f t poitl prejeman: za telo leto naprej 26 K — h pal leta , 13 , — „ Četrt , , 6 „ 60 , neteč , 2,20 , Vspravnlštvu prejeman: za telo leto naprej 20 K — h pol leta tetrt , «tsec 10,-, 6 « — . 1„70, Ea pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in Inaerats sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- tifkih ulicah St. 2,1., 17. lahaja vsak dan,izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 180. V Ljubljani, v četrtek, 7. avgusta 1902. Letnik XXX. I Shod naSih nepolitiških društev. Zopet shod, poreče ta in oni. Ali jih Se ni dosti ? Pred kratkim II. katoliški shod, neprestano shodi po raznih krajih, in zdaj zopet shod nepolitiških društev ! Nebodiga-treba! In vendar: umesten je, potreben je. Kdor razmatra zgodovino najnovejšega krščanskega preporoda med nami, mora priznati, da pred nastopom prerano umrlega kardinala Missia ni bilo pravega javnega katoliškega gibanja. Missiu in dr. Mahniču se imamo zahvaliti, da je prešinila živahna katoliška zavest nas Slovence. Kar je prej tlelo med štirimi stenami, prodrlo je v kratkem času v široko javnost. Delo teh dveh apostolov katoliške ideje med nami je spremljal očiten blagoslov božji. Kmalu se je našla lepa vrsta mož izmed katoliškega raz-umnistva, ki je šla navdušeno na delo prak-tiškega krščanstva. Prvi in drugi katoliški shod sta posledica njunega dela. In vsepovsod so se začela ustanavljati nova društva na katoliški podlagi: politična, gospodarska, podučna, zabavna. Sadovi, ki so jih rodila ta društva, so nepregledni. Še le v prihodnjosti jih bo mogoče prav oceniti. Toda nikakor še nismo tam, kjer bi morali biti. Manjka še enotnega načrta. Edino gospodarska organizacija se vrši po takem načrtu: zato pa ima tudi najlepše vspehe. »Gospodarska zveza« je krona te organizacije. Tako mora biti tudi pri drugih naših društvih. Resolucije II. slov. katoliškega shoda zahtevajo: za vsako faro se osnuj katoliško izobraževalno društvo. In to je neobhodno potrebno. Samo politiška in gospodarska društva ne zadostujejo. Izobraziti moramo naše ljudstvo na katoliški podlagi, podajati mu moramo zdrave dušne hrane: v resnem poduku in pošteni zabavi. Vse to pa moremo doseči le potom nepolitiških društev. Zato pa še enkrat po-vdarjamo: priti mora do tega, da bo v v I a k i ž u p n i j i najmanj eno ne-politiško izobraževalno društvo kamor imajo pristop vsi župljani. V tem društvu naj bo torišče najmno-govrstnejšemu delovanju. Po shodih, predavanjih, socialno-podučnih tečajih skrbi naj se za splošno izobrazbo; s petjem, gledališkimi predstavami itd. za pošteno zabavo; »čebelice« naj posredujejo in razširjajo varčevanje,- v teh društvih je tudi mesto, kjer naj se vzgajajo dobri funkcijonarji za naša gospodarska društva. A četudi osnujemo še toliko novih društev : brez enotne organizacije ne bo pravega vspeha. Društva morajo biti med seboj v dotiki, tvoriti morajo neko celoto, odkoder zajemajo moč in življenje. Tako zvezo poklicati v življenje, to je namen shoda nepolitiških društev, ki se bo vršil dnf.<5 7. in 8. septembra 1 j a n i. Hvala Bogu, okvir Še imamo: t o j e »slovenska krščansko-socialna zveza« v Ljubljani. § 2. pravil »slovenske krščansko - socialne zveze* bq glasi: „Namen društvu je . . b) ustanavljati, združevati in spopolnjevati nepolitična društva med Slovenci: n. pr. katoliške delavske družbo, bralna in izobraže- Lj ub valna društva, raladeniška društva itd. ter jih gmotno in duševno podpirati." „Slovenaka krščansko socialna zveza" je bila torej že pred leti ustanovljena v namen: biti vodnica in središče vseh naših nepolitiških društev. Iz različnih vzrokov „Ziveza" dosedaj te glavne svoje naloge ni mogla izvršiti: namreč zbrati vsa nepolitiška društva pod svoje okrilje. Pač pa je za isti smoter jako intenzivno delovala z izdajanjem publikacij: dr. Krekovega »Socializma", štirih snopičev ljudskih iger, .Knjižnice" (dr. Schweitzerjeve razlage društvenega zakona); pohitela je ob mnogih prilikah na slavnosti bratskih naših društev, oskrbela večkrat govornikov itd. Toda prišel jo čas, da stori „Zveza« korak naprej in osredotoči krepko organizacijo vseh naSih nepolitiških društev. V ta namen torej je sklican sestanek naših nepolitiških društev o malem Šmarnu v Ljubljano. Povabili se bodo načelniki, odborniki, oziroma delegati posameznih naših društev na shod, kjer se bo mirno, trezno in stvarno razpravljalo o krepki društveni organizaciji, ki naj se ustvari. Pričakujemo, da ne bo društva našega mišljenja po celem Slovenskem, ki se ne bi od-odzvalo temu povabilu in ne bi poslalo zastopnikov nata sestanek. Prihodnje dni se razpošljejo vabila; ako bi se pomotoma kako društvo prezrlo, prosimo, naj se to takoj naznani „Slovenski krščansko sccialni zvezi" v Ljubljani. Podrobnosti obsegala bodo vabila sama. Dobro došli v Ljubljani vsi delavski sloji za pravo presveto našega naroda! poročilo posl- Robiča. Iz Šmartna pri Slov. gradcu, Prošlo nedeljo je sklicalo tukajšnje politično društvo javen ljudski shod, na katerem je poročal g. posl. Robič. Ob 4. uri pop. otvori predsednikov namestnik č. g. nadžupnik Lenart zborovanje s cesarjevim geslom »Z združenimi močmi«, ter priporoča kmetom tesne združitve. Nato da besedo g. poslancu Robiču, kateri prebere brzojavko g. Vošnjaka in opraviči g. Žič-karjevo odsotnost. G. Robič poroča najprej o proračunskem odseku, ki šteje 48 članov, in razjasnjuje njegovo važnost. Temu odseku mora [odgovarjati vlada na vsako vprašanje in ta odsek daje predloge državnemu zboru v pretres. M g. Povšetom je tu vestno vsikdar poprijel besedo v obrambo slovenskih kmetov in jasno povedal, koliko krivic se godi na Spod. Štajerskem slovenskim kmetom v gospodarskem oziru, ker nas večina v štajerskem dež. zboru popolnoma prezira. O tem preziranju pričajo slabe ceste, potoki pustošijo polja, nimamo ne slovenske poljedelske, ne vinorejske in trgovske šole, čeravno plačujemo davek kakor Nemci, zaradi tega so slovenski poslanci zapustili deželni zbor. Ravno tako dež. šol. svet prezira slovenske