rov prositioirniino knpi Sokol sko diruštvo Mirna. 413S8-7 A vtomat-gramo?on zamenjam za zvočni radio. Oonj. ponndbe nfl na-3lov: Fraino Ska;'bic, Kres, Poljane. 41100-7 Vodnih cevi do 200 m rabljien-ih kuni Framc Sk«ibi«, Kres. Poija ne. 41il09/a-7 HidravKI.-- stiskalnico m.nnj^o. dobro obraoijeno, za pridoibiivanje oilja fa ra«-ni;h eenn-n, kn.rvitno. Po-mrebe z navečbo cene in kapacitete r«>i šifro »Rabimo tako-;« na oglasni oddelek »Jutra«. 41180-7 Odpadke od čiste aluminij, pločevine v vsaki količin? stalno kn-r>rc'-^m-f'. Pomudlbe na Me-t.nlrHi Tndnistr.in. Beograd, poiča-nekd preti-nac 153. 41101-7 Voz brek ali gig na dveh kolesih. rabljen. kupim. Vinko šeti-na. Zbilje. Smlednik. 41425-7 Namizni telefonski aparat (induktor) kupi The Rez Co., Ljubljana, Grao »Juitra« v Celju pod značko »Kla'vir&ka so1««. 41623-7 Vsaka besoda i Din; za dajanje oaslova aH ta. Sfro pe 5 Dia. (12) Kompletno opravo dobro ohranjeno kuhinj« im apalnioo, radi selitve proda Make Low, Ljubljana. Poljanski nae-ip 10/11. desno. 404S3-12 Hrastovo kredenco primerno tudi tu knjige, prodani. P-odaljšek Varu-v-škwo ceste 79. š&k«. 41 :>»-12 Čedna spalnica pnimatitvna. iiz trdega lesa, radi selitve takoj poeeni naiprodaj. Ogledaiti med 2. in 4. popo;d:ne. Naslov v oglacsnem odida.-lku »Jntra«. 404C6-12 Spalnico po rmzkii ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41398-12 Pohištvo Kdor si hoče nabaviti poceni in tnpe-žno. ali kdor ima hranilno knjižico, se vzame na račun. Obrne naj t»e na mizarstvo »Sava«, K o>,dvorska 18. Dunn;«ka oest3 36. 4141746 Pohištvo SpelnrVe 2200. omaire 450. r>rv?it.e! ;e ?5fl tub. oprave 1000. k nh krr^cnee 500. Vse drn-?o ooh:štrvo se dobi na obroke in najceneje pr! mizarstvu »S'iva«. Kolodvorska 1-S. Dunajska 36. 41418-12 Obednico iz trdega lesa prodam. Ogledati med 9. in 12. uro. Reslleva 13, I. nadstropje, levo. 41593-12 Opravo z c samsko sobo kupim. Ponudbe na oglus oddelek »Jutra« pod šifre »Oprava«. 4!5Sl-lfi Spalnico iz mehkega lesa. kf>'ap«et-no kuhinjsko opraivo in mo ško kolo prodj.m za Dia 4000. Klem-eait. Hradrckega vas št. 3C. 41431-12 Češnjevo spalnico masivno, zarasli odpot ova nja prodam z« polovično ceno. Naslov v ogia-s. odd. -.1-n.t.ra«. 41423-1Č Spalnice :n kuhinjske opreme, za iamčeno naj-siolidneje izde lane nudt najceneje — ev. tudi na obroike V-idimar v Zg. Si-ški. 41407-12 Priložnostna prilika Lepo izdelana jedilnica, skoro nova, naprodaj Beethovnova 16 II. Ogledati od 11. do 1. in od 3. do 5. ure. 41471-12 Pohištvo mize, omare, stenska ura, slike, sklede ln krožnike lz porcelana citre, harmonike tn dva stirinska predmeta po cetli naprodaj. Naslov v oul. odd. »Jutra«. 41565-12 Spalnica iiz trdega lesa., kipo ohranjena. ugodno naprodaj na Pio'. \Tjnsk em nasipu 121TI. vrata 115. ' 41643-16 Trg. oglasi po 1 Din beseda; za dajanj« oa-&Wxva aii za šifro 5 Din Oglasi »ocrialnaga ZDa-čaja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ili za šifro fi Din. (18) Zimski plašč ei-.gamtein, diobro ohra-'ijem, za sredmje velikega gf"Sf>o-de. zelo moderen, skoro nov, ugodno proda-m. l>u-raa.jaka cesta 36, veža. 41372-13 Belihar & Velepič Ljubljana, Dunajska c. 35b (preko prelaza) mvia cemj. občiinstA-u v bo-gtri vzorri fantovske vn diekliiSk« oblekce od Din 30.— naprej, da>m«ke obleke od Din 80.— naprej, danske bluze od Din 40.— n;i tirej. Vedno najnovejši modeli v sivilift m vojni na Ki jogi. 40455-13 Nov površnik iz Ma-rengo sukna, za moškega tsrednje velikosti, zaradi od-h-oida k vojakom — prodam. N&slorv v og'as. odd. »Jutra«. 4ll42C-i!C Zaket in telovnik zelo diobro ohranjen, skoraj nov, poceni o-a-pr-odaj Cesta v Rožno dolino 26. 41.4l!?-lS 2 moški suknji in ob'eka naiprodaj na Poljanski ce^tii 1S/IJ, levo. 4H61&-13 Krznen plašč (Narzmurmel) in nekaj dobro ohranjene ženske obleke zmerno naprodaj. Poljanska c. 13/11., levo. 40789-13 Kožuhov, plašč (polh) v jako dobrem sta nju, srednje veliikoistii, poceni prodom. Ogled: Gradišče lil, stam. 4 ofl 2. do 6. ure. 41620-J3 Kdor n n d l prehrano plača za rsako be«edo 1 Din; kdor išie pre brano pa za besttdo 50 par; za dajanje naslova 3ii iifro 3 Din. »ziroma 5 Din. (14) IrgurrsJri cgiaa I liis Posestnica-vdova brez otrok želi sprejeti oei4>o ra oskrbo. Vprašati v K-kaToi Leejak, Brt-g-Celje. 41S27 -14 Vsaka bt»eda 1 Dun: za lajanj« nas! ova aJi za iifro p* 5 Din. (15) Nakupovalca io prajemalea okroglega lesa sprejime Ogorelec v Žalc-n. ' 41142-15 Pozor, železničarji! Bukova cepljena d-rva po J80 Din za moter klaftro, kakor tnidi žagana na 25 c.m po Din 20 za 100 kg dobavlja na mputnjiCie vsa ko množino Rudolf Dergan trgovec. La&ko. 41234-15 Les za kurjavo buikov in gabrov bi pre-vze1 v komii«jisk.o prodajo v Zagrebu. Potreboval bi 2—3 vagone mesočno. M. Novak, ' Zagreb, Oza.ljska bT. li'6/I. 41390-15 Vsaka beaeda 1 Dia: za lajanj« naslova ali ta iifro pa B Dia. (16) Denarne vloge siprejema v poljubni višini solidno podjetje. — Polna vrednost v vsakem slučaju zajamčena. Za odipo-vedane vloge, gotovima vedno n« razpolago, ilik vidnost izključena. Poimudbe na oe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »30.000«. 414,72416 Posojilo ali družabnika dio ir/l.ftOO Din, tudi vVž-ne knifeioie ipreimem proit!! pmpolmd i/n bre.zdn"oni!ni ga-ran-ciiiiii. Sotud-eHežba in do!ov:mjie aiii pa najnižje garcwrtVairw> obres-tio^-a-nje s 35 %. Dopise na pod-ruZni-co »Jutra« v Mari8»oiru po-d šifro »Sciindn« im stalno«. 4131S-16 Finansirja s kapitalom 500.000 Din iščem, tudi lahko gospa ali gospodična, ki Bi se udeležil prt svetovni čl-kaški razstavi (v Ameriki). Velikanski dobiček zaiamčen. Odpoto-vanje že v januarju alt februarju. Podrobne Informacije ustmeno. Ponudbe na orrl. odd. »Jutra« ped ' »Amerika«. 41429-16 1,000.000 Din posojila išče dobro vpeljano podjetle. Sprejme tudi knjižice katerekoli banke. Ponudbe pod »Podjetje« na ogl. odd. »Jutra«. 41450-16 Hranilno knjižico Ljubljanske kreditne banke od 74.000 Din v Dol. val. prod-aun. P-omudbe na ogl. oddelek »J-iut/ra« pod šifro Dolarji«. 4H394-16 Družabnico za mešano trgovino, prodajalko, sprejmem. Navesti je višino kapitala. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Skupno delo«. 41397-16 50—70.000 Din posojila za dolv 2 let iščem. — Vknjižba na 1. mesto. PLsmene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »640«. 41501-16 Posojilo od 50 do 100.000 Din vzamem na zidanje trgovskih lokalov v sredini mesta. Sigurnost dajem v hipoteki in odstopu najemnin do Izplačila. Obresti ugodni, naložba varna. Vzamem udi vložne knjižice. — Ponudbe pod »Sigurna naložba« na ogl. oddelek »Jutra«. 41497-16 50.000 Din posojila -ščem na eigurnio me-sto. Dopise pod »Dobro mesto« na podružnico »Jutra« v Maribora. 41669-16 Vitajem Vsak« beseda 1 Da: !] aa «Je Mta« tli g «t Un p i DU (17) | Boljšo gostilno dobro iidoč.o. na najiproanet-nej« točki poleg baizillke oddhm pod ugodmiimi pogoj« v najem ali d« račun za daljšo dobo. — Klanšek Silvester, gostillničair Iti posestnik, Rajbenburg št. 10. 41192-17 Gostilno na Koroškem aili Gorenjskem vwamom p»**!i diobri najemnimi takoj v na.jeim. Na»l'ov: Leben. trafika — Ptuj. 411078-117 Pekarno vizamvim v nia.jom takoj. — Grem tudi za pek. posln-vodijo. N.tMov v oglasnem od.dei. »Jutira«. 411383^7 Majhno posestvo vzamem v nmiem za ve" let proti zmerni najemnini Mii®u po5»a.:o kjerk-oij.i v san-inji-kii d-ojimi. Ceni. ponudbe na oglasni odidelelk »Jutra« pod šifro>» Prevzamem tudli previitkaTja«. 4141647 Mesarijo obstoječo 45 let, v aveal z izdelovanjem klobas, električen r>ogon. na naj lepšem ln najpromet-nejšern prostoru sredi mesta, dobro vpeljana, z vsemi potrebnimi prostori (stanovanje, lokal, klavnica, ledenica, stro-jarna, ev. hlev), oddam s 1. novembrom. Vprašati: ga. Elsa Kosoher, Kočevje. 