^ENA 240 din - Leto XL - št. 87 Kranj, petek, 6. novembra 1987 N £ U £ SL0W£NlScH£ stran 3 v LTH-JEVA SUVA JEZE MOČNO ZBLEDELA Kranj — Zanimiva mestna arhitektura je bila tema prvega slikarskega srečanja kranjskih in zamejskih slikarjev. Na sliki: slikar Izidor Jalovec ustvarja sredi Titovega trga. — Foto: G. Šinik SLOVENSKA OCENA NEZADOSTNO stran 2 am zaupania in Slovenska skupščina danes razpravlja o Protiinflacijskem programu, ki ga je v nera- ?mljivi tajnosti kovala zvezna vlada, konec •rtobra pa s papirji seznanila zvezno skup-jIno, razglasila le do 6. novembra trajajočo **vno razpravo in se obvezala, da bo odprta vse stvarne in argumentirane dopolnitve dala program že 12. novembra v sprejem ^ezni skupščini. N'kogar verjetno ni v Jugoslaviji, vsaj med tistimi, ki količkaj pošteno in razumno °?enJujejo naš notranji in zunanji položaj, ki 1 nasprotoval protiinflacijskemu programu. ogosta so celo vprašanja, zakaj je Beograd *ako dolgo mečkal, zakaj je Mikuličeva ekipa Predlagala in tudi sprejemala (večkrat tudi s,"jevala) ukrepe, ki so krizo poglabljali in ne zboljševali, kako se sploh lahko še obdrži, ?*j sta do njenih predlogov zavzemala zadnje ^e vedno ostrejša merila tudi obe predsed-jiv,:.državno in partijsko. Tudi zdajšnji proti- "acijski program je Jugoslavija bolj ali manj stro raztrgala in vsaj v Sloveniji se sprašujejo, kje ima sedanja vlada še obraz, ker ga je ** časa svojega vladanja že tolikokrat polo-^»'a s svojim početjem, pa tudi z zdajšnjim programom svojega ugleda ni povečala in tudi napak ni priznala. Očitno v državi zmaguje presoja, da bi težko našli vlado, ki bi znala napisati za vse kolikor toliko sprejemljiv program in zato raje, tudi v Sloveniji, pravimo: zdajšnji program je večinoma zanič, rabimo novega, boljšega, napiše pa naj ga sedanja vlada. Tako, vsaj na osnovi razprav, utegne glasovati slovenska skupščina na današnji seji in s takšnimi besedami bi morali v Beogradu govoriti tudi naši delegati.' Rabimo strokovno in časovno izdelan protiinflacijski program, ki ne bo samo potolkel inflacije, ampak nam bo povrnil zaupanje vase in v tiste, ki so odgovorni za izdelavo in uresničitev dobrega programa. Rabimo program, ki bo zaostril odgovornost nas in onih, ki smo jim izrekli zaupanje. Neodgovorno je državljanom ponuditi v sprejem nekaj neka-kovostnega, vendar očitno nujnega, in že hkrati s tem igrati na karto: vi ste to sprejeli, vaša je odgovornost, posledice so vaše breme. Takšne odgovornosti nihče ni pripravljen sprejeti. Zaradi tega ni grešnik. Greši pa tisti, ki kaj takšnega naklepa... J. Košnjek Šahovski velemojster v Tržiču Železni Viktor je trikrat izgubil Tržič, 4. novembra — V ponedeljek, 2. novembra, je obiskal Tržič eden največjih mojstrov svetovnega šaha, velemojster Viktor Korčnoj, znan kot »strašni« ali »železni Viktor«. Zanesljivo je tretji najboljši igralec sveta, za Kasparovom in Karpovom, v boju za svetovnega prvaka pa igra že od leta 1962 dalje. Prvič je na mednarodnem turnirju zmagal leta 1952. Izkazal se je kot skromen, prijeten in humorja sposoben človek, pa kot brezkompromisen šahist. V avli upravne stavbe Peka je odigral simultanko na 30 deskah in jo dobil 26.4. Verjeli ali ne: trikrat je izgubil, z Roblekom, Borisom Kogojem in Stanetom Valjavcem, z Jožetom Lo-cem in Martinom Aljanči-čem pa je remiziral. Tudi velemojster sam je priznal, da že dolgo na simultanki ni kar trikrat izgubil. Obisk Korčnoja je bil za Tržič velik dogodek in spodbuda razvoju šaha. »i^JJje oviralo setev in spravilo pridelkov Na polju še veliko dela ■*tos ' "pvembra — Deževna jesen, kakršne ni bilo že več let, je l^vil **?i*'a kmetom in delavcem na kmetijskih posestvih pri % Df. koruze za siliranje, pri setvi pšenice in drugih ozimnih Pripravi zemlje za zimski počitek in pri jesenski paši. 2ad^^0r zrelih, vodja pospeševalne službe v Gorenjski kmetij-■ rUzo^^'.,ie P°vedal, da so kmetje z območja njihove zadruge Presežki sisov še vedno niso docela sproščeni ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske ! i ur„Za .sUiranje v glavnem že posravili, setveni načrt pa so do-n sei Sni^ le 80-odstotno. Nekateri kmetje bodo sicer še ta te-% rji. Plenico, vendar je to za gorenjske podnebne in vremen-etin *e precej pozno in bo zato tudi pridelek bržčas vsaj za ^Or^jj 0 manjši. Na območjih, kjer se zemlja počasneje osuši, so ■»feij, P^kiniti s pašo živine oziroma celo z »zelenim krmlje-^'eWv ?r °^ vse dražjih krmilih vplivalo na to, da je bil odkup v §e Usnjem oktobru za desetino manjši kot v lanskem. K£l£.^ec. dela kot kmete čaka delavce na kmetijskih posestivih. ^SeJati^eV' ^eme^Jm organizaciji Kmetijstvo so nameravali letos 1 je 0v s Plenico 257 hektarov njiv, vendar so jo zaradi vremena, ?lcer2elra'° setev, dvajset hektarov manj. Koruzo za siliranje so v''v Sr^?sPravili, še vedno pa je zunaj (po podatku, ki smo ga sli-kestor? zJutraJ) okrog 80 hektarov koruze za zrnje in za silira-h 'veliweV ^>°'ov^co njiv so že preorali in pripravili za zimski poči-^e*a pa Jm se čaka: hlevski gnoj morajo navoziti na 180 t Pre.°rati morajo še 400 hektarov... f^ do x,^e m delavci na kmetijskih posestih hitijo, delajo od ju- Sol pred oslovo glavo Kranj, 4. novembra — Človek bi moral imeti sisološko diplomo, pa še ni gotovo, da bi razumel žgance, ki se letos kuhajo na področju tako imenovane skupne porabe: kulture, šolstva, vzgoje, zdravstva, zaposlovanja, socialnega varstva. Septembra, ko so bile družbene dejavnosti zaradi interventnega zakona vlade že na kolenih, je prišel zloglasni odrešilni popravek, ki je s 117,45-odsto-tnim povečanjem glede na lansko omejeno porabo (brez usklajenih plač izvajalcev in povečanih obveznosti za solidarnost) umetno zvišal raven porabe za oktober. V gorenjskih sisih so se lepo po bratsko zmenili, da znotraj pokrajinske meje uravnajo za-blokirane presežke s primanjkljaji. V jeseniški in tržiški občini imajo namreč za skupaj 1,07 milijarde dinarjev manjši priliv od dovoljene porabe, v radovljiški so nekako na svojem, v kranjski in loški občini pa so imeli velike presežke: v Kranju CT Vseh~" uu ot)veljal£ • ^apiot^Veun grdo, po vseh svetih lepo« Ni ?ri KranJu — Ovajset perspektivnih kandidatov se Pri žuJe seminarja za vodilna delovna mesta, ki ga je r Pravil Center za usposabljanje vodilnih delavcev pri .^^arski zbornici Slovenije. V sredo je udeležencem -^arja predaval Dušan Šinigoj, predsednik slovenske-*~ jšnega sveta in sicer o aktualnih družbenoekonom-jKašanjih pri nas. — Foto: Gorazd Sinik V vrtcu Pedenjped na Trati V jaslih namesto trideset le devet otrok Škofja Loka, 5. novembra — Navadno je v vrtcu Pedenjped na Trati okoli dvesto malčkov, te dni pa jih je le še nekaj več kot sto dvajset. Najmanj otrok je v obeh jasličnih skupinah, kjer jih je bilo včeraj namesto skupno trideset le še devet. Vzrokov, da otroci ne smejo v vrtec, je pojav črevesne bolezni šigeloze. Bakterijo, ši-gelo zoro, so do četrtka našli v blatu sedmih otrok in ene vzgojiteljice, preiskave pa še potekajo. »Že avgusta smo v jaslih opazili, da ima veliko otrok drisko. To je pri nas precej pogost pojav, saj takrat v vrtec pridejo novi otroci, ki se na spremembo okolja pogosto težje navadijo. Tudi veliko sadja, zelenjave in vračanje z dopustov je lahko vzrok driskavosti. Ker se je to nadaljevalo, smo dali vzorec v pregled, vendar je bil izvid negativen. Ta ponedeljek so nas starši kar po vrsti opozarjali, da imajo otroci drisko, zvedeli pa smo, da je eden iz srednje starejše skupine že v bolnišnici,« pravi vodja jasli Vida Masterl. Marjeta Sejdič, vodja vrtca Pedenjped je povedala, da so takoj obvestili zdravstveno službo v Škofji Loki, ti pa Zavod za socialno medicino in higieno v Kranju. V sredo so ves vrtec razkužili, ponovno pa ga bodo v soboto. Vsi otroci, ki so imeli drisko v zadnjem mesecu, so sedaj doma in čakajo na izvide, saj so že v ponedeljek večini vzeli vzorce blata. Dr. Alma Vadnjal iz Zavoda za socialno medicino in higieno je povedala, da je šigeloza nalezljiva črevesna bolezen, ki se širi samo z blatom, zato je treba biti pazljiv na higieno na straniščih in posebno pri umivanju rok pred jedjo. Domnevajo, da je bil z bakterijo v blatu okužen eden od otrok in poudarjajo, da je le velika skrb za čistočo v vrtcu preprečila, da se bolezen ni hitreje širila. Sprva so sumili tudi vodo, vendar so po pregledu ugotovili, da voda ni bila okužena. V. Stanovnik Gorenjska: za stališča republike V gorenjskih občinah, predvsem v izvršnih svetih, so razpravljali o protiinflacijskem programu in drugih dokumentih, ki jih ponuja izvršni svet. Menijo, da takšnega programa, kakršnega sedaj predlaga zvezni izvršni svet, ne moremo sprejeti, ampak je treba preudarno in strokovno napisati drugega. Gorenjska soglaša s stališči republiškega izvršnega sveta, republiške konference SZDL, zbornice in sindikatov. Takšno stališče morajo zagovarjati Gorenjski delegati na današnji seji republiške skupščine. kar 2,25 milijarde dinarjev. Trži-čani in Jeseničani so torej svoje primanjkljaje posodili; Kranjčani so razen tega iz republike dobili še dovoljenje za sprostitev dodatnih 800 milijonov dinarjev, tako da jim je zablokiranih, in bančnemu žongliranju prepuščenih, ostalo le še 360 milijonov dinarjev. V Škofji Loki govorijo o 1,4 milijarde dinarjev presežkov, ki jih, kljub pisnemu dovoljenju republiškega komiteja za finance, Služba družbenega knjigovodstva ne sprosti. Zakaj ne, bo menda povedala v naslednjih dneh. Tako v loški občini po eni strani za december ukinjajo prispevno stopnjo za zdravstvo in šolstvo, po drugi pa pehajo izvajalce v izgubo