učitelje, ki so večinoma v 3. plačilnem razredu in mnogo na slabšem v primeri z nemškimi učitelji; odtod pomanjkanje slo venskih učiteljev, ki v velikem številu zapuščajo svoj s»an ter iščejo druge službe. G. Robič obžaluje, da tudi kmeta z osebnim dohodninskim davkom mučijo ; osebni davek naj bi iskali pri kapitalistih, ne pri kmetih. Omenja neznosnih razmer pri sodnijah, zlasti ker se nastavlja osebje, ki ni popolnoma vešče slovenskega jezika, dočim slovenske uradnike pošiljajo v druge dežele. Sedanji pravni minister in štajerski deželni justični predsednik vladata tako, kakor bi vladal Schonerer. Gosp. Robič poroča potem o boju za celjsko slovensko nižjo gimnazijo. Z zvitimi nakanami so nas hoteli Nemci speljati na led, da bi opustili mi Slovenci te gimnazijske razrede, in so tudi nekatere s svojimi zvijačami premotili; vendar so trezni poslanci takoj čutili in vedeli, za kaj se gre, ter so z vsemi močmi delali na to, da se Nemcem ne posreči nakana. Nemci so hoteli z jednim udarcem dobiti dve muhi, Res so v začetku skoro zmagali, ker so socialni demokratje glasovali ž njimi, vendar naši poslanci so bili celo pripravljeni na obstrukcijo. Tukaj je g. poslanec omenil, da so njega samega podpirali v tej zadevi gg. Šusteršič, Pogačnik in Žitnik. Naposled so tudi tukaj zmagali Slovenoi, in ta zmaga je bila tudi moralična. Jugoslovani so Be krepko borili za slo-vensko vseučilišče v Ljubljani. Žalibog v tej zadevi niso zmagali, a vendar se jo pokaralo, da so bili jugoslovanski poslanci v tej borbi vsi edini in složni. Nato je po-jasnoval g. Robič nagodbo z Ogrsko in carinska vprašanja. Zdaj se g. Robič dotika tudi deželnega zbora štajerskega, ker je bil g. Vošnjak odsoten. Posebno omenja novi deželni volilni red; tukaj se vidi, da Nemci nečejo Slovencem prav ničesar dati; dočim hoče imeti mesto Gradec 6 poslancev, naj bi jih imeli Slovenci samo 8. — To je krivično. Nemci hočejo pomnožiti samo svoje mandate; v slučaju, da se njihove želje in težnje ne izpolnijo, pa naj bi ostalo vse pri starem. Nemci nas sovražijo že stoletja, hočejo nas vreči na tla, in mi, predragi rojaki, moramo skrbeti, da ne izgubimo, kar imamo. Ne udajmo se in Bog nam bo pomagal !« S temi besedami je končal g. Robič svoj govor. Č. g, nadžupnik Lenart pravi, da Slovenci, dokler smo združeni z Gradcem, ne dobimo svojih pravic. Brez moči smo v deželnem odboru in v deželnem šolskem svetu. Zato proč od Gradca I Ce nas nečejo ločiti od Gradca, pa zahtevajmo vsaj slovenske oddelke pri namestništvu in dežel, šolskem svetu. Posestnik g. Rotovnik poudarja posebno to, da naj kmetje spoštujejo svoj materni jezik in rod Bvoj. Omenil je, da se veliko kmetskih mladeničev podaje na tuje, kjer se odtujijo svojemu rodu; slovenska mati nas je rodila in gojila, slovenski rod naj nam bodo vedno v čislib. Naši duhovniki so nam dobri voditelji in svetovalci povsod, zato krepko ž njimi držimo! Svaril je pred Blabimi časniki, ki n.is odtujujejo narodu in veri. Bodimo edini in složni! Nato so sledile razne pritožbe, vprašanja in prošnje kmetov glede regulacije rek in potokov, glede izboljšanja ceBt, posebno glede pošte v Smartinu pri Slov. Gradcu, In že o drugih gospodarskih stvareh. G. R o b i č jo zatrdil, da bode vse storil in bo prizadeval, da se ugodi našemu kmetu. Znani posestnik V i v o d dostavi k: »Ker Imajo v Gradcu 20.000 K za h&mške pevce in 20.000 zopet za gledišče, naj imajo 5e kaj denarja za naše šole. Saj nimamo nobeno srednje šolo v bližini. V Maribor je 14 ur in v Celjo 8 ur, to je dalnja pot v šolo. Na Dunaju so robati poslanci WoIf in tovariši strahovali vso Avstrijo; tudi mi potrebujemo poslanca, ki bo brezobzirno nastopal. Z dobrim nič ne dosežemo! Zborovanje zaključi g. predsednik F r. P e č n i k. Sledilo je petje in dve glediški igri; vrlo bo nas zabavali izborni igravci in pevci iz Pake. Poslanec Hruby o položaju. Mladočeški poslanec IIruby je imel minuli teden volivni shod, na katerem je obširno govoril o politiškem položaju najnovejšega časa. Govornik je nazval avstro ogrsko nagodbo — Filipe, pri katerih pride do obračuna z vlado in nasprotniki češkega ljudstva. Ako se ne popravi krivica, ki jo dela češkemu narodu (Jarjrjeva vlada, bomo jasno in odkrito pokazali, da nočemo sodelovati pri nagodbenem delu. To je povedala češka dclegacija že opeto-vano in se torej ne morejo izgovarjati ne Korber in ne Nemci, ko pride do alternative: aut-aut. Naj o tej alternativi premišlja tudi češki narod in o posledicah, na katere se mora pripraviti. Češka delegacija bo tem ložje vodila boj, če bo vedela, da se lahko zanaša na zaupanje in podporo volivcev. Oni, ki nas opozarjajo na odgovornost za gospodarske in politiške posledice, naj vedo, da te posledice vzamemo na-se, kajti češki narod visoko ceni svojo čast in hoče, da jo tudi drugi cenijo. Ca Korber ne bo voljan ustreči našim opravičenim zahtevam, nam ni treba razmišljati, kako naj storimo konec sedanjim parlamentarnim razmeram. In če nam preti absolutizem, bomo vsaj vedeli, pri čem da smo. Na obljube ne damo nič. Tudi obečana limanica, koalicijsko ministerstvo, ne bo zvodila naše delegacije na drugo pot. — Mož je žel za ta svoja odločna iz* vajanja soglasno zaupanje. Mladočehi hočejo češki notranji uradni jezik, to jo conditio, sine qua non. Kusinski poslanci in stavka v Galiciji. Rusinski državni in deželni poslanci Romanczuk, Barwinski,01es-nickiinMohylnioki so poslali te dni ministerskemu predsedniku Koerberju brzojavko, v kateri popisujejo kruti položaj Btavkujočih delavcev in prosijo pomoči. V brzojavki se glasi mej drugim: Grožnja z izjemnim stanjem ni utemeljena, kajti stavkujoči kmetje, Rusini in Poljaki, nikjer ne motijo miru, razun da ovirajo pri delu od zunaj pozvane moči, marveč vlada vkljub provokacijam nasprotnikov povsodi lep mir. Proglašenje izjemnega stanja bi bilo pa tudi sicer brez pomena, ker v resnici je v veljavi že sedaj. Kazni kmetje niso zaslužili in se jim je torej ni bati. Dejstvo, da sa brez vsakega povoda poziva