G LA S 1 Lj	f RAVENSKIH ŽE L E ZARJ EV	
Leto XIII	Ravne na Koroškem, 15. oktobra 1976	Št. 15
Uric ’\
Izdaja odbor za lnfor nje In kulturno deja 2elezarne Kavne
Ureja uredniški odbor Jože Delalut, Alojz Janežič, Marjan Kolar, Frančiška Korošec, Ivanka Prlslan, Jože Sater
Odgovorni urednik: Marjan Kolar Telefon 86 031, Int. 304
Tiska CGP Mariborski tisk Maribor
Glasilo je po 7. točki prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) ln mnenju sekretariata za Informacije SRS, št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka
Samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev
. N postopku nadaljnjega izgrajevanja samoupravnih odnosov sta dve delovni skupnini že pripravili predloge, ki služijo kot delovna osnova za sklenitev samoupravnega sporazuma o zdru-Zevanju dela in sredstev v delovno organizacijo Železarna Ravne. Komisija za izvedbo ustavnih dotočil v železarni je eni skupini Poverila nalogo, da pripravi osnutke določil o samoupravnih od-Posih med TOZD v železarni; uruga skupina pa je dobila na-*°So, da pripravi t.i. »ekonomski del« — t0 s0 določila, s katerimi Prejamo ekonomske in druge poslovne odnose. Komisija za izvedbo ustavnih določil bo tako imela Pripravljeno delovno gradivo, ki
uži za sklenitev samoupravnega fPorazuma o združevanju, ki ga “°mo obravnavali že v osnovi vsi delavci TOZD in delovnih skupnosti skupnih služb v Železarni jtovne. Naj takoj pripomnim, da d sporazum sklepajo le delavci ‘OZD; delavci v delovnih skupnostih pa bomo v postopku le sodelovali s predlogi, mnenji in še Pa druge možne načine.
Kaj urejamo s samoupravnim "Porazumom o združevanju dela P sredstev v delovno organizaci-Jd> ki bo v naši železarni imel /^iv »samoupravni sporazum o »družitvi v delovno organizacijo železarna Ravne«?
2e takoj je treba povedati, da j.Pdrpzum pripravljamo po načeto in določilih bodočega novega
zakona o združenem delu. Brez pomena bi bilo, če bi se sedaj tik pred sprejemom novega zakona (sprejet bo zagotovo koncem novembra) striktno držali pozitivne zakonodaje. Ze veliko smo slišali, kaj novega prinaša zakon o združenem delu in če sedaj pripravljamo našo samoupravno zakonodajo po načelih novega zakona, imamo lepo priložnost, da med prvimi stopamo k uveljavitvi novih odnosov.
S samoupravnim sporazumom smo dolžni urediti predvsem naslednje:
a) določena statusna razmerja, kot so: firma, sedež, dejavnost DO in dejavnost TOZD, zastopanje, predstavljanje, postopek statusnih sprememb in podobno;
b) ekonomska in druga razmerja, kot: skupne zadeve in interesi, ki se uresničujejo v delov-
Znan je akcijski program za vso železarno. Po njegovih načelih so posamezne TOZD izdelale svoje, ki so jih potrdili njihovi delavski sveti. Je pa vsak obrat izdelal tudi analize lastne proiz-
ni organizaciji; koordinacija delovnega procesa v železarni; sprejemanje samoupravnih razvojnih planov in programov in usklajevanje planov TOZD; združevanje sredstev in njihov namen; način razporejanja in izkazovanja skupnega dohodka; medsebojni odnosi TOZD ter pravico, obveznosti in odgovornosti v pravnem prometu; reševanje sporov iz notranjih odnosov; določbe o ljudski obrambi in samozaščiti; način in pogoji za spremembe in dopolnitve samoupravnih sporazumov in drugih skupnih splošnih samoupravnih aktov; pravice, obveznosti in odgovornosti delovnih skupnosti, ki opravljajo zadeve skupnega pomena;
c)	upravljanje delovne organizacije, in sicer: sestav, izvolitev in delovno področje organov upravljanja in izvršilnih organov; pravice in obveznosti delegatov ter njihova odgovornost; poslovodni in drugi organi v delovni organizaciji in njihove pravice, obveznosti in odgovornosti;
(Nadaljevanje na 3. strani)
vodnje, se soočil s slabostmi ter oblikoval svoje programe, da bi do konca leta dosegel čimbolj ši rezultat. Poglejmo, kaj so sklenili v posameznih obratih TOZD metalurške proizvodnje.
Jeklarna je sicer količinsko izdelala toliko jekla, kolikor so ga od nje zahtevali predelovalni obrati, vendar to jeklo kvalitetno ni zmeraj ustrezalo in izmeček je bil prevelik. Nekurantne šarže so izkazovale previsok baker, manjša odstopanja od analiznega predpisa, slabe mehanske lastnosti, preveč vključkov v jeklu itn. Porabili so tudi več materiala (kokil, jedavca itn.), kot so planirali.
Zato so sklenili v preostalih mesecih letošnjega leta storiti naslednje:
— zadovoljiti minimalne količinske zahteve predelovalnih obratov,
— proizvajati točno po predvidenem programu predelovalnih obratov,
— zmanjšati število nekurant-nih šarž na nič ali vsaj na neki sprejemljiv minimum,
— znižati izmeček vsaj na planirani nivo 1,8 odstotka,
— obratovati ob nezasedenih agregatih z minimalno potrebnim številom delavcev, druge pa zaposliti v ostalih obratih,
— štediti z vsemi materiali, čuvati orodja ter sploh vsa delovna sredstva.
Jeklolivarna ugotavlja, da se je surova litina zelo poslabšala. Ker imajo naročil dovolj, so se dogovorili za naslednje poostrene ukrepe:
Vsi livarski pomožni materali morejo v obrat samo prek vhodne kontrole in peskovnega laboratorija. Vodstveni kader kalu-parnice mora:
(Nadaljevanje na 5. strani)
AKCIJSKI PROGRAM V TOZD METALURŠKE PROIZVODNJE
IZ VSEBINE
® Proizvodnja Slovenskih žele-zarn v avgustu ® 2 zasedanja DS TOZD meta-turške proizvodnje
• Stališča in sklepi 15. seje sveta sindikata
^ Nova proizvodna linija za vzmeti
• Odločna spodbuda Z K
J Mladi kritično o svojem delu
J Kaj vse je lahko kultura
® Naša anketa: Delavec in kul-tura
J Mladi največkrat bolni
• Pojimo se javno spregovoriti ” 2akaj tak odnos do družbeno-
Političnih organizacij Mladi fužinar
Naša panorama
Proizvodnja slovenskih železarn v avgustu
Dve tretjini leta sta že za nami. Iz meseca v mesec si obetamo poživljanje proizvodnje in prodaje, vendar se nam stanje ne more in ne more kaj prida popraviti. Svetovna proizvodnja jekla je prav tako še vedno daleč pod obstoječimi zmogljivostmi naprav, čeprav so vsi pričakovali sredi letošnjega leta izdatnejše izboljšanje povpraševanja za jeklarskimi proizvodi. Preseneča dejstvo, da proizvodnja v avtomobilski industriji raste, kar je eno od meril za možnosti prodaje železarn, naročila, npr. v ZDA, v zadnjem času pa celo ponovno padajo. Cena starem železu je v ZDA zopet padla pod 80 $ za tono, kar je dober kazalec za gibanja na tržišču jekla.
Po osmih mesecih letošnjega leta je stanje izvrševanja proizvodnega načrta naslednje:
Surovega železa je proizvedenega 2 % več, kot je predvideval načrt, in 6% več, kot je znašala proizvodnja v enakem obdobju lani. To je pohvalno, vendar nam k splošnim rezultatom le malo prispeva, saj je pretežni del proizvodnje surovega železa namenjen lastnim potrebam vložka za nadaljnjo predelavo.
Proizvodnja jekla je 5% pod načrtovano količino in 2% nižja, kot je bila konec avgusta lani.
Blagovna proizvodnja zaostaja v železarnah 4 % za načrtovano, pri predelovalcih pa 10% in je zaostanek skupno za sestavljeno organizacijo 5 %. Razumljivo je ob takem stanju izvrševanja letnega načrta blagovne proizvodnje v letošnjem letu izdelano za prodajo v železarnah 3 % manj kot lani, pri predelovalcih 4% manj in skupno v Slovenskih železarnah 3 »/o manj, kot je bilo v prvih 8 mesecih lanskega leta.
Se nekaj neugodnejši je rezultat doseženih vrednosti prodaje blagovne proizvodnje. V železarnah je plan dosežen 90%, pri predelovalcih 84% ali skupno za S2 89%, kar je 4% manj kot v enakem obdobju lani.
Edino letošnji izvoz je po vrednosti izdatno višji od lanskoletnega, in to kar za 27 %, vendar še vedno nekaj pod načrtovano vrednostjo za 8 mesecev.
Mesec avgust je po proizvodnih rezultatih boljši od prejšnjih mesecev, vendar še ne predstavlja bistvenega preokreta in daleč ni blizu poprečnim mesečnim dosežkom proizvodnih rezultatov v preteklem letu.
Proizvodnja surovega železa je bila 5 % nad mesečnim načrtom in je za okoli 1200 ton višja kot prejšnji mesec ter skoraj enaka kot avgusta lani.
Proizvodnja jekla je bila 10 % pod načrtovano proizvodnjo, vendar je okoli 4300 ton večja kot julija in tudi 3% večja kot avgusta lani. Takšna proizvodnja je okoli 6000 ton nižja, kot je bilo mesečno poprečje v lanskem letu. In če ne bi v Železarni Štore s proizvodnjo skoraj 9300 ton dosegli eno svojih naj višjih mesečnih proizvodenj, bi ob 89% izvršitvi na Jesenicah in 77% v Železarni Ravne imeli gotovo slabši rezultat.
Blagovna proizvodnja je bila v železarnah in pri predelovalcih v avgustu znatno boljša kot v juliju, čeprav še vedno zaostaja za poprečno načrtovano mesečno količino v železarnah 5 % in pri predelovalcih 2 %. V Železarni Štore so mesečni načrt izvršili s 111% in odpremili 99% proizvedenih količin. V Železarni Jesenice znaša izvršitev 91 %, odprem-ljeno je bilo 92% proizvodnje. V Železarni Ravne je bila načrtovana blagovna proizvodnja izvršena s 85 % in odprema znaša 100%.
Pri predelovalcih so izvršili v Plamenu 95 % načrta, v Verigi 124 % in so se približali zbirno tudi na 98 % načrtovanim količinam. V Tovilu znaša mesečna izvršitev 88 % in v Žični 75 %. Skupno je bila blagovna proizvodnja pri predelovalcih dosežena 98% in je zbirno sedaj 90% načrtovane količine.
Za Slovenske železarne je bila načrtovana blagovna proizvodnja v avgustu dosežena 95%, zbirno je sedaj po 8 mesecih 95 % in 95 % proizvodnje je bilo odprem-ljeno.
Izvoz je bil v avgustu po količini 20 % nad poprečno mesečno načrtovano količino pri železarnah in 25 % pri predelovalcih oziroma skupno za Slovenske železarne je znašala mesečna izvršitev 121 %. V avgustu je tudi vrednost izvožene robe poprečno višja in je mesečni plan presežen v železarnah 19 % in pri predelovalcih 16% oziroma znaša izvršitev skupno v Slovenskih železarnah 118 %.
Pri boljših količinskih podatkih kot v juliju je razumljivo, da je tudi vrednost prodaje višja kot prejšnji mesec. Kljub večji proizvodnji in višjim cenam je pa mesečni načrt vrednosti prodaje presegla za 6 % edino Železarna Štore, na Jesenicah je bila izvršitev 99 % in na Ravnah 90 %.
Od predelovalcev je mesečni načrt realizacije bil izvršen in presežen samo v Verigi Lesce, medtem ko so v Plamenu 5 % pod načrtovano vrednostjo, v Tovilu 4 % in v Žični 7 %.
V Slovenskih železarnah je bil dosežen mesečni načrt eksterne realizacije 98%. Zbirno je zaostanek eksterne realizacije približno enomesečna načrtovana vrednost prodaje.
Sedaj, ko teče že deveti mesec letošnjega leta in je za nami osem mesecev prizadevanj pri izvrševanju nalog, ki smo si jih postavili z gospodarskim načrtom, bi bilo nesmiselno pri sedanjem stanju pričakovati, da bi letni načrt proizvodnje lahko še dosegli. Velika utvara bi bilo pričakovati, da bi lahko bistveno popravili rezultate v eksterni realizaciji pri tem, ko letošnje leto že vse mesece zaostajamo za poprečno mesečno načrtovano vrednostjo.
Položaj ni v vseh delovnih organizacijah enak. Nekatere temeljne organizacije in nekatere delovne organizacije tudi izvršujejo planske naloge in imajo manjše težave z možnostjo prodaje. V nekaterih proizvodnih obratih nižja proizvodnja ni več posledica pomanjkanja naročil,
temveč so še druge obratovalne težave, medtem ko so v jeklarni Železarne Ravne še vedno imeli eno 40-tonsko peč izven obratovanja in so za tekoče delo valjarn jemali del vložka iz zaloge.
Po pregledu polletnih poslovnih rezultatov so v vseh delovnih organizacijah razpravljali o stanju. Sprejeti so bili akcijski programi za izboljšanje stanja in prizadevanj ter iskanja poti za boljše možnosti prodaje, predvsem na domačem tržišču, je polno. Proizvodni rezultati in s tem tudi ostali poslovni uspehi se v zadnjih mesecih izboljšujejo in še manj kot štirje meseci so nam ostali za
Po vsestranski obravnavi je svet sprejel naslednja stališča in sklepe:
— Delovna mesta moramo držati na principu higiene dela in varnosti pri delu. V sredinah, kjer je velik odstotek izostankov z dela, ugotoviti vzroke bolezni (določene merilne delovne pogoje, osvetljenost, ropot itd.). Seveda takšno delo zahteva teamski pristop za ugotavljanje vzrokov in ne samo posameznih služb, ki na svojem področju sicer delujejo dobro.
— Glede na to, da pri nas prednjačijo v odstotku obolelosti mlajši delavci, ki so pri nas zaposleni krajši čas, priporočamo kadrovski službi ob sprejemu ustrezno selekcijo in boljšo profesionalno orientacijo. Pri vstopu na delo bi morali vsakega delavca seznaniti z njegovim konkretnim delom, s pravicami in dolžnostmi pri zaščiti pri delu ter obremenitvami na delovnem mestu. Pravega delavca na pravo delovno mesto, to pa zahteva dobro poznati psihofizično sposobnost vsakega novo sprejetega delavca, da bi lahko presodili, ali bo določena dela lahko opravljal ali ne. Nujno je, da se vključuje tudi industrijski psiholog.
— Izboljšati moramo organizacijo dela, pravilno delovno razporeditev ljudi v manjše homogene skupine in te delavce primemo motivirati, jim omogočiti vpogled v ves delovni proces in jim dati možnost, da pri planiranju dela sodelujujejo, izboljšati medsebojne odnose med delovodji in delavci, več vlagati na področje zdravstvene vzgoje.
— Zdravstvena služba bo morala posvečati odslej večjo pozornost preventivi, z raznimi preventivnimi akcijami zmanjševati obolenja med delavci. Primerno moramo organizirati in posodobiti cepljenje ter uvesti sistematične preglede v železarni Ravne, zagotoviti ustrezno propagando in strokovna predavanja, da se zmanjšajo boleznine na minimum.
— Več pozornosti kot doslej bomo morali posvetiti mladini, ženam in delovnim invalidom. Moramo najti skupno rešitev pri razporejanju delovnih invalidov na primerna delovna mesta v OZD, kjer je večina preživela vso svojo delovno dobo in zapravila svoje najboljše moči in včasih tudi zdravje.
— Sindikati se ogrevamo za to, da v naši delovni skupnosti čim-prej zgradimo zdravstveno in zo-
popravo rezultatov, o katerih srno razpravljali po polletju. Ne sam° to, da želimo doseči ob koncu leta kar najboljše uspehe, že sedal moramo začeti s pripravo gospodarskega načrta za prihodnje leto.
Izboljšanje konjunkture, n1®?' nosti prodaje in rezultati zadnjih mesecev letošnjega leta morajo biti osnova za pripravo planskih nalog za leto 1977 poleg nalog ® ciljev, ki so že postavljeni v samoupravnem sporazumu o temeljih razvoja in proizvodnje v za obdobje 1976—1980.
Milan Marolt, dipl- ihž-
bozdravstveno ambulanto, ker tudi posodobitev približati ambulanto, predvsem pa zdravnike delavcem, pomeni za nas tudi zmanjšanje boleznin.
— Izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata naj obravnavajo podrobno boleznine slehernega posameznika — ugotoviJ0 vzroke, zakaj prihaja do pogostih obolenj. Prav tako naj izvršni odbori obravnavajo vsako delovno nezgodo, ki se zgodi v njihovl osnovni organizaciji.
— Sindikati podpiramo ukrepe za znižanje bolniških izostankom ki jih je dala KSS, razen točke tri, ki govori o kaznovalnem P°' stopku (materialna kazen) kršn' cem bolniškega reda.
— Sindikati smatramo, da 1® prav, da v tem času, ko v na5 delovni organizaciji poglabljalo samoupravne odnose, te vzporedno primerjamo s predlaganimi za' konskimi rešitvami in tako Pre' verjamo konkretno prakso z UP0' rabnostjo predlaganega zakona združenem delu. V nasprotneh* primeru bi lahko smatrali, delavci in praksa ponujenih z.a' konskih rešitev ne sprejemaj0: Nesprejemljivo je, da bi delavC_ v načelu zakonske določbe spre' jemali, v konkretni praksi pa % ga ne uresničevali prav v času> ko poteka zaključni del javn razprave.
— Formirala se je komisija za spremljanje aktov OD, ki jo s®' stavljajo: Peter Prikeržnik, vodja, Vinko Krevh, Gusta Maks Večko, Dušan Stojčič, A* bert Potočnik in Mirko Krajnc-
Komisijo za preskrbo ozimni0® sestavljajo: Ivan Lagoja, Albi Vavče, Alojz Ferk. Koordinat je sekretar sveta sindikata to Jože Dornik.
Predsednik sveta
sindikat3
železarne Ravne Anton Polanc
CANKARJEVE MISLI
Za izobrazbo umetniškega ča ta ni poglavitno, koliko je člou® videl podob in kipov, temveč k ko jih je gledal.
Otresimo se šolskih naukov žurnalistične učenosti ter mo, kar nam je podaril Bog rok naših umetnikov.