41465-17 Osebno pravico odda-m aii pri stopi m kot drušabnik h gostilni. — Stanko Grčar, Ljmbijaoa 7, Gasilska cesta štov. lo. 4131:1-17 Trgovino na Celovški cesti vzamem v najem. Ponudlbe na og'. oddelek »Jutra« pod šifro »Trrovina«. 41.586-17 Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova aii ta Šifro pa 5 Din. (18) Danes vsi h Kalinu na Gliimco, kjer bo koncert i-n ikr-l.ro vinee 41406-18 Halo! Savski Tivoli (čez črrruški most, levo) Vais vabi na pei-eme račke. 41405-18 Na žegnanje k Angelci na Ježlci. Na krofe, domače krvavice ln pečenlce, pečene go-ske in prvovrstna vina. Prijazno se priporoča Angelca. 41468-18 Na žegnanje v nodeiijo itn ponedeljek no Jožico k »Angelci«. — Za za b ai v o Skrbi Maristrov kvartet. 4Lo4?UI8 Kam pa danes? V šiško k Amerikanki na koncert, domače krvavice ln na razno iz biro jedil ln pijače. Kar Atnerikanka speče, to drbro poteče, kar Matija natoči, to dobro poskoči. Vsi k Ameri-k« nki. 41612-18 Vaaža beaoda 1 Dia; aa 4» janj* omIot, mM m fUro pa 6 Dia. (10) Na račun od litra dam go«trXino rn kuhinjo zaikoin. pa^ru brez otrok na prometnem kraju. Žene m»va biiti poštena, dobra kuharica ta vaj ona gostil. aa. — Ponudbe t» oglasni •>li-elek »Jutra« pod šifro »Kavcija 10.000«. 40075-10 fOOletno trgovino o«lda,m. Redkost je priti d-o dobrega obrata. Posebna p-ikladmo za vsako stroko. — Iz obiteJjfkib razlogov P'-oda aH odda v najem Fanio Pečar, \1.rje. Po-diajvina. 30040-19 Lep lokal zelo svetel ln prostoren, v prvem nadstropju, s stanovanjem, v centru mesta, odam s 1. novembrom. Naslov pove ogl. odd. »Jutra« 40801-19 Trgovino in skladišče o d i? a m s februarjem na Stia-rom trgu 34. 40943-19 Svetel lokal za trgovino ali obrt oddam na Dunajski ceetš št. 87/1. 41341-1!» Usnjar, delavnico rovoureijPTK), hiše za et« liovanja, šuipe itd., pri Kar !*vou prodajno za bagatel-nio ceno vse skupaj za Dim 315.000. Vprašati v buffejiD TWnoi<5. Karlova«, pri ko-lodnnora. 41044-19 Gostilno m-ajnišo. preozeme v os-krbo mlada šiirvilja na račun ali po do2wro.ru. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 41354-il9 Lokal pniimeren za mesniiim. rva prometni ce=ti po zmerni oemi takoj oddom. No slov v oglasnem oddieiku Jutra. 41(167-19 Dobro idoča brivnica brez konkurence, nco"lW naprodaj radi o^to^tovan.ja NasJorv pove ogt.is. oddelek »Jutru« v L:nib'';nn-1. 4HfiCM 19 Restavracijo in mesariio v oko^ei O'« 1 j a ngiod^ie prodam ali od"d«am v najem norviidlv; na pfdmS. Jutro v r-ediiu pod »fel-eit in indm-stirija«. Gostilna in trgovina o^i prometni in kmcu po ceJ19 Prostoren 'okal Tem in siveM. r>riimefpn z* trgovino, zobozdramn.ika a1! pisarno, v I. nodstrn^.^. s otanonraniicut ali brez. v n mesta MWa«n. Napove c«gl«pni oddel ek cemtrn silov 4i!4.!»-:0 Spediciisko po diet "e 7, avtom in konji odd-m v najem sli sorelmcm komDanjona šoferja. — Potrebno 50.000 Din. To-nudbe pod »Transport« na oel. odd. »Jutra". 41538-17 Proda laiki r-iešaneen blaua se nu-d! ngodna rrlllkft, W bi vzela na ra*un trgovino v mestu zaradi r>re*a-noslltve v tovarni. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutro« T>od »Zmožna ^0.000 Din v gotovini". 41485-19 Gostilno duitfo adeoo, sroii L.Vub- Ijoine odidam. — Pogoj je plačan;« parletme najemnine pri prevzeli. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »Gostilna«. 41561-10 Trgovino slaščice, dellkatese zaradi selitve ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod Slfro »Vpeljano«. 41648-19 Dva boffeta z dellkateso, prometni cent« Ljubljane, oddam za sedeče oziroma stoječe goete. Potreben kapital 30 do 40.000 Din. Pismene ponudbe: Hln-ko Privšek, LJubljana, Dunajska cesta št. 12. 41650-19 2 pisarniška lokala na ze<» pr-m«itin«m kraju odd.rm. Na«J«v v og'ai=n-cim oddelka »Jutra«. 41557-10 Gostilno promertmo. ■ stanore-amjem oddaim. Xjsl(w pove . o«3<1 40.000 Din dru'je. Posestva, graščine dlo 400 oralov. Gostilne, trgovine prodaj« Posredovalnica Maribor, Frančiškanska nI. 31. 413S7-20 Posestvo 36 oratov se«nlje, Jvi«a, go- sipoda.r. pMi-ipje. svinjaki. vim«ka Hit. vrt. 2 vinograda, tmrvnčki, le^e rnjiivp in cioiz/dovi, z vs.m i»nve»ntta.r!eim prodam za Trn JKI.oo^. TV^as-r^n dn> T.e-e»p.v'd r.onč. Cerovec. pošt« Hocaiška Sloitiina. 40fr?9 20 Kupim posestvo d-^-ttro urejeno, z goMilino iin mosai^o, ali trgovino. — Ponudbe na o«'"", odd-e*ek »Juitra« ood značko »Pro-mota3 točka«. 4(1050-20 Parcelo 3000 m!. pripran-no z« ri-doiio. pnodaim v Kranjski gnri. Ponud.be na og1n=ni odri p{ ek »Jintra« pod »fro »Pa.rc'ek »J«atra« pod ši^ro »Vnia«. 41058-20 Stanovanjsko hišo t (JoiHrem grao-T»se na podmijnAco ».Tirtra« v C'4>u pod »Popp»-sred^vaHni^a — Ljubi*, na. Wolfo>va ulica 1. i!.W^20 Stavbišče ob lepi c«>ti tik crntra L'Tibljane. ia -ii!e a'i trg. hlRe. prodam. Tak-ojSnje ponu-llhe pod »3(V>_600 m!« ni celasni od-deliflc Jutra. lr!4««-20 I.eoa parcela r K:7)inf nove cerkve v nomrodaj. Po^zve se " Z?. S:vki. .Tančiga,;eva not št. 231 — Gor jame. 4070! -20 Stavbne oarcele kte^koll Selite, kuoite najbolj usodno potom, RenUtP+n*1 ntsarne Gra-Jo»°. T.tubljana Kolodvorska 24. 41524-20 Stavbno parcelo vogalno. R00 m5, na n»1-ler>*,em prostoru v Sp šlški orodom. Naslov v ogl. cdd. »Jutra«. b 41577-20 Nad 100 hiš stanovanjskih, trgovskih in obrtnih, kakor tudi mnogo posestev, tudi na vložne knjižice, proda Realitetna pisarna Gra-šek Jože. Ltubljana. Kolodvorska 24. 41525-20 V Novem mestu je naipnodaj hiša, 3 njive, gozd in stavbne parcele. Kupi se laihko posamezno. Poirre se v Slombu.rjevi ulici 5. 41575-20 Stavbno parcelo 500—1000 m5 veliko, kupim v severnem delu Ljubljane (Dunajska ce-ta. Bežigrad. Stadion). rv>midbe z navedbo ceaie in lege na ogl. oddelek 'Juitra« [>od 5:fro »Takoj dfinar«. 4!i547-30 Posestvo na Viču št. 90 zraven opekarne, obstoječe lz hiše, v kateri je gostilna in trafika, hleva. kleti in šupe ln lz zemljišča v Izmeri 2607 m1 se iz proste roke proda. Ponudbe sprejema doktor Krevl Josip, notar v LJubljani. 41494-20 Realitetna pisarna družba z o. z. Ljubljana, Miklošičeva c. 4 proda: HIŠO, pritlično, 4 sobe, kuhinja, pritikline, vrt, biizu stare šišenske cerkve, 170.000 Din HIŠO, novozidano, 3 sobe, kuhinja, pritikline, 1300 m-' zemljišča. Dolenjska cesta, 60.000 dinarjev. HIŠO, novozidano, tri enosobna stanovanja, 1000 m; vrta, pri Viču, 110.000 Din. HIŠO, novozidano, dve trisobni stanovanji kopalnice. 1800 m! vrta, Dolenjska cesta, 240.000 Din. HIŠO, 1 velika. 1 manjša soba. kuhinja, nekaj vrta, Zg. šiška, 45.000 Din. HIŠO. visokopritlično, novozidano, dve dvosobni stanovanji, 450 kv. m. vrta, pri Viču, 62.000 Din. GOSTILNO, prometna cesta predmestja Ljubljane, lepi gostilniški lokali, velik vrt, 10 stanovanj, za 350.000 dinarjev. HIŠO. novozidano, 3 gostilniški lokali. 5 sob, velik vrt, predmestje Liubljane, 260.000 Din PARCELO, 770 m!. Zg. š;ška, a 37 Din. DVE PARCELI. 500 ln 600 m!. Kodeljevo, ž 36 Din za mt. DVE PARCELI, 750 m-, Bežigrad. 65 Din za kv. m. Poleg tega večje število stanovanjskih, trg. in gostilniških hiš. kmečka posestva, parcele v vseh velikostih v Ljubljani in vseh predmestjih. v veliki Izberi, po najugodnejših cenah. 41542-20 Enostanovanj. hišo na Vi&u poceni prodaim. — Naslov v oglas. o«id'/lku »Jutra«. 41'i največ 2—3 0'ebe. Na slov pove oglasni "ddelek »Jutra«. 4'. 330-21 Lepo stanovanje s treimi sobami in vsem k-omfortom. v novi Hši. na solnčni legi. oddam s 1 novembrom mirni stranki. Vprašati v Dvorak-ovi ulic.-' it. 12, prrt,l'ič;e de^no. 41303-31 Dvosob. stanovanje v centru mesta oddam boiSi stranki B 1. novem brom. Na.