vojaštvo, šo bolj pomnožujejo vrste stavkujočib. Vojake pošiljajo tudi v popolno mirne vasi, kjer ni nikake stavke, toda ne nameste so pri onih gospodarj h, ki bi jih morali baje varovati, marveč s silo udero k drugim abožnim kmetom, ki jim povzroče neizr;lCrno gkodo. Poročila korespondenčneg-^ urada so ten-denciozna, pretirana neresnična. V Jakto-rc\vu so ranili h^^jj nenadno dva kmeta smrtno nevar geBtjm pa povzročili težko telesno ^0gkodbe. Okr. glavarstvo v Ilusi-atyn'j je obsodilo kmete trumoma v zapor, da bi mogli preti temu ugovarjati. Še celo take prijemajo, katerih nedolžnost se je že pred sodiščem pokazala. — Konec navedene brzojavke pa slove: Nj. ekscelenca naj odpošlje preiskovat nepristranske, pravične uradnike in resničnost naših pojasnil se bo sijajno pokazala. Avstro-ogrski-ruuiunski dogovor. Rumunski kralj Karol je bil minule dni gout našega cesarja v Išlu in se včeraj na zelo iskren način poslovil od njega. V teh dneh je pa bival ondi tudi načelnik avstro-ogrskega generalnega štaba fzm. baron B e c k. Po soglasnem mnenju avstrijskega časopisja se je Slo tu za neki dogovor mej obema državama za slučaj izrednih dogodkov na Balkanu, ki jih splošno pričakujejo prej ali slej. Dogovorjeno je baje, da mora v slučaju, da bi bila naša monarhija prisiljena poseči v dogodke na Balkanu z oboroženo Bilo, pomagati tudi Rumunija. O tej zadevi Be je svoječasno na Dunaju že razgovarjal rumunski ministerski predsednik Stourdza kot vojni minister ter se je vse natančno določilo glede organizacije in obo-roženja rumunske armade. Formelna vojaška pogodba sicer to neki ni, pač pa smatrajo ta dogovor za obvezen. — Avtentičnih poročil o tem sicer ni, a popolno izmišljena pa ta vest le ne more biti. Katoliški kongres v Španiji. V Santiagu v Španiji se je vršil minule dni šesti španski katoliški shod, katerega se je udeležilo nebroj ljudstva iz vseh delov države. Obravnavalo se je o zelo važnih vprašanjih, ki globoko segajo v vse javno življenje španskega prebivalstva. Na čelu vsem razpravam je bila manifestacija za neodvisnost papeštva. Temeljito so Be obravnavala vsa v ta okvir spadajoča podrobna vprašanja. Sklenilo se je dalje izdelati vlogo na kralja in parlament glede pripoznanja verskih redov in glede zagotovitve verskega pouka na vseh španskih učiliščih. Dalje je Bhod pritrdil zahtevi po ustanovitvi učnih stolic za pedagogiko v semeniščih. Zelo intenzivno so se pečali s socialnim vprašanjem, rasmotrivali bo o točkah: nedeljski počitek, štedljivost, poljedelski pouk, življenjske in zdravstvene razmere delavcev, davčna oprostitev ljudskih kreditnih zavodov, Bnovanje kmečkih hranilnic, boljša organizacija katol. socialnih društev, ustanovitev stolic za socialno politiko v semeniščih. Odbor, v čegar rokah je izvedba premnogih velekoristnih sklepov, je porok, da bo obrodil ta shod obilo sadov. Iz brzojavk. Nagodbena pogajanja. Listi poročajo, da se 16. t. m. snide na Dunaju ministerski svet Do tedaj bo rešena razprava o avtonomnem caiinskem tarifu. Dne 17. t m. se vrši v Išlu takozvani kronski svet, pri katerem se definitivno reši nagodbena predloga. Korber in bzell ostaneta v Išlu do 19. t. m. — carino na redove so v v nemški carinski komisiji predlagali socialni demokrati, in sicer brez razlike teže in materijala ne pod 1000 mark. — Msgr. Zi w i e r o w i c z se povrne na svoje mesto. »Oaserv. Romano« javlja, da se vsled prijateljskih dogovorov mej Vatikanom in Rusijo v Twtr izgnani škoi msgr. Zwie-rowicz v kratkem povrne nazaj na škofijo Sandomir. — Priprave za deželno-zborske volitve na Moravskem. Strankarsko vodstvo nemške ljudske stranke je sklenilo, na vsi črti nasprotovati krščanskim socialcem; pač pa vodstvo pričakuje, da bodo šle skupno v boj vse tri nemške stranke v vseh narodno nevarnih krajih. Aha 1 — 4000 Burov odreka prisego zvestobe. Na Ceylonu biva do 4000 ujetih Burov, ki nikakor nočejo priseči zvestobe Angliji. Prišlo je v tem oziru do resnega boja. — Boj mej Albanci in Turki. Pri Ohridi je prišlo do resnega spopada mej več sto mož broječo albansko roparsko tolpo in turškimi četami. Vodjo tolpe in deset mož so Turki ubili, ostali del Albancev se je razkropil. — Srbski parlament, skupščina in senat sta odobrila vladno predlogo o najetju posojila. — Preosnova angleškega kabineta. »Daily Telegraph« meni, da Be preosnuje angleško ministerstvo še pred jutrišnjim sklepom parlamentarnega zasedanja. Austen Chamberlain postane baje trgovinski minister, Ritchie pa zakladnik. — Revolucija na Ilaiti. Vstaški general F i r m i n se je imenoval za predsednika s sedežem vOonaivesu in imenoval svoje mi nistre. Dnevne novice, V Ljubljani. 7. avgusta. Evharistični shod na Trsatu. S Trsata se nam piše: Gospodje, ki se hočejo udeležiti evharistiškega shoda na Trsatu, dne 2. in 3. sept., naj to p r a v kmalu javijo preč. samostanskemu predstojništvu, da bo moglo vso potrebno pripraviti. Nadejamo se vsaj treh škohv. Udeležba bo številna, zato je treba rednega in hitrega pri-glašenja. Osebne vesti. Župniji Fara pri Kostelu in Gora nad Idrijo sta podeljeni čč. gg. Alojziju Č e š a r e k ozir. Antonu Hribar. — V Maribor pride kot oskrbnik deželne bolnice g. R. Z w i r n, doslej oskrbnik bolnice v Voitsbergu. — Občinskim zdravnikom v Pazinu je imenovan dr. Iv. Letiš, rodom iz Opatije. — V stalni pokoj je stopil deželni šol. nadzornik dr. Konr. J a r z v Brnu, kamor se je moral s Štajerskega umakniti sedanjemu Linhartu. Odlikovan je z redom železne krone tretje vrste. — Za učiteljici na nem. ženski vadnici v Gorici sta imenovani gdčni Kiot. R u b b i a in Aloj. S t e i d 1. — Okrajni glavar v Celju, baron Apfaltrer pl. Apfaltrern je imenovan za namestniškega svetnika v Gradcu. — Vpo-kojen je višji okrajni zdravnik v Velikovcu dr. V. II u s s a. — Odvetnik dr. Kari W it-termann v St. Lenartu v Slov. gor., se po preteku treh mesecev preseli v Fehring. — Stavbeni nadkomiear g. Mat. W o 1 f 1-s c h ii t z, predstojnik sekcije za vzdržav. žel. v Novemmestu, je premeščen v