STALIŠČA IN SKLEPI 15. RAZŠIRJENE SEJE SVETA SINDIKATA
Samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev
(Nadaljevanje s 1. strani)
d)	druge določbe, ki so pomembne za skupno delo in poslovanje in uresničevanje samoupravnih pravic delavcev.
Ob tem naštevanju nam hitro Postane jasno, da sklepamo zahteven sporazum, ki bo bistvenega Pomena za naše nadaljnje delo, Poslovanje in samoupravno urejanje drugih odnosov.
O vsebini naj na kratko najdem:
2 a) navedena statusna razmerja je enostavneje določati, saj 2e sedaj vemo, da samoupravno uzakonjamo v glavnem že obstojne stanje. Največ kvalitetnih ^Prememb z novim zakonom do-^vljamo na področju, zgoraj označenem z b) kot ekonomska in druga razmerja. Ker je delovno Sradivo v zvezi s tem pripravila Posebna delovna skupina, bo ta Skupina skupaj s strokovno služ-°> ki deluje na teh področjih, Podala obširnejšo razlago v ob-razložitvi osnutka predloga samoupravnega sporazuma.
Lahko trdim, da imamo na pobočju, ki je označeno sc) — Opravljanje delovne organizacije, Precej izkušenj, ki jih bomo sedaj mhko uporabljali. Pri tem pa ne Srnemo pozabiti, da ko govorimo
Pred desetimi leti, ko se je , ?-naetama preselila iz stare mehanične v novo proizvodno halo, .mo obdržali v glavnem obstoje-
0 Proizvodno opremo, ki v zad-dhh letih zaradi nenehnih pojavil in zastarelosti ne omogoča
moderne in uspešne proizvodne. v letu 1974 je dobil oddelek d v razvoj nalogo, da pregleda m°žnost modernejšega izdelova-
1 m vzmeti ob istočasni povečani apaciteti. Tehnično obdelavo te-
Predmeta je prevzel inž. Edo v°gorevc, ki je s sodelavci raz-ojnega oddelka in obratovod-■va vzmetarne izdelal »investi-i Jski program za razširitev pro-Uodnje v obratu vzmetarne«. Ta BonnIam Predvideva povečavo za tak ('on listnatih vzmeti na leto, 19 n da bi bila skupna kapaciteta da m t°n letno do leta 1980 in - bi hkrati izboljšali gospodarit toplotne obdelave vzmeti, ^kupina, ki je izdelovala teh-jjj P° dokumentacijo, se je odlo-Hrv- za kombinirano proizvodno s, ki bi bila sestavljena iz ob-Jede opreme, nove domače kanme in *z 0grevne peči ter lekt- ega avtomata, ki jo je pro-inženirska organizacija ng\PO — Brno, izdelala železar-ei_ Prostejov, dobavila pa Škoda r>erPart iz ČSSR. Inozemski partij, 1® držal pogodbene termine 19?5 bavil opremo do konca leta 7
tai montažo nismo mogli pričeti rw°j> ker ni bilo mogoče dobiti Prif6 finančnih sredstev za lavo celotne investicije. Grad-
0 upravljanju, vsa temeljna razmerja razrešujemo v TOZD, na nivoju delovne organizacije pa upravljamo v zadevah, ki so skupnega pomena ali pa združene na nivoju delovne organizacije.
Samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev je konstitutivni akt, ki ga sprejemajo delavci TOZD neposredno. Novi zakon o združenem delu določa, da delavci odločajo o sklenitvi takega sporazuma neposredno z osebnim izjavljanjem. To osebno izjavljanje bomo izvršili kot referendum. V postopku sklenitve samoupravnega sporazuma je referendum sklepno dejanje. Postopek pa je v kratkem naslednji: komisija za izvedbo ustavnih določil pripravi osnutek predloga za delavske svete TOZD. Delavski sveti bodo določili predlog, ki bo posredovan vsem delavcem železarne. Razprave o predlogu sporazuma bodo potekale po samoupravnih delovnih skupinah. Vse pripombe, mnenja, stališča in predlogi se morajo medsebojno uskladiti, tako da bo kot predmet referenduma predložen enoten predlog samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo Železarna Ravne.
Rudi Lenassi
bena dela je izvajalo podjetje »Koroški zidarji«. Z montažo opreme smo pričeli v začetku aprila 1.1. Montažo so izvajali pod nadzorstvom strokovnjakov iz ČSSR naši elektrikarji in strojniki ter ekipa Hidromontaže Maribor. Napustno peč je izdelalo domače podjetje CER iz Čačka.
Montaža centralnega dela linije je bila končana konec avgusta, ko je bil izvršen tudi preizkus delovanja in dosežena proizvodnja ogrevanja in kaljenja 6 listov na minuto, kar da letno proizvodnjo okoli 8000 ton, pogodbena garancija za ogrevno peč in kalilni avtomat pa znaša okoli 5500 ton na leto. Rezultati so torej več kot zadovoljivi. Montažo so vodili tov. Gornik iz oddelka novogradenj, v celoti za posamezne stroje in naprave pa dipl. inž. Rus, tov. Strah, tov. Rus iz strojnega remonta ob velikem razumevanju in sodelovanju obratovodje inž. Praprotnika. Do pričetka prihodnjega leta pa bomo morali kompletirati celotno linijo, za kar nam izdelujejo mehanski obrati osem stiskalnic, trasporterje in še drugo opremo za montažo vzmeti v vrednosti prek 10,000.000 din. Pričakujemo, da se bodo pri izdelavi te opreme potrudili ter jo izdelali v najkrajšem možnem času ter s tem pripomogli k hitrejši realizaciji dodatnih vzmeti, ki jih bomo pa morali tudi prodati, kar pa ni lahko.
Za dokončanje linije bosta odigrala veliko vlogo še podjetje CER Čačak, ki postavlja še štiri
manjše peči, ter Hidromontaža, ki izdeluje celotni sistem oljevodov od kalilnih bazenov do 50 m3 rezervoarjev za deponijo, hlajenje in filtriranje kalilnega olja. Vsa elektro instalacijska dela izvajajo elektrotehnične službe železarne. Drugi izvajalci pri izgradnji te linije pa so: IMP — Skip — 50m3 cisterne, MOSTOVNA Ljubljana
— žerjav, TEKOL Maribor — pleskanje, GOSTOL Nova Gorica
— stroj za površinsko utrjevanje. Dobavljeno opremo iz ČSSR smo prevzeli 8. septembra 1976 ob navzočnosti najvišjih predstavnikov dobaviteljev iz ČSSR.
Ob tej priložnosti je bila opravljena kvalitativna in kvantitativna preizkušnja naprav z namenom, da se ugotovi, ali daje linija zahtevano kvantiteto in razumljivo tudi kvaliteto, ki je bila za-garantirana v pogodbi. Ugotovljeno je bilo, kar smo že omenili, da so rezultati več kot zadovoljivi in sta bili s tem obe strani zadovoljni. Predstavniki ČSSR so se pozitivno izrazili o montažnih delih, ki so jih izvršili naši sodelavci.
Na zasedanju delavskega sveta TOZD metalurške proizvodnje dne
10.	septembra 1976 so bili v okviru dnevnega reda, gradiva in razprave sprejeti naslednji sklepi in stališča:
— Na podlagi poročila o realizaciji sklepov 1/29-29 zasedanja z dne 19. 7. 1976 se ugotavlja, da so vsi sklepi realizirani, razen 5. sklepa, o katerem je delavski svet ponovno odločal na tem zasedanju.
— Na podlagi poročila o rezultatih poslovanja TOZD metalurške proizvodnje za I. polletje 1976 se ugotavlja, da so rezultati zadovoljivi, vendar je treba zaradi poostrenih tržno-ekonomskih razmer za II. polletje 1976 sprejeti dodatni akcijski program, da bo TOZD metalurške proizvodnje leto 1976 zaključila z nekaj stimulacije.
— Kot osrednjo točko dnevnega reda je delavski svet obravnaval
Ob zaključku so bili vodeni tudi razgovori o nadaljnjem tehniškem sodelovanju med ŽR in IMPRO, Brno ter železarno PROSTEJOV, predvsem v tem smislu, da bi železarna PROSTEJOV pomagala plasirati našo odvečno kapaciteto listnatih vzmeti (okoli 2000 ton letno). IMPRO Brno, ki je projektantska organizacija, pa bi plasirala pri projektiranju novih objektov tudi naše stiskalnice.
Predstavniki ČSSR so na koncu predali za uspešno sodelovanje pri postavitvi linije posebne diplome naslednjim našim sodelavcem: Francu Gorniku, inž. Dani-ju Praprotniku, tov. Janezu Strahu, tov. Antonu Rusu in meni. Železarna Ravne pa je za dobro in pravočasno dobavo in predčasno izvršeno montažo dala posebno priznanje podjetju IMPRO Brno in vodji montažnega nadzora dipl. inž. Josefu Kocabu. Menim, da je bilo to sodelovanje s ČSSR zelo pozitivno in pričakujemo, da bo še naprej potekalo v obojestransko korist.
Vodja oddelka novogradenj inž. Jože Kert
predlog akcijskega programa za izboljšanje rezultatov poslovanja TOZD metalurške proizvodnje v
II.	polletju 1976 in o enakem akcijskem programu delovne skupnosti skupnih služb ter o ukrepih direktorja TOZD metalurške proizvodnje, ki jih je že izdal za zagotovitev izvrševanja tega dodatnega akcijskega programa. Delavskemu svetu so bili posredovani podatki o proizvodnih rezultatih obratov oziroma TOZD metalurške proizvodnje za mesec julij in avgust 1976.
Sledila je daljša konstruktivna razprava o tem, kako v sedanji zelo zaostreni ekonomski situaciji zagotoviti, da bi TOZD metalurške proizvodnje in tudi delovna organizacija železarne zaključili poslovno leto 1976 z nekaj ostanka dohodka. V razpravi je bila podana jasna podpora ukrepom direktorja TOZD metalurške proizvodnje, da morajo obrati in
Novi kalilni avtomat v vzmetarni
Nova proizvodna linija za vzmeti
Z ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA TOZD METALURŠKE PROIZVODNJE
L.
službe izdelati (oziroma so že izdelali) konkretne akcijske programe za znižanje izmečka, izboljšanje izplena, izboljšati pravočasno in kvalitetno odpremo, zmanjšati zastoje in proizvodne stroške, intenzivno iskati dodatna naročila, lan-sirati optimalno in s proizvodnjo usklajeno tehnologijo, zaostriti tehnološko in delovno disciplino ter zmanjšati število nadur na minimum. Poudarjeno je tudi bilo, da se morajo izvesti sestanki delovnih skupin, na katerih je treba delavce seznaniti z rezultati poslovanja TOZD metalurške proizvodnje in delovne organizacije železarne v I. polletju 1976, o akcijskem programu TOZD metalurške proizvodnje in obrata oziroma službe. Sestanki delovnih skupin se morajo voditi tako, da tudi delavci podajo svoje mnenje in predloge k akcijskim programom. Ce so pripombe delavcev umestne in konstruktivne, jih je treba upoštevati. Izrecno je bilo poudarjeno, da je treba doseči, da bodo delavci akcijo za izboljšanje rezultata poslovanja sprejeli kot lastno. V razpravi je bilo opozorjeno, da akcija splošnega prizadevanja za izboljšanje rezultatov poslovanja ne bo dovolj uspešna, če ne bodo z vso prizadevnostjo sodelovali tudi delavci vzdrževalno-tehničnih služb in sektorjev. Posebej je bila poudarjena potreba oziroma zahteva o pravočasnem posredovanju informacij o finančnih rezultatih poslovanja kakor tudi o izvajanju programa o najbolj nujni nadomestitvi iztrošenih osnovnih sredstev. Podana je bila kritika, da je bil ta program že lani izdelan, a do sedaj zelo malo realiziran.
Po obširni razpravi o celotni problematiki, na podlagi predloga in podaje smernic je delavski svet sprejel naslednji sklep:
— V predlagani vsebini se sprejme predlog akcijskega programa TOZD metalurške proizvodnje za II. polletje 1976 kakor tudi ukrepi direktorja TOZD metalurške proizvodnje za izvajanje tega programa.
Vodstvo TOZD metalurške pro-zvodnje, predvsem pa obratovodje in vodje služb morajo takoj izvesti razpravo na delovnih skupinah: o rezultatih poslovanja obrata — službe, TOZD metalurške proizvodnje za I. polletje 1976 in delovne organizacije v I. polletju ter o akcijskem programu TOZD metalurške proizvodnje za II. polletje 1976, predvsem o akcijskem programu obrata oziroma službe ter o konkretnih smernicah o zagotovitvi izvajanja akcijskega programa obrata oziroma službe za dosego predvidenih rezultatov poslovanja TOZD metalurške proizvodnje v II. polletju 1976.
Komisijo za gospodarjenje se zadolžuje, da na podlagi mesečnih poročil vodstva TOZD in sektorja za gospodarjenje mesečno spremlja rezultate izvajanja akcijskega programa TOZD metalurške proizvodnje in delovne organizacije ter delavskemu svetu predlaga morebitne dodatne ukrepe.
DS soglaša s predlogom akcijskega programa delovne skupnosti skupnih služb za II. polletje leta 1976 in zahteva od odgovornih delavcev DSSS, da delavskemu svetu TOZD metalurške proizvodnje mesečno dostavljajo poročila o izvajanju njihovega akcijskega programa.
— Odobri se dodelitev kredita OZD »Termit« Domžale v višini
1,300.000	din za postavitev silosa za livarske peske za potrebe železarne Ravne. Kredit se odobri petletno in po veljavni obrestni meri. Potrebna sredstva se pre-virmanirajo iz postavke zamenjave v načrtu naložb v osnovna sredstva za leto 1976.
— Potrjuje se prvotni sklep delavskega sveta, sprejet na 1/29-29 zasedanju dne 19. 7. 1976, na podlagi katerega je bila delavcu Mu-haremi Muharemu ODVZETA LASTNOST DELAVCA zaradi ugotovljenih več hujših kršitev delovnih obveznosti. S tem se zavrne zahtevek za varstvo pravic, ki ga je imenovani delavec podal na navedeni sklep delavskega sveta. Prvotni sklep delavskega sveta se dopolnjuje s tem, da imenovanemu PRENEHA LASTNOST DELAVCA v TOZD metalurške proizvodnje železarne Ravne z 11. septembrom 1976.
— Na podlagi predloga komisije za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti z dne 2. 9. 1976 ter v skladu s 84. in 85. ter 4. členom samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu TOZD metalurške proizvodnje navedenim delavcem PRENEHA LASTNOST DELAVCA v TOZD metalurške proizvodnje železarne Ravne z zadnjim dnem dela, ker so hujše kršili delovne obveznosti: Antonu Velunšku, roj. 22. 9. 1945, valjarna, s 17. julijem 1976, Albertu
Polletni pregled gospodarjenja v občini je pokazal razen znanih negativnih rezultatov tudi zaskrbljujoče nizko stopnjo zaposlovanja. Dodatno je pritegnilo pozornost v to smer dejstvo, da so se to jesen marsikateremu štipendistu, ki je uspešno končal šolanje, zaprla vrata do zaposlitve. Ker še niso tako zelo odmaknjene razprave o usmerjenem izobraževanju, za katerega smo načelno bili vsi, so asociacije nanje zaokrožile ta problem.
Zato je občinski komite ZK Ravne odločno sprožil akcijo, da je treba te stvari raziskati in razčistiti. Enako stališče so zavzele druge občinske družbenopolitične organizacije, zlasti ZSM, saj so mladi pri tem najbolj prizadeti. Vključil se je tudi izvršni svet SO. 24. septembra je občinski komite ZK na to temo sklical razširjeno sejo sekretarjev ZK, ki so se je udeležili tudi predstavniki SO Ravne, družbenopolitičnih organizacij občine in zavoda za zaposlovanje.
Ze znanim so se zdaj pridružili novi nerazveseljivi podatki. Tako npr. naša občina šteje nad 500 štipendistov, iskalcev zaposlitve pa ima na zavodu prijavljenih 243, kar je največ v koroški regiji. Nenadoma imamo mnogo preveč trgovskega kadra ter ekonomskih in komercialnih tehnikov, ne kaže pa rožnato niti mladim KV delavcem kovinske stroke.
Udeleženci seje so se vprašali, ali je bila torej naša dosedanja štipendijska politika stihijska, kratkoročna ali premalo planska? Realno je gotovo le, da bi ugotovljene potrebe po kadrih dale do-
Reberniku, roj. 18. 1. 1948, jeklarna, s 25. julijem 1976 in Maksu Iskraču, roj. 11. 10. 1948, kovačnica, z 31. julijem 1976.
— V skladu z določili členov 84. in 85. dopolnitev samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu TOZD metalurške proizvodnje ter predlogom komisije za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti z dne 2. 9. 1976 se izreka vzgojni ukrep PRENEHANJE LASTNOSTI DELAVCA — POGOJNO za 6 mesecev delavcu Janku Ladiniku, roj. 3. 10. 1955, zaposlenem v jeklarni, ker je hujše kršil delovne obveznosti, s tem da je čestokrat neopravičeno izostajal z dela.
— Potrdi se opravljena odprodaja gradbenega materiala in manjše opreme, še uporabne za podrejene namene, ob porušitvi garderobe v jeklolivarni. Za ocenitev in odprodajo se potrjuje predlog obratovodje jeklolivarne o imenovanju komisije v sestavi: Silvo Turk, predsednik, in člana Milan Tušek in Ivan Kos. Pri nakupu so imeli prednost delavci železarne Ravne.
Po opravljenem delu je komisija podala delavskemu svetu TOZD metalurške proizvodnje poročilo, na podlagi katerega je bilo ugotovljeno, da je bilo delo v redu opravljeno.
Franc Leskošek
bre napotke za usmerjeno izobraževanje, pametno štipendiranje pa je nedvomno lahko močan instrument kadrovske politike. Pri tem verjetno ne bo mogoče znotraj študijskega obdobja 3—4 let od danes na jutri menjati te politike.
Razumljivo je, da zaposlovanje ne more biti samo sebi namen. Gotovo je treba najprej poskrbeti za to, da bodo že zaposleni po OZD imeli delo. Vendar pa v naši občini že desetletja zadevamo ob problem, da struktura gospodarstva ne ustreza strukturi prebivalstva. Imamo težko industrijo in rudarstvo, torej predvsem moška delovna mesta, in zaposlitev žensk kljub tovarni hlačnih nogavic in načrtom z Lekom ostaja velik problem (železarna je z nad 1000 zaposlenimi ženami že precej naredila na tem področju).