ali neplačevanje računov. Interventni zakon torej še kaže ostre zobe. Ne priznava rasti na porabo po lanski slovenski, pač pa po jugoslovanski resoluciji, še bolj boleče pa je, ker je rast 117,45 odstotka uravnana na republiško povprečje gospodarske rasti; torej so občine z uspešnejšim gospodarstvom dodatno prikrajšane. Ne nazadnje tudi še ni jasno, kako bo z rastjo in dovoljeno porabo novembra, kako decembra. Vse skupaj je precej podobno oslu, ki mu pred nos molijo sol. Ta ga mami, ga vleče naprej, a je nikoli ne doseže... Na otok le še pletne Bled 5. novembra — Iz blejskega turističnega društva so sporočili, da motorni čoln na otok ne vozi več, razen za večje skupine, ki ga lahko prej rezervirajo. Na otok pa še vozijo pletne, Muzej in grad pa sta odprta od 9. do 17. ure. V. S. N0N STOP KOMPAS LETALIŠČE BRNIK tel.: 22-347 N0N STOP (MMM5EIIGLAS 2. STRAN. NOVICE IN DOGODKI PETEK, 6. NOVEMBRA Tržičani o protiinflacijskem programu Premalo dobrih rešitev Tržič, 4. novembra — Včerajšnji sestanek skupine delegatov iz tržiške občine za zbore republiške skupščine so pred zasedanji teh teles v celoti posvetili obravnavi ukrepov iz protiinflacijskega programa, ki ga je pred nedavnim dala v razpravo zvezna vlada. Razpravljala so nanizali vrsto pomislekov glede učinkovitosti posameznih ukrepov, ki so bili pravzaprav identični s spoznanji iz razprav v republiškem izvršnem svetu. Zato je delegacija sklenila podpreti njegove pripombe in obenem tudi stališča Gospodarske zbornice Slovenije. Podobne so bile ugotovitve na sestanku direktorjev tržiških delovnih organizacij prejšnji četrtek. Ocenili so, da je predlog programa slaba osnova za uvajanje tržnega gospodarjenja, povečuje pa predvsem možnosti administriranja. Ker ponuja premalo dobrih rešitev, ne more omogočiti brez bistvenih sprememb izhoda iz krize, so še menili vodstveni gospodarstveniki v Tržiču. S. Saje Naučimo se računati Gorenjski delegati v republiški skupščini so ta teden obravnavali tudi predloge zvezne vlade o spremenjeni devizni zakonodaji, o rešitvi visoke notranje zadolženosti in o reprogramiranju tujih dolgov. Nekaj glavnih ugotovitev. Naučimo se že enkrat računati in poravnajmo z realno ekonomijo in dohodki notranje dolgove, ki so že grozeče breme jugoslovanske družbe. Vedno več je primerov neplačevanja računov. Obračunavamo zaloge, ki jih ni in če bi bilo temu res, bi bila vsa država samo veliko skladišče. Predlog nove devizne zakonodaje je sicer nekoliko boljši, vendar še vedno ni v funkciji izvoza. Izvoznik še ni v prednosti, izvoz še nima mesta glavnega pobudnika proizvodnje. Če si kakovosten, bcš lahko izvažal na zahod in turlj vzhod in teea ni treba posebej poudarjati. Gradimo na pričakovanih devizah, turistična deviza še vedno nima cene in takšne rešitve, pretirano centralistične, niso dobre. Prav je, da se dogovarjamo o reprogramiranju dolgov. Vendar se ne smemo uspavati, ne smemo pozabiti, kdaj in koliko bo treba plačati. Sicer nas bodo terjatve spet presenetile. Več pa moramo doseči tudi pri naših dolžnikih, saj dolarska vsota ni majhna. Irth SOZD LTH, loške tovarne hladilnikov o.sol.o. DO THN Škofja Loka Po sklepu delavskega sveta DSSS razpisujemo prosta dela in naloge: 1. DIREKTORJA ZUNANJE-TRGOVINSKEGA ODDELKA 2. VODJE FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Poleg splošnih z zakonom, družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom določenih pogojev, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.:— končana VII. stopnja izobrazbe ekonomske, komercialne, tehniške, organizacijske ali pravne smeri — opravljena zunanje-trgovinska registracija — aktivno znanje dveh svetovnih jezikov — 5 let delovnih izkušenj na področju zunanje-trgovin-skih del — vozniški izpit B kategorije Dela in naloge se opravljajo v Ljubljani. pod 2.:— končana VI. ali VII. stopnja izobrazbe ekonomske smeri W 5 let delovnih izkušenj s področja finančnega poslovanja Pisne prijave z ustreznimi dokazili in oznako »za razpisno komisijo« sprejema kadrovsko-socilna služba 8 dni po objavi razpisa. Kandidat bo izbran za dobo 4 let in bo o izbiri obveščen 8 dni po sprejemu sklepa. Kadrovska komisija Uprave ponovno objavlja prosta dela in naloge: VODJE SLUŽBE ZA VARSTVO PRI DELU Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — končana VI. ali VII. stopnja izobrazbe varnostne, strojne ali elektro smeri — opravljen republiški izpit za varstvo pri delu po prvem programu — poznavanje zakonodaje s področja varstva pri delu, varstva pred požarom in varstva okolja — 5 let delovnih izkušenj za VI. stopnjo izobrazbe oziroma 4 leta delovnih izkušenj za VII. stopnjo izobrazbe Pisne prijave z ustreznimi dokazili sprejema kadrovsko-soci-alna služba 8 dni po objavi razpisa. Kandidat bo o izbiri obveščen 8 dni po sprejemu sklepa. '^©ISSGLASffl Ob 35-Ietnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča__ Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, škofja Loka), Danica Dolenc (za dom in družino), Jože Kosnjek (notranja politika, šport), Vilma Stanovnik (mladina, gospodarstvo), Dušan H u mer (sport), Stojan Saje (Tržič), Danica Zavrl-Žlebir (socialna politika), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Gorazd šinik (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-403, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za II. polletje 1987 je 7.500 din Večina zavrača protiinflacijski program, kakršnega je pripravila vlada, vendar upa, da zvezi izvršni svet ne bo gluh za pripombe Slovenska ocena: nezadostno ml H«.ii«? t * ~ ^t-vl ,Z"rSn' sve'nas Je na seP zvezne skupščine seznanil s protiinflacijskim programom in nekaterimi i -eP' ZS stab,,,zacno gospodarstva. Vnovič je ponovil, da je za sprejem takšnega programa skrajni čas, nas poz-Z ™aj s™.e,uJemo v razpravi o programu, m odločil, da program predloži zvezni skupščini 12. novembra. Veliko kritik (več no^Mn nriJ»ii-na \sebl™ P™Srama * "f Postopek, kako je nastajal in kako naj bi se sprejemal. Programu očitajo preobšir-Htika TUlZZSZ™ H "ekn!lcnOBV ka' ?° kratkoročne, nujne in takoj izvedljive naloge, kaj mora rešiti tekoča gospodarska po-mii Ha ii> nld l do,gorocne na,°Se- Programu očitajo protitržno naravnanost, čeprav želimo z njim doseči prav to. Pravijo nesliiv ™ PilpraV^Kn^V OZkl5 ur0g,h> brez vp,iva strokovnjakov in gospodarstvenikov, Program je preveč priza-s nriiUn« n ti" preT ? dobre, Preveč jemlje dobrim in nekritično daje slabim. Očitki padajo, da spet delamo Do/leSv Sigi»™n JeKd^ se morajo vključiti v svetovne tehnološke in razvojne t^jj) ter v mednarodno delitev dela, da je treba razbiti monopo ^ gospodarstvo prepustiti domači in tuji konkurenci, da je postaviti uvoz v večjo odvisnost od izvoza — in še bi *an ^0 števali. Program se premalo ubada z vprašanjem, kfl.jg«. ustvarili dohodek (in devize); veliko več pa s tem, kako ^ (drugače) razdelili. Nekateri ukrepi namreč temeljijo na ^tr tu »vzemi tam, kjer je, in daj tja, kjer ni«. V praksi bi to P*^ nilo — »vzemi pridnemu, sposobnemu in podjetnemu i lenuhu, nesposobnežu, zapečkarju...« . pji' Ukrepi so pomešani, kratkoročni in dolgoročni, rne mi pa ni prave rezmejitve oziroma povezave, so men'h ^xx\P člani radovljiškega izvršnega sveta, zaskrbljeni tudi žara ga, kako so bo z uveljavitvijo novih ukrepov razbohoti ^ mativizem. Če se bo iz vsakega ukrepa »rodil« en za.k° j0ves ali celo trije, potem bomo ohranili in ponovno potrdih ^if države, ki vse natančno opredeljuje in določa. Ko Je. ^sp" Kafol, predsednik komiteja za družbeno planiranje in » Redarstvo, presojal ukrepe v luči oživljanja gospodarstva, i pfi' je razmišljanje sklenil z besedami — ukrepi ne bodo čakovanih rezultatov. fj, Zap'^T ' SSMiNOVEMBRA 1987 GOSPODARSTVO .3. STRAN @<§MSK&5SIHI ii^°Q?^°^^em LTH-ju so zaspali na lovorikah, jih bo novo vodstvo predramilo? LTH-jeva slava je že močno zbledela jjj^jjfk'ka, 3. oktobra — Škofjeloški LTH je svoj vrh dosegel leta 1983, odtlej pa so njegovi rezultati vse slabši, problemi so se nakopičili l^asom s° imeli težave celo s tem, kdo bo prevzel krmilo tovarne. Končno je bil s 1. julijem za glavnega direktorja imenovan mag. llHi Zanimivo je, da je ob svojem imenovanju pripravil nekakšen neuradni program dela, pravzaprav razmišljanje, kako se ^^■'m '2vleče iz težav. V pogovoru z njim smo skušali izvedeti, kakšne so te poteze in katerih se je že lotil. Ciit!!prišlioddrugod' ,evh«v vas pozna?« čel* semTH"ju delam že 24 let- za" ^rcial V razvoJu- šel skozi komoro* ■' kasneJe informatiko bil v i !faciJ°- P° letu !984 sem rej na 2lU'-Vseskozi sem bil t0" »ni ni r^očem z dogajanji, nič kislim bo'Je rečeno, novo, i di kat"' a J'e bilo to vodilo, zara-1 Katere so me podprli.« »To vam?^arno torej dobro poznate, vo^g^0^ v P°n^oč pri njenem * Po i ^ei Gni strani v pomoč, po je l.?a dodatna težava, včasih ta£ *° objektivno prer-Vrn, ?bro del° in kaj ni, m vidiš človeka.« soditi, saj za ^Trp^o 86 ^0t^' orenoVe *ivet-°*a Parola je, ne samo previs \.temveč preživeti in se raz-^Utif P°slovnimi ljudmi je alj!;1 Jttalodušjt, češ da se tako *alpt ne sPlaca v nobeno stvar ^tavati, naj le poskrbimo, da Viri2? Preživeli, potem pa bomo VoifV* ka;" bo- Mislim, da ni do-tio i Prež»veti, hkrati se mora- '»Ost ka zasn°va in organiziranj nista več primerni, ne t^ezata več današnjim razmeji Hladilstvo je kot tehnična ^i°ha ver3etno zel° dognano, n^rnAlStveno novega v dogled-sWi-SU z resors-i, ki jih v Jugo-k^'J.1 imamo, ne bomo odkrili. 8tijt.lmamo, moramo torej dvižna višjo kakovostno raven, ^ern dnJe z novo obliko, pri fatnSm° zasPali. Razmejiti mobo ?