Volš-perk. — Častno svetinjo za 40!etno službovanje je priznal dež. predsednik vpok. sod. slugi g. Karlu Olschaku v Ilir. Bistrici. Duhovne vaje pri včč. oo. jezuitih ima od 18. do 22. avgusta 10 gospodov, ki so leta 1895 stopili v pastiratvo. Shod katoliškega polit druitva »Sloga« v Središču. »Sloga« ima dne 24. avgusta v Središču politiški Bhod, na katerem bota poročala posl. gg. dr. Ploj in dr. R o sina. Poročil se je v Gradcu poštni asistent gospod Milan Borštner, sin gospoda gimn. prof. Vinc. Borštnerja v Ljubljani, z gdč. Cilko Ha m m e r. Ponesrečenje Ant. Šibenika se je zgodilo najbolj gotovo takole: Ker je bil čoln lahek, je plaval prav vrh vode in se je torej lahko zgodilo, da se je prevrnil. Ko je torej Šibenik zadel ob skalo, bo je čoln mgnil in je zajel vodo. Tu se je začel boj za življenje in smrt: Šibenik se je krčevito oprijel čolna in se je zamotal v vrvice, pri-trjene na čolnu in tako se je s čolnom vred pogreznil na dno menda S e b t metrov globoko. Zato so ga potegnili iz vode s čolnom vred in bo morali vrvice prerezati, da so ga oprostili. Šibenik je znal dobro plavati. Ko bi bil torej čoln mogel pahniti od sebe in bi bil plaval, bi se mu bilo morda posrečilo, da bi bil dosegel kako skalo, na kateri bi se držal toliko časa, dokler bi ne bila došla pomoč. Z vdovo in njenimi štirimi (ne petimi) mladoletnimi otroki (trij sinovi in ena dveletna hčerka, ki je smehljaje kazala na mrtvaški oder z besedami: »Ata nina« [ata spi]), imajo ljudje veliko usmiljenje. Ona turista sta vdovi izročila za pogreb 40 kron in se zavezala pomagati družini VBak z 2000 kronami. Poleg tega so tudi druge usmiljene roke vdovi naklonile znatno podporo. Bog bodi plačnik! Podiranje preti tudi v Gorici, in sicer je poslopje kmetijske Sole, sezidano pred kakimi 20. leti, tisto, ki preti, da se podere. Ko so zapazili nevarne razpoke, je šla na lice mesta komisija, katera je kon-statirala nevarnost, dala poslopje izprazniti ter zapreti uliao kmetijske šole in Št. Pe-tersko ulico. Zveza slovenskih kolesarjev naznanja svojim članom, da je dovolilo italijansko finančno ministerstvo z odlokom z dne 27. julija 1902, št. 4318 članom »Z. S. K.» od 1. septembra t. I. dalje zopet prehod čres italijansko mejo, ne da bi bilo treba pri obmejnem carinskem uradu vložiti carino za kolo. Kdor izmed cenjenih članov želi tedaj na Laško, naj blagovoli vposlati odboru »Z. S. K.« fotografijo, na kar mu bo takoj dostavljena za prehod potrebna legitimacija. Brez legitimacije s fotografijo je probod nedopusten. Ob jednem se obveščajo člani, da se bodo ustanovile v kratkem nove pomočne postaje v Košani, Prvačini, Škofljici, Toplicah in Višnji Gori, stare postaje pa bo bodo preskrbele z raznimi potrebščinami. Pojasnila o pristopu daje drage volje odbor. Davčni uradi v Oorioi, nastanjeni doslej provizorično v Glediški ulici, se preselijo koncem tekočega meseca v prostore v novi justični palači Roparski napad V noči od 4. na 5. t. m. je neznani, kakih 25 let Btari človek blizu neke gostilne v Beljaku napadel posestnika Jan. Grazerja iz vasi Leiten blizu Osoj ter mu oropal 200 kron, ki jih je skupil za prodanega konja, in pobegnil. Grazer in ropar sta skupno prišla in pila pri kupcu konja, gostilničarju in mesarju Kramarju v Beljaku, in je Grazer tudi vpričo njega prejel kupnino. Neznani človek se je Grazerju pridružil že v Jezernici. Razpisane službe. Mesto drugega učitelja je do pričetka prihodnjega Šolskega lota popolniti na razširjeni dvorazrednici v Zgor. Tuhinju. Prošnje do 31. avg. v Kamnik. — Služba pomožnega pisarniškega urad nika z dnevno plačo 2 K 20 h je razpisana pri okrajnem sodišču v Ptuju. Prošnje do 15. t. m. Ne mleko, ampak kaj drugega je bilo krivo, da sta v Tolminu obolela dva otroka goriške rodbine, o katerih smo včeraj poročali. Preiskava je namreč dognala, da ima dotična poaestnica K. Leban popolno zdrave krave. Blago slo vljenje zastave veteran skega društva v Kranjski Gori bo 24. avgusta. Protektorat je prevzela nadvojvodinja Elizabeta. Toča je zadnje dni min. mes. povzročila več tisoč kron škode prebivalcem vasi Sembije. Petrolej draže! Listi poročajo, da bo snidejo v kratkem posestniki večjih rafinerij v Budimpešti k sestanku, na katerem se sklene kartel, ki bo vzdignil ceno petroleju. Neče posnemati. KerTržačani vse posnemajo, kar vidijo v Italiji, bo mislili, da bo zdaj tudi sv. Just posnemal sv. Marka. Ko se je Markov stolp podrl, bo brž dali tržaški judje preiskati baziliko bv. Justa, če ni morda kaj vzroka, da bi jo iz — varnostnih ozirov zaprli. Inženirji so rekli, da bo še stala; ima sicer nekatere Blabosti v zidovju, a ni nikakega upanja, da bi se tako kmalu podrla. Zaradi večje varnosti je postavil magistrat komisijo, ki bo pazila na baziliko. Železnica Trst-Občina se ie ne otvori. Tržaški »Sole« prinaša senzacionalno vest glede električne železnice iz Trsta na Opčine. Pred nekaj dnevi bila je namreč tehnična komisija z Dunaja, katera je pregledala progo in je na podlagi temeljitih ogledov prepovedala zapričeti z obratom na tej železnici, ker je del proge od Gairingerjevega posestva do Opčin silno nevaren in bi ne bila zagotovljena varnost oseb. Veselica ribniške inteligence ni vspela. Zaprli so jim namreč dva ženBka glasbena člana zaradi tatvine. Šli so presit adjunkta, da bi jih spustil na veselico, toda zaman, in sicer zato, ker inteligenca ni imela drobiža za kavcijo »pri Bebi«. V Krminu je bil izvoljen županom baron J. Locatelli, svetovalci so pa Panzera, Angeli, Avian, Legiša, Gasparini, Lavarian. Tri anarhiste prijeli. Iz Gradiške graškim listom javljajo, da so v Lagradi prijeli tri anarhiste, ki so izpovedali, da so prišli iz rajha. Dokumentov niso imeli pri sebi nikakih, pač paso bili oboroženi z meči in samokresi. Iz Vipave so potegnili 201etno dekle Bavčarjevo iz Batuj, na kateri so se poka-zavali baje znaki blaznosti. Našli bo jo kakih 200 korakov od Muličevih fužin. Dekle je skočilo bržčas samo v vodo. Mrtvega bo našli v vodi tik občinskega kopališča v Pulju Josipa Merzeka iz Crnič na Vipavskem. Kotiček za liberalce. Popravek, katerega »Slovenski Narod« najbrže ne bi hotel sprejeti. Dobili smo na naslov »Slov. »Naroda« sledeči popravek: „Oziraje se na ^ popolno stavek »Rafael je u svojimi nesmrtnimi umotvori pač okrasil mnogo cerk\&, a vendar je bil sovražnik klerikal zma in goreč častilec in somišljenik tistega Savanarole, ki ga je dala cerkev sežgati, tako rekoč, da je imel celo pogum, mu sredi papeškega Vatikana postaviti večen spomenik! priobčen v včerajšnji številki »SI. Naroda« v članku »Klerikalizem in še to in ono« sprejmite temeljem § 1 zgodovinopisja, temeljem resničnosti sledeči popravek : 1. Ni res, da sem jaz s svojimi umotvori okrasil mnogo cerk\a res je pa, da sem okrasd ž njimi kaj malo cerkva, skoro nobene. 