Leta in leta smo se tega zavedali, v vse plane zmeraj napisali, a premalo naredili, da bi se stanje spremenilo. Jasno je namreč, da je mogoče priti do večjega števila delovnih mest le s smotrnimi večjimi investicijami, prav tako pa je jasno tudi, da bi morali tokrat zavestno investirati v lahko, predelovalno industrijo, ki bi dajala zaposlitev predvsem ženskam. Vendar nima vsa koroška regija pri zvezni gospodarski zbornici evidentiranega niti enega projekta, prav tako pa ni v naših srednjeročnih programih projektov, ki bi temeljito spremenili strukturo zaposlenih.
Menjati strukturo gospodarstva v prid lažji industriji je težavna in tudi ne hitro uresničljiva naloga. Brez združevanja sredstev to ne bo možno, brez
močne lastne udeležbe pri kateremkoli projektu pa tudi ne bomo mogli dobiti soinvestitorja zunaj občine. Ob vsem naštetem P3 smo zdaj v obdobju družbenih gradenj, ki zahtevajo sredstva, o seveda ne dajejo novih delovnih mest (telovadnica, šola).
Na seji je bilo soglasno sklenjeno naslednje:
— treba je analizirati zaposlovanje po OZD v občini,
— treba je ugotoviti strukturo podeljenih štipendij,
— soočiti je treba planiranje kadrov pri nas z dejansko potrebo po njih,
— izdelati analizo petletnih razvojnih programov.
Analize bosta izdelala zavod za zaposlovanje in izvršni svet SO, rok pa je 20. oktober 1976.
M. K-
MLADI KRITIČNO 0 SVOJEM DELU
28. septembra je bila občinska konferenca ZSMS Ravne. Ker je tako »prekrila« z datumom zaključka redakcije te številki lahko tokrat poročamo le o P3' datkih iz referata sekretarja M1' lana Klemenca ter iz razgovora mladinskimi funkcionarji teden dni pred konferenco.
V okviru občinske konferenc ZSMS Ravne delujejo naslednj področne konference:
— konferenca mladh v izobr3' ževanju, ki združuje 11 osn. °r' ganizacij,
— konferenca mladih delavce ’ ki združuje 29. osn. organizacb’ in
— konferenca mladih iz kr®' jevnih skupnosti s 14 osnovnih1 organizacijami. Ob njih delhl sedem komisij.
Z delom svojih osn. organiz3 cij mladi niso povsem zadovoU ni, ker ni povsod take aktivnos < kot bi jo želeli. Eden od vzrok® za nedelavnost je pomanjkahJ finančnih sredstev, drugo pa Pr.g stor. Najbolj pereč problem ?. delo osn. organizacij v krajevni skupnostih, ki ga bodo hior3. okrepiti. Tudi mladih članov Z deluje pri mladini le 45 odsto kov.
Ena od prihodnjih nalog bo P®, večanje aktivnosti mladih v Crh; Javorju, Šentanelu in na Str°J ter sestava privlačnih prograb* za mlade s kmetij. Prav tako b ^ do poživili dejavnost mladih, manjših delovnih organizacij3 na Prevaljah.	b.
Nadaljnji problem je razdr° ljeno delovanje mladih po raZ.ng. društvih, kar gre na račun SP t0 nega političnega delovanja. Za bo poskrbel ustrezen koordinadJ ski organ pa tudi p°veVa , usmerjeno idejnopolitično ^z0 .„>0 ževanje mladih. Dosti si ° wL od ustanovitve aktiva mladih k munistov, načrtujejo pa tudi P1^ blemske konference o zadevah, mlade najbolj tarejo npr. st-aI1 vanjska problematika, sam°3P ravljanje na šolah, mladinski v* rižem, prestopništvo itn.
Kljub zelo kritični oceni l3 _ nega dela v preteklem ob pa so le dosegli uspehe v °r!L, nizacijskem in vsebinskem P°^L, du. Mladi se vključujejo v r vanje problemov, ki niso le hi* dinski, ampak družbeni. Z a ^ brim lastnim delom pa h k*3
ODLOČNA SPODBUDA ZK
S premišljenimi programi do novih delovnih mest
AKCIJSKI PROGRAM V TOZD
Metalurške proizvodnje
(Nadaljevanje s 1. strani)
~~ osebno kontrolirati peskov-ne mešanice,
nadzirati izdelavo in sestavljanje form in jeder (predvsem
zahtevnejših),
dnevno v čistilnici pregleda-svoje izdelke,
čimveč kontaktirati z vodstvom čistilnice in po potrebi ta-K°j ukrepati,
~7 od podrejenih zahtevati najejo možno tehnološko in delov-n° disciplino.
Poglobiti je treba sodelovanje oaed obratom in tehnološkim odmikom.
Obrate, ki izkazujejo največje aostanke, bodo reševali posebej, riprava dela se mora maksimalno angažirati in skrbeti, da bodo Posamezni agregati zasedeni in oelovni nalogi pravočasno lansi-fani.
Kovačnica je v I. polletju po-jovala dobro, julij in avgust pa ta bila slaba. Julija so imeli ge-aeralni remont 81 manipulatorja. avgusta pa si še niso opomogli a Prevelikega izpada v juliju, t-eprav analize glede naročil za aslednje mesece niso posebno postavne, ostajajo pri prvotnem Akcijskem programu. Če jim bo Ptodaja zagotovila naročila, se ne °Jijo, da plana ne bi dosegli.
Zato so sprejeli naslednje krepe:
"7 povečati trend količinske
Proizvodnje,
.. pridobiti manjkajoča naro-'*a za proste kapacitete,
zagotoviti pogoje dela po ahtevah tehnologije,
, izboljšati tehnološko in de-°vno disciplino.
j..yaljarna je svoj položaj teme-o analizirala. Na težki progi ■ ® imeli dovolj vložka, niso pa meli plasmana za gredice niti Prostora za ustvarjanje preko-jPernih zalog. Na srednji progi so i aJbplj zaostali za planom, na a“ki pa so ga dosegli. pp e so Pokazale, da so proso dokaj dobro izkoristili in do-®ali norme v realnih mejah. Na slabšanje produktivnosti je to-^ J .vplival droben asortiment. Ob fak ^ as°rtimentu naročil prikujejo tudi boljšo proizvodnjo. .Izmeček je prekomerno visok v..Je izraz nedoslednosti pri iz-n lanju del oziroma premajhnega Pr a ra' Zato se delovodje in s ^valjarji ne smejo zanašati , Pio na medfazno ali celo le očno kontrolo. Samokontrola Pra odigrati večjo vlogo. pr zen dokončnega izmečka je ®yeč tudi napak, ki jih je sicer Pivv 0 Popraviti, a s tem zavirajo PrM V°dnj°' Tudi tehnološki ?dpisi so često pomanjkljivi, clo r?dom in disciplino niso za-v°ljni. Posebno ostro nastopa-
k Povezovanju družbe-OgP^litičnih organizacij v skup-reševanju družbenih vpra-bo ki so danes v ospredju. To hosprispeval° k večji integrirajo 1 naprednih socialističnih sil se 1 em družbe kot celote. Mladi Za., za take odnose nenehno
av2emali.
a. k.
jo proti predčasnemu zapuščanju dela. Neupravičene odsotnosti z dela ne nameravajo več plačevati, ker za ne-delo ni upravičeno plačilo.
Priprava dela je odgovorna za roke, obrat pa za izvajanje programov. Od novih naročil in odprave pomanjkljivosti, predvsem pa od zavzetega dela vseh zaposlenih se upajo še izvleči iz izgube.
Jeklovlek z rezultati proizvodnje v I. polletju ni zadovoljen. Povezuje jh z zasedenostjo z naročili ter z vrednostnim asortimentom, priznava pa tudi lastne
NAŠA ANKETA
V letošnjem letu poteka teden Komunista z geslom »Človek, delo, kultura«. Kolikokrat doslej smo se trudili, da bi v naši dolini kulturo, ki sicer zadnje čase nekoliko šepa, popestrili, ji odprli vrata v delovne organizacije! Zal smo večinoma ostali le pri besedi, dejanj pa je bilo bolj ma-
Ivan Ivartnik
lo.	Večkrat je bilo rečeno, da bo poslej čisto drugače. Rečemo lahko, da do tega »drugače« do danes še ni prišlo. Pa prepustimo besedo našim delavcem, ki so tokrat v naši rubriki spregovorili o kulturi nasploh.
Ivan Ivartnik, mojster v topilnici II.:
»Res je, da imajo na Ravnah precej kulturnih ustanov, ki pa jih žal vse premalo izkoriščajo. Takšnih ustanov na Prevaljah ni. Večkrat sem tudi opazil, da na Prevaljah ljudje raje gredo v gostilno, kot pa si ogledat dober film ali dobro dramsko delo. Zakaj je tako? Menim, da je kriva samo slaba dvorana, ki se ne more imenovati »kulturna«. Če bi na Prevaljah in tudi na Ravnah imeli lepo, veliko kulturno dvorano z dobrim odrom, sem prepričan, da bi tudi mi v Mežiški dolini lahko večkrat gledali dobre igre. Tako pa smo prepuščeni sami sebi. Prav zaradi tega smo se za-
pomanjkljivosti. Zastavili so si naslednje naloge:
— doseči tonažno in vrednostno proizvodnjo,
— proizvode dobavljati do rokov,
— znižati izmeček ter povečati izplen,
— bolj učinkovito nadzorovati proizvodnjo,
— izboljšati sodelovanje priprave dela z obratom,
— zmanjšati proizvodne stroške,
— izboljšati disciplino (navzočnost na delovnem mestu) ter postaviti proizvodne normative na delovnih mestih, kjer jih še ni.
Nasploh v vseh obratih prevladujeta odločnost doseči zastavljene cilje ter trezen optimizem.
-ar
prli vase in smo raje kar doma. Kam naj še danes gre delavec, ki dela na štiri izmene? Mi, ki delamo tak turnus, smo zelo prikrajšani za kulturno udejstvovanje. Težko da bi karkoli znotraj naše tovarne organizirali v prid kulturi. Danes smo postali že preveč razvajeni. Prav prositi že moraš sodelavca, da gre vsaj enkrat na leto na sindikalni izlet. Mislim, da se lahko kar vsi danes vprašamo, kje so tisti časi, ko je tudi delavec šel v kino in si ogledal igro. So dosti več prepevali, bili bolj družabni, kar nam da misliti, da so se verjetno bolj spoznali na človeško kulturo kot mi danes.«
Janko Dežman, tajnik samoupravnih organov:
»Menim, da ne bi smeli govoriti o odnosu delavec — kultura, temveč o odnosu do kulture nasploh. Gre za to, da so delavci vsi, tudi tisti, ki ne delajo direktno v proizvodnji. Ustava in zakon o združenem delu nas v tak položaj vsaj enakopravno postavljata. Tako pojmovanje je tudi edino pravilno in kulturno, obenem koristno za položaj delovnega človeka v samoupravni družbi. Predvsem nam manjka bolj organiziranih oblik kulturne zabave na bolj kvalitetnem nivoju. Namreč pojavlja se zmotno mišljenje, da
Janko Dežman
je kultura samo resnejše področje udejstvovanja. Zal je danes zabava in sprostitev, ki je človeku skoraj tako potrebna in pomembna kot delo in druge človeške aktivnosti, na precej nizki ravni. Sicer pa mislim, da smo na vseh področjih kulture daleč zaostali za tehnično-tehnološkim razvojem tako imenovane baze. Na nekaterih področjih celo stagniramo. Tu imam v mislih predvsem odtujenost človeka.
Da bi lahko ta stari, a še vedno pereči problem vsaj delno izboljšali, bi v železarni potrebovali poklicnega kulturnega animatorja, ki bi usklajeval in usmerjal delo komisij za kulturo pri družbenopolitičnih organizacijah, dajal pomoč delegacijam kulturne skupnosti in podobno. Moram pa reči, da pomembnosti tega vprašanja ne posvečamo dovolj pozornosti oziroma reševanje odlagamo. To je spet odraz splošnega interesa do kulture, medtem ko imamo do telesne kulture mnogo več razumevanja.
Sigurno smo področje kulture doslej zanemarjali. Eden izmed dokazov za to je finančna situacija določenih kulturnih ustanov. Sprožiti bi morali najširšo družbeno akcijo, da bi stanje krenilo na bolje. Akcija pa seveda ne sme biti kampanjska in trenutna, temveč trajna. Pri tem pa morajo svojo pomembno vlogo odigrati organizirane družbene sile, zlasti ZK, SZDL in sindikat.«
Majda Pliberšek, brusilka, obrat industrijskih nožev:
»Naša delovna organizacija je po strukturi precej mlada. Pri industrijskih nožih mladi prevladujemo. Kljub temu vse do sedaj nismo znali organizirati nekaj, kar bi koristilo vsem nam na področju kulture. Ze s kulturo na delovnem mestu ne moremo biti zadovoljni. Mladi vse prevečkrat pozabljamo, da je kultura tudi v obnašanju, govorjenju itn. Moti
Majda Pliberšek
me tudi, da vsa ta leta nismo zmogli niti enkrat znotraj tovarne organizirati kulturne dejavnosti. Toliko naših sodelavcev slika, riše in podobno. Zakaj ti ljudje ne bi razstavljali svojih del v tovarni? Kdo bo rekel: za tako razstavo je namenjen likovni salon. Res je na Ravnah likovni salon, za katerega pa dosti delavcev železarne niti ne ve, kje je. Danes smo že prišli tako daleč, da moraš koga prav peljati v kul-
DELAVEC IN KULTURA
turno ustanovo, če hočeš, da bo kaj videl. Predvsem pa sem mnenja, da bo nujno potrebno nekaj le premakniti na področju kulture nasploh, saj obstaja bojazen, da se ji bodo ljudje preveč odtujili. Mislim, da bomo prav mladi morali biti prvi, ki bomo dajali drugim vzpodbudo.«
Vojko Rozman, mehanik:
»Ze pred leti, ko smo v železarni dobili novo jedilnico z drugimi prostori, sem mislil, da bomo
Vojko Rozman
lahko tudi v njej večkrat videli kako razstavo domačih ustvarjalcev. Zal razen nekaj začetkov do tega ni prišlo. Mogoče nekateri mislijo, da so s tem, če se v teh prostorih prodajajo knjige, ki so večkrat dosti dražje kot zunaj, že opravili veliko kulturno delo. Naši samouki poleg težkega dela še zmeraj najdejo čas in gredo v naravo ali nazaj med tovarniške zidove z namenom, da bi jih upodobili. Kolikor mi je znano, nekatera podjetja večkrat prirejajo razstave slik in fotografij. Tudi se zgodi, da povabijo gledališče itn. Menim, da bi nekaj podobnega lahko organizirali tudi v naši tovarni. Zakaj tako mislim? Veliko nas je, ki prihajamo na delo iz drugih krajev. Prav zaradi tega smo večkrat prikrajšani za stvari, ki so bile plačane tudi iz naših sredstev. Nedvomno pa me moti najbolj to, da so se v drugih krajih ob mesecu kulture, v katerem je bilo na pretek predstav, ljudje rinili, da so dobili vstopnice za
Jože Kos
predstavo. Kolikor pa mi je znano, so jih morali naši sindikalisti v železarni vrniti, ker baje ni bilo zainteresiranosti za ogled. Vprašam se, katere delavce so le vprašali takrat? V bodoče bodo morali bolj informirati delavce o pomembnih kulturnih prireditvah.«
Jože Kos, vulkanizer:
»Kulturni objekti so na Ravnah v poprečju zgrajeni, žal pa vse prevečkrat bolj samevajo. Mislim, da se danes lahko upravičeno vprašamo, zakaj delavec ne hodi tja. Čisto res je, da tisti, ki nekaj imajo, tega ne izkoristijo. So pa še tudi ljudje, ki z velikim veseljem obiskujejo naše kulturne ustanove. Menim, da smo delavci v železarni premalo obveščeni o raznih kulturnih prireditvah. Večkrat sem s plakata prebral o razstavi, ki pa je žal že bila mimo.
Sicer pa sem mnenja, da kultura in čistoča morata iti skupaj. To pa je žal za nekatere pretežko breme. Malo mar jim je za okoliš, v katerem živijo in delajo. Vse preradi se spozabljajo, da s takim početjem škodijo sebi in vsem nam v železarni. Zakaj se ljudje ne zavedamo, da je čistoča precej velik pojem človeške kulture nasploh? Da je človek kulturno vzgojen, menim, da mora s tem začeti že v otroških letih. Kar se pa tiče kulturnih prireditev znotraj naše tovarne, bo verjetno bolj težko kaj organizirati, saj ljudje zmeraj že komaj čakajo, da končajo svoj delovni dan. Druga resnica pa je tudi, da se danes precej delavcev izobražuje še dodatno po delu, kar je tudi velik prispevek naši kulturi.«
Franc Podmeninšek, brusilec:
»Zmeraj sem bil mnenja, da se lahko vsak človek, seveda če ima voljo, ukvarja s kulturo. Še posebno danes, ko je pri nas v Mežiški dolini kultura že na tako visokem nivoju, da ni bojazni, da ne bi bilo za vsakega nekaj.
Dostikrat sem se že vprašal, zakaj so ljudje v Mežiški dolini tako odmaknjeni od kulture. Dobra dramska dela in glasbene prireditve so zmeraj klavrno obiskane. Samo na Ravnah, kjer imamo
več kulturnih ustanov kot vsa Mežiška dolina skupaj, kljub temu precej zaostajamo za drugimi kraji, kar se tiče obiskovanja predstav.
Kaj je še storiti kulturnikom, da bodo privabljali ljudi k predstavam? Mislim, da bo zelo težko še ustreči kateremu koli, saj smo postali že preveč razvajeni. Sicer pa si končno moramo pogledati v oči tudi glede človeške kulture nasploh. Mene zelo moti obnašanje in govorjenje nekaterih delavcev v železarni. Zakaj so ljudje postali taki? Kako so se lahko spremenili čez noč? Danes je kruh, ki je vseskozi veljal za najbolj pomembno jed, postal nogometna žoga. Večkrat vidim pri malici, kako mladi sodelavci mečejo kruh po tleh, če pa že tam leži, ga brcajo. Ali ga nismo, vsaj mi starejši, že dovolj stradali med
Franc Podmeninšek
vojnama? Mladi, ki tega niso občutili, pa danes z njim tako grdo ravnajo. Tu, prav tu, menim, se vidi človeška kultura nasploh. Vse lahko storimo, da bodo kulturne predstave tudi vsak dan. Če pa ne bomo najprej že pri sebi razčistili o kulturi, je tudi to prizadevanje zastonj.«
F. Rotar
VAJE TERITORIALNIH ENOg;
VISOKA STOPNJA PRIPRAVLJENOSTI
V navzočnosti generalpolkovnika Rudolfa Hribernika-Svaruna
so potekale večdnevne vaje teritorialnih enot zasavskih občin in občine Ravne blizu tabora 'B' grupe partizanskih odredov«. Naloga vaj je bila, da se po večdnevnem pouku praktično na terenu preveri taktična uvežbanost j in usposobljenost enot ter da se na podlagi izkušenj določijo smernice za nadaljnje delo.