«W v o^nsnem oddelku »Jutra«. -1:663-21 Trisob. stanovanje komfortno, srivli mesta od d.-i m s 1. novembr-oin. Na s'ov poo'B oglasni o.id-«-!ek »Jutra«. 41036-3! 2 stanovanji e-no^obno iin d-vosn.bno p pritikliinjimn in vrtom oddam s 1. novembrom. Na s!ov nove og'asmi oddelek »Ju-tra«. 41033-31 Realitetna pisarna družba t o. z. Ljubljana, Miklošičeva e. 4 olGa v najem sledeča stanovanja: TfilSOBNA: Bežigrad. 850 Din. Rožna dolina 700 Din, pod Taborom 1100 Din. DVOSOBNA: Tržaška resta. 650 Din, Rožna dolina 550 Din in 450 Din. nod kolodvorom 650 Din. Moste 480 in 440 Din, pod dolenjskim kolodvorom 320 Din, center 550 Din. ENOSOBNA: Sp. šiška 400 in 300 Din, Trnovo 200 Din, Rožna dolina 300 Din, Dolenjska cesta 250 Din. Razen tega večje število drugih stanovanj, trg. lokalov itd. v največji Izberi, gostilne v mestu in vseh predmestjih pa najugodnejših cenah. 41541-21 Ugodno za no voporočen c Radi odipoton-anja oddam eno-, o.zir. dvosobno stanovanje in prodaim koen- pl-etmo niyvo spalnico. _ Kodeljevo, Slomškova 1:1. 4158S-3! Enosob. stanovanje ■. oddam v novi hiši v Rožni dolini, cesta viri/'3 41649-31 Lepo stanovanje 2 sob, kabineta, vseh pritiklin za 1. november. Moste, šušteršiče :a 7 za šolo. 43636-21 Trisob. stanovanj© z vsemi priti,kitaami oddam Poj.i«n:!a daje Bricelj na Vodovodni cest,j štev. 5. 11596-31 Stanovanje eno. aH dvosobno. f>3rt:et1- rn.no. v vili na severni periferiji nrid.1.m. Naslov 'O-va otfa-snd odd det »Jutra« I.eoo stanovanje 7 vi-tiko =<.bo. kuhinjo in pritiklinami oddam takoj v na:c.m v Saivlja-h št. 50. 41v5l0-':tl Petsob. stanovanje s koioalnico — v "\"^s^.kem pritličju, primerno tudi za pop'ovne prostore, oddam, ponudbe na og'a«. oddelek »Ju.tra« pod značk« »Sredina«. 41534-31 Več stanovanj odda Realitetna pisarna Orašek Jože, Kolodvorska 24. 41526-31 u« v Hi so z njivo in vrtom prodam pri ?*ajvii'r! cesti nri Pe-trovčah v Savinjski dolini Pripravno za •vnokojenea obrtnika. Naslov pove podružnica »Juitra« v Celta 41620-20 Hiša v Mariboru "a Aloksa^d-ovi pesti! št. *-4. 'o=t korVurzne ns«e Kmetvske eksnortne ra-d-ru?e V na.rtroda? ir. oro-ste ro",-» nt fol cpTi"i.no vrednoto P".000 D!n proti talkotinieimu plačilu v gotov^.n' n»*to. Ponudbe ie stsvflM do 2.1. t. m. oh I?, uri r«H krokurfcm nrf.a\4tel'-u d-. Mak«ri deri«, odvetniku v Mairv Komii. Atoksr.ndTOiva rr^'fi 9«. ki daje tudi v»" informacij. 41630-20 Dvosob. stanovanie s kabinetom, parketira-no. v novi vili, zelo poceni oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 41527-21 Stanovanje sobe. kubinie in prrt.i1k!;n. s 1. novembrom oddam v Zgornji g:ški štev. 109 — nasproti nove šole. 41594-91 Dvosob. stanovanie oddam s 1. novembrom na Sv. Peitira cesti štev. 17/1. 41395-21 Dvosob. stanovanje krai^no. o .i-d a m s 1. no-novembrom v Glinški ulic* štev. 6 — pri tobačni tovarni. 4!i554-2H Trisob. stanovanje "dd-aim « 1. novembrom. — Osrlec" .<5 med 14. in 16. uro na V-dovdamsiki c. 1. 41B52-31 Stanovanie visokopritlično. 2 sobe. kuhinja in pritikline z vrtom, se s 1. novembrom oddn. Moste. Pre-dovičeva ul. 17. 41600-21 Stanovanie sobe in kuh'n"e oddaim v Zg. S-iSkd 152 — Kosovo. 41601-21 Stanovanja kuiiiinie iin ali tr.-h nafrketrroi"-'k srh. z vsem komfortom oddam s 1. no-vtimbrom na Vodovodni c. št. 44. • 4! 267-31 Stanovanja (Vi dvosobno v Staničev.! ulici 13, s 1. no-vf^nh^o-Tn. i-n 2 štiriso+*).i v Jšmvobo--sk.i ulici s 15. n-e-vem.brom a!i 1. decembrom, vse s pri-1'kliinami, oddam. 41^3-21 Dvosob. stanovanje » 1. raotvumbrom oddaim v Zeleni jami. Val. Vodnikova ufica 30. 41«!9-2.1 Enosob. stanovanje v Strekl.jevi uiioi štev. 9 oddam sajnsfki Ptcihi. 4!o47-21 Dvosob. stanovanje s prltiklfnami ali na željo tudi 4 sobe z vrtom oddam 10 minut od viške tramvajske proge v noti hiši za več let v najem. Vselitev sredi novembra. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Samostojen naiemnik«. 41580-21 2 stanovanii enosobno in dvosobno. S nrvtikiinam.-i in vrtom oddam s 1. novembrom. Naslov nove oarlasni oddelek »Jutra«. 41115-21 Trisob. stanovanje komfortno, v sredini mesta iddcini s 1. novembrom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41116 31 Lepo stanovanje trisobno, v TMrri vili ob Vojvod* Mišica cesti oddaim absolutno čisti stranki fbrez «twiie. ščurkovi. — Istotam in pod istimi pogoji oddam tudi enosob. stanov atre Nasliov v oglasnem od-d"!kn »Jutra«. 4127111 Trisob. stanovanje s priitiklinami oddnm s 1. decembrom po zmernj cerJ snažni, dosto-jn« in to?-d stranki nasproti! sv. K't-š-to-r.i. Nas'ov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41.154-21 Dvosob. stanovanje ka november od/da Trii>uč, Glirn-e, Tržaška cesta 6 — teletom 2605. 41615-31 Dvosob. stanovanje bliizn tramvaja v Vodmatu poceni oddum. Nas!l -31 Stanovanje »«*9tcij.eče iz 4 sob in priti-klin se odda s 1. novembrom 1932 v nn,;pm. Vpra-sa ti pri Knvft V^bi ekspertni sadrusi — Mairi'bor, Al-ek. nrnlmrj 54/11. 413S6-:ll Stanovanje eno večje a«li dve manjši oiifem v lepem indnnstirrj-sknrn kraij-u, pripravno tudi za žeiezrnčarje. Marenk Benjamin, Ra z novim modernim pohištvom, takoj •li poeneje oddam fce-mn. ki odkopi pe-hištvo — tudi na obroke. Najemo"-,a 400 Din. Ugodr.a prilika u ntovopo--' -,-.. Tii-e. >Tas'ov ▼ e"g'a*. odd-lku »J»tra«. 41247-31 Sobo in kuhinjo erV.am v Zg. Šiški. 31 S. 41.591-21 Stanovanje kuhinj« jffl pr(«! oddam. Naslov p->v* o-?!, oddelek »Jutra.. 41152-3! Sobo in kuhinjo tako! ndd-.m v Dev. Mar. T l'r!,!u št. 07, U' i 71J ve-?. In';-,-a. 4M<5<>-31 Dvosob. stanovanje «mlio. s kopalnico, cd-d?m v nori vili. Našlo" v osi. odd. t Jutra«. 41399-21 Dvosob. stanovanje .uho. s k^palni-co. tr.Kn 73 (iVj7'„;n ;n n Tr*->m odd:'m Ta ne-' ' fr,b ' v Suvi-lvr-k rr'Vi št. ".P — Berisrsni. 414O0-:T 2 stanovanji f ? sobama kuhinjo. ▼ rv-vt-ičju. d=Mi;ro v p-venn dstrop:tu vile oddam -1. nov. v M a Vli Ou/nelijah J-. 40 — pri St. V:du. 4-1.4)1-4-31 Trisob. stanovanje pVad'*č-e im '"kale za tr pm-^n-n sV rr>ar,Tip oddam p 1. no-rembrem na pro ir^enem kra:n. T'n.nnd"bP na »c od-i-elet »J url,Ta' pod j-nčko »("godna p-ii:ka'. 41 441-?) Tlvoc-ob. stanovanje 11 Vi}Ivn:o irr rdd-^m f 1. nov embr rim T S-»liSki nM«i štev. •?<>. i< 4-lfl =>1 Dvosob. stanovanje p5-kPtiraT»-o. « knhi^:o, vrtom. elek f,- ik o i1 rt v^-d ov n. d-om odda^m s 1. novem Vom v Rož™ d-olimi. ee-fi V1TT/27. 41-114-21 Dijaik*Mobe& Vsasa beseda So pu; w dajani« na^lfra aH u Sifr« 3 Din. (22) Obupana zakonca s štirimi otroki, mož je pravkar postal, ne po svoji krivdi, brezposeln, vsi pa brez stanovanja, prosita prav lepo usmiljena srca. ki ne trpe pomanikanja, da jima priskočijo na pomoč s skromnimi darovi, živili in oblačili za male. Po-masraite iz bede! Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 4149S-21a Prazno sobo &epaniira.iM>, e parketem, elefctrčlko iin vetrando od dam v R-0'ž.n; dolina, c«i-ta X/25. 4144S-33 Dvosob. stanovanje ; kii-himv >red:.ri mr?tta *š(*p zak-ons!:i par brez otrok. Ve? dam ndifot. na. Ponudbe na o.crla^ni pAi. »Jmtra« šifro: »Odsotna«. 41046-aia f ■ ' V»Jt» tw**rda ao par; . m -lajanj« 2-23 Nižiešolca po zelo nizki čemi sprej-irii.-m v Veliki čolnarski u-i. št. lil. 41.420-32 Sobo z vso oskrbo po zmepm ce»ni oddam enemu ali dvema d-ii;a.ko-jr«. Naslov: Tržaška ces-ta »t. 6/1, levo — hiša Tri-btič, poleg nove miitmice. 41410-32 Visokošolka dobi brezplačno do^ro hrano, ako nadzoruje popoldne učenko prve gimnazije. Zglasiti se od 11. do 1. v Levstikovi 25 III.. desno 41533-22 Stanovanjd Poceni oddam s 15. oktobrom opremljeno podstrešno sobo v strogem centru mesta, s sou.t,0'r.'