2 Ni res, da bo moji umotvori nesmrtni, res je pa, da jih je mnogo žal že pokončani b. 3 Ni res, da Bem bil sovražnik klerikalizma, res je pa, da kleri-kalizma »Narodovega" še poznal nisem in sem ljubil rimsko katoliško cerkev kot svojo mater, papeža in njegov dvor pa kot mecena. Tudi ni res, da sem bil v smislu »Narodovem« goreč častilec Savanarole in njegov somišljenik, res je pa, da moj od „S1. Naroda" takozvani „večen spomenik Savana-rolov sredi papeškega Vatikana" ne more biti Savanaroiu v hvalo in apoteozo. Dne 7. avgusta 1902. Rafiaele Santi. Ljubljanske novicc. Pokopali so danes v četrtek izvoščeka Antona J a g r a. Z bajonetom zabodsl je orožnik v Cerkljah v spodnji del života nekega Nachtigulla, ki je danes umrl v deželni bolnišnici. Ljubljanska društvena godba. Zanimanje za veselico, ki jo v nedeljo priredi odbor društvene godbe s sodelovanjem raznih društev na Koslerjevem vrtu, je vseobče veliko. Odbor marljivo vrši obširne priprave, a tudi drugi krogi marljivo sodelujejo, posebno trgovci, ki so odboru naklonili do 300 lepih dobitkov, katerih vrednost presega 700 K. Upati je tedaj, da bo tudi občinstvo znalo pokazati svoje simpatije do vrle godbe, posebno s števil iim posetom nedeljske veselice. — Čujemo, da dobi godba v kratkem novo uniformo po vzorcu uniforme mornariških častnikov. Oporoka. Pred nekaj dnevi v Ljubljani umrla posestnica g. Lud. Schaffer je volila mej drugim 1000 kron tukajšnjemu trgovskemu bolniškemu in pokojn. društvu, 850 kron usmiljenim snstram, 200 kron gasilnemu društvu, 100 kron pa ljudski kuhinji. Izpred sodišča. „ Dedci spat*, je zaklical Janez Žnidar, posestnika sin iz Utika, svojemu očetu in nekaterim drugim možem, ki so zajedno sedeli v Podgorškovi krčmi v Bukovci. A it. Ž lidar, oče obtoženca, podal se je res proti domu, za njim pa je šel sin Janez in fanta Franc Toni in Jinez Špenko iz Utika. Ko oče domu pride in vidi, da ni še sina, se prične nekoliko jeziti; zdajci pa stopi sin Janez s svojima tovarišema v hišo ; sin Janez podre očeta na tla ter mu s pripo močjo Tonija in Špenkota z veže z vrvjo roke tako trdo, da so se sledovi dalj časa poznali. Tudi ga udari z roko po obrazu tako, da je iz nosa krvavel. Sodišče je obsodilo sina na dva tedna ječe, Tonija in Špenkota pa zatožbe oprostilo. Ivirebani porotniki. Dne 4. avg. t. 1. so bili izžrebani pri c. kr. dež. sodišču v Ljubljani za porotno sodišče, ki se prične 9. sept. L 1., nastopni gg. porotniki: Accetto Jakob, zidar in posestnik v Ljubljani, Belič Janez, gostilničar in posestnik v Ljubljani, Dragatin Ferdo, prodajalec glasovirov v Ljubljani, Dolinar Jakob, gostilničar in posestnik na Primskovem pri Kranju, Dri-novc Rudolf, zasebnik v Kranju, Dolžan Anton, posestnik v Predtrgu pri Radovljici, Ferjan Janez, trgovec in posestnik na Savi pri Kranjski gori, Globotschnigg Anton, posestnik, izdelov. kos in gostilničar v Tržiču, Jelovšek Karol, posestnik v Verdu pri Vrhniki, Kordin Adolf, trgovec v Ljubljani, Kraigher Peter, posestnik in trgovec v Postojni, Kašman Franc, trgovec v Škofji Loki, Kandušer Jožef, trgovec v Mengšu, Košir Janez, trgovec v Kamniku, Lukman Anton, tovarnar v Ljubljani, Mally Franc, tovarnar in posestnik v Ljubljani, Mankač Jožef, lesni trgovec v Radohovivasi pri PoBtojni, Mavc Jožef, posestnik na Planini pri Vipavi, Majdič Vinko, veletržec v Kranju, Minatti Alojzij, posestnik in trgovec na Igu, Orešek Franjo, trgovec v Ljubljani, Pecher Konrad, trgovec v Škofji loki, Pezdirnik Jurij, branjevec in posestnik na Dovjem, Pevc Franjo, tovarnar in posestnik v Zajelšah pri Brdu, Samassa Maks, tovarnar in posestnik v Ljubljani, Schlegel Edvard, kovač v Ljubljani, Seunig Janez, usnjar in posestnik v Ljubljani, Slovša Anton, mesar in posestnik v Ljubljani, Stare Ferdo, c. k. okrajni sodnik v pokoju v Ljubljani, Strzelba Jožef, posestnik v Ljubljani, bušnik Lorenc, pek v Škofjiloki, de Schiava Anton, posestnik in trgovec v Cirknici, Toennies Viljelm, tovarnar in posestnik v Ljubljani, Topolavec Franjo, gostilničar in posestnik v Ljubljani, Theuerachuh Vinko, posestnik in ključar v Tržiču, Zidnik xVnton, trgovec v Senožečah. Nadomestni porotniki: Boucon Andrej, stolar in posestnik, Brus Maks, trafi kant, Fajdiga Filip, mizar in prodajah c pohištva, Kessler Ignaoij, trgovski sotrudnik, Piro Peter, pek, Podrekar Gregor, kramar, Taškar Andrej, krznar in posestnik, Terpinc Jakob, gostilničar in posestnik in Zdenka Edvard, trgov, agent, vsi v Ljubljani. Razne stvari. — Najnovejše od rasnih strani Celo uredništvo odpuščeno. V uredništvo glasila Ugronove stranke »Ma-gyarorszaga« v Budimpešti je prišel pred-včeranjim zjutraj kmalu po otvoritvi pooblaščenec izdajatelja odvetnik dr. Gyiry ter izjavil, da je vse osobje odpuščeno Obenem je privedel seboj nove urednike. Odpuščeni so zaman ugovarjali in zahtevali svojo plačo in odpravnino. Oataviti so morali uredništvo in pozneje vložili ugovor. — Velik požar je razdajal predvčeranjim v Larne pri Bdlfastu na Angleškem. Polovica hiš je upepeljenih. — Trpinčenje angleških vojakov. Pri dohodu nekega parnika iz Južne Afrike so konstatirali, da je bilo na ladiji 130 vojakov bolnih na nalezljivih boleznih, nad 100 mož je bilo pa sicer bolnih. Večina teh je