Prikazana vaja je uspela, saj so pripadniki teritorialnih enot vestno in disciplinirano opravili z®" dane naloge. Enote so pokazale dobro kondicijo ter obvladovanje orožja na težkem ozemlju.
V razgovoru s predstavnik* družbenopolitičnih organizacij *** organov ljudske obrambe je ge' neralpolkovnik Hribernik poudaril, da so programi takšnih vaj dobro zastavljeni. Šolanje eno* teritorialne obrambe ima svoje posebnosti. Njeni pripadniki s° že odslužili JLA, to šolanje Pa predstavlja njihovo kontinuiran® usposabljanje. Na tej in podobni*1 vajah smo dosegli visoko stopnJ0 mobilne pripravljenosti enot, P°' veljstev in štabov. Sedanje *z' kušnje pa so solidna podlaga z“ nadaljnje delo.
Predstavniki družbenopolitičnih
organizacij so se zanimali za na' čin življenja in delo enot na taksnem taborjenju. Povedano jim ^ bilo, da je oboje prilagojeno vojaškemu načinu življenja, da P bodo oblike vaj še izpopolnjen ’ tako da bodo čimbolj ustreza* dejanskim nalogam posamezni** enot ter splošnemu koncept SLO.
V vsaki enoti so bili oblikovanj aktivi ZK, na sestankih so n*? pripadniki vsak dan seznanjen* dogajanji doma in po svetu. y stopna so bila vsa sredstva ia' nega obveščanja, ob tabornem ?g nju pa so se srečali s prvoborci'
Člani ZK po enotah so dajanj pobudo za čim uspešnejši pouk * čim boljše medsebojne °dn°.sJ Svojo solidarnost so pripadn* enot pokazali s tem, da so zbj.
15.000	din za prebivalce P°s0^e^
Na koncu so bila enotam Pod ljena priznanja in pohvale.
Svetislav Nikoli®
O MOŠKIH
Moški so kot zobje: dolgo tr ja, preden jih dobiš, ko jih **** ’ včasih bolijo ko pa jih ni v zapustijo praznino.
Frangoise Rosa"
* * *
Zenska brez želja ni Moški, ki ne izpolnjuje nobe želje, ni moški.
Gisela Schltitter
$
Pametno dekle se poroči s tom, ki je odslužil vojake. y°-L, zna čistiti, krpati, postiljati, a ^ jati prvo pomoč, zadovoljen J® malo žepnine in malo ProSiL.gz časa, ukaze pa izpolnjuje o ugovorov.
Peter Sellet®
j|llllllll!!llll!!l!!llllllll!ll!lll!llllll!!llll!llllllllllllll!ll!illlllllllllll!lll!lllllllllllllllllllllllllll!ll!!lllllllllllllllllllllllllllllll!!l!llll!!l!llllli!!lllllllll^
(	SINDIKALNE VESTI
Predsedniki osnovnih organizacij sindikata Železarne Ravne, zbrani na skupnem sestanku dne 17. septembra 1976, smo se odločili, da prizadetemu prebivalstvu na potresnem področju v Posočju namenimo enomesečno članarino, ki v skladu s sklepom republiškega sveta sindikatov ostane osnovnim organizacijam. Višina teh sredstev je 65.000 din in so že nakazana na zbirni račun.
Dogovorili smo se tudi o drugih oblikah pomoči, predvsem iz sredstev, ki jih namenjamo za izletništvo, šport in rekreacijo. Do sedaj sta dve osnovni organizaciji sklenili, da nakažeta še dodatna sredstva v višini 2600 din. Do izida te številke pa računamo, da bodo osnovnima organi- H zacijama tehničnega razvoja in kontrole kakovosti sledile še druge sindikalne organizacije v železarni.
Na tem sestanku smo se tudi dogovorili, da pozivamo vse osnovne organizacije sindikata v občini Ravne, prek medobčinskega sindikalnega sveta pa vse druge osnovne organizacije sindikata koroške regije, da nam sledijo. Prav tako apeliramo na višja sindikalna vodstva, da storijo enako in svoj delež članarine namenijo za hitrejšo odpra-= vo posledic potresa.	=
Na tej seji je bila podana zahteva, da se javnost objektivno obvešča o pomoči, ki so jo ravenski železarji že dali za odpravo posledic potresa v Posočju meseca maja, in to 400.000 din takoj po potresu, v dogovoru z občinskim štabom v Tolminu pa namesto enodnevnega dela 110 ton H betonskega železa.	T.	P.
Iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiili
1
VI
Železarne Ravne
RAVNE
Problematika mladih delavcev v občini Ravne
Neprijetne posledice gospodarskih težav, smo vanje zabredli v letu 1975, se v zadnjem času pojavljajo in v določenem smislu predstavljajo nevaren koren problemov zlasti med mladimi delavci. Moramo se zavedati kritičnosti trenutnega položaja, še Posebej v naši občini. Vsem nam, mladim klavcem, je zelo jasno, da se brez iskanja Povih poti stabilizacija gospodarstva v bliž-nji prihodnosti ne bo kaj prida izkazala.
Res je, da se kriza pojavlja tudi v mno-gih drugih državah Evrope in sveta, vendar smo prav zaradi tega dolžni poskrbeti za vse možne stabilizacijske ukrepe ter Uvesti tudi tiste, ki smo zanje bili do sedaj prepričani, da jih ne zmoremo. Neso-razmerna rast cen posameznih proizvodov Pa tržišču in osebnih ter skupnih prejemkov je v veliki meri vplivala na današnje stanje. Nenadoma se je v skladiščih zlasti Večjih delovnih organizacijah pojavila na-trpanost določenih proizvodov. Glede na Prenatrpanost tržišča z gotovimi izdelki se je morala proizvodnja nujno zmanjšati ali Pa se vsaj preusmeriti k bolj donosnim
artiklom.
S preusmerjanjem proizvodnega programa imamo žal pri nas bolj malo izkušenj, zelo šibak pa je tudi vpliv novatorstva, Vsaj v tistih delovnih organizacijah, ki tre-Putno ostajajo brez naročil in torej brez dela. V večini delovnih organizacij, ki moč-P° čutijo nastale gospodarske težave, pa so tudi prišli do zaključka, da veliko število Zaposlenih poslabšuje trenutno stanje, prav tako pa v večini teh delovnih organizacij že resno razmišljajo, kako bi zmanjšali stevilo zaposlenih.
Kam vodijo takšne metode, se vsi krepko Zavedamo in logično je, da se bo situacija v tem primeru trenutno občutno izboljšala, vendar nam mora hkrati biti popolnoma jasno, da je to le začasna rešitev, saj ze bo v kratkem pojavil nov, morda še bolj ooleč problem, imenovan — brezposelnost.
Priznati moramo, da je že letos ob zaključku šolskega leta ostalo nemalo maturantov in dijakov z uspešno zaključeno strokovno šolo pred vrati delovnih organi-Zac!j, ki so jih štipendirale in ki so v njih pričakovali svoji izobrazbi primerno delov-110 mesto. Sedanje stanje se do junija naslednje leto ne bo bistveno spremenilo, za-0 je logično, da se bo torej čez eno leto Pred vrati ustavilo ravno toliko, če ne še jzeČ mladih ljudi s končano srednjo ali poklicno šolo.
kRadi smo lahko upravičeno prizadeti Zaradi nastalega stanja, še posebej zato, er pred vrati delovnih organizacij, ki so l°kirale sprejem nove delovne sile, stoje Predvsem mladi ljudje, in to tisti ljudje,
ki smo jih še včeraj srečavali v aktivnostih socialistične mladine, in tisti ljudje, ki smo jim v raznih izobraževalnih oblikah uspeli dokazati bistvo razvoja socialističnega samoupravnega sistema.
Mar ne bodo ravno ti ljudje, razočarani nad razvojem zadnjih gospodarskih dogodkov, postali v prihodnje družbi veliko breme? Mar ne bo vse večje število ljudi brez zaposlitve še poslabšalo trenutnega gospodarskega stanja? Ne maram biti pesimist, vendar želim resnici odkrito pogledati v oči.
Na prvi pogled sicer kaže, da se tem problemom ne bo mogoče izogniti in prav zato bomo morali sprejeti dejstva takšna, kot so, ter se z njimi odkrito spoprijeti na
vseh področjih. Predvsem ugotavljam, da na področju občine Ravne dela precej »uvožene« delovne sile. S tem ne mislim samo ljudi, temveč tudi vse tiste delovne organizacije, ki imajo sedež v drugih občinah, pri nas pa opravljajo samo določene usluge.
Logično je, da sami ne moremo vplivati na izboljšanje kupno prodajnih procesov, v katerih bi uspešneje plasirali nakopičene lastne proizvode na široko tržišče, prav tako pa imamo v občini delovne organizacije, ki zaradi specifičnosti in tradicije dela in kvalitete ne morejo v doglednem času preusmeriti proizvodnje na tista področja, ki bi kazala ugodnejše prodajne in s tem tudi celotne gospodarske rezultate. Torej je treba nujno iskati rešitve drugje, in to tam, kjer trenutno obstajajo.
Treba bo torej raziskati možnosti, da vsa tista dela, za katera sedaj drago plačujemo tuje usluge, opravimo sami, kolikor
V/'* *
vV .**
Jesen je tu
I
J.*
pa tudi to ne bi bilo dovolj, bomo morali poiskati možnosti zaposlitve naše mladine v tistih delovnih organizacijah, ki sedaj iščejo v glavnem delovno silo iz drugih republik, s čimer bomo zmanjšali tudi fluk-tuacijo delovne sile.
Prav gotovo bomo morali k temu pristopiti čimprej. Čeprav ne bomo vplivali na rešitev krizne situacije drugje, bomo pa zagotovo zagotovili delovna mesta tistim mladim kadrom, katerih starši nadaljujejo dolgoletno tradicijo proizvodnje v svoji občini. Ob nakazanih problemih bomo seveda morali za nekaj časa pozabiti tudi na to, koliko naših ljudi je zaposlenih v tujini in zlasti posvetiti več pozornosti tistim, ki so ostali doma.
Ob vsem ne smemo pozabiti, da s skrajno zaostrenimi stabilizacijskimi ukrepi iz dneva v dan zmanjšujemo možnosti jior-malnega življenja in dela mnogim delavcem, saj se nam že odpirajo nova žarišča delavske problematike, predvsem pereč pa je zadnje čase stanovanjski problem, ki je zlasti prizadel mlade družinske celice iz vrst delavske mladine.
Zavedam se, da sem v svojem razmišljanju načel dokaj občutljivo temo, vendar menim, da se bo prav na podlagi teh ugotovitev začela vsestranska in množična akcija na celotnem področju nakazane problematike.
Stane Bodner
AVTORITETA MLADIH
Ni daleč čas, ko so se mladi staršem obračali še z »vi«, ko je bila njihova beseda zakon. Naše babice se pogosto spominjajo teh časov »čvrste roke«, ko so starejši pri mladih uživali »pravo avtoriteto«. No, stvari pa so se danes obrnile na glavo. To, kar je za mlade bilo pred nedavnim avtoriteta, kateri se je moralo verjeti in uklanjati brez razmišljenja, danes ni več. Z mladimi se je nekaj zgodilo, pa tudi z odraslimi. Sociologi so nagnjeni k trditvi, da je po sredi tista večna nesložnost, nesoglasje dveh generacij.
Začnimo pri naših starših, saj smo z njimi biološko povezani. Z njihovo avtoriteto se, kot se romantično reče, srečujemo že vse od zibleke sem. Seveda pa le-to lahko ustvarjajo na dva načina: od prve šibe pa do večnih prepovedi, ki prodrejo v otrokovo duševnost in s tam zasidrajo. Pripravljeni so, da dajo vse od sebe, da bi napravili svobodno, popolno osebnost, ki bo imela svoj — jaz. Pri tem pa je rezultat prav nasproten. V prvem primeru lahko rečemo, da je to avtoriteta, ustvarjena s pomočjo nekakšne diktature. Danes pa je vedno bolj pogost pojav, ko starši sploh nimajo avtoritete.
Starši morajo imeti avtoriteto, ampak leta ne sme biti ustvarjena s strahom ali celo s silo. Morajo nas voditi, privajati na delovne navade, da ločimo od slabega dobro. To je njihova glavna naloga. Vendar pa pri tem morajo seveda imeti občutek za mejo, ko njihovi nasveti prehajajo v »mečkanje« karakterja. Morajo nam pustiti nekaj svobodnega mišljenja, da sami pridemo do zaključkov o važnih stvareh. Pravo avtoriteto pa dosežejo šele takrat:, ko se proti nam obnašajo kot proti prijateljem, ki jim dajejo nasvete, ne pa samo ukazujejo. Kajti zapovedi in prepovedi ustvarjajo v mladem človeku samo nasprotja in odpore. Tega pa si starši kot tudi mladi ne žele. Starši morajo ločiti vzgojo od tako imenovane »dresure« mladega človeka.
Poznamo mnogo mladih, ki jih starši dobesedno prisilijo, da se proti svoji volji s čim ukvarjajo. Učinek je ravno nasproten in konflikti so tu. Težko je to popraviti. Danes se na mladih takoj opazi, kakšni so njihovi starši, kako se razumejo, koliko časa jim le-ti posvečajo in kakšne vrednote
jim vcepljajo. Zato pa vzgoja niti za trenutek ne sme biti polovična ali enostranska. Mnogo je takih, ki že zdavnaj niso več mladinci, pa se še drže za mamino krilo, kot se to imenuje, ker je njihova avtoriteta že od otroških let dušila njihov lastni jaz. Kako se bo tak človek znašel v življenju? Trpel bo. Ni treba ugibati. No, pa pustimo te prepovedi, ki se vse prej izrodijo v negativne kot pozitivne.
Danes je mnogo bolj pogost pojav nekaj tretjega — starši se ne zanimajo za mladostnikovo odraščanje. Ne zato, ker bi današnji starši imeli manj čustev za svoje otroke. Vsemu temu je kriva ta nesrečna dirka za denarjem, boljšim standardom. Pa tudi naša družba postaja vedno bolj potrošniška. V vsesplošni bitki za denar ostaja vedno manj časa za družino.
Mladi se redko vidijo s starši, med njimi ni tiste pristnosti, ki je značilna za družino. Vsak ima svoje probleme, a nima časa, da jih porazdeli z drugimi, tudi z najbližjimi ne. Kako moremo potem v taki situaciji govoriti o roditeljski avtoriteti? Nikakor ne. Kajti avtoriteta se lahko gradi samo takrat, ko v družbi obstaja urejena družinska klima in ko med starši in otroci zares živijo pristni odnosi.
Na srečo pri nas to še ni tako močno izraženo kot npr. v Ameriki, skratka na zahodu. Dobiček je postal njihovo sodobno božanstvo, kateremu je treba slepo služiti, ampak, da ne bi nadaljevale te poti tudi naslednje generacije, je treba skrbno izpla-nirati in določiti njihovo življenjsko pot. Ni potem slučaj, ko se mladi upirajo taki avtoriteti, ki jim želi vsaditi svoj sistem vrednot. Zato je vse več tistih, ki zelo zgodaj zapuščajo domove, da bi pokazali, da morejo sami zrežirati svoje lastno življenje. Seveda pa je tudi med mladimi dosti takih, ki imponirajo sovrstnikom s svojo avtoriteto.
Od nas mladih samih je odvisno, kakšno družbo si izberemo in kdo bo vplival na nas. Nekomu bo avtoriteta prijatelj, ki je vse prej kot primer vzornosti. Takrat se navadno govori o slabi družbi in slabem vplivu. Nekomu drugemu bo avtoriteta vzoren mladinec, delavec, ki ga zanima literatura, šport itd. Takih pa je danes žal kar malo. Vendar niso dovolj samo enaki
interesi. V to osebo, mladinca moramo ime-ti brezmejno zaupanje. Mora biti zares iskren. Šele takrat lahko govorimo o po-zitivni avtoriteti.
Resnici na ljubo, avtoriteta se res ne pri' dobi s silo, pretnjo, ampak pride iz m°cl prepričanja, potrditve na delu. Avtoriteta ne sme nikoli biti sama sebi namen, a111' pak mora biti usmerjena v to, da iz vsakega posameznika napravi samostojno m samozavestno osebnost.
Pravo avtoriteto se doseže šele takrat, ko odrasli s svojimi postopki pokažejo, da svoje mladostnike vidijo kot osebnost, ki imajo svoj lastni — jaz. Vendar to ni rno-goče napraviti kar čez noč. Verjetno nasa, pa še naslednja generacija tega ne bosta dočakali, a prepričana sem, kakor tudi drugi mladi, da se bo to kmalu zgodilo.
Vida Gregor
ČETRTIČ — BEGUNJE
V Begunjah na Gorenjskem je bij0
11.	septembra IV. tradicionalno srečanje borcev in mladincev Slovenskih železarn. Organizirale so ga skupno delovne organizacije, ki so združene v skupnost Slovenskih železarn.
V Begunjah smo si najprej ogledali nekdanje zloglasne zapore, ki so danes preurejeni v muzej. Tu je med NOB bilo zaprti*1 dvanajst tisoč ljudi, med njimi velik0 otrok, žena in mladine. Nad štiristo ljudi s° Nemci pobili, veliko več pa odpeljali v druge zapore in koncentracijska taborišča' Ogled tega muzeja je prav vse pretresel-
Sledil je kulturni program in govor direktorja Slovenskih železarn Gregorj3 Klančnika. V njem je poudaril med drugim pomen slovenskih železarn za našo **j' dustrijo in opozoril na nehumano početje avstrijske vlade proti našim narodnostni*11 manjšinam na Koroškem. Z zborovanja je bilo poslano protestno pismo avstrijskem0 generalnemu konzulu v Ljubljani, v kate rem je bil izražen oster protest proti ravnanju avstrijske vlade.
Po kulturnem programu, ki je bil za' res pester, je sledilo športno srečanje borcev in kasneje zabava s plesom. Dom0° smo se vrnili zvečer in ni nam bilo z° dolge poti. Vez med nami se je še bo J okrepila.	Srečko Felkar
Žarko Petan
BESEDE
BESEDA
Tudi častna beseda je navsezadnje san*0 beseda.
BOJ MNENJ
Mnenja se krešejo toliko časa, dokler ne vname grmada, na kateri zažgejo tiste, ki imajo drugačno mnenje.
vs°
Človek
— je opica s kompleksom večvrednost*'
HUMANIZEM
Nehumano je s humanizmom služiti de
nar.