!.!»o ko-r«; uie". Na silov pove oglasni oddelek t Juitra t. 41250-23 Sobo / 2 posteljama v vili pri sv. Krištofi? cerkvi oddam s 1. novembrom \.i.«J«v v ocia^neor odd^ku »Jutra«. ' 41293 73 Pralno sobo jolnčno. ' popotaoma e-epa ri ranim vhodom v nnr. vtlii oddam gospod>ični. Na «lov pove oglatmi nddelek »Jutra«. 4i_04-2o Opremljeno sobo parketirano. jrarno. 1 elCik triiko in s souporabo ko palnice. v centru mest« oddam tako; s-H >= 1- ?1'l> r«robrom biVjšemti srospodn rr^^.t.v. vii.-Tti. Naslov v oclačMiem oddelku »Jutra«. 4120S-23 Opremljeno sobo s štedilnikom oddam na n-Vnra.h s 1. novem brn-m. Ma~lfw v oglasnem o-dd»-l. -.Jutra«. 4i3S3-23 Veliko sobo s štedilnikom im drvarniieo oddam z no-vemlbrom zakonskemu paru Svotiič, Gorbičeva n!i<"a 41273-23 Separirano sobo lepo. ta.koj oddam.' Poizve se v Ci»rkveifti ulici št. 10. 41518-23 Prazno sobo oddam v neposredni blii zini centra. — Na-Siliov pove oglasni odd el -ik »Ju-fera«. 41-515-K Opremljeno sobico s posebnim vbodom, na Gwiiwveti?iki ceisti oddaim. Na«'ori- v o^Iaitneni oddelku r>Ji-uitra«. 41553-23 Sostanovalko ppre.imfm. — Nasov pove oglasni oddeltik »Jutna<. 41564-33 Ooremlieno sobo strogo s«pa rirano odria.m tako.!" ai'i s 1. no-veimftnom bo? "išejini in »rtal-n^imni go^pedu. Naislo^- v (v! afn eun oddi-illkn ».Tutra«. 41572-23 Sostanovalko k mirni družini sprejele na Sv. Petnn ee?t-št. 76. 41671-23 Sobo s po?eb. vhodi tm ln elek-t-rl'ko oddam 1 ali 2 gospo-d:čnaima. Na.s'0-v pove ogl. oddelek »Jutra«. 41543-23 Veliko prazno sobo s souporabo kopalnice, v centru mesta, oddam s 1. novembrom. Naslov v ogl. odd. »Jut'a«. 41523-23 Dva gospoda spreimem na vso oskrbo za 600 Din mesečno v sredini mesta. Naslov v osi. odd. »Jutra«. 41561-23 Lepo sobo srfVnčno i,n zračno, oddam bol l« oseb; v bližini uči-tcflVšča. Na,slov v osrla,?. oddelkn »Juitra*. 41.773-33 Prazno sobo s central-no kurjavo im uporabo kopilTO-ee od,da m s 1. do z eno ali divema po«.tel jama oddam v Rožni u-ilci it. 10. 41638-33 Prazno, svetlo sobo v strogem centru, v kateri se lahko postavi štedilnik, oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 41049-23 Dve prazni sobi veliki. parketirani in shramba, z vbodom s stopnic, v drugem nadstropju, na Mestnem trgu št. 5 oddam za pisarne ali ka.i sličnesta. Poizve se istotam pri t. Kurilj. 41052-23 Opremljeno sobo jr 2 posteljama, oddam za 300 Dro. Naslov v oglas, oddelku »-Juitra 41^123 Dve prazni sobi o/irnmi« eno otpre-miTj.eno. « souporabo kopa,loke oddam na p' eiwes.ovi c>s-ti. Naslov pove ogla^-mi oddplek -..Jutea«. 41593 23 Sobico ^olnčrjo, f posebnjim vho. fin.ni ,0 «1 ftktrično ra,7=ve.t- liamo oddam na Kodelje-r«m, Slomškova u-li^a 1. 41367-33 ^Soh^išče GrafokMr Vam poja^iid enačaj, proti luo.. , J»uli Ulli U 1117.117! a.I j I). Pišite pod »Grafoiog. na oglasna oddelek »Jutra«. 4ii>4t5e-a4 Sss Ned-ipon B. — Avbo ned- sv. Jan. 41366-34 Gospodična simnipa.tiična, znača.jna in po-šitena, ž^ilii reenega znanja z arračajninn iin s-rmipaljičmiiini 34—30 tet stanitm gospodom, - k,i j« v državni ali kaiki druigi bodijši sJuižbi. — Dopise 9 sliko na oglasni oddelek »Jmtra« pod šrfro »ReemiO«. 41328-34 »1932« IcvoliHe n uen Romin«rM>.n, tvpe 7 kupim. Ponudbe na ogla*, oddflek »Jutra« pod šifro »Slep«. 41316-29 Inženjerska pisarna »Umitas«, šelemburgova 7. Poort-d-ova!.n,iva za rabljene stroj«. — Proda zelo ugodno Dieesl-m.otor 30 HP. — R.nrn» Z3 '<"«. OO- enemalnike, bragalnike la- kjov m r.arv. Evidenca vseh pniloinos-ti. I^as-tno komi-si i«ko sikladiišč« in delavnica. 41351-tO Pianino slkorrv nov, poceni prodam. Isitiotaan prodam tmdj šte-dS4n«ik. Nas-lov p>ove ogles. o«Moie& »Juitra«. 41634-26 Klavir r dmiirem »tani.iu proda le-znitkair, Prerva^je, za Din 160a 41631-36 Pianino dolbtvi ohranjen, prodam. Ogl.eiia.ti med 9. in 12. ur« na Resijevi oesti 13/1 levo 4,1590-36 Ali bi se našel gospod nar dnigme p*«nw> v oddrfikn »Jutra*. 41447 Dva mladeniča želita znanja z 2 gospodičnama v starosti od 17 do 24 let. Slika zaželje-na. Dopise z navedbo starosti na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Tajnost zajamčena«. 41482-24 V podružnici .Jutra' v Celju ie dvigniti sledeča pisma: Celje. Dobra moč. Dobra služba, Dobro naložen denar, Instrukeila. Jabolka. Krojač, Plačam takoi Pomladno začetje, Prt* čakujem odgovor. Sedem let prakse. Sposobna. Štajerc. Takoj. Učiteljica, Ugoden nakup. Varno, Zasigurana eksistenca. Zemljišče. 460. T-Hn 15.000. 41625-24 Vmkm beaed« S Din; ftifr« pa S Dta. OB Poročim sknipaitično kmečko dekl« z nekaj premoženja. Sem 3tt let star in imam lepo posestvo. Ponudt>e na ogl. oiidel. »Juitra« pod značko »Resen namen«. 41346-35 Starejša vdova poeestaica, s svo.»o bišo, želi poročiiit« stairejfet-ga gospoda, ki ima nekaj premoženj« — najraje sedlarja. — !>."'•( čts-e na naslov: Fanii Strelmicg. Cd.je, Vod-n;lkon-a ulka 7. 4finr2P-25 Mladega psa čie+okrvnega dobe rmana — kupi Jakob Zaidrave*:. Središče ob Draivi. «688-67 Psa dobnega ou^aje. po mimki ceni. — Pomidibe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Hud pes«. 41374-t/7 Pse P'3-ma "Roanjik, vEredCiteJj Drendg. Ljiublijana, Dreni-kov vrh. ima nii_ proda; mladiče nemške ovčarje od pr vzvratnih starš ee na ogl. odd. »jutra« pod »Pfaff stroj«. 41366-23 Adler pisalni stroj v d-obrem stanjni prodam za 1650 Din. Naeioo- pove oclasnd oddeJek »JnKra«. 41 Bencin-motor 5 PS, Sendllng - Miin-chen. Din 3000, 2 ben-clnmotorja po 35 PS, Deutz - Koln, skoraj nova, & Din 12.000, 1 vrtalni mizarski stroj Din 3000. trostranskl skobelni stroj za ladijska tla. nov. ln več drugih rabljenih mizarskih strojev naprodaj. Zastopstvo: Teichert m sin. Gledališka ul. 12. 40320-29 I Vsai* Oeoeda 1 Din: I ca dajanj« naslova aii I Ul šifro pa 5 Din. (31) Izjavljam dn n»S"'m plač.mi)k nokakih dolgov, katere bi naredijla moja žena [>>na Vister roj. Resne*. — Viktor Viste.r, Jesenice, Savsko rrabrež> št. 2. 41385-31 Preklic I(zjaviia,m. da nisem plačnik za diolgooe. ki bi jih napravila moja žena Ivanka iHajer, poiročena Jerina. — Aiojiz Jerina, Predovičeva ulk-a št. 31. Most«. 41434-31 V Mik). (KW<1» 1 Din. im lajanje oaeJora ali v* Šifro pa 5 Din (31) Namizna jabolka rasne doibne vrste razpošilja najceneje pov 7 etno Co*. trgovee, Vejienje — St. I!j. 41189-34 Vsaka beseda 1 Din: •» daianje rv»«lov« ali i. Šifro pa 5 Din. (30-, Tvornica šablon za ročna dela bogat »rtiiment vs>e.h novitet v-zorcev, pa se vsakemu izplača otivoriti pred tiskarijo /Vord.riHkerei) za malo denarja. Speč. trgovina in at-elier ročnih del KuTeeevič. Zagreb, Radi-čeva (Duga) ul. 5. 352 .30 Trajno kodranje 70 Din. Salom Hešik, Sp. Siska, Medvedova št. Tudi ob nedeljah. 416.1.1 -30 Posteljne mreže podložene, s peresi ln navadne elastične izdeluje od 65 Din naprej Andlovic, Komenskega ulica 34 ln Mestni trg 9 (poleg Skaberneta). — Sprejemajo se popravila. Dostava brezplačna 40717-30 Gamaše np-nicite. blank in špalt. črne ta rjave radeiluje ter raiz[^il;a v vsaki množini Svetlin Anton. Dravi je pr' Ljubljani. 41279 30 Mesarsko obrt odidom "m vstorčm kot po-?1r&ie«stda 1 Din; za dajanje Daslova ali za šifro pa 5 Din. (32) Avtobus »Opel« rabljen, bo dn« 17. oktobra 1032 ob 16. ari potom občine Fara pri Kočevju. na javni dražbi prodan. Izklicna cena 10.000 Dn. 38581-32 Eksport pristnih kranjskih klobas razpošilja od 5 kg naprej po povzetju po najnižji ceni ter so priporoča cenjenim odjemalcem Franc Fiister, Zaloška 10, Ljub Ija-na. 40509-4-3 ,ik» Oeaeda 1 Din, ea dajanj« n«»lov» aH ia Sir« po 6 Din. (351 Srebrne krone staro zlato In srebro Kupuj« Rafinerija Irazib kovin. Ljubljana. Ilirska ulica 36. vbod U Vidov lanske eoete, pri gostilni M Tirna. 