ORNITOLOŠKI POTOPIS Južna Francija in Španija //Dejan Bordjan in Ana Vidmar i man 8*yot8m*y ► france \ Cooifta *v Zaragoza Barcelona ■VMM« T;rra8™- MADRID CMIolttfi > »Mm ,¿,6 Alicante Maaorca »Cink*«, Mura», GtanM*C,rt40ena UimntnmnSm trnu .mm 'Jauern iu ■ i Li*""' J..........ALGERIA *» 0 »o "i"» r / mor '^r™ \ s »o So« Površina (Španija/Francija); 505.990 knr / S43-965 km1 Število IBA in delež državne površine: 277 (8,6%)/391 (32%) Št. prebivalcev: 39.371 mio. / 58.841 mio. Najvišja točka: Mulhacen 3479 m nm. v. (na celini) /Mt Blanc 4807 m nm. v. zanimive vrste ptic:- " Stojiva na cestici sredi ničesar in napenjava oči. Nik- kravja caplja (Bubulcus ibis), plamenec ' r ' (Phoenkopterus roseusl marmorna raca • 11 11 • • 1 n 1 • • • 1 1 v (Marmaronela angusliroslris), beiogiavka jer ne auna ne siuna o njin. roicrajma je neKaicsna (Oxyura leucocephala), brkati ser (Gypaetus barbatus), rjavi jastreb (Aegypius monachus), stepa, odeta v zlate jesenske barve. Zrak napolnjuje- egiptovski jastreb (Neophron percnopterus), L ' r ' ' španski kraljevi orel (Aquila adalberti), i i 1 • 1 • 1 • v • J J 1 lebduh (Eianus caeruieus), Južna Postovka jo le posamezne kobilice, ki se se niso dodobra ogre- (Falco naumanni), španska kotoma (Alectoris mfa), grebenasta Hska (Mica cristata), ]e< y daljavi se oglasi krokar (Corvus corax). Opaziva, sultanka (Porphyrio porphyrio), žerjav (Grus / o \ ' L qrus), velika droplja (Otis tarda), mala Ii 11 11 1 , l /.—1 r 7 \ droplja (Tetrax tetrax), sredozemski gaieb Kaico nadleguje oeiogiavega jastreoa (LTyps julvusj. (lams auduinii), črna stepska kokoška (Pterociesorientaiis),bisemastepskakokoška Napenjava oči, a jih ni videti. Zlata barva otežuje (Pterocles alchata), čopasta kukavica L ' ' > (Clamator qlandarius), rdečevrata podhujka • i • -r 7- j • 1 j. 1 1 • "I * 1 j_ 1 t-\ (Caprimulgus ruficollis), španski škrjanec isKanje. vse sva nareana taKo, Kot je diio treoa. jjo- (Galerida theklae), sredozemski škrjanec (chersophuusduponta),mejačica(Cercotrichas kumentami film je v nama vzbudil zanimanje za- galactotes), crm kupčar (Oenanthe leucura), ' ' osočnikova penica (Sylvia conspicilliala), • • , , v 1 1 v • 1 • ' j palčja penica (Sylvia undata), južni veliki nje, na mternetu sva nasia oomocje, na zemijeviau srakoper (Lantus meridionalis), trobentar (Bucanetesgithaqineus) pa ] nizacija, turizem, namakanje, mikrosporija, 1 j 1 • • v T1 1 električni daljnovodi zagledam nekaj m rečem: »Tam so!« 32 Svet ptic Opazim majhno piko zelo daleč. Zdaj se zavem, za kakšne razdalje pravzaprav gre. Hitro namerim teleskop v tisto smer in jih vidim. Sprva samo enega, nato pa še dva in še enega. Štirje so, mladi samci. Pogledava si že vse njihove značilnosti, vendar se še noben ne premakne. Končno se začnejo prehra njevati in sprehajati, vendar ves čas opazovanja ostane samo pri tem. Kljub mrzlemu jutru naju to opazovanje ogreje. Ani rečem vse najboljše, in že steče pogovor o najinih vtisih. Opazovala sva przewalske divje konje. Majhno čredo, ki je na tež ki preizkušnji. Če bodo to preizkušnjo prestali, se bodo priključili drugim, ki že svobodno tekajo po stepah Mongolije. Pod budnim očesom Claudie Feh preostale przewalske konje izbirajo po živalskih vrtovih in jih v centru v Južni Franciji preizkušajo za morebitno življenje v divjini. Center je postavljen na planoti Causse Mejean, obdani s tremi prečudovitimi kanjoni v narodnem parku Cevennes. Park je znan po izjemni pestrosti živali in rastlin. Videti je mogoče tudi zanimive v skalo vklesane vasice. Je tudi mesto, kjer so uspešno naselili beloglave jastrebe, ki se jim v zadnjem času vse pogosteje pridružujejo rjavi jastrebi (Aegi>pius monachus). Tu sva se na najini poti tudi prvič srečala s španskimi kotornami (Akctoris rufa). Zgodba v Franciji se pravzaprav začne nekje drugje. Pozno zvečer sva se pripeljala v delto reke Rone, v Camargue. Čeprav je ta park v veliki meri