Delo občinske konference klubov OZN Ravne v šolskem letu 1975-76
V okviru občinske konference klubov Ravne je v začetku šolskega leta ‘975/76 delalo 6 klubov: štirje iz osnovnih (Črna, Mežica, Prevalje in Ravne) ter *lub OZN ŠC Ravne in Gimnazija Ravne.
oktobra pa smo v našo OK vključili še Klub OZN iz OŠ Dravograd, letos junija Pa še OZN OŠ Podvelka, tako da OK Rav-ne sedaj združuje 8 klubov. Za kratek čas 1*0 uspeli ustanoviti klub OZN tudi v OO Reka, vendar je delo tam kmalu za-*Ho. Lastno otbčinsko konferenco smo Ustanovili leto dni prej na predlog gimnazijskega kluba, saj smo pod okriljem OK "elenje bolj težko delali. Vedno nam je Primanjkovalo gradiva, pa tudi na sestan-Ke smo se morali predaleč voziti.
Prva večja akcija, ki smo jo opravili v Preteklem šolskem letu, je bila organiza-izleta za najprizadevnejše člane klu-°v OZN iz vse Mežiške doline. Na izlet jUUo šli 25. oktobra 1975 v Vinico ob Kolpi, ^ier smo se udeležili še shoda članov klu-“°v OZN iz vse Slovenije. Prisostvovali proslavi, ki so jo pripravili učenci OŠ 'uica. Na proslavi sta med drugim govorili tudi tov. Vida Tomšičeva in tov. Matjaž °s iz Republiške konference OZN Slovele.
. čd 7. do 9. novembra 1975 smo se štiri banice gimnazijskega kluba OZN udeležile ZfUiinarja v Moravcih, ki ga je pripravila K-K-OZN Slovenije. O vseh predavanjih: ^Upni dinamiki in metodiki dela v klubih vlogi vojaških blokov, politiki neuvrščenosti in združenih narodih, vlogi C6rkve, madžarski narodni manjšini v Ju-j>°slaviji in o ameriški obveščevalni služ-1 ČlA smo pripravili referate ter tako Z®2Uanili z njimi še druge člane klubov na gimnaziji in ŠC. rflarca smo v prevaljski kinodvorani or-j^Uizirali kviz. Za kulturni program so °skrbeli učenci sodelujočih šol, na pomoč .K so nam priskočili še mladinci ter otrobi Pevski zbor iz Reke. Za sodelovanje na Pgionalnem kvizu so se potegovale štiri j.kiPe iz osnovnih šol (Prevalje, Ravne, ravograd in Podvelka) ter dve srednje-
l,.	i ekipi. Na teme: delavsko gibanje v h 1918—1941, OZN, manjšinska proble-^alika, sta se najbolje pripravili ekipa OŠ /avograd in ekipa Gimnazije Ravne. ^Prila sta nas obe ekipi uspešno zastopali ^ ~*elju. Gimnazijcem je le za las ušlo so-e ovanje na republiškem kvizu — z enim i el>ravilnim odgovorom so pristali na tret-m mestu.
26. do 28. marca sta se dve članici jjpk® udeležili seminarja v Piranu. Poslu-^ sta predavanja: idejna vzgoja in iz-itJ Sevanje, mednarodni odnosi mladine g^l^dnarodna mladinska gibanja, Portu-sK-a in osvobajanje njenih kolonij, manj-pQsKa problematika in vodenje sestankov. deiUt*arek seminarja je bil na skupinskem ^er so udeleženci obravnavali pro-
12.	junija smo na OŠ Ravne organizirali enodnevni seminar. Dr. Hiasat nam je predaval o Jordaniji in problemih Bližnjega vzhoda, tov. Karel Lipič z RK-K-OZN Slovenije o OZN in delu klubov OZN Slovenije, tov. Boris Florjančič o informbiroju, tov Alojz Krivograd pa o religiji.
Poleg teh večjih akcij smo v jeseni tudi prodajali značke klubov OZN Slovenije, pozimi in spomladi pa čestitke ob novem letu in dnevu žena.
Junija smo izvolili nove člane predsedstva, sekretariata in dveh komisij, da bomo lahko v novem šolskem letu hitro začeli delati. Izvolili smo tudi delegate za predsedstvo in komisije OK ZSMS Ravne,
kajti drugo leto bomo tudi uradno delali pod njenim okriljem.
V novo šolsko leto stopamo z željo, da bomo s pomočjo OK ZSMS Ravne rešili vsaj najbolj pereča problema, ki nas tareta: problem prostorov in financiranje. Do sedaj smo se namreč sestajali v sejni sobi SZDL na Čečovju, ves material smo imeli v mladinski sobi na gimnaziji, po pošto pa smo hodili dvakrat tedensko na OK ZSMS Ravne. Ker levji delež vsega dela OK OZN Ravne opravimo gimnazijci, tudi finančna sredstva dotekajo iz gimnazijske blagajne, nekaj dobimo pri OK ZSMS Ravne, nekaj plačajo druge šole, včasih uspemo naprositi še kje drugje, marsikdaj pa moramo tudi člami sami seči v žep.
Letos začnemo torej znova kot občinski center klubov OZN v upanju, da bo letošnje leto še uspešnejše od lanskega.
Blanka Lenassi
ZAKON VREDNOSTI
Socialistična družba, taka kot je na prehodu iz kapitalizma, se ne more takoj preusmeriti k delitvi po potrebah, marveč se mora ravnati po načelu »po delu«. Poleg tega proizvodov dela ne moremo kratko malo razdeljevati, marveč si jih je treba prisvajati prek trga. Proizvodi dela imajo torej značaj blaga. Temeljni zakon, po katerem se mora ravnati blagovna proizvodnja, pa je ZAKON VREDNOSTI.
Marksistična kritika politične ekonomije razlikuje pojem uporabne vrednosti od pojma menjalne vrednosti
Uporabna vrednost je lastnost nekega predmeta, da zadovolji določeno človeško potrebo. Vrednost pa je izraz dejstva, da je bilo za njegovo izdelavo vloženo ČLOVEŠKO DELO, da je bila potrošena delovna sila. Ker pa je bilo delo, ki so ga vložili posamezni proizvajalci v proizvodnjo ena-
kega izdelka, različno, je tudi individualna vrednost tega predmeta različna. Toda tisti proizvajalec, ki je vložil v svoj proizvod več vrednosti oziroma več dela, ne bi mogel prodati svojega proizvoda po individualni vloženi vrednosti, ko se bo na tržišču srečal s proizvajalci, ki so v isti proizvod vložili manj dela (manjšo vrednost), kajti ti zadnji bodo svoj proizvod lahko ponudili ceneje. Pri soočanju proizvodov z različnimi individualnimi vrednostmi se proizvodi ne realizirajo (se ne prodajajo) po individualni vrednosti proizvoda, temveč po poprečnem, družbeno potrebnem delovnem času. S tem dosežemo povečanje zainteresiranosti proizvajalcev, da v istem času izdelajo več proizvodov in boljše proizvode, da bi bili na trgu v boljšem položaju (da bi bili konkurenčni), prav tako je družba kot celota zainteresirana, da z bolj
hip1*16 ^nanciranja> prostorske stiske, pro-bj 1116 tiska in propagande, kadrovske pro-. in podobno. Temu delu so posvetili 7>°ldanske ure.
Študij
kvalitetno in bolj intenzivno proizvodnjo svojih proizvodnih subjektov poveča družbeno bogastvo.
Večjo produktivnost dela lahko proizvajalci dosežejo z boljšo organizacijo dela, z intenziviranjem živega osebnega dela, z varčevanjem oziroma z racionalno porabo surovin itd. Produktivnost dela (količina proizvodov na časovno enoto) pa je odvisna predvsem od tehnične razvitosti in izpopolnjenosti orodij za delo. Se več: tehnična izpopolnjenost delovnih priprav postaja vse bolj odločilni in odločujoči pogoj in dejavnik produktivnosti dela. Zaradi tega izpopolnjevanja se je produktivnost dela v nekaterih proizvodnih vejah v zadnjih sto letih celo postoterila. Zakon vrednosti in blagovna proizvodnja lahko in morata spodbujati proizvajalce k temu, da modernizirajo in izpopolnjujejo priprave za delo, da uvajajo novo tehnologijo, kajti tehnologija v novejšem času zelo hitro zasta-reva, kakor tudi strokovna vrednost proizvajalcev (delavcev in strokovnjakov), če se ne izpopolnjujejo. Drugače povedano, zakon vrednosti navaja blagovne proizvajalce k temu, da izločijo iz svojega dohodka vse več sredstev v sklade za obnavljanje in modernizacijo orodij za delo — mislijo na prihodnost.
In kakšna je vloga ZSM kot družbenopolitične organizacije za uveljavitev družbenoekonomskega procesa zakona vrednosti?
Uvodoma smo omenili, da zakon vrednosti sili proizvajalca (kar pa smo posredno ali neposredno vsi člani ZSM) k racionalizaciji proizvodnje. Naša naloga in interes sta ravno v tem. ZSM je dolžna aktivno slediti družbenoekonomskim odnosom, podpirati napredna hotenja razvoja teh odnosov, se aktivno vključevati v ta proces v širši družbeni dejavnosti prek delegatskega sistema (v delavskih svetih in samoupravnih interesnih skupnostih) kakor tudi v lastnem krogu OO ZSM in prikazati vpliv posameznika kot člana ZSM ali proizvajalca na vrednost proizvoda.
Poznano nam je, kako so nekatera podjetja poskušala svojo nekonkurenčnost in velike stroške proizvodnje pokriti z izsiljevanjem višjih cen, kar še počnejo in še uspevajo.
Z višjo ceno trenutno postavimo proizvajalca v ugodnejši položaj, a na drugi strani proizvodu dodamo večjo vrednost, ki pa s tem poveča stroške celotne družbene proizvodnje. Misliti bi bilo, da z večjo vrednostjo artikla povišujemo družbeno bogastvo, ampak dosežemo nasprotno — zmanjšujemo ga.
Za odkrivanje in popolno izkoriščanje notranjih rezerv (kakor imenujemo odkrivanje in odpravljanje faktorjev, ki posredno ali neposredno bremenijo stroške proizvodnje) podjetij in izven njih za izboljšanje in uvajanje novih tehnoloških procesov, vse večje vloge priprave dela, skladiščenje in transport ter nazadnje pomembnost posrednih strokovnih služb, se bistveno spreminja odnos posredne in neposredne proizvodnje in s tem se povečuje odvisnost vrednosti artikla od posredne proizvodnje. Vzporedno z rastjo pomembnosti uvajanja nove tehnologije in izpopolnjevanja orodja na vpliv vrednosti artiklov raste pomembnost povečanja stro-
kovnosti proizvajalcev (ljudi, delovne sile). Potrebe po vse večji strokovni usposobljenosti tako hitro rastejo, da kljub hitremu razvoju šolstvo ne zmore vseh potreb gospodarstva.
Vrednost artikla zavisi od potrebne strokovnosti izdelave. Vse manj je neposrednega fizičnega dela in razvoj nas sili k njegovemu zmanjševanju. Mislimo, da so nekateri zastonj v skrbeh, kam bomo s toliko učenimi ljudmi, ki jih imamo po šolah. Mi mladi se vse premalo zavedamo naše odgovornosti pri učenju, lastnem usposabljanju in izpopolnjevanju. Mladinci — učenci smo za družbo dolgoročna smotrna investicija in družba od nas pričakuje ter vlaga v nas zelo, zelo veliko.
Jože Pačnik
PESMI MLADIH
IZGUBLJENA JE Rekel si,
da nisem lepa, ko jočem.
Rekel si, da sem najlepša v smehu. Smejala sva se ...
Ko si v mraku noči odšel, sem tiho zajokala brez solz.
Tiho, tako tiho,
da ne bi zbudila ljubezni.
SAMA
Sama sem, sama v gluhi noči.
Mokra cesta prerašča moje telo.
Vedi,
da je ulica tiha, na vogalu nekdo — sam.
V očeh žalost.
Si to ti?
Želim,
želim, da skozi dež posije sonce kot takrat...
Svetla ulica je z nama srečna.
Mirza
PISMO
Pisal sem pismo pomladnemu času,
naj zopet sc vrne,
objame vse nas,
v krogu življenja
naj sonce ogreva,
pisal sem, pisal,
da minil je čas.
Prišla pomlad je, metulji in ptice, travniški zvončki pa tudi meglice, vse pohitelo je, na zeleno poljano, le pismo pomladi ostalo je neprebrano.
Jože Mešel
ZAPUŠČEN
Pred mano prazna steklenica, kozarec spustil sem na tla.
Žvenket!
Kakor utrip srca.
A kaj utrip?
Ko s kalnimi očmi sem gledal to praznino, ker vem,
da se oko nikdar ne bo zbistrilo.
Bedel,
bedel sem pozno v noč in mislil nate.
Cico
'	■	i	./■<
Belo
ZELENA IMPRESIJA
Zelena trava
zelena pomlad
zelen plašč neke deklice.
Vse je zeleno — kot tvoje oči.
Postala bom zelena gazela, tiho bom prišla v zeleni obleki.
Trkala bom na tvoja vrata z drhtečo roko.
Tiho bom — da ne zbudim tvoje ljubezni, ki je umrla nekega zelenega dne.
Za ljubezen ni razlage.
Veš samo za
drhtenje
pogled
stisk
in konec.
H.	Wohlgemuth
OTROCI S KLJUČI
Podnevi hodimo na delo.
Naši otroci s ključi tekajo medtem okrog, razbijajo šipe (saj smo zavarovani), so tepeni
in (upajmo) vračajo udarce.
Zvečer jim pravimo: bodite pridni in dobri.
Ne delajte nam sramote.
Ne lažite in pomagajte šibkejšim.
Potem se igramo:
»Ljubček, zaspi!«
na sterilnih paradnih blazinah
in se zjutraj
po prstih splazimo mimo vrat, za katerimi spijo otročki.
Ko se zbudijo, naši mali,
naša vest in krivda, smo že dolgo spet na našem delu.
Prevod: a. k.
»Mladi fužinar izhaja kot občasna Prt »Informativnega fužinarja.«	trnOJ’
Ureja ga uredniški odbor: Rudi Ml' p Ivanka Valtl, Jože Pačnik in Vida Greg0 ’ je odgovorna tudi za vsebino.
Kaj vse je lahko kultura
Kultura ni sama sebi namen
Potreba po lepem je človeku Prirojena. Radi smo lepo obleče-p radi živimo v stanovanjih z ePim pohištvom, se obdajamo z ®Pimi drobnarijami. Enako radi p smo tudi čisti, se gibljemo v lstem okolju, moti nas nasmete-, °st in navlaka, nesnažnost v lo-auh nas odbija.
,Z veseljem prisluhnemo člove-r1- ki zna biti vesel, ne da bi bil T“at, in zabaven, ne da bi bil Polžek. Pozorni postanemo na JUdnega otroka, prijaznega jP^vodnika, ljubeznivo proda-0,*ko. Kot posebno dragocene pa “čutimo takšne pozornosti, ka-Smo	ati	kako	drugače	v
zavah. Hvaležni smo za še tako ajhen dokaz plemenitosti, .vsemu temu, le površno našte-mvu, torej veselju do lepega, aznega v okolju in vedenju ter l e*henit°sti v odnosu do sočlove-kuu tahko na kratko rekli tudi dni	v širšem, obenem pa tudi
ji končnem pomenu besede. Kaj-kultura nikakor ni sama sebi li?en' Nasprotno naj bi nas raz-i ne zvrsti kulturne dejavnosti j^PPmagale narediti bolj kultur-
V tovarni
živTretjin° svoje zrele dobe pre-. ‘trio na delovnem mestu. Geslo uituro v organizacije združe-ga dela« torej nikakor ni praz-je tln razmislek, v kakšni obliki možno, zato tudi ne odveč.
Pol 0vno °k°lie se ponekod da ^iepšati, marsikje spet ne. Kul-. ra medsebojnih odnosov se da zaVs°d. Kjer je dovolj prostora ie t fko barvnih razglednic, ga fj. Ucii vsaj za poceni reproduk-3° umetniškega dela, če je že J*?* slike škoda, ker bi jo uma-"'3 a uničila, asba v času malice se je pre-Priljubila. A tu se da tehnično da.Marsikaj izboljšati, celotne od-strit’ Pa S	om vsebinsko pope-
»ei«	so možne najrazlič-
Jse razstave, od slikarskih do jgvjSrafskih in knjižnih. Ustvar-le n°st pa se seveda ne omejuje ^ na likovno. Med nami jih ni °> ki izdelujejo lepe uporab-k0vPrec!mete — moški iz lesa in v0,ln’ ženske iz blaga, prejic in turr e’ ^ar ne bi mogli razstaviti j* takih izdelkov? cit^d seboj imamo pevce in re-Vzr °r3e- Če jih že iz teh ali onih Šat ov ne hodimo redno poslu-ltr ,v Titov dom, lahko oni večala .?r'^e3° k nam in se nam s6 »Slj° iz zvočnikov, kakor so j 0 doslej tu in tam. 3Utr-xk.oneno: vsak današnji ali gat! ji Nan samoupravnih or-kuit°V-Zase ve’ katere mere je izj. iviral svoje ustno in pismeno lep Zan3e. Tudi jasno, jedrnato in kult s'ovensko povedane misli so to i a- Nasprotno pa marsikate-Vno izobešeno obvestilo to ni.
^ kraju in zunaj njega
Sf^tllenoma v tem zapisu pu-°klik- °k strani najbolj klasični bost arnaterske kulturne dejav-kJarnl kot sta Pet3e in igralstvo. Pfec •n°ma za^°’ ker zahtevata vSa/'i Prirojenega daru, ki ni dan kplt °rf1Ur> danes pa je beseda o Uri slehernika. In ta sleher-
nik, tudi če ni ravno pevec, igralec ali slikar, ima še zmeraj veliko možnosti za zadovoljevanje kulturnih potreb.
Za ljubitelje starin sta sprehod v muzej, na kmete ali do starih cerkva lepo doživetje, ki ga popestri in dopolni listanje po ustreznih knjigah. Marsikdo si s starinami olepša stanovanje — pa ni treba, da je že ravno zbiralec ur, posode ali panjskih končnic. Filatelistom njihovi albumi nadomeščajo likovne galerije, živalske vrtove, zbirke cvetja in kdo ve, kaj še vse.
Zadnje čase precej pogosto govorimo o delu družbenopolitičnih organizacij znotraj tovarne. Ker smo pač zaposleni v železarni, morda prav zato tudi v družbenopolitičnih organizacijah delujemo samo toliko, da te ne morejo kot posameznika obravnavati.
Čisto druga plat zvona pa bije v krajevnih družbenopolitičnih organizacijah in v kraju, kjer preživimo še ostali del svojega življenja. V novi ustavi je prav lepo zapisano, da je sleherni občan dolžen delovati v družbenopolitičnih organizacijah v krajevni skupnosti ali znotraj TOZD. Dolžni smo povsod delovati, tako da pomagamo dnevno reševati vsakdanjo problematiko z vseh področij dela krajevne skupnosti ali železarne.