70 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih ee,nati CERNE — juvellr Ljubljana, Wolfova ulica 3 363 Vsake vrst« ZLATO n SREBRO kupuje F. Čuden, Prešernova 1 Vsaka beseda i Din: u dajanje naslova ali t* Šifro na 5 Din. (401 Zdravje in telesno sve-žost zajamči: Ignatius Kralje-vrelec s čistim naravnim viškom alkalij I Dobavi Kostrivniška Slatina, p. Podplat. Istotam: štajerska zim-ska jabolka! 41389-40 Vilka beseda 1 Din la dajanje naslova ali ta Šifro m 5 Din. (33 , Sladkera sena vsako množino, si morete nabaviti. Ai. Lakner. Pia ni na pri Rakeku. 37S65-33 Suhe gobe fižol in oreh«- olačuje po najbo';ši dnevni cen: M Geršak & Co., Ljub^ana 41 «98-11 & (IJe&etfG ® m zaelo^oifsivo je samo. kadar prinesete svojcem, fini kamgarn ali športni ševijot za moško obleko, ali fino volneno za damski plašč ali kostum iz trgovine '© J&f©W®ECfi° GlubiiancsptAlestrjs fir^ 22 Priznano najugodnejši nakup dobrih kvalitet Bizeljsko vino belo. 10/19 im 1031. letn:ka 35 hI proda Rak tel j. Bre. j žice. 41248-33 Novo kislo zelje prvovrstno rezano in cc-le glave za sarm o v sodčkih v vsaki množini dobavlja po naročilu in po najnižji ceni Gustav Erklavec. Kodelje-! vo št. 10. Ljubljana. — | Telefon 25-91. 299-33 Kostanjarji! Prvovrsten kostanj oo ".30 Din kg framko do,pos.'an od 40 k? naprej. Naročila pod »Kostanj«, p. Gornja Lendava. 41355-33 Belo proso suhe gobe, fižol, orehe — kupuje — M. Geršak & Co.. Ljubljana. Prosimo povzorčene ponudbe. 41504-33 Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova tla sa Šifro pa 5 Din. (37) Dijak brez staršev odvisen popolnoma od dobrih ljudeh, išče osebo. katera bi mu pomagala preskrbeti šolske potrebščine. — Ponudbe pod šifro »Vedno hvaležen« na ogl. odd. »Jutra«. 40802-37 Srečo kupiš » srečko ijrž. razr. loterije. Srečke novega kola »o dospele ia jih dobite v Zadružni hranilnici r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra c. 19 Grdo obSiho fissti oapravirte z aparatom za o-blikovanje no*u »Ortbo-dor«. ki odstranjuje ob enem vs« skažene kakor tudi zakrivljeno, di-bei-o. široko, dolgo, kratko, topo itd. obliko nosu. s čemer si olepšate oplemeniti i-zraz obličja. Or-thodor je urejen za vsako obliko in velikost nosu-Cena Din 90.—. Preparate Scfiroder-Scben-ke razpošilja proti predplačilu (poštnina D:n 6-—) ali povzetju (pošt. _Din 12) det>o za Jiiro-lavijo »Om nia« oddelek 1/6. Zagreb. Draškoviceva 27. Zahte vajte brezplačui Siistrira-ni cenik. ltM<«3 Pro-iam zaradi prevzema ve«V--g.-» obrana vpeljano trgovino v Ljubljani (e«n-ter). m?nu!akfjrne in kon-fekci'ske stroke. 7 ve":m krogom sta'r,:h objemale.-v Z-a m'.'de agllne trg. mo.*i ij.-.d'na priložnost do do-l,r(. = n«-e. Sprejm-nn diilno :t',n-llo tudi v vlož-nih k:, i''1.ili. Samo resni reflektaniti na.j stavl-j« pismena vpraeamj« na ogl3=-vr o .'d lek »Jutra« pod »LVnbra. nalcžiiev 275«. 1-3470 Gorenjski oves lep. domač, in lečo p» najnižji ceni nudi Liudevit Sire, Kran! Broj 11.577.EM 32. 12477 Direkcija državne željezare u Varešu nabaviče direktnom pogodbom na dan 9. novembra 1932 2.0C0 kor2iccla slilcovitISi ka' taloga o par<3>dt?kiioa želle-sare. Uslovi se mogu dobiti kod Direkcije željezare Vareš za vrijeme uredovnih sati. Iz kancelarije Direkcije državne žel jezare u Varešu broj 11.577-EM — 1932, Čitaite tedensko reviio OŽIVLJEN JE IN SVEfcc Vsaka beaeda 66 par: m dajanj« oaalov« H a > Dia. (2S-«) [ Viaka Onseda 50 par, m dajanj« uaolna aH M bfra % Um. (Si-*) Dvosob. stanovanje v centrn ai'1 bl.ižnjii pervfe r-.ri iščem za n^ember. — Tonudihe na o^'as. .iddelek »Jutra« pod šifro »Točen«. 4'200-21/a Trisob. stanovanje « kopalnico, lepo. solnčno. najraje v vili. iščem s 1-novem.brom v okraju Blei Levstikove. 3>1" v zač^nku Ceste na Rožnik Pomidlbe na og'ns. oddelnk »Jutra« pod »Komfortno« 41179-31/a Dvosob. stanovanie g kopalnico in prrtikMnam' iščem za december ali^ p" zneie. Ponmibe na ogla.sn' oddelek »Jutra« pod šifro »F. 58«. 4(1285-31/a Stanovanje 2 do 4 sob s pritlklinaml v sredini mesta, iščem s 1. novembrom za dve odrasli osebi. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod *lfro »po želji se plača pol an leto naPreJ«.44o2ia Opremljeno sobo s po.?^-bn.'m vhodnim v pri-tli«':;u. desao. elektriko in parketom, oddam za 1. november. Ilirska ulica 20. 41419-23 2 solidna gospoda ■orej.mem na sita.niovanje blizu kolodvora. Naslov v »rrl. odd. »Jutra«. 41432-33 Solnčno sobico oddam boljšemu gospodu v vili sred" mesta. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 41484-23 Sostanovalko k samostojni ženski sprejmem na Sv. Petra cesti 7o. v centru mesta "ddam ta.koj ra 300 Din. O^ledaiti v Kna^ljevi ulici št. 13/n. "1433-33 Prazno s>obo separiiran.0. ©6e s.olld-en go -pod, 3ne.nit. a.ntiniikoti-r:st.. Pohištvo zdaj novo. Ponudbe na oglasni oddel. »Jutra« pod »Navedba cene«. 41350-23a Pisarniške prostore 2 do 4 sob za 1. november. v centru mesta, iščemo. Ponudbe pod značko »Solidna stranka« na ogl. odd. ^-Jutra«. 41408-23a Sobo s fteparirani.m vh-odioim in mporabo klavirja, išče go sr>od. Ponudbe oa oglasni oddelek »Ju.tra« pod šifro »Centrum«. 41473-23/a Preprosto sobico opremljeno, v bližini sv. Petre aii Pio'jan, s 1. n.o-venubroim išče Ribnika*, Slomškova 25. 41443-28/a Sobo s klavirjem iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutna« pod šifro »Nujno«. 41499-23/a Veliko prazno sobo svetlo. Iščem s 1. novembrom. Ponudbe pod »Poseben vhod« na ogl. odd. »Jutra«. 41507-23a Mnogo gospodičen in vdov od 1« -50 leta. ki po^edu-jem mpremo iin d.otK) cca. JO.OOrt Din. aH v n*ipre-mnč.niinah. iščemo za možitev z zelo spoštovanimi in solndnimi pri dobi tnuiikd kot: podjetmiiiki, tirgovoi, obrtniki vseh e-trok z lastnim« dielavniicflimi. bjišaimi in po seetiMi, kakor tudi z nraji-mi oradmšfc- in nameščenci železnice, finance, pošte, žaindarmerije in vojske. — Gospodične in vdove, ki si že.le v istimi srečen sko-ra,.jišpn zakon, naj s« * vpo&il jait.vnij'0 10 Din v znamkaih obrnejo za informacijo iin prospekte na: »Rezor«, zarvod m sklepanje zakionov, Zaigreib pošta St. 3. Vse poslovanje naj-dliskn^meje. 41048 35 Starejša gsp. boljše rodbine s 46.000 dinarjev, se želi spoznati z značajnim gospodom, ki je v dobri poziciji od 38 do 44 let. Samo resne ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Takojšnja ženltev«. 41431-25 Trg. poslovodja mlad. s kapitalom, želi poročiti samostojno trgovko ali gostilničarko od 18 do 26 let, vdove niso Izključene. Cenjene ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra« pod »Skupna sreča«. 41493-25 Vdovec f40). z dobro službo želi dobrosrčne žene s premoženjem. Ponudbe pod »Pozna sreča«. 41632-25 Glasbila Sobo s hrano iščem v blimimi igrišča Ilirije. Ponmdlbe na oglasni oddelek »Juitra« pod šifro »Stalno«. 41635-23/a Več?o sobo ali drve man.jSi. v bližini Zvezde iščem za pisarno. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »pisarna — november«. 4160S-23/a Dopisi V (taka beaeda t Din. ti sa dajanj« aaatovs •■ S USn pa i Dta. CM) i —M— T —■— Ločenec-obrtnik se ž«!i seznaniti z dobro gospodljn.;©, ki ima nekaj gotovine, v sivrho skupnega goji »odinjstva. — Po-ntidibe Tia oglasni oddelek »Juitra« »od »Obrtnik«. 41402-34 Vaaka bewxta 1 Dta; a* 4aj*nj* ■«!»»• al a. iitfm p« J Dta («1 Kratek klavir iioi>ro ohranjen »Konzert-f.ugal« prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41269 2G Vijolino »Klotiz 17«, cenj<>no od strokom.) ak a 8000 Dim — u,g0«ini0 proda Mi™ Ferenc Ljubl:ja.na, Mes-tni trg 3/1 V. 41.188-26 Klavirji pianini Kupujte na obroke od Din 400.