\kaj bomo še razvijali, da ^edn200 zanimivo, to je prvi \ °goj za programsko prenoviti e nol°ško smo na dokaj vi-Vsemravni. ne znamo pa je še pomiki lZraDiti. šele z novimi iz-Jo bomo lahko v celoti.« »LTH-jevi izdelki so bili pred leti zelo prodorni, denimo zmrzovalne skrinje?« » Skrinja je še vedno takšna kot je bila, v njej je sicer veliko tehničnih izboljšav, navzven, za kupca, pa je še vedno takšna, kot je bila, to nas tepe.« »Tudi organiziranost ni več primerna, ste rekli, sozd je že umrl?« » Sozd je bil dobro zastavljen, cilji so bili korektni, pošteni, vendar zanj nismo bili zreli ali pa premajhni, da bi si takšno nadgradnjo lahko privoščili. Nenehno smo govorili, da sozd ne naredi nič, po drugi strani pa mu nismo hoteli ničesar odstopiti v delo. To naj bi bila predvsem skupni razvoj in trženje, ne enega ne drugega nismo uspeli spraviti skupaj, v zadnjih vzdih-ljajih smo pod skupno streho nekako potegnili zunanjo trgovino, še vedno pa je bila to zunanja trgovina delovnih organizacij. Ljudje so torej upravičeno negodovali proti sozdu, res pa je tudi, da mu nismo dali možnosti, da bi se uveljavil V takšnih razmerah je bilo edino pošteno, da smo ga ukinili.« »LTH torej ostaja delovna organizacija, s koliko tozdi?« »Z devetimi tozdi in skupnimi službami. Ugotavljamo, da ta organiziranost ne vzdrži več. V LTH-ju imamo tri proizvodne programe: hladilstvo, orodjar-stvo in livarstvo. Livarstvo je zaključena celota, orodjarstvo prav tako, hladilstvo pa zdaj proizvaja v petih tozdih, v vsakem delajo nekatere sestavne dele zase, nekatere za druge, vsak ima končne izdelke iz svojega dela in iz sestavnih delov, ki mu jih dobavljajo drugi tozdi. Dohodkovne povezave med njimi so tako neopredeljene, tako nejasne, da imamo po eni strani večne prepire, po drugi pa dejansko ne vemo, koliko je kdo doprinesel k skupnemu rezultatu. Zato razmišljamo, da bi toz-de hladilstva združili, izjema bo morda le tozd Vitrina v Ljutomeru, ki sicer ni programska celota, toda dislokacija tudi nekaj pomeni.« »Drugače boste torej organizirali le hladilstvo?« » V hladilstvu imamo štiri tipične programe, ki naj bi jih ločeno vodile strokovne ekipe, od razvoja, proizvodnje do trženja. Ob njih pa bi bile'delavnice, ki bi delale za katerikoli program. Gre za nekakšno matrično organizacijo, pri čemer je pomemb- no, da navzven to ne bodo delavnice, tozdi, temveč za LTH zanimiv proizvodni program, ki bo notranje organiziran tako, da bodo proizvodne zmogljivosti za- . sedene v -največji možni meri. Ob tem razmišljamo, da bi tudi vzdrževanje, ki je zdaj tozd, organizirali drugače, tozd je tudi računski sektor, ki ga nameravamo prenesti v skupne službe, z nekaterimi rešitvami se vsi ne strinjajo. Končni cilj je delovna organizacija s štirimi tozdi: livarstvo, orodjarstvo, hladilstvo in morebiti Ljutomer. Tozdi naj bi postali močnejši v tem smislu, da bi vanje preselili tudi nekatere, sedaj skupne strokovne službe, ki delajo le za posamezne programe, predvsem pa je to razvoj in še kaj drugega. Akcija je bila zastavljena že pred letom dni, potem smo jo na račun peripetij okoli sozda prekinili, zdaj jo ponovno zastavljamo, računamo, da jo bomo prihodnje leto speljali.« »Se ne bojite, da bodo tozdi tako močni, da navzven ne bodo nastopali kot LTH, livarna je, denimo, že zdaj zelo samostojna celota?« »Takole pravim, če nas v LTH-ju povezuje le formalna organiziranost, potem je bolje, da gremo narazen. Sodim, da vrednota, ki nas povezuje, navkljub vsemu je solidarnost, vendar ne tista lažna solidarnost, s katero včasih tako radi mahamo. Pogoji gospodarjenja se spreminjajo, potrebovali bomo drug drugega, kdor trezno razmišlja, to vidi.« »Večja varnost?« »Večja varnost, seveda pod pogojem, da bodo medsebojni odnosi jasno opredeljeni.« »0 tem vas toliko sprašujem, ker so bili doslej ti odnosi problematični, kup sporov je bilo?« »Program livarstva in program orodjarstva sta v tem trenutku prodorna, program hladilstva je manj uspešen, jasno je, da se nekateri bojijo, da bi livarji in orodjarji šli po svoji poti. Sodim, da trezno razmišljajo in vedo, da je samostojna pot kratkoročno morda zanimiva, na malce daljši rok pa je stvar drugačna. Kritična masa ljudi v LTH-ju je le nekaj drugega kot peščica v enem tozdu.« »Prezapletena organiziranost in s tem povezana razvojna zaspanost ter premalo agresivno trženje so poglavitni razlogi LTH-jeve neuspešnosti v zadnjih letih, napake so bile torej storjene pri organizacijskih premikih?« »Napaka je bila narejena, ker smo preveč računali na sozd, hkrati pa doma zaspali. Preprosto, dve leti nam zdajle manjkata.« »Za prenovo so potrebni dobri ljudje, jih imate, so morda dobri že odšli?« »Fluktuacija je bolj ali manj stalna, v zadnjem času ni več tako izrazita kot v zadnjih letih. Trdim, da je ljudi moč najti, tudi strokovnjake. Presenečen sem bil, kakšen je bil odziv na naš oglas o možnostih zaposlovanja v LTH-ju, dobili smo okoli 60 ponudb, v glavnem ljudi z visoko in višjo izobrazbo, ki so pripravljeni priti sorazmerno hitro. Manjka nam tudi mladih ljudi, začetnikov, zlasti tehničnega kadra, ki ga na Gorenjskem nasploh primanjkuje. Res pa je, da v tem trenutku zaradi osebnih dohodkov nismo zanimivi. Naš sistem nagrajevanja je star trinajst let, prilagojen je bil tedanjim razmeram, dokaj visoko vrednoti fizično delo, ne priznava pa umskega. Prav zdaj gremo v akcijo, da ga spremenimo, v vseh bistvenih točkah, od delitve samega dohodka do sistema vrednotenja nalog in ugotavljanja osebnega doprinosa. Pomagala nam bo Visoka šola za organizacijo dela iz Kranja, nov sistem bomo poskusno vpeljali v enem od sedanjih tozdov, če se bo obnesel, ga bomo uvejlavili za celotno delovno organizacijo.« »Zanimivo je, da greste v poskus?« »Vzporedno ga bomo preizkusili v tozdu Elektrostroji v Poljanah, ugotovili dobre in šibke točke, če bo kolektiv sodil, da je boljši kot sedanji, ga bomo uveljavili. Še vedno je bolje, da je odločitev napačna na ravni preizkusa kot dokončnega dela.« »Dosti težkih nalog ste si zadali, mislim, da vas čaka težko delo?« »Vem, da bo hudo. Ugotavljam, da je precej ljudi pripravljenih sodelovati, so pa tudi takšni, ki se niso pripravljeni vključiti, z njimi bomo morali razčistiti. Še naprej bom poudarjal osebno odgovornost, ne želim nobenega skrivanja za nekimi imaginarnimi službami, temveč hočem ime in priimek tistega, ki je za nekaj odgovoren, tistega, ki je nekaj naredil, ali pa, ki ni naredil. Enostavno si ne moremo več privoščiti skrivanja v anonimnosti, dajmo, poglejmo si že enkrat v oči, povejmo, kdo je z nami, kdor je proti, naj si najde drugo pot.« M. Volčjak ^žiškem podjetju industrijske kovinske opreme Čedalje manj naročil 3. novembra - Tri leta zapored se £™g^t Po uspešnosti poslovanja med dvesto Wj**f™^ Slh organ TacU v Sloveniji. Slab položaj v nasi kpvmsko-r^delovalnTin strojni industriji je letos tudi tega tržiškega podjetja, sa, ,e v drugem pol-,etlU znatno upadla prodaja izdelkov. deliji let nazaj je imelo 95 dustyc.ev tržiškega podjetja in kjer ske kovinske opreme, pW s? ukvarjajo s predelavo ročii e- polne roke dela Na" nju;a. kooperantov, ki dopol-rneu 30 kmetijsko in gradbeno in r anizacijo, karoserije vozil hovi n° str°Jno opremo z nji-Vjii'm' Polizdelki, so kar deže-j, Dobro so prodajali tudi ga.rd£e *z lastnega programa, a °°no opremo in opremo Vsem^arsko industrijo. Pred-So y ,v razvoj slednje opreme j^c let vlagali veliko truda. tos^eprav smo ob polletju le-te*uW dosegli ugoden poslovni ^iKo*' u8ot"vlja direktor krB4 Janez Meglic, »so se ta-*nat razmere za naše delo ln° poslabšale. Naenkrat se je zaustavila prodaja izdelkov z obeh naših proizvodnih področij. Že nekaj časa problematičen položaj kovinsko predelovalne in strojne industrije je silovito udaril po našem kooperantskem programu. V letih 1974/1975, na primer, smo imeli krizo samo zaradi zastoja poslov z ljubljansko Avto-montažo, sedaj pa so načete vezi z vsemi poslovnimi partnerji hkrati. Poleg tega ni v nič boljšem položaju program lastnih izdelkov, ker se oprema investicijskega pomena čedalje težje prodaja.« Zaradi upadanja naročil delavcem TIKO naenkrat primanjkuje dela. Ker pri proizvodnji ostajajo proste zmogljivosti, se pripravljajo celo na prisilne dopuste, če se ne bo kmalu obrnilo na bolje. Že sedanji zmanjšani obseg proizvodnje pa napoveduje, da bo precej težav pri uresničitvi letošnjega delovnega načrta. »Poslovni rezultat za letos ni ogrožen,« ocenjuje sogovornik, »vendar se zavedamo težavnosti položaja. Jasno nam je tudi, da se moramo iz njega rešiti sami, zato smo sprejeli več ukrepov. Zalogo izdelkov bomo skušali prodati s pospešenim lastnim prizadevanjem. Proizvodnjo bomo usmerili v izdelavo opreme za znane naročnike, pri čemer se bo treba usposobiti za izpolnitev posebnih naročil in poskrbeti za ustrezno kakovost izdelkov. Več nameravamo vlagati tudi v lastni razvoj.