morala skupno z zdravimi spati na golih tleh na krovu, ker je bilo v lazaretu prostora le za 15 bolnikov- — Eksplozija mlina za smodnik. V Teneriffi na Španskem se je v mlinu za smodnik pojavila eksplozija. Ranjenih je mnogo delavcev, mej njimi nekaj smrtno. — Orkan v Hongkongu je te dni povzročil ogromno škodo na ondotnih ladijah. — Potres na Tirolskem. Dne 5. t. m. zvečer se je pojavil v Ferrari potres. Mnogo hiš je poškodovanih in kažejo razpoke, — Z gobami zastrupili so se pri S jpronju na Ogerskem dva otroka in voznik posestnika Wappa, ki so kmalu umrli. Wapp in njegova žena sta tudi obolela in bota težko okrevala. — Značilna prepoved cesarja Viljema. Cesar Viljem je prepovedal nemškim častnikom udeležbo pri m3jnarodni dirki na črti Bru selj - Ojtende, ki se priredi pod pokrovitelj' stvom kralja Leopolda. Vsled te prepovedi se je priglasilo 250 francoskih in angleških častnikov. — MoricJokai prevzame v kratkem uredništvo budimpeštanskega urad nega lista. — Umorjeno truplo skril v zaboj. 201etni sin optika Grabicha v Lipskem je umoril 181etno Ano Klein in umorjeno truplo skril v neki zaboj. Truplo je bilo brez obleke in vse okrvavljeno. — Sobotiški župan popravlja. Župan ogrskega mesta S>botica popravlja vest o poneverjenju, ter pravi, da mesto niti za en vinar ni oškodovano ter so zasledili le nekaj nerodnosti v knjigah. No, preiskava bo dognala, kdo ima prav. — Predilnica pogorela. V predilnici Gortzner & Co. v Feldkirchu je predvčeranjim navstal požar, ki se je razširil na vse objekte. Povzročena škoda je velika. — Smrtna obsodba nad gluhonomim norcem razveljavljena. Kasacijsko sodišče je razveljavilo smrtno obsodbo lvovskega sodišča nad slaboumnim in gluhonemim Nik. S u 1-h a n o m , ker je zakrivil umor. — S t a -rokatoliški kongres v Bonnu je na predlog znanega Ferka iz Gradca sklenil ustanoviti za Avstrijo pomožno društvo. — Kotel za acetilino luč razpočil se je v neki gostilni v Heaa. Oldendorfu. Hiša je popolno porušena, sosednje hiše znatno poškodovane. Dve osebi sta ubiti, tri ranjene. — 12.000 kron poneveril je neki poštni uradnik v Plznu, ki je pa pobegnil. Kot sokrivca so sedaj prijeli poštnega uluž-benca Stuhla. Telefonska In brzojavna poročila. XVII. glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda v Ilirski Bistrici. Ilirska Bistrica je danes nadela slavnostno lice, krasni slavoloki in mnogo-brojne zastave pozdravljajo z vseh strani Slovenije došle skupščinarje. Povsodi se pa kaže tudi najlepša sloga. Skupšči-narje so ob dohodu pozdravljali mej drugimi g. nadučitelj Zamik, gospa B a c h m a n n , gg. župana Va 1 e n-6 i 6 in Z n i d a r š i č ter g. dekan. Odgovarjal je z vznesenimi besedami družbin prvomestnik msgr. Zupan. Mej došlimi skupščinarji smo opazili mnogo duhovščine, izmej zunanjih pa posebno g. poslanca Spinčiča ter dr. Eybafa. Vseh zborovalcev je 200. Po sv. maši se je zbrala vsa narodna družba v hoteiu, kjer je prvo- mestnik mn8gr. Tomo Zupan otvoril 17. glavno skupščino, prisrčno pozdra-vivši prišlece od vseh strani slovenske domovioe, posebe pi še čestite zunanje navzočnike. Nato se je prešlo takoj na dnevni red. Tajnik č. g. Anton Ž log ar poroča o društvenem delovanju. Iz njegovega poročila posnemamo: Ljudsko štetje leta 1900 je pokazalo nam Slovencem zopet žalostno sliko. Na vsej periferiji naših dežel se krči naš živelj. Dasi podatki štetja glede materinega jezika oziroma narod no s t i ni k a k or n i s o zanesljivi — in v znanostno svrho ne porabljivi, dasi vemo, da nas je v istini več, kakor so nas našteli v svoji prebrisanosti naši nasprotniki, vendar nam tudi to dejstvo glasne kliče: memento mori! Kaj je vzrok našemu nazadovanju ? Poleg velike narodno gospodarske krize, ki se vleče kot črna nit skoro po vsej Evropi, so krčenju našega naroda krivi naši nenasitljivi nasprotniki najedno — in naša lastna ne-brižnostnadrugo stran. Koliko ran zasekava slovenskemu življu leto za letom nemški »Schulverein«, »Sudmark«, »Siid-nrurkische Bank" od nemške, »Lega nazio-nale«, »Dante Allighieri« in njim sorodna društva od laške strani, je slovenskim rodoljubom več ali manj v spominu. A tudi indiferentnost raznih slojev mej nami je zakrivila, da je preišče, ko so ljudje Bpali, sovražnik ter za-sejal ljuliko mej pšenico, lunano je, da plevel veliko rajši ra9te, kakor dcbra setev. Razni parasiti, zasejani po nasprotnikih po vseh naših deželah, izpivajo najboljšo kri na našem narodnem telesu. Ali moremo kar hladnokrvno gledati, kako gineva naš rod V Tu je nastala družba sv. Cirila in Metoda, ki hoče odbijati neopravi čene napade naših sovražnikov, pa tudi vzdramiti iz letargije lastne rojake. Nedvomno preti našemu narodu največja ne varnost je na šolskem polju. Vkljub naravnemu pravu, vkljub jasnemu državnemu zakonu nima naša mladež zadostno še slovenskih šol. V tej sili preostaja nam le samopomoč in samobramba, in to izvršuje uprav naša družba. Pri XVI. veliki skupščini v Mariboru 8. avg. 1901 so bili v družbino vodstvo poklicani: Dr. Dragotin vitez Bleiweis - Tr-steniški, Gregor Einspieler, Drag. Žagar (nov) in Ant. Žlogar. Nadzorništvo je ostalo Btaro. V razsodništvo mesto umrlega Ivana Gogola je bil izvoljen dr. Danilo Majaron in mesto v družbino vodstvo izvoljenega Drag. Žagarja pa vpok. c. k. profesor Maks. Pleteršnik. S e j je bilo pet in sicer: 13 4. 5. sept. 1901., 1 3 5. 7. nov. 1901., 1 3 6. 16 jan. 1902., 1 3 7. 15. maja 1902. in 13 8. 10. ju lija 1902. Vlog se je rešilo v tem upravnem letu 1622 (brez pisem in poročil). Podružnic se nekaj snuje, med njimi ženska v Novem mestu. Pristopili so novi pokrovitelji : 1. tek. št. 285. Ženska podružnica v Logatcu št. IV. po zastopnici gdč. blagajni-čarici Mimi Tollazzijevi. 2. tek. št. 286. Ženska podružnica v Ribnici št II. po zastopnici gospej predsednici Albini Višnikarjevi. 3. tek. št. 287. Ženska podružnica St. Lorenc nad Mariborom. 4. tek. št. 288. Dr. Valentin Krisper, odvetnik v Ljubljani. 5..tek. št. 289. Litijske in Smartinske Slovenke št. XI. po zastopnici Ani Moos ovi, učiteljici na Vrhniki. 