— prve »retovne fabrikate Bfisendorfer. Stelnway. FOr ster. Petrol. Hfilil. Stingl orig., W »o nesporno naj bolj«! - L«hka precizna mehanika. Prodaja jih 1» ključno le sodni Uvedene« ta biv« nčlteij Gl Matic« ALFONZ BREZNIK Aleksandrova c. 7 (vogal Beethovnov« nUce). pismu 4 Din ljana, POZOR! TOZOR! Zaročenci in zaročenke! Preden stopite v zakon, naročite takoj novodošlo knjigo, v kateri so navodila o zakonskem življenju, navodila za časa nosečnosti, dojenja, menstruacije, o spolnih boleznih in o zablodah spolnega življenja. Za mladino izpod 16 let ni ta knjiga. Kdor pošlje v 20 Din, se mu pošlje franko na njegov naslov. Po povzetju več. — Pošilja se diskretno po pošti. — A31JBROZIČ, T.juh-poštni predal 74. 12468 Znatno znižane cene pri manufafcturni trgovini COMMERCE D. D« Tavčarjeva ulica štev. 2 — prvo nadstr. Tenisflanela ......... Velourbarhenti....... • * Angleška flanela za damsko perilo . . Rožasti barhenti za spalne plašče Ia. . Zefirbarhenti — svilnati karo . . . Čisto volneni poplini....... Šifon 80 cm.......... Šifon najboljše kvalitete brez apreture Platno za rjuhe 150 cm...... Prima domače platno 150 cm . . . Gradi za žimnice ........ Športno blago za damske plašče v . . Najfinejše blago za damske plašče . . Ševjot 140 cm........ Prima blago za damske trenchcoate . Prima blago za moške trenchcoate , . Najfinejši pliši za damske plašče . . Pristni angleški kamgarni .... Češki štofi za moške obleke . . . v. Moško sukno........ze Ostanki za moške suknje 2.50 m do 2.80 m. CEL OSTANEK DIN 250.- Vse ostalo blago po najnižjih cenah! 12472 Pridite in prepričajte se! Prej: Sedaj: Din 9.— Din 6.— » » 8.50 » » IP^O » » 12.50 17.50 » » 13.— » j&r.— » 23.— » » 5.50 » X— » 10.— » 3-šT— » 17.50 » 28:— » 19.50 » » 99 _ 1 » » 49.— » l^tf.— » 75.— » c^r,— » 30.— » Vtt.— » 75.— » » 120.— » » 150.— od Din 120. — do 180.— od Din 60. — do 90.— t Preselila se Je k nebeškim krilatcem naža zlata SONJ1CA ki nas je zapustila dne 15. t. m. ob pol 3. uri zjutraj. Dušica, ostala boš vendar še naša! Tvoji strti starši, sestre in bratje. Rodbina Sparbakl in ostali sorodniki. Celje, dne 15. oktobra 1932. 12481 vseh velikosti za vino, žganje, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo. — Solidna in trpežna izdelava — Sprejmejn vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. — Postrežba točna! Delo solidno! Sodan-ko podjetje: FRANJO KEPIC, LJUBLJANA TRNOVO, Kolezijska ulica 18. 305 GOSTILNA ju, tik dveh tovarn in ru i LEP0 POSESTVO na prometnem kraju, tik dveh tovarn in rudnikov, zelo ugodno naprodaj, kakor tudi 10 minut od Petrove. Krasna lega, 25 oralov prvovrstne kulturno zemlje in gozdov. Plača se lahko tudi s knjižicami, zanesljivih denarnih zavodov. Pojasnila daje: IVAN LIKAR, posestnik v Pe- trovčah pri Celju. 1245S Mag. št. 35427 32. 12474 Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje dobavo sledečih krmil za mestne režijske vožnje: ca. kg zdravega, suhega rešetanega ovsa ia ca. 3l«09© kg zdravih, ssshih srednje debelih pšestičmh otrobov oves za takojšnjo dobavo, otrobi pa vsak mesec po ca. 2500 kg. Natančnejši pogoji se dobe pri mestnem gradbenem uradu v Ljubljani, Šolski drevored štev. 2-II. Ponudbe je kolkovati z Din 100.— in jih predložiti v mestnem gradbenem uradu najkasneje do 28. oktobra 1932 do 11, ure dopoldne. Ljubljana, dne 14. oktobra 1932. 2upan in mestni načelnik: DR. DINKO PUC 1. r. Zahvala Ob težki izgubi našega ljubega soproga, očeta, starega očeta, strica, gospoda FRANJA PERHAVCA izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so ga na zadnji poti spremili v tako častnem številu. Posebno pa se zahvaljujemo g. dr. Osolniku in gg. zdravnikom v bolnišnici, Primorskim pevcem za ganljivo petje ter vsem železničarjem in darovateljem vencev in cvetlic. 12471 Divača, — Ljubljana, dne 15. oktobra 1932. Žalujoči ostali. x JUTRO« št 24.2 - « Alicbel Zžvaco: 170 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. Kakor vidimo, je bil dogodek zelo vsakdanji in ni mogel zbudili nikogaršnje pozornosti. Toda Pardaillanovemu bistremu očesu ni ušla niti najmanjša podrobnost tega srečanja, in ko je stopil iz svojega skrivališča, je na pol zadovoljen, na pol razočaran zamrmral: »Saj sem vedel! Med tem, ko se je menih sklanjal in pobiral rutico je signora Concinijeva govorila z njim . . . Videl sem jo, kako je gibala z ustnicami ... Kaj vraga bi mu bila utegnila povedati?« Nekaj trenutkov je zamišljen stal na mestu in g'edal zdaj za Leonoro, zdaj za menihom. »Rešitev uganke bom našel pri kutarju,« je sklenil sam pri sebi. »Ta menih me voboe zanima i-n vznemirja . . . Oglejmo si ga nekoliko bliže, tako mi Pilata!« Ko se je odločil, jo je neutegoma ubral za menihom in .Ta jel cd daleč zasledovati. Perfekt Goulard je minil Loirvre, se vrnil v ulico Sv. Honorija in krenil po njej proti vratom. Stopal je brez naglice in se po svoji navadi majal sem ter tja. Pijan ni bil videti nič preveč, vsekako pa ni počenjal nobenih posebnih neumnosti. Pardaillan, zahomotan v svoj plašč, ni odvrnil oči od njega. Sicer je pa menih stopal svojo pot, ne da bi se ozrl, kot človek, ki si nima česa očitati m niti ne misli na to, da bi ga utegnil kdo zasledovati. Rekli smo. da se ie vedel dotlej še nekam pametno. Kakor hitro jo bil pa zunaj mesta, v predmestju Sv. Honorija, ga je pograbila nenadna veselost; kar zmislil se je in jel na vse grlo prepevati. Nedaleč od mestnega obzidja, na levi, skoraj nasproti kapelice Sv. Roka, je stala krčma dokaj ponižnega lica. Izvesek, ki je škripal nad vrati, se je ponašal s ponosnim napisom: »Gostilna pri Treh golobih«. Pred to gostilno je Perfekt Goulard obstal. Nehal je peti, vzdignil nos v zrak in z grmečim glasom zatulil: »Hejo! Jean-Francois! Jean-Francois! Ali ste doma?« Čisto na vrhu gostilne se je pokazala v okvirju podstrešne Ime bleda in shujšana Ravaillacova glava. Njegove vročične oči so pogledale na ulico. Spoznal je kličočega, in sredi ruse brade se mu je zganilo kakor nasmeh. Obenem je rekel s svojim mračnim, a zmerom vljudnim glasom: »Dober dan, brat Perfekt Goulard . . . Kaj bi pa radi?« »Dober dan, brat Ravaillac. Doli pridite. Denar imam pa bi vas rad pogostil.« »Danes je petek, brat Goulard. Postim se in opravljam svojo pobožnost.« »Vrag vzemi post,« je zakrulil menih. »Vsaka reč ima svoj čas. Doli pridite, saj slišite, da imam denar.« »Ne morem, brat,« je s trdnim glasom odvrnil Raivallac. »Dispenz vam dam za danes,« je zatulil Goulard. »-Naprej vas odvežem greha.« »Hvala, brat, a jaz si ne morem dati disperaza.« »Doli pojdi, pravim,« je oblastno ukazal menih, »če ne. se, tako mi brade Boga Očeta, ne ganem izpod tvojega okna in vzdignem tak hrup, da bo vse tvoje molitve konec . . . Slabo boš molil, Ravaillac, smrtni greh boš imel in pogubljen boš na večne čase, amen. Damnatus in secula seculorum!« Ravaillac je poznal pijančevo trdovratnost. Vedel je, da je zmožen izvršiti svojo grožnjo in da se ga ne iznebi, ako ne ustreže njegovi želji. Vendar je še enkrat poizkusil in mu pokazal, da ni oblečen. »Prava reč!« je zakričal menih. »Zdajle skočim k očetom kapu-cinom, kjer imam opravek, potlej se pa vrnem . . . Obleci se med tem!« To rekši je jel sipet prepevati in opotekajo se odkolovratil proti kapucinskemu samostanu. Isto pot je bil malo prej ubral Pardaillan, ki se ni maral ustavljati in poslušati kutarjevega pijanega blejanja. Ko je pa videl, da prihaja Goulard za njim, je pomislil, da ima gotovo tudi ta meni-hova pot kak vražji namen, ki bi ga bilo dobro poznati. Zato je stopil na neko dvorišče tik nasproti vhoda v kapucinski samostan. Ko je prišel Perfekt Goulard do samostanskih vrat, se je trdno razkoračil na širokih nogah in zakrulil pivsko pesem. Na koncu pesmi se je zagrohotal kakor človek, ki je napravil dobro šalo, pristani še bliže k vratom in zavpil, kakor v odgovor na vabilo, ki ga Pardaillan ni slišal: »Ne, noter pa že ne maram! Pri vas človek kar zeva od žeje — in to danes, ko imam polno mošnjo! Ne, ne, reci patru gvardi-janu, naj me v uho piše!