« Kolektiv TIKO, ki v starih in utesnjenih prostorih nima možnosti za optimalno organizacijo dela, že gradi v tržiški industrijski coni novo proizvodno dvorano s 1200 kvadratnimi metri površine. V njej bo prihodnje leto uredil na približno 500 kvadratnih metrih končno montažo zahtevnih ;z-delkov. Pozneje bo vanjo preselil tudi del kovinske izdelave in lakirnico, s čimer bo sklenil tehnološki proces. S. Saje Posveti z direktorji Kranj, 5. oktobra — Medobčinska gospodarska zbornica in medobčinski svet ZKS za Gorenjsko sta pripravila posvete z direktorji. V sredo so se sešli direktorji lesno predelovalnih tovarn, včeraj izdelovalcev obutve, danes tekstilne preje in tkanin. Nekaj jih bo še prihodnji teden, vseh skupaj deset. Posveti so internega značaja, predstavljajo pripravo na sejo izvršilnega odbora medobčinske gospodarske zbornice, na kateri bodo obravnavali razloge upadanja fizičnega obsega proizvodnje, prablematiko notranje nelikvidnosti s posebnim poudarkom na slabem plačevanju, ki postaja problematično predvsem pri poslovanju z delovnimi organizacijami iz drugih republik, zastoju pri prenovi proizvodnih programov s poudarkom na katastrofalno majhnem uvozu opreme, uresničevanju izvoznih načrtov in možnostih za večji izvoz, kadrovsko problematiko, zaposlovanje, strokovnost zaposlenih itd. Prva dva posveta sta pokazala podobne, bolj ali manj znane probleme, le da jih gospodarstveniki vse bolj kritično obravnavajo. Med lesarji in čevljarji je največje kritike deležna devizna zakonodaja, kar je seveda razumljivo,saj so veliki izvozniki, pri nekaterih se suče celo okoli polovice fizičnega obsega proizvodnje. Slovenski lesarji imajo denimo 42 odstotni delež v konvertibilnem izvozu jugoslovanske lesno predelovalne industrije, gorenjski 27 odstotnega. Pri čevljarjih pa so prav tako Alipina, Peko in Planika med 182 jugoslovanskimi čevljarskimi tovarnami izvozni paradni konji. Njihov glas pa je v Beogradu šibak. Notranje likvidnostne razmere se zaostrujejo, predvsem pri poslovanju z delovnimi oragnizacijami v drugih republikah, neplačevanje računov ima vse večje razsežnosti. Izhod bi bil seveda večji izvoz, toda kaj ko je dohodkovno premalao zanimiv, pritiska na akumulacijo in osebne dohodke. Devizna zakonodaja vpliva tudi na katastrofalno majhen uvoz opreme, zastaja tehnološka prenova tovarn, kar ob izvoz postavlja dodatni vprašaj. Zanimivo pa je, da so direktorji manjši fizični obseg proizvodnje tolmačili predvsem s kakovstnejširni izdelki, kar kaže na velike napore, da bi obdržali stik s svetom. Statistično zajemanje tovrstnih podatkov torej postaja vprašljivo, štetje parov obutve in oken ter vrat ne kaže več prave delovne slike. Ob vseh teh posvetih pa se seveda zastavlja še eno vprašanje: kako učinkoviti so takšni posveti, so zgolj evidentiranje problemov ali bodo prispevali tudi k njihovemu razpletu. Odgovor je seveda povezan z vlogo gospodarske zbornice v našem gospodarskem in političnem sistemu, o čemer se mnenja zdaj krešejo tudi pri spreminjanju ustave in zakona o združenem delu: eni zagovarjajo večjo vlogo gospodarske zbornice, ki naj združuje interes gospodarstva, drugi razmišljajo o nekakšnem zboru samoupra-vljalcev kot tretjem zboru zvezne skupščine. M. Volčjak Jutri led v Kranju Kranj, 6. novembra —Z dveurnim brezplačnim drsanjem na ledu v večnamenski hali Gorenjskega sejma v Savskem logu se jutri ob 10. uri začenja drsalna sezona v Kranju. Rekreacijsko drsanje bo ob četrtkih od 16. do 18. ure, ob petkih od 16. do 18. in od 19. do 21. ure, ob sobotah od 10. do 12. in od 14. do 16. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12., od 15. do 17. in od 18. do 20. ure. Vstopnina za dveurno drsanje je 1.000 dinarjev, sindikalne organizacije pa imajo 10-odstotni popust. IZ C0SP0PARSKECA SVETA Izgube največje v Telematiki in Železarni Kranj, oktobra — Po prvih podatkih službe družbenega knjigovodstva je imelo gorenjsko gospodarstvo v devetih mesecih letošnjega leta 24.377 milijonov dinarjev izgub. V delovnih organizacijah, ki so devetmesečje zaključile z izgubo, je zaposlenih 9.630 delavcev. Kakor je bilo moč pričakovati, so izgube največje v kranjski Iskri Telematiki, kjer znašajo 8,3 milijarde dinarjev, v tozdu na Blejski Dobravi pa še 1,7 milijarde dinarjev, torej skupaj 10 milijard dinarjev. V jeseniški Železarni pa izguba znaša 9 milijard dinarjev. Izgube v Telematiki in Železarni torej predstavljajo skoraj 80 odstotkov vseh na Gorenjskem. Tretji največji izgubar je Elektro Gorenjska, kjer znašajo 3,1 milijardo dinarjev. Podobno na Gorenjskem odsevajo tudi izgube v železniškem gospodarstvu, jeseniški tozd promet ima 673 milijonov dinarjev izgube. Preostale izgube so manjše, v Kranju jo ima Savin tozd Gumenotehnični izdelki v višini 713 milijonov dinarjev, v Tržiču Oblačila Novost 108 milijonov dinarjev, v radovljiški občini je edini izgubar Jelplast Kamna gorica, ki ima 7 milijonov dinarjev izgube, v jeseniški občini pa imajo Kovin 403 milijone, Izolirka 227 milijonov in Lesno galanterijski obrat 20 milijonov dinarjev izgube, pri slednjem še ni dokončna. Prav nobenega izgubarja pa nimajo v škofjeloški občini. M V ALPETOUR stopnjo strokovne izo- ALPETOUR ŠKOFJA LOKA DO GOSTINSTVO ŠKOFJA LOKA TOZD HOTELI BOHINJ Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. VODJA HOTELA ZLATOROG 2. VODJA HOTELA POD VOGLOM 3. VODJA HOTELA BELLEVUE 4. VODJA HOTELA JEZERO 5. VODJA HOTELA SKI Pogoji za kandidate od 1. do 5.: — višješolska izobrazba — dve leti delovnih izkušenj (za VI. brazbe) — znanje dveh tujih jezikov — trimesečno poskusno delo 6. VODJA BRUNARIC NA VOGLU 7. VODJA RESTAVRACIJE BISTRICA Pogoji za kandidate pod 6. in 7.: — KV kuhar ali KV natakar — 4 leta delovnih izkušenj (za IV. stopnjo strokovne izobrazbe) — znanje enega tujega jezika — trimesečno poskusno delo Za opravljanje del in nalog bomo s kandidati sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati so imenovani za mandatno obdobje dveh let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od objave na naslov: Alpetour, TOZD Hoteli Bohinj, Rib-čev laz 50, 64265 Bohinjsko jezero. 4. STRAN. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK. 6. NOVEMBRA 1987 DOPISNIKI SPOROČAJO Prva testna čebelarska postaja — Drago Papler iz Seničnega nam je poslal zanimiv prispevek o prvi testni čebelarski postaji, ki jo je v Seničnem postavil Kmetijski inštitut Slovenije. Ustanovljena je za preizkušnje čebeljih rodov iz cele Slovenije. Na tej postaji je letos potekal tudi četrti čebelarski raziskovalni tabor, ki ga je v Krizah organiziralo Gibanje znanost mladini pri Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije. Postaja ima mikroskope, računalnik in laboratorijsko opremo. Na njej bodo tudi v prihodnje ugotavljali kakovost čebelje paše, vedenje čebel, morfologijo, opravljali selekcijo čebel matic ter okuženost čebel z boleznijo varozo. SREČANJE BORCEV VDV V KRANJU Več prispevkov nam je poslal tokrat Jošt Rolc iz Radovljice. Tako piše, da so na zadnji oktobrski seji odbora skupnosti borcev 5. bataljona II. brigade Vojske državne varnosti v Radovljici sklenili, da bo letošnje srečanje pripadnikov te enote 2. novembra v prostorih kranjske občinske skupščine. Takrat se bo sestala tudi skupščina skupnosti, na kateri bodo izvolili nove člane skupnosti, kranjska občinska skupščina pa bo pripadnikom enote podelila prapora. Preživeli borci bodo dobili tudi knjigo Monografija druge brigade DV, avtorja Vresnika. SLABA UDELEŽBA Na seminarju, ki je bil 20. in 27. oktobra v Radovljici za no-vosprejete člane zveze sindikatov Slovenije iz radovljiške občine, so ugotovili zelo slab obisk. Od 127 prijavljenih iz osnovnih organizacij sindikata se jih je seminarja udeležilo le 40. Ocena je, da so osnovne organizacije oziroma izvršni odbori sindikata kandidate za seminar premalo seznanili o tovrstnem usposabljanju. TEČAJI ZA VARNO DELO Od konca oktobra do sredine tega tedna so bili v Radovljici tudi tečaji za varno delo s plini. Pripravila jih je delavska univerza Radovljica za delavce, ki se pri delu srečujejo s plinom. Na natečaju so se seznanili s predpisi na tem področju in z nevarnostmi. PROGRAMSKO-VOLILNE SEJE ZK V vseh 99 osnovnih organizacijah zveze komunistov v radovljiški občini imajo zdaj zadnje sestanke pred programsko-volil-nimi sejami, ki bodo po programu občinskega komiteja ta in prihodnji mesec. Na sestankih evidentirajo kandidate za vodstva oziroma sekretariate ter za člane občinskega komiteja. Na skupni seji sta se tudi že sešli komisija za kadrovske zadeve in ponovni sprejem v ZK in komisija za organiziranost in razvoj pri občinskem komiteju ZK Radovljica in imenovali delovno skupino, ki bo pripravila analizo o kadrovski prenovi organizacij ZK v občini. NOV TURISTIČNI PROSPEKT Turistično društvo Lesce je izdalo nov barvni prospekt kampa Šobec in bližnje okolice. V 90 tisoč izvodih so ga natisnili v Gorenjskem tisku v Kranju. Poleg zanimivih in kakovostnih slik je besedilo v prospektu v slovenščini, angleščini, holandščini, francoščini, nemščini in italijanščini. Prospekt je društvo že poslalo poslovnim sodelavcem in turističnim poslovalnicam doma in v tujini. POMLADITEV ČIANSTVA V AMD Ciril Rozman iz Češnjice pri Podnartu pa piše, da se v Avto moto društvu Podnart, ki ima 390 članov na območju Lipniške doline, priprav'jajo na programsko in volilno konferenco društva. Društvo ima zdaj dva avtomobila za-učence voznikov, teoretični pouk pa imajo v združeni avto šoli v Radovljici. Društvo še posebej sodeluje s svetom za preventivo in vzgojo in z osnovno šolo Stanega Žagarja v Lipnici. Društvo bo šoli tudi pomagalo pri gradnji prometnega poligona. Na bližnji programski in volilni konferenci bodo še posebno skrb posvetili pomladitvi članstva. UPOKOJENCI IMAJO RADI SVOJ DOM Oglasil se je tudi Ivan Petrič iz Kranja, ki ugotavlja, da upokojenci v Kranju radi zahajajo v svoj doni v Tomšičevi ulici v Kranju, ki je odprt vsak dan (razen ob četrtkih) od 8. do 21. ure. V domu je okrepčevalnica, ob sredah ima v njem vaje pevski zbor pod vodstvom Eda Ošabnika, ob sobotah in nedeljah pa je v domu tudi glasba. V nadaljevanju pa Ivan Petrič piše, da je konec septembra proslavilo 50-letnico obstoja tudi Industrijsko gasilsko društvo v Tekstilindusu. Že ob ustanovitvi v takratni Jugobruni