spremenjen, je v njem moč videti veliko. Od posebne pasme konj (camarški konji), posebej prilagojene močvirju, pa za bikoborbe rejene bike, nepregledne množice plamencev (Phoenicopterus roseus) in še bi lahko naštevali. Celoten park je ogromen in v njem se zlahka izgubite. Nama je to »uspelo«, in pristala sva na neskončno dolgi peščeni plaži, ki sva si jo delila z dvema Švicarjema. Večeri v Camargueu so zaradi komarjev v jesenskih mesecih peklen- ski. To sva izkusila pri večernem umivanju zob, ko naju je roj teh žuželk najprej pognal kar oblečena v morje, temu pa sta sledila hiter tek proti šotoru in srdito pobijanje komarjev, ki so se skupaj z naina prikradli v šotor. Po lagunah v parku sva opazovala velike škurhe (Numenius arquata), sabljarke (Recurvirostra avosetta), zalivske galebe (Larus genei), prodnike (Calidris spj, deževnike (Charadrius sp.j in prosenke (Pluuialis sp.J. Na morju sva opazovala kričave čigre (Sterna sandvicensis) in gage (Somateria mollissima), na bolj sušnem delu pa zlatovranko (Coracias garrulus) in rjavega škarnika (Milvus milvua). Iz Camarguea sva se napotila proti severu ob toku Rone navzgor. Po mnogih platanovih drevoredih sva prisopihala do čudovite reke Ardeche, ki teče po veličastnem istoimenskem kanjonu. Po celotni dolžini kanjona je speljana cesta z mnogimi postajališči na ključnih mestih. Sapo jemajoči pogledi na kanjon so naju prepričali, da se morava po reki spustiti s kanujem. Lepoto območja sta nama dopol nila dva kragulja orla (Hkraaetusfasciatus), ki sta poplesovala v zraku. Zvočno spremljavo jima je dajal še mlad sokol selec (Falco peregrinus). Pri večerji sta se nama pridružili še zvedava šoja (Garrulus glandarius) in radovedna lisica (Vulpes vulpes), slednja naju je začudeno gledala z razdalje treh metrov. Spust po reki se začne pri veličastnem Pont d'arc, ki je pravzaprav večja različica našega malega naravnega mosta v Rakovem Škocjanu. Začetku spusta s kanuji je sledilo 30 km čistega užitka s pojočimi povodnimi kosi (Cinclus cinclus) in velikim številom zelenih žoln (Picus viridis). Reka, ki teče tik pod dve stometrskimi skalnimi stenami, številne ribe, več metrov vi soka prodišča, meandri, brzice in skoraj popolna tišina so na naju naredili močan vtis. Hladnega naju ni pustila niti lesna sova (Strix aluco), ki je pela tik nad najinim šotorom. Le stežka sva zapustila ta kanjon, vendar so bile pred nama nove dogo divščine. Zemljevid: Uporabljen z dovoljenjem »The General Libraries, The University of Texas at Austin«. 1: [utranji pogled 11a camarške konje 2: Metulj Charaxes jasius na črničevju (Quercus ilex) 3: Odmaknjen magot med iskanjem za semeni in nevretenčarji 4: Pogled na ostenje Pena falcon nad rekoTajo.Tu gnezdi kolonija 80 beloglavih jastrebov (Gypsfitlvus). 5: Znamenite kaskade slavnega umetnika Antonia Gaudia v parku Ciutadella v Barceloni 6: Zaspani przewalski divji konj v jutranjem soncu 7: Pogled na ostenje in ponosno skalnato katedralo z reke Ardeche vse foto: Dejan Bordjan //letnik 12, številka 04, december 2006 11 8: Mala bela caplja (Egretta garzetta) na prestolu iz slanuš v solinah Camarguea 9: Zaupljive sab ljarke (Recurvirostra avosetta) med jutranjim počivanjem med plamenci (Phoenicopterus roseus) 10: Najin kanu pod naravno znamenitostjo reke Ardeche Pont d'arc 11: Nepričakovani gostalpinskih pašnikov v narodnem parku Cévennes - kačar (Circaetus gallicus) 12: Pusta pokrajina na osrednjem delu planote Causse Méjéan - pašnik za prze-walske divje konje vse foto: Dejan Bord j an Narodni park Cevennes, najina naslednja destinacija, naju je pozdravil z zorečimi kostanji. Zaloge, ki sva si jih tu nabrala, so zadostovale do konca potovanja. Pokrajina v parku je tako različna, da sprva nisva mogla verjeti, da je v tem parku stepa. Vozila sva se med kostanji, po vresiščih, med alpinskimi pašniki s kačarji (Circaetus gallicus), po kanjonih in čez bistre potoke, ki jih