« S temi besedami se je vrnil po svojega prijatelja Ravaillaca. Pardaillan je stopil dokaj razočaran s svoijega dvorišča na ulico. Ubral jo je za menihom, misleč sam pri sebi: »Ta pesem je bila očividno znamenje. Tistih nekaj besed, ki jih je zapel, mora imeti skrit pomen. A kakšen pomen? Zvedeti maram, pa da se svet podere!« Perfekt Goulard se je bil vrnil pred »Tri golobe«. Ravaillac je prav tisti mah spet pogledal skozi okno. »Pojdi z menoj, brat Ravaillac,« je na vse grlo zarjovel metih. »Povabim te na imenitno kosilo.« »Zakaj ne bi kosila kar pri ,Treh golobih'?» je krotko vprašal Ravaillac. »Za nič na svetu ne,« se je ogorčeno uprl Perfekt Goulard, *tu kuhajo preslabo. A nedaleč odtod poznam krčmico, kjer mama bodo izvrstno postregli.« Tako govoreč je odvedel tovariša v krčmo, kjer je ta že pred štirinajstimi dnevi sedel z Jehanom Hrabrim. Pardaillan jima je sledil za petami, v krčmi je pa stisnil stre-žajki srebrnjak, da ga je spustila v majhno čumnato, od koder je lahko izza priprtega okna opazoval in poslušal moža, ki sta sedla v hladnico. »To bo kosilce. brat Ravaillac, da se ti bodo še mrtvemu sline cedile po njem,« je zakrulil Perfekt Goulard, ko je naročil jedi in pijače. »Zakaj me imenujete brata Ravaillaca?« je ponižno vprašal Ravaillac. »Saj veste, da so me častiti očetje zaradi mojih prividov še lajika spodili iz samostana.« »Res je! A kaj hočeš, take malenkosti mi rade uhaja.:,- iz spomina.« Alenih je naročil obilno in slastno kosilo. Imel je polno mošnjo denarja, s katerim očividno ni mislil skopariti. Piemenitih vin je bilo nekaj steklenic, mesnih jedi. pečenih in v omakah, pa toliko, da se je kar miza šibila po njimi. To je bil povod majhni prereki. Ravaillac je trdil, da je danes petek, in se iz strahu pred smrtnim grehom ni upal dotakniti mesa. Perfekta Goularda je pa ta »prismojeni pomislek« tolikanj ujezil, da mu je planila vsa kri v glavo. »Saj pravim, da ti dam dispenz!« je zarjovel. »Pravico imam, tako mi papeževega želodca! Ti pa nimaš pravice, da se upiraš! Saj se lahko postiš kak drugi dan. če ti je toliko do tega!« Ravaillac je moral odnehati. Sicer je bila pa njegova vest po-tolažena: trdno je bil prepričan, da ga ima menih pravico odvezati od postne dolžnosti. Ne zavidajte vltkosti drugim, ne zavidajte njih gracijozne postave! Tudi Vi lahko postanete vitki, lepi in mladostni. |rj| Iznebite se svoje preobilne tol-£če, ki kvari Vašo zunanjost, Vas dela neokretne in neraz-položene. Uživajte redno Slatinske tablete BaSiove« ki so nenadkriljivo in zelo učinkovito sredstvo sa mešanje. Vrnejo Vam vitkost, gracioz- nost in lepoto. Tekom enega leta izgubite na ^eži 8—14 kg. Doza, 100 tablet Din 46.— Doza 200 tablet Din 74.— Slatinske tablete proizvaja: Apoteka Mr. E a h o ¥ e s, Ljubljana Kjer vsa druga sredstva odpovedo, dosežejo Slatinske tablete za hujšanje presenetljiv uspeh. 11730 v tablah in za odeje najboljša in najcenejša, vedno na zalogi. Zahtevajte vzorce in cenik! TOVARNA VATE Maribor Dravska 15. 11868 Celuloidne ščitnike za vrata dobavlja v vseh barvah in fazonah Fraujo Zriaec, steklarstvo LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje 5 Vaši lepi glavici prlstoja le lep in moderen klobuček, ki olepša izraz Vašega obraza. — Imamo najnovejše modele za vsak okus in v vseh nabavnih cenah. — Svetujemo strokovno in individuelno. Pri nas kupite BOLJŠE in CENEJŠE! Ivarka Ecpret, modistinja. LfuMjana, Dunajska cesta 9,1» H. dvorišče 12334 nečohano, kg Din 6.— pri odjemu najmanj 15 kg nudi 12323 Viljem Abt, eksport perutnine, Maribor. Kaf takega pa še ne in v sedanjih težkih časih tudi več ne bo. — Zaradi opustitve moške konfekcije POPOLNA RAZPRODAJA na Dunafski eesti štev. 7* 324 Obleke iz trpežnega štofa že od Din 180.-— naprej itd. — Oglejte si zalogo pravočasno, kajti te smešno nizke cene ostanejo le, dokler traja zaloga. JOSIP IVANČIČ kokošje, pnrje, gosje in račje, naravno, s strojem čiščeno in čehano, dobavlja v vsaki množini in po najnižjih cenah ~ V* vec Telefon 59, 60, 3, 4. ^ Prva Jugoslovanska specijalna tvor nic a žilet-britvica / žilet-aparat& Beograd. Kralja Ferdinanda ul.br. 17A ' /ZRADJUJE NENADMAŠ/VE BRITVICE!APARATEUKVAUTETU/ CENI. i acr» Trgovci, tra ii te prospekte'. tljlMLj je J EDINA / PRVA domača tvorn/ca u ^ našoj drž. avi. registrov ana kod industrijskej komore.kao industrijsko preduzečer m * ...........................................................J____.....,..,»,uu«,n«\m\\\v\\mi ,»;. •;/;; • jvr, ■ ' .' V: ;v'r,',•"'• ntR Največjo »alogo nagrobnih EEH3MHH1K8SHHK3 spomenikov od marmorja in granita po globoko znižanih cenah priporoča FELIKS mobroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF IIADO V AN tapetnik, Mestni trg štev. 13. Ugodni n a-k u p morske trave, žime, cvilha za modro-ce in blaga za prevleke pohištva. §esiO in slamo acbavlja po :onku-renčnih cenah 308 Gospodarska zv«za v Ljubljani. iSg»iHSSt TOMAN kamnoseška industrija LJUBLJANA »Resljeva cesta št. 30. " 272/» Izdelujejo se DAMSKI PLAŠČI in KOSTIMI po najnovejši modi le pri Mihael Bahor, Sv Jakoba trg štev. 5, I. nadstr. CENE ZMERNE! 12340 r katea?a Mas bodejo popolno zadovoljila •o najboljši kakovosti po jako zmepni ceni dobite pri najve^i domači odpremrii tvrdki KRAg&VSKI DVORHl DOBAVITELJ CHNEIDER PROIZVOD GitAZBDU IN PRIBORA ^^R^B.t&losMe^auLl^ Elegantne albume za fotoamaterje in spominske knjige v raznih vezavah in velikostih izdeluje in razpošilja po nizkih cenah na debelo in drobno knjigoveznica A. JA-NEŽIČ._Predno naročite, si oglejte vzorce tudi pri nas! Naročila se sprejemajo: A. JANEŽie, LJUBLJANA, FLOKJANSKA ULICA 14 mestu štedite, ako štedite pri nakupu peči, ker je baš »poceni« peč v uporabi najdražja. sama se izplača v 1—2 zimah s prihrankom na kurivu. 10 kg drv greje eno sobo 24 ur Izdelek: »ZEPHIR« D P., SUBOTICA SAMOPRODAJA: za. Ljubljano: Venceslav Breznik za Celje: D. Rakusch za Maribor: Pinter & Lenard. Poizkusite jo enkrat samo ILFE—LUXUS BRITVICO! Nudi Vam užitek 25—30-kratnega ugodnega britja, stane pa vendar samo 3 di- narje. Ona je ekonomične j ša, ona je cenejša! Drogerija Hafner, Ljubljana, Celovška cesta št. 44 VSAK NAROČNIK »JUTRA« Je zavarovan za 10.000 dinarjev! Kako se sladkor odpravi, kako se zopet postane delazmožen in življenja vesel, tudi brez nadležne diete, vam pove pojasnjujoče pismo št. 3 o novih potih zdravljenja z navdušenimi priznanji tu- in inozemstva o presenetljivih uspehih brez diete. Dopisovanje nemško. Chemische Fabrik Lutčgia G. m. b. H. Kassel 332, Nemčija. 244 Turisti m smučarji! Prvovrstne čevlje izdeluje po r. eri in solidni ceni tvrdka 12426 J. ANDERLE, Strossmayerjeva 4, nasproti n. gimnaziji na Poljanah V predsezoni 30 % ceneje! LEPO ZEMLJIŠČE 9000 m2 (12 skupnih parcel po 500 — 800 m--), lepa lega, za Kemično tovarno, ki ima lepo bodočnost, zelo ugodno NA PRODAJ skupno ali poedine parcele. Dopise pod šifro »Lepo zemljišče« na ogl. oddelek »Jutra«. 12470 O i e-vv, £\N-i !S\N', »C\Nri /JANJ ^£<5 Znanja želi trgovsko naobražen gospod z večjim kapitalom, z izobraženo gospodično do 32 let staro, katera poseduje dobro idoče podjetje ali večjo posest. — Resne dopise s pravim naslovom na oglasni oddelek »Jutra« pod »Št. 175«. 