je bilo to največje gasilsko društvo v kranjski gasilski zvezi. Ustanovil ga je nekdanji poveljnik za Gorenjsko in zdaj že pokojni Janez Gros. Drugo največje društvo, ki je bilo prav tako ustanovljeno pred 50 leti, pa je bilo v Savi in je imelo 134 članov. SREČANJE VEZISTOV IN PRIZNANJE PTT Branko Blekuš z Jesenic sporoča, da je bilo 28. oktobra v Kranju srečanje članov sekcije Vezistov NOV za Gorenjsko skupaj z delavci PTT za Gorenjsko. Vezisti NOV so imeli ob tej priložnosti tudi svojo letno skupščino in sprejeli delovni program za prihodnje leto. Se večja slovesnost pa je bila v četrtek, 29. oktobra, v Ljubljani, ko so vezisti NOV iz cele Slovenije proslavili 20-letnico. Ob tej priložnosti so za uspešno sodelovanje podelili tudi posebno priznanje delovni organizaciji PTT za Gorenjsko. JEZERO BODO POVEČALI V Jasni v Kranjski gori, ki se je svoj čas imenovala Baba (v Jasno se je preimenovala, ker so kraj med obema vojnama radi obiskovali Čehi iz Jasne) ima Kompas danes lepo gostišče. Turistično društvo pa je pred leti uredilo umetno jezero. Zdaj imajo v načrtu, da bodo jezero povečali, nabavili pa bodo tudi več čolnov. Potem bo Jasna še bolj privlačna za goste. Pozimi že zdaj na zale-denelem jezeru lahko drsajo, prirejajo pa tudi kegljanje na ledu. TEČAJ RADIESTEZIJE Kranj, novembra — V dvorani kluba Carnium bodo 14. in 15. novembra ter 12. in 13. decembra pripravili dva tečaja ra-diestezije. Vodila ju bo Mirela Mahne, ki je tudi avtorica knjižice o tej veji mejne znanosti. Na dvodnevnih tečajih se bodo slušatelji (njihovo število je omejeno na 40, zato naj pohitijo s prijavami) strnjeno seznanili z radiestezijo in geopatološkimi gibanji. Prijave sprejemajo v Carniumu vsak večer med 19. in 20. uro, in voditeljica tečaja na domači telefonski številki 061/219-140 v ponedeljkih in sredah. Radiestezijske pripomočke bodo razdelili na seminarju, s seboj pa naj slušatelji prinesejo anatomski atlas, fotografijo osebe za radiesteziranje, tloris stanovanja in vzorec zdravila, ki ga jemljejo. D. Ž. Komunala in skupnost za ceste Jesenice V komunali kar trije veliki zalogaji Jesenice, 5. novembra - »Kljub težavam, s kakršnimi pa se ne srečujemo samo v jeseniški občini, smo z uresničevanjem komunalnega programa, predvsem na treh področjih, lahko zadovoljni Zaradi velikih stroškov pri vzdrževanju in tudi zaradi avgustovskega neurja pa imamo več težav pri cestnem programu,« je povedal Jože Svetina, strokovni delavec samoupravne komunalne in občinske skupnosti za ceste na Jesenicah. Poleg odlagališča za odpadke in gradnje vodovoda je letos glavna investicija v občini gradnja čistilne naprave V cestnem, še posebno pa v programu samoupravne komunalne skupnosti, so si letos v jeseniški občini zadali nekaj velikih nalog. Jože Svetina, strokovni delavec za obe samoupravni interesni skupnosti zdaj pred koncem glavne gradbene sezone ocenjuje, da so kljub težavam, s katerimi se srečujejo in otepajo povsod, tri glavne naloge iz komunalnega programa začeli uspešno uresničevati. »Kar zadeva kanalizacijo, je glavna investicija ^zgradnja čistilne naprave za meisto. Graditi smo jo začeli s sodelovanjem Območne vodne skupnosti že lani. Čistilno napravo gradi Gradbinec iz Kranja in dela za zdaj dobro potekajo. Prihodnje leto mora biti objekt končan. V zvezi s čistilno napravo pa se je začela tudi že gradnja glavnega kanalizacijskega zbiralnika od Kovi- noservisa do Kauperjev. zbiralnik bo zgrajen do marca prihodnje leto, nakar bodo Jesenice z manjšimi prevezavami tudi povezane s čistilno napravo.« »Čistilna naprava bo za Jesenice veliko pomenila. Kako pa je z odpadki oziroma smetmi?« »Ureditev centralnega odlagališča za odpadke za celotno občino je druga velika naloga v letošnjem programu samoupravne komunalne skupnosti. Tudi na tem področju za zdaj dobro napredujemo, saj je tako imenovana prva faza ureditve odlagališča na Mali Mežakli gotova, v celotni občini pa se že preusmerjamo na odvoz odpadkov na to odlagališče. Treba je bilo posodobiti vozni park, zdaj pa nas čaka tudi postopno urejanje oziroma odpravljanje divjih odla- Po šestih letih spet asfalt v krajevni skupnosti Bela Krajani zbrali dvanajst milijonov dinarjev Zgornja Bela, oktobra — Ko v krajevni skupnosti Bela ocenjujejo delo v letošnjem leMi, ugotavljajo, da je bilo veliko narejenega. »Po šestih letih smo spet asfaltirali nekaj krajevnih cest,« pravi Tone Roblek, predsednik sveta krajevne skupnosti. »Na cestah po Spodnji Beli in od Spodnje Bele do Hraš smo položili zgornjo plast asfalta in razen tega asfaltirali še tri krajše makadamske odseke na Srednji Beli in v Bašlju. Asfaltiranje nas je stalo 25 milijonov dinarjev — 12 milijonov so zbrali krajani, 13 jih je prispevala občinska cestno-komunalna skupnost, krajani pa so opravili še petsto udarniških ur.« Ce k temu dodamo, da sta Rade Končar iz Zagreba, ki ima v Bašlju počitniški dom, in občinska cestno-komunalna skupnost asfaltirala klanec nad Bašljem, dobimo številko — več kot tri kilometre nove asfaltne prevleke. To je za majhno krajevno skupnost in v razmerah, ko ljudje vse težje prispevajo za skupne akcije, vsekakor lep uspjeh. V vseh vaseh krajevne skupnosti, na Zgornji, Srednji in Spodnji Beli ter v Bašlju in v Hrašah, so ob koncu minulega leta in letos zabrneli novi telefoni. Priključke je dobilo 89 gospodinjstev, 134 jih ima že od prej, tako da je zdaj v krajevni skupnosti le malo hiš, ki nimajo telefona. Širitve telefonskega omrežja so se najbolj razveselili v Hrašah (še zlasti na oddaljeni Sirčevi kmetiji), kjer doslej ni bilo nobenega telefona. Krajani so morali za priključek odšteti povprečno 350 tisoč dinarjev, odvisno od tega, koliko so pomagali pri polaganju kabla od Preddvora do Srednje Bele, pri kopanju jam, postavljanju drogov in podobnih delih, vendar je ob tem treba poudariti, da so prvi obrok plačali že pred tremi leti. Načrti za naprej? »Najpomembnejša bo skupna akcija krajevnih skupnosti Preddvor in Bela — izgradnja mrliških vežic na preddvorskem pokopališču. Pri Semperovi koči nad Bašljem bomo postavili spomenik, v Bašlju uredili avtobusno postajo, turistično društvo pa bo nadaljevalo z urejanjem smučišča v bližini počitniškega doma Rade Končar v Bašlju, dejal Tone Roblek. C. Zaplotnik je Sami so poskrbeli za turistične table — V krajevni skupnosti Sovodenj v škofjeloški občini, kjer trenutno končujejo eno največjih akcij pri obnovi dvorane v zadružnem domu, so letos postavili tudi lične turistične table. Slike in kozolce so naredili krajani sami. Eno takšnih tabel so postavili tudi ob poti na Pod-jelovo brdo. A. Ž. gališč. Centralno odlagališče bo urejeno do konca tega srednjeročnega obdobja, do takrat pa bo rešen tudi odvoz odpadkov še iz Javorniškega rovta, Radovne in Srednjega vrha.« »Kaj pa je tretji veliki zalogaj v letošnjem programu komunalne skupnosti?« »Oskrba z vodo. Da se rešimo težav glede oskrbe s pitno vodo na celotnem območju, smo se morali lotiti še gradnje vodovoda Moste-Blejska Dobrava. Vodovod je zdaj gotov in tako nam pravzaprav poleg rednega vzdrževanja in zaščite vodnm virov ostane le še povečanje zbiralnika Alpina v Kranjski gori. Nekaj več denarja pa bo treba tudi za ureditev in vzdrževanje hi-drantnega omrežja.« »Pri mrliških vežicah in urejanju pokopališč imamo trenutno tudi največ težav, ker financiranje ni sistemsko rešeno. Za ostale dejavnosti v komunalni skupnosti se namreč v občini zdruzu-je 1,42 odstotka sredstev in bruto osebnih dohodkov, za ceste pa 1,5 odstotka. Zato smo kljub vi; soki inflaciji uspeli dokončati polnilnico plina v Trebežu na Ja; vorniku in deloma posodobiti mestni avtobusni promet. Sled' nji je zdaj bogatejši za dva nov« avtobusa in terensko vozilo # popravilo avtobusov. Do konca leta pa dobimo še en nov avtobus. Pa tudi za letos načrtovana gradnja vročevoda poteka Pj> programu. Zgrajen je vročevofl do obratne ambulante železarne, do konca leta pa bo tudi ao gasilskega doma. Začela se je ze gradnja do Tomšičeve ulice šte-70, zgrajene pa so bile tudi toplotne izmenjevalne postaje več objektih.« Jože Svetina Po programu samoupravne komunalne skupnosti bodo letos zgrajene tudi mrliške vežice v Kranjski gori in Dovjem. V Breznici — v krajevni skupnosti Žirovnica pa bodo vežice letos zgrajene do tretje faze. Tako jih v tem srednjeročnem obdobju čaka le še izgradnja vežic v Ratečah in Planini pod Golico in na Blejski Dobravi, kjer bodo hkrati razširili tudi pokopališče. »Več težav pa je bilo letos ste omenili, pri cestnem mu?« ■a lotos »Pri cestah se nam je bolj zatikalo. Najprej so na* prijetno presenetili veliki ski za redno vzdrževanje. ski se je potem pridružila se P^ letna sanacija zemeljskih p1? ^ po avgustovskem neurju. kalo pa se je tudi, ker ni ^ pravočasno gotova projektna kumentacija. Vseeno pa naI*L0. na lokalnih cestah uspelo " dernizirati odsek Plavški ro -Erlah, Rodine-občinska " ja, skupaj s sredstvi kornunj,0o-skupnosti in krajevnih skuiL,j-sti pa še Fetacov most v n-r» j ski gori, parkirišče v Mojstri\' pločnik na Jesenicah in asfaJ bazo v Lescah. Na cestah pa n^ sicer več dela čaka prihodnje^ to. Začela naj bi se gradnja voznice Kranjska gora-JaS j! nadaljevali bomo z moderniza jo ceste Moj strana-RadoVna Javornik-Javorniški rovt in cesti Planina pod Golico.