6. tek. št 290. Društvo »Zvezda« na Dunaju. 7. tek. št. 291. Zaveza zagorskih Slovenk št. IV., po zastopnici gospej Uršuli Jerinovi. 8. tek. li. 292. Pevsko društvo »Kolo« v Trstu. 9. tek. št. 293. Ženska podružnica v Ribnici št. III., po zastopnici gospej Ani Podboj Cenetovi. 10. tek. št. 294. Litijske in Smartinske Slovenke št. XII., po zastopnici gospej Jo-sipini Lebingerjevi v Litiji. 11. tek. št. 295. Obitelj Truden Bogda-novičeva v Barkovljah pri Trstu v spomin t gospe Natalije Trudnove. 12. tek. št. 296. Čitalnica v apodnji Šiški. 13. tek. št. 297. Ženska podružnica v Sežani št. IX. 14 tek. št. 298. Mariborski bogoslovci . 1902. Do l. avgusta šteje naša družba 114 jodružnic in sicr: 78 mešanih, 30 moških in 36 ženakib. Pokroviteljev je 2^8, ustanovnikov 1181, etnikov 5341 in podpornikov 2491; skupaj 9309. Društveni zavodi so sledeči: I. Otročji vrtec v Celju ima 65 otrok. II. Otročji vrtec Mariboru s 54 otroci. III. Enorazredna dekl. šola na Muti z 38 otroci. IV. 4razredna deška šola pri sv. Jakobu v Trstu z 288 otroci. (Ta se s pričetkom šol. I. 1902/3 razširi v Srazrednico) V. 4razredna dekl. ljudska šola pri Sv. Jakobu v Trstu z 264 otroci. VI. Otroški vrtec v Rojanu z 72 otroci. VII Otroški vrtec na Greti z 52 otroci. VIII Otroški vrtec v Pevmi pri Gorici s 54 otroci. IX. Trirazredna mešana ljud. šola v St. Rupertu pri Velikovcu ima 204 otrok in sicer: 59 dečkov in 145 deklic. Internat šteje 22 gojenk (2 stajerki in 20 Korošic) in poleg teh še 4 gojenke kuhinjske šole. (Ta šola se razširi s pričetkom š. 1. 1902/3 v 4razrednico.) X. Otroški vrtec v Tržiču z 58 otroki. Po družbi podpirani zavod i so : XI Privatni otroški vrtec gospe Antonije Grmekove pri Sv. I^anu v Trstu s 55 otroki. XII. Privatni otroški vrtec gospodične Dragice Gregorič v Skednju s 53 otroki. XIII. Privatni otroški vrtec gospodične Antonije Čargove v Rocolu s 63 otroki. XIV. Otroški vrtec v Podgori pri Gorici z 72 otroki. XV. Drugi otroški vttec v Podgori pri Gorici s 86 otroki. XVI. Društva »Šolski dom« otroški vrtec v Gorici v ulici sv. Klare s 73 otroki. XVII. Društva »Šolski dom« otroški vrtec v Gorici v ulici Cipressi s 65 otroki. XVIII. Društva »Šolski dom« otroški vrtec Pod Kostanjevico z 58 otroki. XIX , Zasebna Brazredna ljudska šola društva »Šolski dom« s pravico javnosti v Križnih ulicah s podružnico v ulici Cipressi z desetimi razredi in 582 otroki. XX. Dekliški pripravljalni tečaj za žensko izobraževališče v »Šolskem domu« ima 51 učenk. XXI. Deški pripravljalni tečaj za srednje šole v »Šol. domu« ima 36 učencev. XXII Dvorazredna dekliška obrtno-na-daljevalna šola v »Šolskem domu« ima 38 učenk. XXIII. Strokovna dekliška šola za umetno vezenje in belo šivanje, obstoječa iz treh oddelkov v »Šolskem domu«, šteje 23 učenk. XXIV. Strokovna dekliška šola za krojenje in šivanje vrhne obleke, obstoječa, iz dveh oddelkov in oddelka za odrasle v »Šol. domu«, ima 40 učenk. XXV. Deška obrtno nadaljevalna šola s tremi razredi v »Šol. domu« s 110 učenci. Imeli bi šo več učencev, ako bi dopuščal prostor. Razposlalo se je knjig 2611, in za 229 K učil in samoučil. Naši dobrotniki so: časništvo, posojilnice in hranilnice, deželni zbor, ljubljanski občinski zbor, občine, koroški rodoljubi. Družba je prejela več volil: Po f dekanu Veselu je čisto prejela 2819 88 K in knjižnico v vrednosti 2000 K. Dohodke so nam nesle tudi vžigalice, kava, platno, cilindri, voščilo, svinčniki, in testenine. Na korist druHvu so priredili razne veselice: Ženska in moška podružnica v Krškem ; Maribor gledališko predstavo ; ženska podružnica v Črnomlju dramatično predstavo ; podružnica v Tržiču, podružnica v Mokronogu, ženska podružnica v Dornbergu, ženska podružnica v Vel. Laščah, ženska in moška šentpeterska v Ljubljani; šenklavško frančiškanska in šentjakobsko-trnovska ženska v Ljubljani, Čitalnica v Šiški, veselica litijske mladine. Umrli so društveni dobrotniki: Dekan Vesel, Marija Bračko, župan Stepica v Višnji gori, Matija Drobivnik, Ivan Dolinar, učitelj v Tretu ; župnik Jos. Pogačnik ; gospa Franja Macak, soproga višjega evidenčnega nadzornika ; prošt Lovro Serajnik; gospa Natalija Truden ; Franc Peče, trgovec v Starem trgu, bivši podružnični predsednik; vpok. župnik Ivan Globočnik ; gospa Ana dr. Zarnikova ; župnik Fr. Korman; župnik Ivan Grm ; Fr. Fischer, hotelir v Kamniku; Neža Boljka (volila 200 K); župnik Anton Puschl; Jos. Nolli, urednik »SI. Naroda«, operni pevec; Jos Kušar, predsednik trg. zbornice ; župnik Fran Klemene. G. tajnik končuje svoje poročilo: Ne preostaja nam druzega, nego Vas opetovano povabiti na vstrajno delo. Kolikor je od vodstva odvisno, bodo ono — ki jo v teh 17 letih skoro nespremenjeno pred Vami, neprestano motrilo položaj slovenskega šolstva v najbolj nevarnih postojankah našega ozemlja. Odložilo ne bode vajet iz rok, dok ga podpira Vaše zaupanje. Vodilna zvezda — prava krščans k o-naro dna šola na podlagi materinega jezika vsej slovenski deoi,ki prebiva na tej lepi zemlji, odkazani jej po previdnosti Božji — naj nam sveti tudi za naprej. A to je tudi pesnikova zvezda — oznanjevalka srečnih dni. Ali ne zaslužijo rodovi, doslej tlačani, milejše bodočnosti; in med temi trpini, skoro največji si ti, moj narod slovenBki. Koliko žitvuješ za druge in za se, kar bi po pravici drugi morali storiti za tč. Ti se vzdiguješ, ti hrepeniš po višji izobrazbi, po pravi omiki, katera se crpi v ljudski, srednji in višji šoli, ter hočeš biti ravnopraven brat med avstrijskimi naredi, a neprijatelji tvoji te skušajo vkleniti v verige inferijornoBti... A duh slovenstva, duh slovanstva se več vsužnjiti ne da ... Tvoj je vstajenja dan! ... Dvajseti vek bo naš, zdaj pride Slovan do besede; naše pravo mora zmagati... Zorna setev zavetnikov naše družbe — sv. blago-vestnikov C rila in Metoda — v tem veku gre v klasje. Ako Be slovanski rodovi oklenejo njunih vodilnih idej v delovanju za vero in dom — napoči jim kmalo zlati vek. — Vsaj kar nas je v naši družbi, ozirajmo