je bilo treba izkoristiti za kopanje. Tudi kamninska podlaga od karbonatov do silikatov je v tem delu zelo raznolika. Razlike med kamninami so lepo prikazane v veličastnih kanjonih, ki razmejujejo vmesne planote, imenovane Causse. Tu sva tudi naletela na junake uvodne zgodbe. Prvi stik s špansko naravo sva imela v zalivu Roses, v katerem stisnjen med pozidano obalo leži Pare natural dels Aiguamolls de 1'limporda. V želji, da ohranijo zadnje koščke obalnega močvirja, so se odločili ohraniti ta del obale, ki je od preostale ga dela ločen z dvema rekama. Ti dve reki tudi narekujeta vodno dinamiko v parku. Ko je dosti vode, reki poplavljata in pomagata ohranjati močvirje, v preostalem delu leta pa voda doteka v močvirja le prek visokih plim. Tako je v namočenem delu leta voda v lagunah in jezercih »sladka«, v preostalem delu leta pa slana. Park je poleg ohranjanja narave namen jen tudi izobraževanju. Po celotnem parku so informativne table, pri samem centru parka pa so tudi mlake, namenjene izobraževanju. Lep del parka so tudi del leta poplavljeni travniki, kar s pridom izkorišča večje število gnezdečih be lih štorkelj (Ciconia ciconia). Kljub sušnemu delu leta so bile lagune polne ptic, ki so se sprehajale med pasočim govedom in konji, ali pa so čofotale po preostalih mlakah. Med temi konji sta bila tudi dva zaspana žrebička. Ko sta se zbudila, je eden zaspano odracal k mami in se priklopil. Drugi žrebiček pa je v iskanju svoje mame zagnal paniko in v polnem galopu v zrak dvignil jato prestrašenih belih štorkelj, med katerimi je stal zbegani žerjav (Grus grus). Druge ptice tega območja so bili črni škorci (Stumus unkolor), svilnice (Cettia cetti), ko žice (Gallinago gallinago), togotniki (Philomachus pugnax), močvirski ('Tringa glareola) in mali martinci (Actitis hypoleu cos), pribe (Vanellus vanellus), kravje čaplje (Bubulcus ibis) in rjavi lunji (Circus aeruginosus). V lagunah sva imela priložnost opazovati lisico, ki se je vtihotapila med race, in kako jo je neustrašna mala bela caplja (Egretta garzetta) odgnala. Zani mivo je bilo tudi na obali, kjer so komatnim (Charadrius hi-aticula) in beločelim deževnikom (Charadrius a1exandrinus) delali družbo peščenci (Calidris alba). Tudi tu naju je ponoči pozdravila lesna sova. Po dveh sicer zanimivih, a utrujajočih obiskih velemest (Bar celonein Valencie)sva se odločila za dva dni počitka na jugovzhodnem delu Španije v Cabo de Gati, kjer leži istoimenski naravni park. V njem in v še kar dalj ni okolici se razteza prava polpuščava, ki se s črnimi plažami sreča s Sredozemskim mor jem. Tukaj sva si ogledala tudi podvodni svet na sredozemskih obalah Španije. To, kar sva videla v akvarijih Oceanografika v Valenciji, sva tu videla v naravi. Ogromne jate vseh mogočih rib, hobotnice, morske trave, rakovice in žal tudi prelepe meduze. Ptičji svet je v tem delu leta precej nevpadlj iv, vendar sva ga še vedno nekaj videla. Med neavtohtonimi agavami so se potikali nič kaj sramežljivi črni kupčarji (Oenantheleucura). Po žicah so posedali črni škorci, puščavci (Monticola solitarius) in osamljen južni srakoper (Lanius meridionalis). Med redko vegetacijo so se sprehajale kite španskih kotorn, čopasti (Calerida eristata) in španski škrjanci (Galerida theklae). Na obcestnem znaku sva splašila čuka (Athene noetua). V zraku sva opazovala selitev malih orlov (HieraaetUS pennatus). Naštela sva jih dobrih deset svetle in temne barvne oblike. Žal pa nisva naletela na nekatere evropske posebnosti, ki tukaj gnezdijo, kot so sredozemski škrjanec (Chersophilus duponti), trobentar (Bucanetes githagineus) in kragulji orel. Sva pa zato 12 Svet ptic imela toliko bolj burno noč. Nekje sredi noči, med spanjem na plaži pod premnogimi zvezdami, naju je zbudila skupinica srednje velikih sesalcev, katerih vrstne pripadnosti nisva mogla ugotoviti. Sledi so nakazovale, da je šlo za nočni pohod parkljarjev. Naslednji dan