« , „ A. Zalar Univerza za tretje življenjsko odbobje Kranj - V okviru univerze za tretje življenjsko obdobi? Kranju zaživel tudi literarni krožek. Vodi ga Slavica erkelbach Vsak teden se število udeleženk veča (smo na«*** same ženske). M*H nami ;<> *~ ^„»u._____>_*_._> u*ii se »vevuo uaeiezenK veča (smo na""T, same ženske). Med nami je še posebno zanimiva 82-letn*# varišica Petričeva, ki je izdala že osem knjig. Radi joP°jJlo mo, ko nam se polna življenjske moči in volje pripoveduj* svojih bogatih pisateljskih izkušnjah. „. Zal pa tudi v tem, tako kot v ostalih krožkih, manjka »7 ških. Ljubiteljice in ljubitelji literature, ki spadate v n***.^. dobje, pridružite se nam! Več kot nas bo, pestreje in veje bo. Prijavite se lahko pri občinskem odboru RK v nju, Cesta JLA 16. Lucija Pi*** PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM Zamisel se je izrodila »Prizadevni člani Gasilskega društva Tržič so s ProS^ voljnim delom že veliko naredili. Tako so na primer zelo f širili tudi svoj dom, kjer so med drugim ža člane uredili d žabni prostor. V njem so postavili tudi točilni pult. Hvale vr na zamisel o prijetno opremljenem prostoru pa se je km izrodila. k Honorarno so namreč zaposlili natakarja, ki dela vs dan pozno v noč. Menim pa, da to ni dovoljeno, saj takšneb. dovoljenja za (javno) obratovanje Gasilsko društvo najbrž ma... Tudi inšpekcija najbrž nima nadzora nad takšnim P° jem, še manj pa oddelek za družbene prihodke. Najbolj V motijo dvojne cene, ki jih natakar samovoljno določa. Obr vali čas tudi ni javno izobešen, prodaja pa včasih traja °°lQ. tranjih ur. Po polnoči pa se dvignejo tudi cene. To pa obis valci odločno zavračamo. ,ni) Prosimo, da ta prispevek objavite. Smo sicer nava vendar pošteni ljudje in ne dovolimo, da bi se nekateri oko čali na naš račun. Zahvaljujemo se za objavo. V imenu nav čih. Cankarji Perko Franc OSREDNJA KNJIŽNICA OBČINE KRANJ Kranj, Tavčarjeva 41 Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. VIŠJEGA KNJIŽNIČARJA v službi obdelave za nedoločen čas, nastop dela po dogovor" 2. MANIPULANTA a v splošnem oddelku za določen čas (nadomeščanje delavke' um dopustu), nastop dela 7. decembra l^8 ' ki je na porodniškem Pogoji: x r«:rvo. pod 1.: končana pedagoška akademija, smer knjižničara zaželene delovne izkušnje pod 2.: končana osnovna šola Za opravljanje obeh del in nalog je določeno trimesečno P skusno delo. Hok8' Kandidati naj pošljejo pisne prijave z življenjepisom in d ,oV; žili o izpolnjevanju pogoj?v v 8 dneh po objavi na na Osrednja knjižnica občine Kranj, Odbor za de'ovna razm Tavčarjeva 41, Kranj. SlJUi. NOVEMBRA 1987 KULTURA 5. STRAN (mmmmmSLAS Slike na temo -Arhitektura v starem Kranju V SLIKAH OHRANJENA PODOBA ČASA Kranj — Kranjski likovniki, čeprav zelo delovni, saj je njihovo ustvarjalnost mogoče videti na marsikateri skupinski ali slikam|!St0^n-ra?Stavi' SO se °^'ociu se za "ekoliko drugačen način predstavljanja: Likovno društvo Kranj je te dni organiziralo •"sko srečanje na temo Arhitektura v starem Kranju, Kar je nastalo, je na ogled v Mali galeriji Mestne hiše. V načrtu pa imajo - , še nekatere dejavnosti, s katerimi bi vzbudili zanimanje za likovno ustvarjanje. Kranjčani te dni začudeno strmijo v nove slikarije, ki so se pojavile na nekaterih starih, od prometa in drugih presnovnih civilizacijskih produktov zapackanih zidov kranjskih hiš. Nenadoma so v ulično sivino, v mrakoben novembrski od zoprnega pršenja še bolj turoben dan planile žive barve tako imenovanih grafitov, s katerimi so navadno polepša-ne kleti, podhodi in zbirališča mladih, zdaj pa jih slikarji vse Pogosteje prenašajo tudi iz kleti v mestna pritličja in vse t]a do nadstropij. Grafiti, ki Prinašajo žarenje, sonce v temačne kote, na neosebni beton, železje take vrste kot so na primer motorni vlaki, neskončne ograje, skratka na Yse, kar človeku vzbuja dolg-cas in zehanje. Pri ljudeh zbujajo takšne pisane, na posoljeno naravo budeče slike veselost - pa tudi odpor. Naj °o tako ali drugače - sprememba v videzu starega Kra-n3a je tu, pa naj jo je zakrivil munchenski slikar Gerhard "rach, gost kranjskega slikar-skega srečanja, ali kdo drug. . »Zame so ti sivi zidovi pome-nili izziv in zakaj jim ne bi vdihnil nekaj življenja,« je me-ml miinchenski slikar, ki je v svojem rodnem mestu z barvami porisal že marsikatero površino, vsaj iz kataloga, ki ga ]e prinesel s seboj, je vse bilo lePo razvidno. jj No, namen slikarskega sre-Canja, ki ga je te dni v Kranju organiziralo Likovno društvo Žive barve na sive zidove — Gost kranjskega slikarskega srečanja Gerhard Drach je na kranjske zanemarjene zidove narisal nekaj grafitov. — Foto: Gorazd Šinik Kranj, ni ravno prekriti mesto z grafiti. Staro mestno jedro je namreč s svojo arhitekturo tako zanimivo, bogato, da bi zaslužilo pogostejšo umetniško upodobitev. Zdaj jo še vedno dokaj zanemarjeno niti ne zbuja. Kranjski likovniki pa so se domislili, da bi na poseben način predramili vest vseh prebivalcev, vseh, ki se jih zmore dotakniti umetniška upodobitev tako znanega in domačega okolja, da ga že ne zaznavamo več. Lotili so se namreč slikarske teme Arhitektura v starem Kranju. Boni Čeh iz Radovljice, Mirna Pavlovec iz Škofje Loke, Vinko Tušek, Alenka Kham- Pičman, Izidor Jalovec — vsi Kranjčani ter gosta Bernd Svetnik iz Celovca in Gerhard Drach iz Miinchna so ta teden lovili v skicirke kranjske znamenitosti, nekatere stare s patino stoletja, druge spet take, kot jih je oblikovala roka mojstra Plečnika. »Že večkrat smo si prizadevali v društvu za podobno akcijo, zdaj nam je končno uspelo. Radi bi na slikarskem platnu prikazali svoje videnje starega mestnega jedra. Vsak slikar to pove drugače, na svoj način, dobili pa bomo prav gotovo zanimivo slikarsko izpoved o mestu, ki ga še vedno preveč prepuščamo zobu časa, a po svoji lepoti arhitekture to prav goto- vo ne zasluži,« meni slikar Vinko Tušek. V tem mnenju ga dopolnjuje tudi kolega iz Celovca: »Ne gre le za upodobitev zanimivih starih zidov, rad bi po-doživel ambient in s sliko poslal sporočilo med ljudi,« je povedal na tiskovni konferenci pred začetkom slikarskega srečanja gost s Koroške Bernd Svetnik. Slikarsko srečanje so podprli finančno: Gorenjska oblačila Kranj, Občinski svet Zveze sindikatov Kranj, ZKO — likovna dejavnost Kranj, Počitniška zveza Kranj in zasebniki - TIV - Silvester Hobič, Offset tisk — Edmund Požgaj, Orodjarstvo — Peter Regouc, Gostilna Marjan Praprotnik, Foto Kosi in Kavka kava bar — Andrej Pogačar. Kakšno je to doživljanje mestne arhitekture, bodo udeleženci slikarskega srečanja pokazali na razstavi, ki jo odpirajo danes, v petek zvečer v Mali galeriji Mestne hiše. V tej galeriji je že nekaj časa odprta prodajna razstava članov Likovnega društva Kranj, tako imenovana novoletna razstava. Nova slikarska dela s pravkar zaključenega slikarskega srečanja bodo razstavo prav gotovo zanimivo dopolnila. Na razstavi bodo prav vsa nastala dela, tudi tista, ki so jih z denarno pomočjo tej likovni akciji sponzorji že odkupili. L. M. Kr GLASBENI VEČERI „. ani ~ Video, glasba, spremna asbeno tematski večeri ob torki Led - je prebit, so si po prvem Slasbeno tematskem večeru minuli torek (če ne štejemo otvoritvenega) dejali soustvarja glasbene dejavnosti v \arniumu, kranjskem mladinskem kulturnem centru. Zdaj *e imajo pripravljen program *a ves november in tudi de-j*mber. Dino Gojo, ki je pripravil glasbeni večer o Miku ^dfieldu, je bil z obiskom v Preurejeni dvoranici kar zadojen. »Predstavljanje kvalitetne glasbe bo osnova programa tu-?J 2a naprej. Predstavljali bomo tudi manj znano glasbo, pa beseda — tako se predstavljajo h v Carniumu tudi tako, do katere je težje priti. Ne bomo zanemarili niti ročk glasbe niti klasične glasbe. Pri tej zadnji sicer ni posebno veliko video filmov, pa si bomo za spremljavo poiskali kakšne druge filmske posnetke. Takšni bodo trije torkovi večeri v mesecu: naslednji torek so na vrsti Pink Floyd s posnetki njihovega koncerta, prikazali pa bomo tudi film Zid. V decembru pa pripravljamo predstavitev Jea-na Michaela Jarrea, Madonne in drugih.« Zadnji torek v mesecu pa je rezerviran za večer strganih Dino Gojo: »Vsak torej je v Carniumu veliko dobre glasbe.« strun, kot so imenovali predstavitev glasbenikov in skupin v živo. »Vabili bomo znane glasbenike z Gorenjske in tudi od drugod. Dali pa bomo možnost nastopa tudi začetnikom, ki navadno težko najdejo priložnost za prvi nastop. Za 22. december pa pripravljamo festival akustične glasbe — izbrali bomo in povabili na nastop pet do šest glasbenih skupin. Podobna prireditev Večer strganih strun je bila že pred dvema letoma,« je povedal Dino Gojo. Za sedaj vse tako kaže, da se bo ta način druženja z glasbo za mlade uveljavil. Že zdaj dobivajo tudi vabila od drugod, naj bi z nekaterimi glasbeno tematskimi večeri gostovali v dijaških domovih, šolah in še kje. L. M. Foto: G. Šinik VAŠA-NAŠA MATINEJA JESENICE — V gledališču Tone Čufar bo v nedeljo, 8. novembra, ob 10. uri spet nova matineja. V goste so povabili Lutkovno skupino Vzgojno varstvene ustanove Kranj — Čačke, ki bodo predstavile znano lutkovno igrico. Na matineji bodo zavrteli tudi risanko Obisk iz vesolja. Tako kot po vsaki matineji, bodo tudi tokrat lahko otroci risali v avli gledališča. PLANINSKA KULTURNA J« jj ^ec kot 400 fotografij je prispelo za VII. razstavo fotografi jj?°s'ovanskih avtorjev na temo Pokrajina 87, ki jo je organi-S^^toih i n° k'""* **aneza Puharja iz Kranja v sodelovanju s Ka-&*nj s s,ovenske fotografije. Fotokino zveze Slovenije in ZKO a»$e j Jl ektor Janez Marenčič je za razstavo v galeriji Mestne sfro pr *a' sto fotografij triinpetdesetih avtorjev, ki oblikovno pe-r*tvj v Ustavljajo vedno novo in novo videnje pokrajine. Na otvo-!