se zaupljivo v slovanska dioskura. Prapor, ki sta ga ona razvila pred tisočletjem, naj visoko vihra in zbore vse sinove in hčere krog sebe, da se bo spolnilo, kar pesnik želi: Mi smo zjedinjeni In vsi prešinjeni Od enega duha. Ne veste, da nas na tisoč Pod eno zbranih je zastavo? Pod enim svetim praporom Korakamo na boj Za vero in za mili dom Za lepi jezik svoj. Blagajnik prof Petelin poroča o denarnem Btanju družbe. Dohodki so bili sledeči: Prispevki podružnic 11325 K 76 h., pokroviteljnina 2654 K, Dohodki podružni-ških in drugih veselic 3850 K 9 h., podpora slav. dež. zbora kranjskega 2000 K, podpora alav. obč. sveta ljubljanskega 1000 K, darila 31 slovenskih občin 461 K, darila 44 slov. posojilnic in 4 društev 2212 K 54 h., dar koroških Slovencev 1000 K, novoletni darovi 119 K, darovi Mohorjanov 77 K 93 h., C ril Metodovi darovi 236 K 75 h., razni darovi 1614 K 66 h., iz nabiralnikov 82 K 53 h., zbirke časnikov 5157 K 20 h., od vžigalic 1400 K, od kave 600 K, od voščila, mila in cilindrov 203 K 54 h, volila 2832 K 84 h., prejete obresti 342 K 83 h., za prodano knjige 657 K, za prodane društvene znake 60 K, za J. Vrečkov spomenik 200 K, vrnjeno posojilo 2010 K, vrnjeni davek 93 K 73 h.; skunaj 40191 K 40 h. — Stroškov je pa bilo: Šolstvo v Trstu 12520 K 56 h., šolsko poslopje v Trstu 4024 K 64 h., šolska vrtca v Rojanu in na Greti 3513 K 4 h , šolstvo na Goriškem 2150 K, šolstvo na Muti 1821 K 28 h., poslopje na Muti 271 K 97 h, šolski vrtec v Mariboru 1327 K, šolski vrtec v Cebno pa blagorodnima gg. Doberlet-u in Schantl-nu, bivšemu načelniku ozir. podnačelniku in vsem drugim, kateri so dne 6. avgusta 1S02 imenovanemu izkazali poslednjo čast in izrazili sočutje s spremstvom nepozabnega pokojnika in sočlana na poslednje tuzemsko počivališče naji.-krenejšo zahvalo. Viljemina Kuralt roj. Klemens. VABILO na izredni občni zbor hranilnice in posojilnice v Trnovem registr. zadr. z neomejeno zavezo kateri se bo vrši dne 24. avgusta 1902 ob 4. uri pop. v hranilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Prememba pravil. 2. Volitev načelstva in nadzorstva. 3. Slučajnosti. Odbor. Ako bi zbor ne bil sklepčen ob 4. uri, se čez pol ure, ob 4. uri 80 min. vrSi zborovanje, brez ozira na Število navzočih. 931 (1—1) Leopold Tratnik pasar in srebrar v Ljubljani, Sv. Petra cesta št 27 se priporoča prečastiti du-novščini, cerkvenim pred-stojniStvom in dobrotnikom cerkva, v strokovno umetno izdelavo raznovrstnega cerkvenega orodja, kakor: tabernaklje, mon- štrance, kelihe, svečnike, lestence, svetilke itd iz zanesljivo najboljšega kovinskega blaga. V zalogi pa ima mnogo že lzgotovljenlh, krasnih predmetov. Stare predmete prenavlja, posrebrl in pozlati po najnižji ceni. Slavnemu občinstvu pa priporoča lastne Izdelke ln veliko zalogo električnih svetilk v raznih oblikah, prenareja tndl stare svetilke v uporabo električne razsvetljave. — Postrežba zanesljivo točna, cene nizke. 72(3 39 9 Hiša na prodaj! V Kranju, 30 korakov od glavne cerkve, na glavnem trgu, se proda iz proste roke, v dobrem stanu, pre štirimi leti novo z dana. Več so poizve pri upravništvu ,Slovenca". 929 (5—1) Latinska maša v čast sv. Antona Pad. Z ožil P. Angelik Hribar v spomin 25 letnice Ceciliint ga društva ljubljanskega. Parti-tura in 4 glasovi (sopran, alt, tsnir in bas) veljajo 2 K. Dobe- se pri fratru Petru Rešeta v frančiškanskem samostanu v Liubljani. 934 (5-1) Nj. svetost papež Leon XIII. sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Laponi-ju gospodu lekarnarju O. Ploooli-ja v Ljubljani prisrčno zahvalo za doposlane Jim stekleničice •r tinkture za želodec me in so njemu z diplomo dnč 27. novembra 1897 podelili naslov „l)vornl založnik NJ. svetosti". Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji zapisujejo bolehavim O. Picooll-Jevo želodčno tinkturo, katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje prebavljenje in telesno odprtje. Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvrSuje G- PieCOli, lekarnar »pri angelu« v Ljubljani, na Dunajski cesti. Tinkturo za želodeo pošilja izdelovatelj v Skatljah po 12 stekleničic za gld. 1-26 a. v., po 24 s teki. za gld. 240, po 36 za gld. 350, po 70 za gld. 650, po 110 za gld. 10 30. — Poštnino mora plačati p. n. naročnik. III. 6 26 -16 11TP fPnft 8 kletnim jamstvom raz-UIG VjOUU pošilja tovarna ur v Mostu HANN8 KONRAD trgovina z urami in zlatnino most (Brux) št. 234, Češko. Dobre tem. ure iz nikla gl. 3 75 Prave srebrne rem. ure „ 5 80 Pristno srebrne verižice „ 120 Buddniki iz nikla . . „ 1*96 Moja tvrdka je odlikovana s s c. kr. orlom, z zlatimi in srebrnimi svetinjami in ima na razpolago na tisoče priznanskih pisem. — Cenik s podobami brezplačno. 673 100—25 zarod za pridobivanje vode na ¥MWM Ant. Kunz, c. lu kr. dvorni r.aliij;»telJ v Hranfcfch (Moravsko) izdeluje vodovode za mesta, vasi, prista-g ve, zavode, gradove, '.X toplice, bolnijnioe itd. Ta tvrdka je izdelala kar more dokazati s pohvalnimi spričevali, vodovode že v 42 mestih, 510. občinah, na mnogih velikih posestvih in industrijelnili zavodih. Samodelnt vodoteini stroji, — Najlzvrstnejšo vodne se-salke za kakorinokoll daljavo. — Veternl motorji. — Samodelavna korita za napajanje živali. Na željo izdelamo vsakovrstne projekte in proračune po lastnih državno-potrjenih inženirjih Ceniki zastonj iu franko. 849 (28-6) Razpis službe. 928 3-1 Posojilnica v Radovljici razpisuje službo tajnitž Začetna plača 1400 K ali po zmožnosti tudi več. Službo bodo nastopiti 1. sept. t. !. Ponudbe s spričevali naj bo pošiljajo ) glasbene stroje, pisalne stroje, blagajne varne pred ognjem, zastopstvo F. Wertheim in Co. Dunaj. Nakup In prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na boril. Menjarlčna delniška družba „M EBC U I., VVolIzBile 10 in 13, Dunaj, i., Strcbelgassa 2. t* iT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih rseh ipekulaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasvčtl za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo. 134 85