12465 liitifcliti'lyffl/hfc SS5ES33BB Delo dobd ▼ teh težkih časih vsak še naj lažje, »ko si eajn doma uredi pletii-ttteo. Damo vsako-mor tekoče del«, s tam da mu odjem Ijomo iagotovljen« pletenine, da nni dx>ba.viijajnw> prejo in izplačujemo mezdo u pletenje — kat dokazujejo mnoga sa,hvailT)a piemi. — Ako twčeie delati in lafiluiiti, »brni te »e prosim rw> »a gratispro-»pefcte na tvrdko J. Kališ, Maribor, Trubarjeva al. 2. oddelek VI. S19 Inserirajte v Jutru! ' dtaiv& 2 KAM DRUGAM KAKOR V Trgovski dom Stermecki, Celje CENIK IN VZORCI ZASTONJ. ŠT. 20. Vrsta 7042 Tople copate iz volnene klobučevine z inočnim podplatom in toplimi vložki obvarujejo vaše otroke prehlada. Vel. 10-26 Vrsta 3661-0C Otročičkom jesen, visok čeveljček iz boksa s podplatom iz krupona. Vrsta 2851-05 čeveljčki iz laka ali rjavega boksa za naše najmlajše odjemalce. Vel. 19-26 Din 35.—, 27-34 Din 49.—, 35-38 Din 69.—. Vrsta 3222-00 Evo čevljev za otroke, ki trgajo vse, kar jim pride na noge. Vel. 27-34 Din 39.—, 35-38 Din 59.—. Vrsta 3162-0C Nepremočljivi čevlji iz mastnega usnja z neraztrgljivim gumijastim podplatom. Vel. 27-34 Din 39.—, veL 35-38 Din 59.—. Vrsta 2842-05 čeveljčki iz finega laka. Isti iz rjavega ali črnega boksa za isto ceno. Podplat iz najboljšega krupona. Najboljša krema 4 Din škatlja Vrsta 7045 Copate, v katerih morete delati v kuhinji in oditi na hladen hodnik. Topla volnena tkanina in dober podplat s toplim vložkom ne dopuščata, da se prehladite. Otroške Din 25.—. Vrsta 1845-C2 Udoben čeveljček iz baržuna za urad in trgovino. Isti iz satena za isto ceno. Vrsta 1845-& Zelo elegantni in lahki čeveljčki iz najboljšega baržuna, kombinirani z lakom. Nadomestili vam bodo čevlje iz semiša — zadovoljili pa tudi najfinejši okus. Vrsta 9891 -61 Nepremočljivi gumijasti škornji za naše male generale. Vel. 19-26 Din 59.—, 27-34 Din 79.—, 35-38 Din 99.—. Vrsta 3945-03 Udoben čevelj iz črnega ali rjavega boksa z gumijastim podplatom. Trpežen za vsak štrapac. Vrsta 2945-11 Soliden čevelj iz rjavega ali črnega boksa za dnevno uporabo. Prikladen za športni kostim. Isti iz laka Din 99.—. Vrste 1645-05 Dkusen in lahek čevelj iz finega rjavega ali jrnega telečjega boksa. Prikladen za praz-lik in nedeljo. Vrsta 9815-05 Zelo okusen salonski čeveljček iz najboljšega laka z visoko peto. 49.- Vrsto 9817-61 Lahke galoSe iz najboljšega gumija obvaru-rujejo vam čevelj, ohranijo nogo suho in toplo tudi v največjem deževju, ženske gaJcše za isto ceno. 69.- Vrsta 2927-15 Lahek čevelj, v katerem se udobno hodi, iz dobrega črnega ali rjavega boksa. 69." Vrsta 3925-03 Za gospodinje, ki rabijo močno obutev. Iz boksa z nepremočljivim gumijastim podplatom. 99." Vrsto 1845-05 Soliden in lahek čevelj iz najfinejšega laka. Najbolj prikladen za svečane prilike. MOŠKE NOGAVICE: Močne za štrapac . . Din 5.— debele volnene ... » 7.— fine flor.....» 10.— najfinejši flor .... » 15.— ŽENSKE NOGAVICE: Močne za štrapac fine flor . . . iz čiste svile . . iz Bemberg svile Din 8.— » 19.— » 25.— » 35.— OTROŠKE NOGAVICE: fine iz sukanca vel. 2-4 Din 8.-, vel. 5-8 Din 10.-, vel. 9-11 Din 12.- Vrsta 7047 Po dnevnem naporu se boste počutili najbolje v teh copatah iz volnene tkanine. Vrsta 248 Lahek čevelj za telovadbo iz močnega črnega boksa, ženski Din 35.—, otroški Din 29.—. Vrsta 1937-22 Trpežen čevelj iz črnega aH rjavega boksa z nepremočljivim gumijastim podplatom. Primeren za vsakega, ki predvsem zahteva trpežnost čevljev. Vrsta 3967-22 Čevelj iz dobrega črnega boksa z nepremočljivim gumijastim podplatom. Delavnemu človeku za praznik in nedeljo. Vrsta 0167-00 čižme iz mastnega usnja z močnim vulka-niziranim gumijastim podplatom. Primerne za delo na polju, stavbah, cestah in za vsak drug štrapac. Ur.—37—Ju. »Edison Bell« in dr. ter vsakovrstne plošče, kakor tudi najpopolnejši radio-aparati tudi na obroke le pri „T£HNIK" Josip Banja!, LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 20 (palača Okrožnega urada) posebni oddelek z blagom za vse športne panoge! 12466 PUH- PEROE R.MIKLAUC LJUBLJANA vo-ka! sadna KAVA brez KOFEINA je zdrava in hranilna! VO-KA sadna KAVA se izdt-luje iz vsakovrstnega sadja ter je radi tega povsem prosta kofeina. Sadni dodatki osvežujejo telo in pospešujejo prebavo. VO-KA sadna KAVA zahteva mnogo manj sladkorja in daje z mlekom izredno prijeten okus. Kuhajte VO-KA sadno kavo svoji deci in krogu svojih znancev! VOKA je poceni in dobra. Dobiva se v vseh specer. trgovinah TVORNIŠKO SKLADIŠČE USNJA J. LAVRIČ, LJUBLJANA Kolodvorska ulica štev. 41 a, se je preselilo na CANKARJEVO NABREŽJE ŠT. 1 poleg frančiškanskega mostu (prej L. Gerkman Ima stalno na skladišču: Specijalna usnja za industrijo čevljev in nadrobno prodajo kakor kruponi vratovi okraje vina notranjki črni in rjavi kipsi črne in rjave kravine črne in rjave teletine ooKScalf črn in barvast goveji boks črn in barvast chevreau črn in barvast chevrettes ovčine sive in rjave podloga telečja bela in rjava lak ehromjuhtina rdeča in črna waterproff dulboks Ogled neobvezen — juhtina — teletina chrom kruponi chrom vratovi chrom okrajevina chrom usnje za smuči chrom usnje barvano za krplje chrom usnje za nogometne žoge chrom usnje za nogometne čevlje khaki kruponi chrom jermenca za vezavo galun jermenca za vezavo likanec (blank) cepljenec čeline svinjske kože odpadki Največja izbira v tej stroki. razmetavaj denarja! Ploščice za stensko oblogo in štedilnike so sedaj najcenejše pri: GRADBENI IN KERAMIČNI MATERI J AL LJUBLJANA, Miklošičeva cesta štev. 15. Telefon štev. 2037. B Spolne + bolezni sifilis, kapavica, beli tok so ozdravljive brez strupenih vštrcavanj, brez živega srebra in salvarzana. Tisoči žen m mož ve enodušno hvalo za svoje ozdravljenje (trajno) na priroden način s preparatom „Vigi-Tabl" brez motenj v izvrševanju poklica. Sijajna priznanja. Tisoče zahval. »Vigl-Tabl« učinkuje zajamčeno, sigurno ln prav hitro. Učinki so naravnost presenetljivi. Prof. Herry se Je o njih Izrazil, da »delajo prave čudeže«. Uporabljanje Je za zdravje povsem neškodljivo. Cena Din 120.—, posebno močne za stare slučaje Din 200.— Pošilja diskretno le Odborna ord. laborator Aide—Havelka, Praha—Vinohrady, SleszkA 116. Pofit. 28. ČSR. 127 tfldeca fcofearda je sijajen roman, ki ga morete čitati le s pritajenim dihanjem. Povede Vas v čase velike revolucije, Din 35.—, vezan Din 45. Naroča se pri upravi »Jutra«. ČITAJTE! ČTTAJTEI POPRAVLJAMO ČEVLJE Moški templanci Din 28, ženski Din 20, moške pete Din 10, ženske pete Din 5 Izdelujemo nove damske od 110.— Din, moške od 135.— Din naprej vse iz zajamčeno najboljšega usnja. I. TOME, Sv. Petra cesta 42 12425 Ignac Resetič LJUBLJANA, Masarykova cesta 14-1. Palača »Grafika« Fino krojaštvo za gospode in dame po meri Postrežba točna. One solidne. 12332 žPozor avtomobilisti Specialna sedlarska delavnica za ličanje in oblazinjenje avtomobilov. — Sprejemam staro in novo delo po konkurenčni ceni. Izdelujem v svojem lastnem lokalu. BRUNO BELANTIČ, LJUBLJANA VII Sv. Jerneja cesta štev. 29. — Telefon 2824. 12355 ORIJENTALSKE PREPROGE. Velika partija krasnih pristnih perzijskih preprog je dospela. Jako ugodne cene. V zalogi tudi pirotske in bosanske preproge ročnega dela. — Strokovno popravilo perzijskih preprog izvršujemo v najkrajšem času. Mutevelič „Teheran", Aleksandrova c. 4* Palača »VIKTORIJA«, pasaža levo. HS96 »TRIBUNA« F. B. L, tovarna dvokolea ln otroških vozičkov. LJubljana, KarlovSka e. 4. Izdelujejo se na} novejši modeli otroških m igrač-nih vozičkov, tri-eiklji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji m motorji. Velika izbira. Najnižje cene Ceniki franko. Urejuje Davorin Ravljea, Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoii fiibnikar. Za Narodno tiskarno cL d. kot tlsitarnarja Franc Jezerde*. Za lnseratnl del Je odgovoren Alojz Novak. Vsi s Ljubljani.