Pa si oglejmo malo bolj od blizu politično življenje v krajevni skupnosti. Vloga, ki jo danes ima krajevna konferenca SZDL, vsekakor ni majhna. Prav ta organizacija, ki tvori najširši frontni položaj delovnih ljudi, ima pod svojim okriljem delo drugih organizacij v kraju, in jim seveda mora tudi pomagati pri izvajanju zadanih nalog. Zal pa danes lahko ugotavljamo, da nekateri vloge KK SZDL niso vzeli dovolj resno, kar včasih slab obisk na sklicanih sejah dovolj zgovorno pove.
Kje torej iskati vzroke, da mnogi nočejo aktivno delovati v družbenopolitičnih organizacijah, pri čemer pa seveda žal ne manjka tudi članov ZK, ki bi morali biti s svojim delom nedvomno prvi pri reševanju problematike, in seveda za vzgled tistim, ki niso člani ZK? Nimam namena kritizirati dela društev in organizacij, ki vsaj delno uspevajo pri svojem delu, treba pa bi bilo vsekakor spregovoriti o vseh tistih, ki imajo vse pogoje za delovanje, pa kljub temu pri njih vlada mrtvi-
lo.	Kolikokrat doslej se je na raznih sestankih, katerih je zadnje čase kar precej, razpravljalo kaj storiti, da bi bolj zainteresirali širši krog naših krajanov, da bi bolj aktivno delovali znotraj tovarne ali v krajevnih skupnostih, v društvih ali v organizacijah.
Če se vprašamo, zakaj imamo probleme pri mnogih sklicih raznih pomembnih sestankov in zborov občanov, je to sicer žal dovolj
A če imajo filatelisti svoje društvo, v katerem izmenjavajo izkušnje, ne vem, da bi se zbirali tudi ljubitelji dobre knjige, filma itn., čeprav bi si nedvomno imeli kaj povedati. Ali bi se temu reklo klubska oblika dela ali kako drugače, navsezadnje niti ni tako pomembno.
Tako bi lahko še naštevali ter za marsikatero stvar ugotovili, da jo lahko štejemo h kulturi. Pa še to, da je zanjo potrebno več dobre volje kot denarja ter nekoliko družabnosti pa nemara kakšen kulturni referent, ki bi takšne stvari po potrebi nekoliko organiziral oziroma spodbudil.
Marjan Kolar
jasno in razumljivo. Nedvomno manj jasno pa je to, kako dolgo še nekateri vedno mislijo krmariti v kalnih vodah in stati ob strani ob vsakem najmanjšem spodrsljaju posameznika, ki skuša rešiti, kar se rešiti da.
Kaj nam je storiti, da bi vsaj delno lahko popravili naše bolj mačehovsko obnašanje do društev in organizacij? Menim, da bi morale vse osnovne organizacije ZK v železarni kot v krajevni skupnosti najprej napraviti temeljite in konkretne analize vseh svojih članov, kje in kaj delajo, kako so v svojih krajevnih skupnostih aktivni, kakšno je njihovo politično delo. Ker bomo lahko le tako analizirali delovanje vsakega posameznika — člana ZK, je nujno, da se tega dela lotimo kmalu.
Ko smo ob rojstvu delegatskega sistema govorili, kako bo v bodoče družbenopolitično delo bolj zaživelo, smo verjetno bili preveč optimistični. Tudi v delegatskem sistemu se danes pojavljajo tež-koče zaradi slabih obiskov sej ali pa, ker je sejno gradivo za večino delegatov nerazumljivo in preobširno. Večkrat so žal deleeati, ki prihajajo iz svojih delovnih orga-niazcij, prepuščeni sami sebi, saj so v tisti sredini, iz katere prihajajo, premalo vidni, včasih tudi kaže, kot da niso dovolj potrebni in pomembni.
Morda bi bilo prav, da malo pogledamo tudi v delovanje sindikalne organizacije v železarni. Tokrat nekaj vrstic o delu osnovne organizacije sindikata v KSS. Predsednica in izvršni odbor si prizadevata, da bi karseda najbolj smotrno pripravljala za svoje člane rekreacijo, športne prireditve ali izlete. Prav pri slednjem se je v tem sektorju žal že večkrat zataknilo. V kadrovskem sektorju, ki šteje prek 150 članov delovne skupnosti, imajo člani izvršnega odbora velike težave, če pripravljajo izlet ali piknik, ki prav tako spadata na področje družabnosti in medsebojnega zbli-žanja.
Kaj naj še storimo, da bodo delavci tudi v KSS tako zainteresirani, kot so v drugih obratih za izlete, rekreacijo ali piknik? Vem, da smo danes postali že vsi preveč razvajeni, saj se nam že ne ljubi več hoditi v kino ali pa celo h kulturnim prireditvam. Postali smo vase zaprti, kar pa za naše nadaljnje delo ni preveč dobro.
Mislim, da je prav, da se vprašamo, kje so vodje služb, da ne znajo pritegniti svojih podrejenih, ko gre za kulturno udejstvovanje članov sindikata? Nobena akcija, ki je kdaj koli bila izvedena, ne bi bila uspešna, če tu svoje pomembne vloge ne bi odigral sindikat. Če lahko vodje služb takrat, ko gre za kakršne koli akcije, poiščejo sindikaliste, bi bilo čisto prav, da jim v zameno priskočijo na pomoč tudi, ko gre za drugo plat udejstvovanja delavcev. In žal se je zmeraj vse pokvarilo že ob rojstvu zamisli o kaki prireditvi, saj so bili prvi med tistimi, ki niso zainteresirani za tako delovanje sindikalne organizacije, prav vodje služb.
To seveda pomeni, da bomo morali našo odgovornost do dela društev in organizacij v bodoče temeljito spremeniti, saj obstaja sicer bojazen, da bomo še bolj stagnirali, kot se nam včasih že kaj rado dogaja.
F. Rotar
IZREKI
Kič gane — umetnost premakne.
*
Nekatere televizijske igre bi bile imenitne vesti za TV dnevnik.
Kaj nosi voda?
Zakaj tak odnos do drnžbenopoliličnih organizacij?
k
POSTOPEK ZA UVELJAVITEV ZDRAVNIŠKE POMOČI OZIROMA BOLNIŠKEGA DOPUSTA
Zaposlene osebe v Železarni Ravne, ki želijo zdravljenje v obratni ambulanti Koroškega zdravstvenega doma oziroma niso sposobne delati zaradi bolezni ali nesreče pri delu, so dolžne upoštevati interni red za pravilno evidentiranje bolniškega dopusta kot tudi red obratne ambulante. Da ne bi prišlo do nevšečnosti pri evidentiranju izostankov posameznikov, se mora sleherni sodelavec podrediti naslednjemu redu:
1. Oseba, ki ni sposobna delati zaradi bolezni ali nesreče, mora obvezno pravočasno sama ali prek tretje osebe sporočiti to svojemu nadrejenemu, ta pa je dolžan izstaviti obrazec »prijavo bolezenskega dopusta« (bolniški list), ki je sestavljen iz dveh delov. Prijava in odjava bolezenskega dopusta mora biti opremljena z vsemi podatki delavca in o zadnjem dnevu dela.
2. S »prijavo bolezenskega dopusta« (bolniškim listom) in potrjeno zdravstveno izkaznico lahko uveljavlja posameznik zdravljenje in bolniški dopust pri zdravniku v obratni ambulanti, ki je pooblaščen, da odobrava bolniški dopust zaposlenim v Železarni Ravne.
3. Zdravnik obratne ambulante ugotavlja nesposobnost za delo in sporoči na »prijavi bolezenskega dopusta«, to je na prvi polovici obrazca, obratovodstvu datum, s katerim delavec nastopi bolniški dopust, kar tudi potrdi s podpisom.
Tako izpolnjena prijava bolezenskega dopusta se prek socialne službe v podjetju proti podpisu vrne delovodji, ki je izdal prvotni obrazec (bolniški list), da le-ta ve, od katerega dne dalje se delavec nahaja na bolniškem dopustu.
4. Ko je končano zdravljenje posameznika, zdravnik to sporoči z »odjavo bolniškega dopusta«, to je z drugim delom obrazca obratovodstvu prek socialne službe. Iz odjave je razvidno, katerega dne je delavec sposoben nastopiti delo oziroma kdaj mora pričeti delati.
5. V času bolniškega dopusta so se bolniki dolžni držati navodil zdravnika, da bi bilo njihovo zdravljenje čimbolj učinkovito, da se čimprej vrnejo zdravi na delo.
Za izvajanje kontrole nad upoštevanjem in izpolnjevanjem navodil zdravnika med bolniškim dopustom je postavljena administrativna kontrola, ki je dolžna prijaviti slehernega sodelavca, ki se ne podredi zdravljenju po navodilih zdravnika, disciplinski komisiji.
MLADI NAJVEČKRAT BOLNI
Nenavaden porast bolniških izostankov v nekaterih obratih TOZD mehanske obdelave je bil povod, da pristopimo k analitski obdelavi problema. Namen analize je bil ugotovitev, kdo je tisti, ki boluje in zakaj boluje. V raziskavo ni bila zajeta TOZD TRO Prevalje, ker služba nima podatkov za obdobje od 1. 1. 1975 do 1. 8. 1976, ki je bilo zajeto v raziskavi.
Z analizo je bilo ugotovljeno, da se je struktura tistih delavcev, ki po večkrat na leto izostanejo
od dela zaradi bolezni, bistveno spremenila. Raziskave v prejšnjih letih so vedno kazale skupino starejših izčrpanih delavcev, ki so zaradi bolezni večkrat izostajali na leto, in to predvsem polprole-tarske kategorije, kar je bilo razumljivo. S sedanjo analizo pa prihajamo do nerazumljive ugotovitve, kot jo prikazuje tabela.
Analizirali smo skupino, ki je izostala z dela večkrat v lanskem letu in v letošnjih 7 mesecih. Skupno število je 179 oseb.
Starostna struktura pogosto obolelih:
Starostne skupine
Zaposlenih skupaj v železarni
Pogosto
bolnih
Odstotek od zaposlenih.
starih do 25 let 26 let do 35 let 36 do 45 let 46 let do 55 let 56 let in več
1171
1304
1198
492
60
Skupaj zaposlenih
4225
77
57
31
13
1
179
6,57
4,37
2,59
2,64
1,66
4,23
Iz podatkov je razvidno, da boluje najbolj pogosto struktura mladih v starosti do 25 let, in sicer s 6,57 % v tej starostni skupini. Sledijo delavci v starosti od 26 let do 35 let, katerih boluje pogosteje 4,37 % zaposlenih.
Iz tega sledi, da starejši delavci redkeje iščejo zdravniško pomoč oziroma bolniški dopust kot mladi.
Pogostost obolenj je taka, da je bil posameznik v lanskem letu in v 7 mesecih tega leta 22-krat v
ambulanti, kjer je iskal bolniški dopust. Priznan pa mu je bil največkrat samo po 1 dan in največ do 7 dni bolniškega dopusta. V 7 mesecih tega leta in v lanskem letu je bilo bolnih 5 in večkrat kar 117 delavcev. V tej skupini je precej takih, ki zaradi preveč zaužitega alkohola večkrat imajo težave, in sicer kar 29 ali 16,2 °/0.
Druga taka skupina so že ocenjeni delovni invalidi, ki kljub zaključenemu zdravljenju in spremembi delovnega mesta še vedno imajo pogoste težave s svojim zdravjem. Število teh je 18 ali 10,05 %.
Pri vzrokih bolniških izostankov so na prvem mestu bolezni vseh vrst oziroma diagnoz, na drugem mestu pa so nezgode izven dela, sledijo pa nesreče pri delu.
O problemu povečanja bolniških izostankov in zlasti o rezultatih analize je razpravljal svet sindikata in zavzel določene ukrepe.
1. Zadolžijo se obratovodstva, da na delovnih skupinah obrav-
navajo delavce, ki pogosto hodij0 v bolniški stalež ter se s proble-mom posameznika glede upravi' čenosti ali neupravičenosti odlO' čijo kaj storiti z njimi.
2. Izdelati je potrebno »bolnisk* red«, za kar se imenuje tričlanska komisija v sestavi pravnik, zdrav-nik in bolniški kontrolor. Sprejet* ga morajo samoupravni organi-
3. Disciplinske komisije, ki o*5' ravna vaj o kršitve bolniškega reda, morajo hitreje in ostreje P°' stopati zoper kršilce bolniškega reda.
4. Zdravstveni delavci naj bi se v primerih, ko se pacienti ne javljajo na preglede ob naročenem dnevu, in zavlačujejo zdravljenje, v večji meri posluževali črke zakona o zdravstvenem zavarovan]*1’ tako da z dnem, ko je ugotovljeno tako stanje, ustavijo pravic do nadomestila osebnega dohodka.
5. Realizirati je treba čimprej zahtevo po zaposlitvi zdravnika delovni organizaciji, da bi bn omogočeno boljše sodelovanje.
F. h-
BOJIMO SE JAVNO SPREGOVORITI
Hj S seje komisije za medsebojna razmerja TOZD mehanske obdel»v®
Na zadnji seji v drugi polovici septembra je komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD mehanske obdelave sprejela tudi večje število mladih, kvalificiranih delavcev, štipendistov Železarne Ravne, izšolanih za različne kovinarske poklice v Šolskem centru Ravne na Koroškem. Poleg splošno znanih problemov v zvezi z zaporo zaposlovanja so se na tej seji soočili z vprašanjem zaposlovanja ženske delovne sile. Ugotavlja se, da izobražujemo iz leta v leto več žensk za nekatere poklice, ki so bili nekoč znani kot tipično moški poklici. Vedno več je rez-kalk, brusilk in podobno. Izučene so in jih je treba zaposliti, vključiti v proces proizvodnje. Tu morajo seveda delati enakopravno z moškimi, dosegati enake delovne rezultate in končno na delu, za katerega so usposobljene, daljše časovno obdobje tudi ostati.
Na seji komisije je prišlo do morečega vzdušja, ko se je ugotavljalo, da imamo spet veliko število mladih delavk, ki jih obrati težko zaposlijo. Zaenkrat so situacijo sicer nekako rešili, za v bodoče pa se bojijo, kako bo, seveda če se bo takšna politika usmerjanja in izobraževanja novih kadrov nadaljevala.
Rečeno je bilo, da sicer nimamo nič proti ženskam, nasprotno, smo za popolno enakopravnost, vendar je treba kljub temu pogledati resnici v obraz. Dejstvo je, da je delovnih mest za ženske v železarni malo, takšnih delovnih mest, kjer bi se ženske res lahko polno uveljavile, pa tudi v bodoče ne bo ravno veliko.
Tragično pri vsem tem je, da si na splošno nihče tega ne upa javno povedati, ker se boji, da bo okvalificiran kot sovražnik emancipacije. V železarni pa bi morali vsekakor čimprej analizirati delovna mesta, ki so primerna za zaposlovanje žensk, pri tem pa bolj kot doslej upoštevati izku-
stvena spoznanja iz pretekli obdobja. Sicer pa je to širši dr*1 žbeni problem, ki bi se ga ^ rali lotiti v vseh organizacij® združenega dela, v družbenoP01 tičnih organizacijah in	orgaDv
družbenopolitičnih skupnosti, skupnosti za zaposlovanje in s veda v prvi vrsti vzgojno izobr ževalne institucije.	,0
Namesto tega pa od zunaj	0
slišimo, da v železarni posluha za zaposlovanje žen® Ne mislimo se spuščati	v	j
kovno analiziranje vprašanja, -je za žensko, kaj ni, kje se la*1^
Kot
ifC®
io-
ženska popolnoma uveljavi najbolj smotrno zaposli itd. samoupravljalci, ki imamo P očmi tako osebni kot skupni ^ teres, pa ugotavljamo, da tu n kaj ni v redu, da bi bilo tre čimprej nekaj storiti. Vprašan* so aktualna in boleča in bomo rešili s frazami o enak pravnosti in z nernetodičnim P stopom k načrtovanju, usmeri nju, usposabljanju ter zaposlov nju mladih kadrov.	.	.a
In končno, to poročilo n*® namena ustvarjati časopisne Pu lemike. Nakazuje samo mnen samoupravnega organa in. (ja gih drugih delavcev, ki želij0’ , bi se to vprašanje v skupnem u teresu, torej tudi v inier.n, žensk, v bodoče pričelo bolj tenzivno, bolj učinkovito in dovolj ivo reševati.
j. Dežman
za-
ZIV računalnik
»Koliko si star, fantek?« .jfj »Na podlagi testov, ki s.er0oSi-opravil zadnji čas, je moja P . hološka starost 11 let, norma ^ 13, anatomsko vzeto sem si let in pol, duševno pa 12. Ce (j, vprašate po kronološki star° ^ imam 7 let, menim pa, da )e ,e, zadnji podatek najmanj r vanten.«
IN VZKLILO JE SEME
Ravne. Pojem industrijskega edišča Mežiške doline z bogato S°dovinsko dediščino nudi oporo !® neizčrpen vir za ustvarjanje n razvijanje kulturnih dejavno-3 Tako deluje v kraju pod Urš-i? goro veliko kulturno umetni-(i .h skupin na osnovi amaterskih javnosti. Bogato izročilo fol-3re nudi oporo istoimenski šekli1’ R* deluje na Ravnah že vrsto 3 Prav tako gledališka amaterji® sekcija uspešno dviguje kul-2 rn° raven ljudem tega kraja. s, ustanovitvijo likovnega salona, SQ farskih kolonij in forme vi ve j Ravne z okolico dobile obelež-(J močne zgodovinske in kulturne diščine, ki daje Mežiški dolini l ne samo Ravnam visok potre-a kulturni nivo.