sva izkoristila še za ogled majhnih opuščenih solin na jugozahodnem delu parka. Občutek sva imela, da sva v pomanjšanem parku Camargue, nekakšni maketi. Majhna vodna površina je bila prepolna plamencev in raznoterih pobrežnikov. Od tod sva se namenila mimo Granade do Jereza. Po obisku Granade, Gibraltarja in njegovih magotov (Macaca splvanus) ter svetovno znane kraljeve Andaluzijske šole jahanja v Jerezu (zelo vredno ogleda!) sva obiskala še naravni park Monfragiie v Extremaduri. Največji vtis na naju je naredila noč, ki sva jo preživela nekoliko južneje od parka. Šotor sva si postavila na lepo urejenem postajališču. Na postajališču je bila tudi majhna pipa s pitno vodo, kar je v španski jesenski »pustoti« prava redkost. V tej vodi sva našla tudi vrsto žabe, ki je pri nas ni mogoče najti. Pred spanjem sva v daljavi slišala klic konjev ter teritorialno oglašanje velikega skovika (OtUS scops) in velike uharice (Bubo bubo). Drugi dan sva naredila še manjši potep po suhi strugi in opazovala še nespeljane mladiče kavk (Corvus monedula), južnega velikega srakoperja in skalne lastovke (Ptponoprogne rupesiris) na mostu. Sam park ima zanimivo zgodovino. Tu je svojčas potekala trgovska pot, ki je vodila čez roparsko ozemlje. To je bil razlog, da so zgradili vasico, kjer so potem živeli samo policisti. Park je bil v preteklosti tudi popolnoma gol, brez vegetacije. Da bi ga ozelenili, so naselili evkaliptuse, ki so zadevo še poslabšali. Evkaliptus namreč spodbuja nastajanje in razširjanje požarov. Zato danes park propagira in uresničuje program renaturacije, obja ve o milijonskih sredstvih Evropske unije pa so razobešene po celotnem parku. Imajo tako imenovane stopnje od evka liptusovega gozda do prave in izvirne sredozemske makije. Sicer pa so tu prava atrakcija parka jastrebi. Za egiptovskega CNeophron percnopterus) sva bila malo prepozna, pač pa naju je pozdravila stotnija beloglavih in desetnija rjavih. Belogla vi so tako rekoč po celotnem parku in videti je mogoče tudi nekaj njihovih kolonij. Pod eno tako sva opazovala košuto (Cervus elaphus) z letošnjim mladičem. Pri rjavem jastrebu je moč videti gnezdo, ki sta ga skrbna starša spletla na zelo opaznem mestu. Imela sva priložnost videti še nepopolno osamosvojenega letošnjega mladiča, ki se je vrnil na gnezdo. Zanimivost parka sta tudi dve izjemni redkosti: španski kraljevi orel (Aquila adalberti) in iberski ris (Lynx pardinus). Oba imata v parku majhno populacijo in vsaj za risa velja, da je ta populacija mnogo premajhna. Pred odhodom iz parka sta naju pozdravili še dve neustrašni lisici, ki sta naju spremljali z razdalje nekaj metrov. V njuni bližini pa so se hranile še mo dre srake (Cpanopica cpanus). Pot nazaj je minila v zapuščanju deheze, v opazovanju ogromnih jat kravjih čapelj, rjavih škarnikov in smrdokavr (Upupa epops), ob ugotavljanju, da je osrednji del Španije posejan z vetrnicami in še bolj številnimi beloglavimi jastrebi. Na poti nazaj sva imela tudi edino srečanje s policisti, ker sva z avtomobilom zaprla kolovoz, medtem ko sva letala za dve ma planinskima orloma (Aquila chrpsaetos) v zmoti, da gre za španskega kraljevega orla. Polno smeha in napetosti je bilo nenamerno zgubljanje po Madridu. Pozno ponoči sva prišla nazaj v mrzlo in oblačno Slovenijo; edino, kar naju je še gre lo, je bila misel na ponoven obisk sončnih dežel zahodnega Sredozemlja. • 13: Pogled na stik med polpuš-čavskim rastjem naravnega parka Cabo de gata - Nijar in Sredozemskim morjem 14: Črni kupčar (Oenanthe leucura) se skriva med suhimi listi agav. 15: Za trenutek prekinjena velika gostija beloglavih jastrebov (Gyps jiilvus)na kravi 16: Rjavi jastreb (Aegypius monachus) nad Pena falcon 17: Neustrašna lisica (Vulpes vulpes) med počivanjem nedaleč od ceste 18: Modra sraka (Cyanopica cyanus) sije ogledovala še zadnje sončne žarke. vse foto: Dejan Bordjan //letnik 12, številka 04, december 2006 11