Amaterska ustvarjalnost, ki ne sna meja, se bohoti in razpleta , Je tudi na druga področja kul-anih dejavnosti. Seme želja po tanovitvi likovne amaterske aPine je bilo vsajeno v rodovit-. ua in pognalo kal, ki bo s pri-vanjem ljubiteljev te zvrsti Javnosti, s pomočjo in razume-dj.Rjfm pristojnih organov obroču?.^6 dolga leta želen sad. V Meji ki dolini od Dravograda do deluje 46 likovnih ustvar-
Zveza slepih Maribor deluje na j, nročju 7 občin severo-vzhodne ,).°Venije, v kateri je danes 320 te?*1 *n ^6 slabovidnih. Od tega c 75 zaposlenih in 120 upokojen-5 »ter 25 družbenih podpirancev, bjif? Rh je na šolanju in reha-.‘Jtaciji. Člani te organizacije sodelujejo v različnih de-tj/R°stih, kot so športno-rekrea-a> šahovska, kulturno-pro-
Nogomet
tekmovalni sistem je vnete,, Precej sprememb pri vseh ka-fuprjjah. Ostala je enotna 12-a republiška liga. Ukinje-sljeS?. P°dzvezne, conske in občin-V , “ge. Pri nas tekmujejo klubi *°[oški ligi, ki zajema občine: s]0 *Je, Dravograd in Ravne (v t^pj^jegraški občini še ni nogo-va ?ega kluba). Za redno tekmo-se je prijavilo naslednjih klubov; Radlje, Ojstrica, Fu-t>6cr’ Korotan, Akumulator in str ®' Tekmovalna komisija pri «Vnem ocjkoru za nogomet je j '“la dve koristni spremembi: °4iB	mec*	klubi se morajo
v vseh treh kategorijah: 2 ■ mladinci in pionirji, t>o' P^enstvo je štirikrožno — v jg e srečanji med klubi tako 'JeluSenskem kot spomladanskem
Ta •
lo{6n Slstem tekmovanja ima do-slvo * Prednosti, ker bo prven-teitg, e kol j privlačno, saj bo po-tošk ° y obliki dvobojev med ko-*mi klubi. Časovne izgube in
jalcev, od tega jih je devet iz železarne. Prizadevajo si za ustanovitev slikarske skupine, ki bi delovala v celoti pri KUD Prežihov Voranc ali po sekcijah. To število je zgovoren dokaz in garant za uspešno delovanje sekcije in za dviganje kulturne ravni v Mežiški dolini.
Za ustanovitev je treba izdelati podroben program dela sekcije, da bo lahko pred občinstvom opravičila in dokazala, da je bilo potrebno tudi v tej smeri iskati, se prebijati, vzgajati in ohranjevati preteklost in sedanjost kasnejšim rodovom.
Tako kot pesem, skladba, ples ali pisana beseda ohranja izročilo nečesa, kar je bilo in še obstaja, tako lahko tudi čopič in paleta, dleto in kladivo ohranita lepoto naše koroške zemlje, žulje delavcev v tovarni, znoj mežiških rudarjev in borbo za obstoj našega kmeta. Zato smatram, da je za ustanovitev slikarske sekcije potrebna podpora v nudenju možnosti obstoja ne samo s strani kulturne skupnosti, ki jo že podpira, temveč tudi od družbenopolitičnih organizacij.
Roman Pori
svetna, socialno-zdravstvena ipd. ter tu dosegajo dobre uspehe. Prav tako se uspešno uveljavljajo kot aktivni proizvajalci v svojih delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. S svojim širokim in pestrim programom dela pokriva zveza vse potrebe te kategorije prizadetih občanov, predvsem pa tiste, katerih ne morejo zadovoljevati pod normalnimi po-
predvsem stroškov bo neprimerno manj. In končno bo tudi dovolj tekem. Samo v rednem tekmovanju bo vsaka ekipa igrala 20 prvenstvenih tekem. Zelo pomemben je sklep strokovnega odbora za nogomet, da bo na kvalifikacijah za višji rang tekmovanja (konkretno za republiško ligo) nastopala selekcijska ekipa,
Akumulator : Radlje Ojstrica : Fužinar Peca : Korotan Radlje : Korotan Fužinar : Peca Akumulator : Ojstrica Ojstrica : Radlje Peca : Akumulator Korotan : Fužinar
Po treh kolih sta pri članih vodila Akumulator in Radlje s 4 točkami pred Fužinarjem 4; pri mladincih Ojstrica s 6 točkami pred Akumulatorjem, Korotanom in Fužinarjem po 4; pri pionirjih
goji. Posebno pozornost posveča organizacija šolanju, rehabilitaciji in zaposlovanju članov ter reševanju tukaj odprtih vprašanj.
Med najpomembnejšimi dejavniki v življenju oseb, prizadetih na vidu, je njihova zaposlitev, ker lahko le tako uveljavljajo svoje sposobnosti in znanje. Organizacija je dobila v ta namen pred 17 leti stavbo, kjer še danes deluje, z namenom, da v njej organizira stanovanje za novo zaposlene samske člane, klubske in pisarniške prostore. V nekaj prostorih nudi stanovanje svojim upokojenim članom, za katere lahko po potrebi organizira laično pomoč. V prehodnem domu ima 10 ležišč, skozi katera je šlo do danes preko 60 slepih in slabovidnih iz vse Slovenije, a predvsem z območja, na katerem deluje organizacija. Dom mora vzdrževati sama. Ker pa ne dobi nobenih posebnih sredstev, se pri tem javljajo velike težave, še posebno, ko se pokaže potreba po večjih vzdrževalnih in obnovitvenih delih. V ta namen najema kredite in se obrača za pomoč na OZD, SIS ter organizira razne zbiralne akcije.
Tudi sedaj je organizacija Zveze slepih prisiljena izvršiti večja vzdrževalna dela na stavbi, za kar potrebuje veliko sredstev. V letošnjem jubilejnem, a za organizacijo posebno delovnem letu, si želijo zbrati sredstva in urediti dom, tako da bi slepi, ki v njem stanujejo, živeli v primernih prostorih.
Tudi v vaši delovni organizaciji delajo prizadeti na vidu, a večina njih je stanovala v prehodnem domu Zveze slepih ter zato pričakujemo, da boste tudi vi z nakupom značk prispevali za ureditev prostorov, kjer živijo. Namen nas vseh je vrniti človeka v okolje, iz katerega je bil iztrgan ne po lastni krivdi, ga postaviti v normalno sredino in mu omogočiti dostojno življenje.
V železarni bodo značke prodajali vratarji pri obeh glavnih vhodih.
ki jo bodo sestavljali zares najboljši igralci koroške regije. S tem sklepom pa bo možno uresničiti željo vseh nogometašev, da dobimo na Koroškem ekipo, ki nas bo lahko dostojno predstavljala v republiški ligi.
V prvih treh kolih, ki so bila
12.,	19. in 26. septembra so bili doseženi naslednji rezultati:
člani	mladinci	pionirji
3 :2	4 :0	3 :2
0 :0	6 :1	2 :2
3 : 3	1 :5	2:2
3 :1	1 :4	3 :3
1 :0	5 :0	6 :1
4 :1	2 : 4	0 :2
2 :3	5 :1	3 :1
3 :1	0:3	0:3
3 : 3	2:0	0:4
Fužinar in Ojstrica s 5 točkami pred Akumulatorjem 4.
Odbojka
Članice Fužinar j a so v finalni tekmi za jugoslovanski pokal za
področje Slovenije v Ljubljani premagale tamkajšnjo ekipo s 3 :1 in osvojile pokal odbojkarske zveze Slovenije. V zveznem merilu istega tekmovanja so se v naslednjem kolu pomerile na Ravnah z ekipo Rijeke, ki je bila za naša dekleta premočan nasprotnik. Izkušene gostje — vice-šampionke države — so brez težav v treh nizih premagale Fu-žinarke. Razlika v kvaliteti je bila očitna in v razmerju z delom: naša dekleta trenirajo 2 do 3-krat tedensko, Rečanke pa dvakrat dnevno!
Člani Fužinar j a so gostovali v Bovcu na tradicionalnem turnirju, ki se ga je udeležilo šest najboljših ekip. V svoji skupini so premagali Izolo in Salonit; v finalni tekmi pa nevarne Blejce s 3 :2.
V koroški regiji je bilo odigrano prvo kolo za članice in člane. Pri ženskah tekmuje pet ekip; pri moških pa osem.
Rezultati — ženske: Mežica : Fužinar II. 3 :0, Žerjav : Prevalje 3 : 0, prosta Črna.
Moški: Ravne : Vuzenica 3 :0, Črna : Prosveta 3 :1, Žerjav : Reka 3 :0.
Namizni tenis
V Mariboru je bil prvi pozivni turnir za pionirje, na katerem je sodelovalo 10 najboljših igralcev. Po daljšem obdobju so bili med deseterico pozvani trije pionirji Fužinarja. Prijetno je presenetil Pavič, ki je osvojil prvo mesto, Janežič je bil sedmi, naj mlajši Gunter pa deveti.
Podoben pozivni turnir za pionirke je bil na Ravnah. Ze po tradiciji so najboljša mesta osvojila ravenska dekleta, ki so se uvrstila na prva mesta po naslednjem vrstnem redu: Ačko, Horvat, Logar, Šavc in Trbižan.
V Novem mestu je bil tradicionalni troboj z imenom Alpe-Adria, ki so se ga udeležile mlade reprezentance Koroške, Julijske krajine in Slovenije. Zensko ekipo so sestavljale tri igralke Fužinarja: Ačko, Logar in Horvat ter igralka Olimpije čade-ževa. Slovenska ekipa je premočno osvojila prvo mesto.
pomagajmo slepim - kupimo značko
Rekreacija in šport
Ogenj tik ob plinovodu. Posnetek s priprave vložka dokazuje, da tudi opozorilni napisi ne pomagajo. Bo moralo res priti do nesreče?
ZOPET V I. ZVEZNI LIGI
11.	in 12. septembra je bilo v Zrenj aninu kvalifikacijsko tekmovanje republiških in pokrajinskih ekipnih prvakov za vstop v
I.	zvezno ligo. Tekmovanja so se v odsotnosti prvakinj Crne gore, Makedonije in Kosova udeležili naslednji namiznoteniški klubi: INA — Sisak, prvak Hrvatske, Partizan — Beograd, prvak ožje Srbije, Bosna — Sarajevo, prvak BiH, Banat — Zrenjanin, prvak Vojvodine, in Fužinar — prvak Slovenije.
Bivša prvoligaša Partizan m Fužinar sta bila že vnaprej določena »favorita«. Ker pa je iz lige izstopila ekipa Obilic iz Novega Kneževca, je tako tudi tret-jeuvrščena ekipa s tega tekmovanja pridobila pravico nastopa v najvišjem rangu tekmovanja. V dvodnevnih bojih je ekipa Fužinar j a dosegla naslednje rezultate:
Fužinar : Bosna 6 :1 (Ačko Krezič 2 : 0, Štruc : Šako 1 : 2, Režonja : Altarac 2:1, Štruc : Krezič 2 :0, Ačko : Altarac 2:1, Režonja : Šako 2:1, Štruc Režonja : Altarac — Krezič 2:0).
Partizan : Fužinar 6 :3 (Matovič : Režonja 0 : 2, Samardžič : Černovšek 2 :0, Pecelj : štruc 2:1, Samardžič : Režonja 2 :0, Matovič : Štruc 0 :2, Pecelj : Cer-novšek 2 :0, Samardžič : Štruc
1 : 2, Pecelj : Režonja 2 : 0, Pecelj -Samardžič : Štruc-Režonja 2 :0).
Banat : Fužinar 2 :6 (Dujim : Černovšek 0 :2, Miloševič : Režonja 2 : 0, Mulič : Štruc 0 : 2, Miloševič : Černovšek 0 : 2,_ Du-jin : Štruc 0 :2, Mulič : Režonja
2 :1, Miloševič : Štruc 0 :2, Milo-ševič-Mulič : Režonja-Štruc 0 : 2).
Fužinar : INA 6 :0 (Režonja : Timarac 2 :0, Štruc : Lovrič 2 :0, Ačko : Raišič 2 :0, Štruc : Timarac 2 :0, Režonja : Raišič 2:1, Štruc-Režonja :	Raišič-Lovrič
2 :1).
Po končanem dvodnevnem tekmovanju so se v prvo zvezno ligo uvrstile ekipe: Partizan (Bg), Fužinar in Banat (Zr).
Kljub uspehu, ki ga je dosegla ženska ekipa Fužinarja v sestavi: Zvonka Štruc (8 :2), Danica Režonja (5:4), Darja Černovšek (2 :2), Jana Ačko (3 :0), pa v klubu trezno presojajo položaj in nastopanje v zvezni ligi ocenjujejo prej skeptično kot opimistično. Po sedanji sestavi ekip: Partizan (Bg), Banat (Zr) in Maraton (Zg), je mogoče predvidevati ogorčeno borbo proti izpadanju, ki pa jo lahko preživita le dve ekipi. Upati je, da bo med njimi tudi Fužinar.
Za namizni tenis na Ravnah in tudi v Sloveniji je ta uvrstitev tudi ponovna potrditev, da je bila borba za II. republiško prioriteto upravičena, ki pa v ravenski ob-
Levo je prav
čini ni uspela in bodo podobna dokazovanja še potrebna.
Ravenski namizni tenis je pred novo odgovorno nalogo, ki pa je sam klub najbrž ne bo zmogel. Potrebna bodo dodatna denarna sredstva, potrebno bo veliko sa-moodpovedovanja odbornikov in igralk, trener Jamšek, ki je ponovno dokazal svojo visoko strokovnost, pa od odbora in drugih dejavnikov pričakuje prepotrebno pomoč pri svojem delu in uresničevanju programa. To je pravzaprav tudi prva in osnovna naloga odbora.
Dosedanje razumevanje odgovornih dejavnikov železarne, ki ima tudi precejšnje zasluge za dosežene rezultate ravenskega »pingiča« v preteklosti, je bila delno odtehtana z doseženim uspehom in ga zato v klubu z gotovostjo pričakujejo še naprej.
Uvrstitev v širši — kvalitetni vrh jugoslovanskega namiznega tenisa bo pomenila nedvomno tudi velik propagandni učinek za to panogo, obenem pa tudi nevarnost, da bi se zaradi preobsežnosti programa in dela začela zanemarjati kvaliteta v vadbi generacije, ki prihaja. Vse močnejša je prisotnost potrebe po profesionalnem trenerju, ki pa ob reševanju športne panoge prinaša drugačne obveznosti. Reševanje teh pa ni več v moči in kompetentnosti peščice namiznoteniških zanesenjakov.
L. J.
IZLET KOVAČEV
Reklamni material o lepotah Lendave smo dobili od Viatorja in se odločili, da odide 11. septembra OOS kovačnice na izlet v Prekmurje.
Za dobro voljo na avtobusu so poskrbeli naš harmonikar Jaka in »skrite rezerve« in kmalu smo bili v Murski Soboti, kjer smo si ogledali spomenik rdeči armadi ter pokrajinski muzej. V njem smo videli razvoj Prekmurja za več sto let nazaj.
V Lendavi so nas pričakali prijazni uslužbenci Viatorja. Za vodiča se nam je ponudila direktorica hotela ter se odpeljala z nami do cerkve sv. Trojice, izpred katere je prelep razgled na mesto in okolico. Ogledali smo si v cerkvi razstavljeno mumijo, edino »naravno« v Jugoslaviji.
Sledil je ogled vinske kleti, kjer smo poskusili dve vrsti vin. Po kosilu na Termi, tri kilometre zunaj Lendave, smo skočili v bazene s termalno vodo ter se v njih pošteno razgibali. Pripravili so nam tudi vinsko trgatev, na kateri je bilo za vsakogar razvedrila in zabave. Nekateri so bili kar ves popoldan v vodi, da smo jim morali še pijačo tja nositi. Ob prvem mraku smo se poslovili ter bili ob 22. uri že na Ravnah.
Vsi udeleženci so pohvalili izlet kot enega najboljših nekaj let nazaj. Takšne pozornosti nismo bili še nikjer deležni. Vso osebje gostinstva Viator je bilo prijazno in ustrežljivo pa tudi šofer nam je med potjo marsikaj razložil in skrbel za dobro voljo z anekdotami.
Junija pa smo imeli piknik s kulturnim in športnim programom pri kmetu Gulaku. Tudi tam smo se razvedrili, le da smo v Lendavi pili domače vino, pri Gulaku pa domač mošt.
Peter Jamar
IN MEMORIAM
IRENA FILIP
Strašna, neizprosna in kruta je ta naša usoda; v trenutku spremeni tok življenja otrokom, staršem, prijateljem: otrokom vzame starše, staršem otroke in prijateljem prijatelja. Toda označiti usodo, ki vzame naenkrat otroku
Tisti, ki si je za boljši jutri dh* žine dograjeval stanovanje, poln načrtov, srečen očka, sreč v družini?«	,
Roman, naš rezkalec, se je nekaj dnevi v zgodnjih u^0ti svojo ljubljeno ženo podal na P > da dopolni gradnjo z manjkal čimi deli. čeprav nič kriv je P legel na kraju samem hudim P škodbam v prometni nesreči. L vek, ki je zakrivil nesrečo, J ’ čeprav nehote, pokončal življe J moža, očeta, dragega nam so lavca Romana. Uničena je “ žina. Usahnilo je življenje nas s sodelavca Romana, ki se je , prav poln dodatnih skrbi, uvaj v oddelku na naj novejšem str J za visoko produktivnost. Bu
kot kvalificiran rezkalec priden, poslušen in vdan pri
zelo
delu-
IcalO'
Pa tudi humorja mu ni man]**1 Marsikdaj je bilo smeha ob W govih šalah. Bil je iskren telj in vsakemu voljan pornag Dragi Roman! Mnogo mn°^ prezgodaj smo te izgubili. Ne ^ mi je prijatelj zaupal tole:	^
dokler sem o prometnih nesreč bral le v časopisu, si nisem •** gel predstavljati, kaj to P011! -
očeta in mater, ki sta mu šele pred dobrim letom podarila življenje, je težje kot najti ustrezno razlago za najbolj skrivnostno čudo narave.
Vsi, ki so Ireno poznali, pa četudi le krajši čas, so si tako kot tisti, ki so imeli priliko z njo živeti in delati dalj časa, bili enotni v oceni: temperamentna in pridna.
Temperamentna v vsakdanjem življenju, kjer je s svojo pojavo razživela in vzpodbudila še tako zakrknjene pesimiste.
Pridna. To je skoraj preskromna beseda za mlado ženo in mater, ki je v teh kratkih letih srečnega zakona garala, da bi si hitro ustvarila skupaj s svojim možem ognjišče v bližini svojih dragih staršev.
Ena njenih kolegic je danes rekla, da je Irena živela in delala s takim tempom in s tako voljo do življenja, kot da bi slutila, da bo njeno življenje tako kratko. Tako lahko oceni človeka navadno le ožji prijatelj. Ker pa smo jo ocenili tako tudi mi, vsi njeni sodelavci in ogromna večina vseh, ki smo jo danes prišli pospremit na njeni zadnji poti, je to potrditev ocene prijateljev.
Vse Irenino življenje se je odvijalo v štirikotniku: Roman — Tomažek — starši — bajta. To so bili njeni štirje stebri, na katerih je tako hitro, z ljubeznijo in marljivostjo gradila svojo srečo in srečo svoje mlade družine.
Zato se spet in spet sprašujemo:
Zakaj si tako kruta, usoda?
Odgovora na to ne vemo!
Zato bomo ohranili spomin na to mlado življenje in jemali za vzgled njen optimizem.
Vsem sorodnikom izražamo v imenu ožjega kolektiva Železarne Ravne globoko sožalje!
Sodelavci
ROMAN FILIP
Dragi naš Roman!
Boleča je bila vest: »Roman je mrtev.« Kaj, Roman, naš delavec, tisti dobri fant, star komaj 26 let?
Na ta način izgubiti svo^ . človeka, prijatelja — to pa str no boli.«	..
Neki zdravnik mi je P°^erec. »Veš, hudo je, ko umre sta . Strašno pa je, ko umira nu človek, poln ustvarjalnosti in ljenja, pa mu več ne morena P
magati'<< . ^ Tako čutimo ob smrti nas
Romana.
. od
Dragi Roman, telesno si s nas ločil, toda v duhu boš z n živel. Obiskovali te bomo na s jem poslednjem domu in s teboj pogovarjali.	^
Vsem sorodnikom in še P?seeI)u malemu sinčku izrekam v t#1^ sindikalne organizacije °D. <t strojev in delov kakor tu svojem imenu iskreno sožalj e-Franc P°rl
st>
ZAHVALA
Ob smrti mojega moža Avg*1 ^ Močnika se zahvaljujem vse”g in ste mu darovali cvetje v slov ^ ga spremljali do groba. Hval .ft Platzerju za dolgo zdravil ^ hvala dr. Mladinu in dr. Era,a £ lajšanje bolečin. Iskrena hva^ župniku za lepe poslovilne ^. de, družini Lipovšek pa za n bično pomoč in tolažbo.
Žalujoča z'
en3
A
Gibanje zaposlenih v tovarni
v času od 21. avgusta 1976 do 20. septembra 1976
Tek.
št. Priimek in ime	Rojen
Kvalifikacija
Obrat
Odkod je prišel
Prejeti delavci
J' ^urč Anica
• Ferenc Kristina ?• Fortin Alojz
• Fužir Slavka
• Fužir Štefan *■ Gerold Silvo
• Grobelnik Janez “• Holci Andrej
ID »Jribernik Stanko
11 ^avHčnik Darinka
12 ^emenčič Maks
13	Rado
14 £°tnik Marjan
15 Srainc Marjan
16 Srajnc Bernard jk' Kramolc Peter la ?reian Anton
in Kresnik Edvard
20 vr!vec Srečko
21 JSr*v°Srad Roman 2? j Ivanka
j,' Lenko Gorazd 24 , eskovec Štefan C Melanšek Gojko 2r J^^hev Ivan , ■ Mithans Vito £ Mlačnik Milan 2 • Mlinar Franc Jft' , orn Dominik 3j Mravljak Jože , • Novak Rajmund
Ja Sder Ot0 Ji' S?,trei Anica 5j' P|ko Franc
36 5lPan Drag°
jij' Pirnat Anton Ja' P°keržnik Alojz jo' Potočnik Vinko (0 » s^an Vlasta ji' Pačnik Željko jj' Retko Ivan tj' 3°knik Irma jj' P°.iko Danilo jj’ Rotovnik Mirko ta' ?U,S Dušan t? 5ekavčnik Marjan 48 ®karlovnik Ida Skernišak Stanislav 50' Sorčan Jože 5j' Stočko Marjan 5,' |apek Cvetka 53' |kafar Milan j/ gtavdekar Milan 5s* 1‘rekelj Štefan 5g' Strigi Anton 57 £ornažič Anton 5j' r°rnis Marjan 5j' pordel Branko 6o £erhovnik Danilo 6i' Yezovnik Marko 63] £aberčnik Vojko 63' £°rrnan Ivan ' •'tilavec Ludvik
J JAVLJENI delavci
2 ?r°man Jožefa 3' tjruškovič Dina 4] ‘}ip Irena 5 fr'iip Roman 8 °rtin Karel 7 ^errnavc Mihaela 8; ^olob Ivan 9, Teseničnik Dragica 1q Teseničnik Konrad U' j^pkman Mira 13 r*°filnik Marija
13.	JIravijak Drago N. p Oharemi Muharem
15. ^avše Ljudevika
16. £roje Silva
17. t£, Za Selman
18. b .Usa Gracijela
19 Robač Tomaž
20 S F°vina Pero 21. £ '^ik Ivan
22 ,,ušak Maks <^jak Ferdo
6.	7.	1957	KV	strugar
11.	3.	1959	KV	strugarka
1.	6.	1959	KV	rezkalka
4.	3.	1958	KV	kovač 0. p.
16.	12.	1959	KV	brusilka
16.	12.	1959	KV	valjavec 0. p.
12.	2.	1960	KV	kovač 0. p.
6.	12.	1958	KV	kovač 0. p.
14.	10.	1957	KV	ključavničar
4.	2.	1959	KV	obratovni elektrikar
19.	9.	1958	KV	rezkalka
6.	5.	1958	KV	ključavničar
7.	12.	1956	KV	ključavničar
17.	11.	1958	KV	strugar
5.	10.	1958	KV	ključavničar
26.	8.	1958	KV	strugar
13.	6.	1958	KV	obratovni elektrikar
6.	10.	1958	KV	obratovni elektrikar
27.	12.	1958	KV	strugar
10.	10.	1957	KV	ključavničar
26.	12.	1958	KV	obratovni elektrikar
14.	5.	1955	KV	rezkalka
15.	10.	1958	KV	obratovni elektrikar
26.	4.	1951	KV	ključavničar
20.	11.	1959	VS dipl. inženir strojništva	
5.	6.	1957	KV	kovač 0. p.
23.	1.	1958	KV	obratovni elektrikar
14.	2.	1958	KV	ključavničar
20.	4.	1958	KV	rezkalec
24.	11.	1958	KV	ključavničar
25.	8.	1940	SS	metalurški delovodja
5.	11.	1958	KV	obratovni elektrikar
4.	6.	1957	KV	strugarka
31.	10.	1957	KV	ključavničar
27.	8.	1959	KV	kovač 0. p.
6.	6.	1959	KV	valjavec 0. p.
14.	5.	1958	KV	ključavničar
4.	4.	1959	KV	ključavničar
22.	6.	1958	KV	rezkalka
24.	7.	1959	KV	kovač 0. p.
10.	12.	1959	KV	kovač 0. p.
20.	2.	1958	KV	brusilka
17.	2.	1958	KV	ključavničar
27.	12.	1957	KV	ključavničar
10.	10.	1958	KV	obratovni elektrikar
10.	2.	1957	KV	ključavničar
20.	3.	1957	KV	brusilka
10.	4.	1959	KV	ključavničar
9.	7.	1959	KV	valjavec 0. p.
13.	9.	1959	KV	valjavec 0. p.
19.	6.	1958	KV	brusilka
21.	2.	1958	KV	valjavec 0. p.
3.	8.	1957	KV	strugar
25.	12.	1958	KV	strugar
27.	11.	1958	KV	ključavničar
17.	1.	1959	KV	ključavničar
30.	11.	1959	KV	valjavec 0. p.
24.	1.	1959	KV	strugar
23.	8.	1959	KV	valjavec 0. p.
21.	8.	1958	KV	obratovni elektrikar
5.	3.	1958	KV	ključavničar
9.	5.	195°	KV	ključavničar
13.	5.	1958	KV	kovač 0. p.
3.	5.	1954	NK	delavka
29.	4.	1954	NK	delavka
25.	8.	1951	SS	ekonomski tehnik
15.	3.	1950	KV	šofer
6.	11.	1957	NK	delavec
14.	9.	1957	NK	delavka
8.	6.	193 <	NK	delavec
13.	6.	1958	NK	delavka
6.	11.	193	PK	žerjavovodja
25	11.	1960	NK	delavka
1.	2.	195«	NK	delavka
28.	7.	1956	NK	delavec
31.	1.	1949	NK	delavec
9.	3.	195?	SS	gimnazija
23	11.	1960	NK	delavka
13.	8.	1947	NK	delavec
9.	2.	1961	NK	delavka
15.	8.	1960	NK	delavec
23.	10.	1947	KV	šofer
22	7.	195?	KV	ključavničar
	6.	8. 1916	KV	ključavničar
20.	4.	1927	VS	dipl. inženir metalurgije
obrat strojev in delov obrat strojev in delov kovačnica
obrat strojev in delov valjarna kovačnica kovačnica
obrat strojev in delov elektro obrat jaki tok obrat strojev in delov vzmetarna
obrat strojev in delov obrat strojev in delov obrat strojev in delov obrat strojev in delov elektro obrat jaki tok elektro obrat jaki tok obrat strojev in delov obrat strojev in delov elektro obrat jaki tok obrat industrijskih nožev elektro obrat jaki tok strojno gradbena služba služba za razvoj TOZD II. kovačnica
elektro obrat jaki tok obrat strojev in delov valjarna
obrat strojev in delov obrat strojev in delov kovačnica
elektro obrat jaki tok obrat strojev in delov strojno gradbena služba kovačnica valjarna
obrat industrijskih nožev obrat strojev in delov obrat industrijskih nožev kovačnica kovačnica
obrat strojev in delov strojno gradbena služba energetski obrat elektro obrat jaki tok obrat pnevmatskih strojev obrat industrijskih nožev obrat pnevmatskih strojev valjarna valjarna
obrat pnevmatskih strojev valjarna
obrat strojev in delov obrat strojev in delov valjarna vzmetarna valjarna
obrat strojev in delov valjarna
elektro obrat jaki tok obrat strojev in delov obrat strojev in delov kovačnica
iz poklicne šole iz poklicne šole iz šole za spec. metalurške iz poklicne šole iz šole za spec. metalurške iz šole za spec. metalurške iz šole za spec. metalurške iz poklicne šole iz poklicne šole iz poklicne šole iz poklicne šole iz poklicne šole iz poklicne šole iz poklicne šole iz poklicne šole iz poklicne šole iz poklicne šole iz poklicne šole iz poklicne šole iz poklicne šole iz poklicne šole iz poklicne šole iz poklicne šole iz JLA
iz šole za spec. metalurške iz poklicne šole iz poklicne šole iz poklicne šole iz poklicne šole iz poklicne šole s poklicne rehabilitacije z poklicne šole z poklicne šole z poklicne šole z šole za spec. metalurške z šole za spec. metalurške z poklicne šole z poklicne šole z poklicne šole z šole za spec. metalurške z šole za spec. metalurške z poklicne šole z poklicne šole z poklicne šole z poklicne šole z poklicne šole z poklicne šole z poklicne šole z šole za spec. metalurške z šole za spec. metalurške z poklicne šole z šole za spec. metalurške z poklicne šole z poklicne šole z poklicne šole z poklicne šole z šole za spec. metalurške z poklicne šole z šole za spec. metalurške z poklicne šole z poklicne šole poklicne šole šole za spec. metalurške
delavce
delavce
delavce
delavce
delavce
delavce
delavce
delavce
delavce
delavce
delavce
delavce
delavce
delavce
delavce
počitniški dom ŽR počitniški dom ŽR A O P
obrat strojev in delov čistilnica
počitniški dom ŽR služba za razvoj TOZD I. počitniški dom ŽR jeklarna
počitniški dom ŽR služba za razvoj TOZD I. čistilnica jeklarna
počitniški dom ŽR počitniški dom ŽR valjarna
počitniški dom ŽR
skladiščna operativa
jeklarna
strojni obrat
centralna delavnica
služba za tehn. razv. in razšir.
potek pogodbe potek pogodbe smrtno ponesrečila smrtno ponesrečil dana odpoved potek pogodbe dana odpoved potek pogodbe umrl
potek pogodbe potek pogodbe v JLA
po sklepu DS potek pogodbe potek pogodbe samovoljna zapustitev dela potek pogodbe dana odpoved dana odpoved v JLA
starostna upokojitev dana odpoved
Izobrazba — kvalifikacija
Sprejeti delavci
1—VS dipl. inženir strojništva 1 — SS metalurški delovodja 1 — SS ekonomski tehnik 19 — KV ključavničarjev 9 — KV strugarjev 5 — KV rezkalcev 4 — KV brusilci
9 — KV obratovnih elektrikarjev 7— KV valjavcev o. p.
8 — KV kovačev o. p.
Odjavljeni delavci
1 — VS dipl. inženir metalurgije 1 — SS metalurški tehnik
1 — SS gimnazija
2 — KV ključavničarja 2 — KV šoferja
1 — PK žerjavovodja 14 — NK delavcev
Maks Tušak, roj. 6. avgusta 1916, zaposlen v železarni od 24. septembra 1934 dalje s prekinitvami, nazadnje kot delovodja v centralni delavnici. Starostno upokojen 15. septembra 1976
NESREČE PRI DELU V SEPTEMBRU
Franc Potočnik, pnevmatični stroji — pri segrevanju cevi, v kateri je bil tekoči svinec, je ta udaril iz cevi in mu brizgnil v obraz.
Ivan Oder, skupne službe mehanske obdelave — pri nalaganju okroglega materiala na žage so ga klešče, s katerimi je pripenjal material, stisnile za palec desne roke in mu odščipnile vrh palca.
Edvard Tomažič, kovačnica — pri nalaganju palic na stolice mu je ena zdrsnila iz rok ter mu padla na nart desne noge.
Anton Spiler, kovačnica — pri sekanju gredice jo je izpodbilo izpod jedra kladiva ter mu je padla na koleno desne noge.
Roman Rek, valjarna — ko je sodelavec prižigal gorilnik, ga je plamen oplazil po obrazu.
Eva Franc, čistilnica — pri brušenju ulitka ji je brusilna plošča zgrabila ulitek, pri čemer si je obrusila palec leve roke.
Ivan Šrot, jeklarna — pri ročnem kotaljenju grafitne elektrode si je poškodoval kazalec leve roke.
Rudi Krebl, jeklolivarna — pri izbiranju pločevine v skladišču polizdelkov se mu je ta skotalila na hrbtno stran leve roke.
Jože Potočnik, kovačnica — pri dviganju odkovka s pomočjo žerjava se mu je sosednji skotalil na hrbtno stran leve roke.
Viktor Marzel, kovačnica — pri kotaljenju ingota v kovačno peč ga je železni drog, katerega se je posluževal, udaril po desni strani prsnega koša.
Ivan Repotočnik, jeklarna — pri ravnanju gredic na ravnal-nem stroju se mu je gredica skotalila s šaržirne naprave ter mu padla na nart desne noge.
Anton Mori, kovačnica — pri prenosu kovanih gredic s pomočjo žerjava se je pri spuščanju jeklena vrv zvila ter ga stisnila za desno roko.
Drago Borko, jeklolivarna — pri preizkušanju	nabij alnega
stroja ga je oplazila mešanica peska po obrazu.
Vinko Videršnik, valjarna — pri kontroliranju valjanih profilov se mu je eden skotalil na V. prst leve roke.
Silvo Strigi, kovačnica — pri kovanju ploščate palice se je od podložnega železa odkrušil delček ter mu priletel nad zgornjo ustnico.
Jože Ovčar, valjarna — pri ravnanju valjanih palic na rav-nalnem stroju ga je ta zaradi ukrivljenosti udarila po levi roki.
Roman Sumah, valjarna — pri rezanju žice na Škarjah aligator je dobil levo roko med nože, pri čemer mu jo je odrezalo v zapestju.
Jože Posprnjak, jeklolivarna — pri zlaganju livarskih okvirov je dobil levo roko med okvire, pri čemer mu je poškodovalo palec.
Franc Proje, elektrotehniške službe — pri popravilu elektro naprav na stružnici se je zbodel z ostružkom v palec leve roke.
Vlado Hanc, jeklovlek — pri odrezovanju probe mu je odrezek priletel v obraz in mu poškodoval spodnjo ustnico.
Ivan Orter, špedicija — pri razkladanju ferolegur v grudah mu je kos legure padel na palec desne noge.
Jože Jug, gradbeni obrat — pri brušenju ščitnikov za industrijske nože na brusilnem stroju mu je zdrsnilo, tako da se je z desno roko dotaknil vrteče se brusilne plošče z brusilnim papirjem, pri čemer si je obrusil mezinec desne roke.
Pero Jevtič, gradbeni remont — pri nameščanju verige na žer-javni kavelj ga je veriga stisnila za kazalec desne roke.
ISKRE
Med »ali — ali« je še mnogo poti.
*
Če seže opat po kozarcu, sežejo menihi po vrču.
*
Sprememba krepi apetit.
Proti nameravanemu preštevanju so imele slovenske organizacije veliko protestno zborovanje v Globasnici. Na njem so poleg voditeljev slovenskih organizacij govorili tudi predstavniki madžarske in italijanske manjšine v Jugoslaviji ter predstavnik Slovencev iz Trsta. Med zadnjimi govorniki je bil tudi predstavnik avstrijskega solidarnostnega komiteja, ki je v lepem in ostrem govoru podprl pravice Slovencev in obsodil preštevanje, ki je v nasprotju s 7. členom državne pogodbe.
Vse ceste proti Globasnici so bile izredno močno zastražene z avstrijsko policijo, v Globasnici pa je bilo poleg številnih polica-
O POLITIKI IN POLITIKIH
V politiki je dokončno isto kot začasno.
Franchi
» »
V politiki je kot v elektriki: kjer je stik, je tudi napetost.
Mendes — France
Iz slovarja vsakega resnega politika bi morali izbrisati besedi »večno« in »nikoli«.
Politiki delajo zmeraj po istem receptu:	najprej napovedujejo,
kaj se bo zgodilo, potem pa po-
jev veliko policijskih avtort1^ lov in ambulantnih voz. V .c„ zborovanja je nad Globas r krožil tudi policijski helij®*" ge Vse to je zborovanju daja* ,0-poseben prizvok v napetem P žaju, za katerega nosijo vso govornost neonacisti, ki so s je. mislili preštevanje posebne v ’ , Navzlic temu pa so Slovenci, ki so v velikem st a.
prišli na zborovanje, s P® vSe njem in vzkliki odobravali govore. Kakšen teror nad Slo .ja ci je uganjala avstrijska po* jz v Škocjanu, pa prikazuje študentovskega lista, ki j°
mi objavljamo!
F.
jasnjujejo, zakaj se je vse drugače.
iztefcl*
Francois — Ponce*
V politiki se nemoč P°&° imenuje potrpežljivost. ,..te Peyrel11
5i
Fotografije za to številko ^ prispevali: Franc Rotar, * m Srebotnik, informacijska sl in Bogdan Zelnik.
J
Naš upokojenec
Veliko zborovanje koroških Slovencev v Globasnici
LIST NAPREDNE SLOVENSKE MLADINE • DUNAJ / AVGUSTA 1976 H I
pri vajah za preštevania
Koroški Slovenci! V borbi za vaše pravice stojimo ob vas vsi Ju9'
vani