•> *a j. S,re1do, zvečer so avtorjem najboljših posameznih fotografij 0\ ?,eKcije fotografij podelili nagrade in diplome. Na fotografi-z nagrajene kolekcije avtorja Jake Bregarja, FS Delo. DEDIŠČINA FILM O KULTURNI DEDIŠČINI Janez Horvat, član Filmske skupine Odeon Jeseni-vi^Jf .ze skoraj posnel dokumentarni film o kulturno zgodo-m«n c'ed'^cm' v jeseniški občini. Po scenariju Slavice Oster-cir . So ga začeli pripravljati že lani. S filmom, ki ga sofinan-*ali^ •Uf*' galerija in Muzeji jeseniške občine, bi radi prika-^Vjd ,Zjemno kulturno bogastvo, v katerem ne bo manjkalo t^d' f •na<' P°tol"' Prešernove in Finžgarjeve ter Čopove hiše, *ni 'Zniekovo hišo v Kranjski gori bodo vključili ter Tehniku muzej. Te dni Janez Horvat lovi lepo vreme za manjkajo-Unanie posnetke. Predvidoma bo film dokončno do 8. fe-8tel,Ut.Ju' za slovenski kulturni praznik. Premiera naj bi bila v r,ji Kosove graščine. j M Ljubljana — Mestni muzej Ljubljana je v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije pripravil v Kulturno—informacijskem centru Križanke razstavo z naslovom Kako in Kam s planinsko kulturno dediščino. Ob razstavi, odprli so jo včeraj, trajala pa bo do 21. novembra, so organizatorji pripravili še celo vrsto spremnih prireditev. Tako bo danes, v petek, ob 18. uri v Križankah predaval ob diapozitivih Jaka Čop . Predavanje ima naslov Pripovedka o Zlatorogu. V ponedeljek, 9. novembra, ob 18. uri bo pogovor s pisateljem in kiparjem Tonetom Svetino o planinski literaturi ter o problemih planinstva in alpinizma. V torek, 10. novembra, ob 18. uri bo Janez Brojan ml. predaval ob filmih Reševanje v gorah in Jugoslovanska alpinistična odprava na Makalu 1972. V sredo, 11. novembra, ob 18. uri bo Janez Bizjak ob diapozitivih predaval o kulturni in naravni dediščini Triglavskega narodnega parka. V četrtek, 12. novembra ob 18. uri je v programu pogovor z Janezom Brojanom, najstarejšim slovenskim planincem. V petek, 13. novembra ob 18. uri bo Tone Škarja ob diapozitivih imel predavanje z naslovom Zvezde nad Tibetom. V torek, 17. novembra, ob 11. uri bo pogovor za okroglo mizo o vprašanju planinske kulturne dediščine; ob 18. uri pa bo dr. Tone Cevc ob diapozitivih govoril o pastirskih kočah na Sloven-skem.V sredo, 18. novembra, ob 18. uri bo dr. Tomaž Jamnik ob diapozitivih predaval o Karakorumu. V četrtek, 19. novembra, ob 18. uri pripravlja Viktor Košir projekcijo diapozitivov na temo Slovenske gore v sliki, glasbi in poeziji. Prireditve se bodo zaključile v petek, 20. novembra, ob 18. uri z večerom planinskih pesmi, ki jih bo pel kvartet Spev PD Škofja Loka. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure, ob nedeljah je zaprta. KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V galeriji Mestne hiše je odprta 7. razstava jugoslovanske fotografije Pokrajina 87. Sodeluje 53 avtorjev iz 19 jugoslovanskih fotoklubov. V Mali galeriji Mestne hiše razstavlja skupina slikarjev, grafikov in kiparjev, članov Likovnega društvu Kranj. V Prešernovi hiši je še ta teden na ogled slikarska razstava Mirni Kajzer. V Kavki je na ogled razstava slik Miroslava Šumnika iz Titovega Velenja. m V Carniumu, Mladinskem kulturnem centru, Delavski dom, vhod 6, bo danes, v petek, ob 19. in 21. uri na sporedu video film Bleščanje (J. Nickholson), jutri, v soboto, ob 19. in 21. uri pa video film Osmi potnik (II. del). V torek, 10. novembra, ob 20. uri bodo v glasbeno tematski:: večeru predstavljena skupina Pink Flo.vd (L del). KOKRICA - V Kulturnem domu na Kokrici pripravlja Turistično društvo F." krica jutri, 7. novembra, ob 19. uri prijeten večer: na spredu bo seloigra Županova Micka, sledil pa bo folklorni prikaz martino* nja. BLED — Danes, v petek, ob 17. uri bodo v prostorih blejskega gre du odprli razstavo lesenih lokov oblikovalca Oskarja Kogoja h proizvajalca Franca Oblaka. BOHINJ — Danes, v petek, ob 20. uri bo Gledališče čez ceste Kranj nastopilo v Mladinskemu domu v Bohinju s predstavo gle dališkega dogodka Magma. ŠKOFJA LOKA — V galeriji Loškega gradu razstavlja slikar Stane Zerko. TRŽIČ — V paviljonu NOB danes, v petek, o') '1. uri odpirajo razstavo ilustracij umetnice Marije Vogelnik !n razstavo lutk in mask umetnice Eke Vogelnik. Na otvoritvi bo nastopila baletna skupina Akt iz Celja z baletno koreografijo Tehtanje duš. DOMŽALE -Danes, v petek, ob 17. uri bo v novi kino dvorani večer filmov in diapozitivov. Ob 20. uri pa v Knjižnici Domžale odpirajo razstavo fotografij. Obe prireditvi sodita v okvir Srečanja foto in filmskih skupin Gorenjske, sodelujejo pa klubi in krožki iz sedmih gorenjskih občin. KRANJ — V Prešernovem gledališču bo v ponedeljek, 9. nov bra, ob 16.45 predstava Linhart-Moliere: Z. Micka in George Den-din ali Kaznovani soprog — za osnovno šolo Stane Žagar _Razstava v Prešernovi hiši_ MED FIGURO IN KRAJINO Kranj - Še do torka, 10. novembra razstavlja v Prešernovi hiši svoja slikarska dela Mirni Kajzer, Ko smo se z deli Marije Kajzer pred več kot petnajstimi leti srečali v Kranju, smo jo uvrstili med portretiste. Izbor njenih otroških portretov v akvarelni tehniki je bil svež in neposreden, prav nič konvencionalen. Veselje do portretiranja je slikarka ohranila do danes, o čemer govorijo tudi številna dela na zdajšnji razstavi v Kranju. Sintezo teh prizadevanj predstavlja skupinski portret Moji šolarji in še posebej slika Moški portret in Na sejmu, v katerih je slikarka združila vse svoje znanje v portretu in ga požlahtnila z mehko barvitostjo in psihološko poglobljenostjo upodobljencev. Počasi se je likovni interes avtorice začel seliti v krajino. K temu so je posebej vzpodbujale številne likovne kolonije in druge podobne prireditve, ki se jih je udeleževala. Slikarkina krajina ni realistični posnetek izbranega motiva, je prej ogledalo njenih notranjih počutij. Napadalna temačnost kompozicije Pročelje, ki grozi, da bo razgnala okvir slike, monotona sivina Cerkve z drevesom, mračna Jesenska krajina ali v temne tone ujeto Pristanišče so vidnejši primeri slikarkinih razpoloženjskih stanj. Seveda pa ni vedno tako. Njena paleta pozna tudi sončne dneve. Kmečka hiša ali Obala v soncu odpirata drugačna obzorja. V obeh kompozicijah se slikoviti značaj njenega slikarstva manifestira v bogati paleti, razgibanih kosmih barv in statično čvrsto pojmovani arhitekturi. Kljub uspehom, ki jih doživlja v krajinarstvu, se avtorica vedno znova vrača figuri. Vendar to ni več čisto portretno slikarstvo kot nekoč, temveč slikarkin pogled v ljudi in njihovo okolje, s kakršnim se sooča vsak dan in ki zna biti kritičen ali pa zavit v rahlo simboliko. Ugotavljamo, da se v slikarkinih figuralnih kompozicijah menjavata razočaranje in nostalgija, kar oboje kot pri krajini odvrača avtorico od golega realizma in daje njenemu slikarstvu oseben pečat. Cene Avguštin MALO PRIJAV ZA NAGRADE Kranj — Na razpis občinske kulturne skupnosti Kranj za prijavo kandidatov za podelitev letošnjih Velikih in Malih Prešernovih plaket je prišlo izjemno malo predlogov. Le trije za Veliko plaketo in le šest za Malo plaketo. Kot da v kranjskih kulturnih društvih in skupinah ni ljubiteljev, ki bi za dovolj časa, še posebej pa so jih na razpis opozorili. Tako bo komisija predlagala tokrat le štiri kandidate za malo plaketo in tri kandidate za Veliko plaketo. Priznanja bodo letos podeljena 3. decembra, na dan obletnice Prešernovega rojstva in ne več ob slovenskem kulturnem prazniku v februarju. L. M. PROMET NA ŽIROVSKEM Žiri — Jutri v soboto, 7. novembra, ob 19. uri bodo v mali dvorani — galeriji Svobode v Žireh predstavili knjigo Marije Stanonik Promet na Žirovskem — Etnološki vidik. Študijo bo predstavil prof. dr. Angelos Baš z Inštituta za slovensko narodopisje Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Sledil bo pogovor z avtorico in soupravljalci knjige. Knjiga je izšla kot drugi zvezek v knjižnici Zirovskega občasnika. FILMSKO GLEDALIŠČE Kot četrti film izbranih filmov letošnjega jesenskega Filmskega gledališča bo na vrsti ameriška črna »komedija noči« Idiotska noč. V kinu Dom Kamnik bo na sporedu v ponedeljek, 9. novembra, ob 20. uri, v kinu Tržič v torek, 10. novembra, ob 19. uri, v kinu Železar Jesenice v sredo, 11. novembra, ob 20. uri in v kinu Center v Kranju v četrtek, 12. novembra, ob 20. uri. Zgodba se dogaja v eni sami newyorški noči, v eni od hudo sumljivih četrti. Filmski junak Paul Heckett, povsem navaden in brezimen človek, sicer strokovnjak za računalnike, doživi avanturo, ki bi komu drugemu izpolnila vse življenje. Odurnost, nasilje, nezaupanje, samomori, umori, linčanja, perverznosti, gore odpadkov, v temnih ulicah. To je jug New Yorka in slovitega Monnhatt-na, v središču sveta borz in mamil, prostitucije in umetnosti. Neponovljivi človeški cirkus, v katerem naš junak doživlja svojo črno »komedijo noči«. To ni grenka komedija, ampak absurdno in komično potovanje skozi nož — po koncu delovnega dne in zapiranju trgovin. Režiser Martin Scorsese v filmu spretno meša verjetno in absurdno, realizen in nadrealizem. Mojstrsko je v kamero ujel atmosfero velikega mesta osemdesetih let, v film pa vtkal tudi veliko očarljive duhovitosti. Da se je film uvrstil med uspešnice, so pripomogli tudi dobri igralci, Griffin Dunne, Rosanna Arquette, Verna Bloom, Thomas Chong in drugi. 'IMlS5yi©IESGLAS 6. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 6. NOVEMBRA 1987 TA MESEC NA VRTU Zavarujmo jih pred mrazovi Poleg vrtnic, iglavcev in drugih zimzelenih rastlin smemo novembra presajati vse rastline. Če pa moramo i/, kateregakoli razloga ob tem času saditi tudi zgoraj naštete rastline, moramo tla pod njimi dobro pokriti z listjem in predelanim gnojem, povrh pa še s smrečjem in tudi rastline pred soncem in suhimi mrzlimi vetrovi in mrazom zavarovati s smrečjem. Če tega nismo storili že prej, je zdaj zadnji čas, da končno pred mrazom zavarujemo vse ne popolnoma prezimno trdne rastline na vrtu, kot so nekatere lilije, stepske lilije, ciklame in druge. Zavarujemo jih z listjem, šoto in jelovimi vejami. S smrečjem zavarujemo pred hudimi mrazovi brez snega tudi gorske rastline na skalnjaku. V zelo hladnih predelih potrebujejo vsak 20 centimetrov debelo odejo iz listja tudi tele rastline: budleja, nekateri svibi, modrin (Ceanothus), rožlin (Altheaer rosea), glicinija, tamari-ska, srobot. Grmaste (lesnate) potonike, lovorikovec (Lauroce-rasus), azaleje, rododendrone pa poleg tega še pokrijemo s smrečjem ali obložimo in povežemo s trstiko ali čim podobnim. Plastična folija pred mrazom ne varuje. Za presajanje trajnic je že prepozno, čez zimo bi zaradi mraza zanesljivo trpele, ker niso s koreninami povezane z okolno zemljo. Če še nismo, potem zdaj obrežemo ali presadimo grmovje in drugo. Izpred hiše, z balkona in teras prenesemo čebrovke v klet ali drug prostor, kjer bodoprezimova) e. Oleandri, lovor, citronovec, mirta in mnoge druge so subtropske rastline, ki potrebujejo za dobro prezimovanje okrog 10" C. Tudi pozimi potrebujejo svetlobo, prezimovati jih torej ne smemo v temni kleti. Pozimi jih zalivamo zelo malo, vendar zmeraj vsaj toliko, da se koreninska gruda ne presuši. ć KUHAJT£MMI IZ BABIČINIH KUHARSKIH BUKEV GORENJSKI KRAPI S SKUTNIM NADEVOM Za 4 osebe potrebujemo 1/2 1 ajdove moke, 1/2 1 vrelega kropa, J do 2 žlici bele moke. Nadev: 15 dkg skute, 1 jajce, 2 žlici kisle smetane, pest kruhovih drobtin, ščep soli, slan krop, na surovem maslu ali margarini prepražene drobtine za zabelo. Ajdovo moko stresemo v skledo, jo poparimo, dobro premešamo in pustimo, da se ohladi. Medtem pripravimo nadev. Dobro pretlačeni skuti dodamo jajce, smetano, drobtine in sol ter premešamo, da dobimo lepo gost nadev. Ohlajeno ajdovo testo stresemo n; desko, pomokamo s pšenično moko in ga nekoliko ugnetemo ter razvaljamo za 1/2 mezinca debelo. Narežemo ga na štirioglate krpe. Na vsako krpo položimo 1/2 žlice nadeva. Krpe upognemo in stisnemo skupaj kot blazinice in kuhamo v slanem kropu 8 minut. Kuhane poberemo na krožnik in zabelimo. JtlOPi] Moja sobica, moja svobodica Včasih sem tudi jaz z živci čisto na koncu. Takrat se zatečem v svoj svet. V svojo sobico, zlato svobodico. Tam me nihče ne moti, niti nadležni brat ne. Lahko počnem, karkoli hočem. Do kraja se lahko zberem in zbistrim svoje misli. Zjutraj me v najlepših sanjah zbudi brneča budilka. Po navadi jo zaslišim kot tečno muho. Zamahnem z roko, da bi jo počila, p« si skoraj zlomim prst, ko udarim v steno. Šele takrat se dokončno zbudim. Skočim s postelje, da uboge vzmeti cvilijo in škripajo še pol ure. Ko pristanem na parketu, se stresejo vse omare. Po-Steno se pretegnem in si pri tem dovolim še po konjsko zazehati. Na hitrico se oblečem in tečem v kuhinjo. Odprem hladilnik in ga premerim od nog do glave. Končno se odločim in izberem svoj menu. Seveda se ravnam po tistem ljudskem reku in zajtrkujem kot kralj. Po vrhu pa si grlo zalijem še s skodelico toplega mleka. Ena, dve, tri in že sem v šoli. Mukoma poslušam razlage med poukom. Med odmori pa si skrivamo torbe, se deremo kot srake in pošiljamo po razredu papirnate leteče krožnike. A na žalost naše veselje ne traja dalj kot deset minut. Zazvoni namreč zvonec, ki me spominja na mojo tečno budilko. Ob dvanajstih se iz hiše učenosti odpeljem domov na svojem dvociklu. Doma moram mami na dolgo in široko razlagati, kako je bilo v šoli. Pa če sem dobila kakšno oceno. Pa če so kaj spraševali. Ko mine ploha vprašanj, se prikaže brat s svojimi neumnimi ugankami. Neprestano me sprašuje: »Ugani, kaj je tole, na drevesu visi, pa črno je, bla, bla, bla, bla.« Na koncu predavanja pa še bolj trapasto vpraša: »A veš, kaj je to?« »Ne, ne vem. pa daj mi že mir,« se poslovim od nadležnih vprašanj. Kar srečna sem, ko sem sama v svoji sobici. Ko si odpočijem živce, se spomnim uganke, katere rešitev je gotovo netopir. Zasmejem se lastni jezi. Če bi ne imela svoje sobice, bi še tega spisa ne mogla v miru napisati. V mislih spet in spet premlevam stavek: Moja sobica, moja svobodica. Tanja Soklič, 7. r. OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled Tudi Tanja bo šla z Alpinino karavano na skupni nagradni izlet junija prihodnje leto. Čestitamo. Zvončasta krila, beli ovratniki Novi trendi v modi prinašajo spet romantiko. Blaga so mehka, lahka. drobnih vzorčkov, ki kar kličejo, da jih ukrojimo mladostno, v prhutajoča široka krila. In da bosta mladost in svežina še bolj poudarjeni, ne pozabimo na snežno bel ovratni-ček. PRIPRA VIM O SE NA ZIMO GROZDJE V ŽGANJU Na 1 liter vode damo 15 dkg sladkorja, grozdje, žganje. V kozarec z ožjim grlom vlijemo do polovice žganja in vanj potopimo grozdne jagode (zelo okusen je muškat). Jagode naj segajo 5 cm pod rob kozarca. Kozarec zavežemo. Čez dva meseca žganje razredčimo s sladkorno razstopin o. Na 1 liter vode vzamemo 15 dkg sladkorja in prekuhamo. Grozdje z razredčeno tekočino razdelimo na več kozarcev. Čez mesec dni ga lahko uporabimo. Jagode serviramo kot sladko, tekočino pa kot liker. GROZDJE Z MEDOM IN KISOM 2 kg grozdnih jagod, 1 kg čistega medu, 1/4 1 dobrega vinskega kisa. Med in kis kuhamo tako dolgo, da se začneta gostiti. Grozdje operemo, osušimo in nato previdno potrgamo jagode. Zložimo jih v kozarec, tega postavimo v posodo s hladno vodo in segrevamo. K° skoro zavre, prilijemo kisov sirup, še nekaj minut pustimo, nato kozarec previdno dvignemo, zavežemo in ohladimo. PRAV JE, DA VEMO ZAKAJ SIVIMO_ Vsaka ženska se jih brani, pa vendar slej ko prej so tu — sivi lasje. Potolažite se, saj niso vedno znamenje starosti ali bolezni. Nasprotno: lahko pomenijo tudi dobro zdravje. Strokovnjaki so ugotovili, da se pojavijo sivi lasje pri ženskah in moških približno v isti starosti kot pri njihovih starših ali starih starših, torej je pojav deden. Vsekakor pa lahko osivimo tudi zaradi nekaterih drugih vzrokov, kot so nervoza, ki jo povzročijo trajna jeza, skrbi in stresi. Sivi lasje pa so lahko tudi posledica napačnih prehrambenih navad ali enostranske diete. V takem primeru pomagata vitamin A in D. Zato redno uživajte jetra, maslo, jajca, korenje, špinačo in cvetačo. KAKO NEGUJEMO KOŽO OKROG OČI Predel okrog oči smatramo kot najbolj občutljiv predel obraza. Tu se najprej pokažejo majhne gubice. Opazimo, da se koža stara — počasi toda neustavljivo. Koža okrog oči je mnogo tanjša, cca 0,55 mm, v primerjavi z drugo kožo, ki je debela 2 mm. Poleg tega na tem predelu skoraj ni lojnic in nobenega maščobnega tkiva in tako lahko izloča zelo malo dodatnega loja. Predeli okrog oči so tudi najbolj izpostavljeni svetlobnim vplivom, ker se svetlobni žarki lomijo tik pod obrvmi. Zato tem predelom okrog oči sonce najbolj škodi. Ker oči potrebujejo zelo skrbno nego, uporabljamo zanje samo specialne preparate. Kaj storimo pri pordelih očeh? Posebno v času senenega nahoda mnogo ljudi trpi zaradi teh težav. Toda tudi tujek in ponočevanje v zakajenih prostorih povzročajo pordele oči. Poživljajoče in pomirjajoče učinkujejo komprese, ki vsebujejo zdravilna zelišča. V primeru kroničnega vnetja oči se moramo nujno posvetovati z okulistom. Kaj storimo pri podočnjakih? Ti se pojavijo po slabo prespani noči, pri slabem počutju ali če je koža pod očmi tako tanka,- da skoznjo prosevajo žilice; zato ima koža temen izgled. Pri tem pomaga samo eno: izredno nežna nočna krema. Kaj storimo pri gubicah okrog oči? Pojavijo se na žalost že v mladosti. Koža okrog oči je suha in stalno ogrožena. Zaradi tega nastanejo smejalne in mi" mične gubice. Pri tem pomagajo specialna olja, ki povrnejo koži elastičnost in mehkobo. Posebno zjutraj je koža nagnjena k oteklim vekam-Vzrok je v limfnem sistemu, ki ponoči zastaja. Pri tem si pO" magamo z vroče mrzlimi kompresami in izmeničnim prhanjem, ki poživlja krvni obtok. Pri močnem otekanju za nekaj časa opustimo ličenje. Barbara Kregar dipl< ing. kozmetičarka in pedikerka^ REZERVIRANO ZAZVEZDE Ureja Jasmina Audič ★★★★ Pri uri kemija Tovarišica: »No. zadnjič srn0!f pogovarjali o elementih — P^"1:« Kdo ve. po kom je dobil ime ura' • po kom pa plutonij?! |aZ Učenec: »Jaz, tovarišica! * vem! Uran je dobil ime po P,an^., Uranu, plutonij pa.... po Pluton1" Mikijevem psu iz Zabavnika!« Lucija Perne, 7. b. r OŠ Franceta Prešerna Kranj No, končno ste se me usmilili! Prispelo je »celih« 5 pisem. Danes bomo uslišali Boruta iz Kranja, ki ga zanimata film in skladba »LA BAMBA«. Pesmico je pel RITCHI VA-LENS v daljnem letu 58. Ritchi se je rodil 13.5.1941 in je bil v svojem kratkem življenju super zvezda. Imel je tri naj skladbe: DONNA, LA BAMBA, in prvi hit COME ON, LETS GO. Umrl je 3.2.1959. Letos so se ga spet spomnili in o njem posneli film. Naslov je »LA BAMBA«, v njem pa je množica nam dokaj neznanih imen. Ritchija igra LOU DIAMOND PHILIPS, njegovega brata Baba ESAI MORALES, njegovo ljubezen Donno pa DA-NIELLE VON ZERNECK. Vse- bina filma se vrti okrog Ritchije-vih težav z barabinskim bratom in ljubezni do Donne. Glavna skladba v filmu je seveda »LA BAMBA«. Veselo jo prepeva skupina »LOS LOBOS«. Čez lužo so prav dobro poznani, saj so aktivni že 13 let. Člani skupine so: LOUIE PE-REZ, DAVID HIDALGO, STE-VE BERLIN, CESAR ROSAS in CONRAD LOZANO. O njih ne bi nakladala, ker jih je preveč za tale prostorček, če pa vas kaj zanima, pišite na naslov: LOS LOBOS: c/o METRONO-ME RECORDS, GLOCKENI-GIEBERVVALLB, 2000 HAMBURG 1. Tu imate še besedilce in slikico! Naslednjič boste odkrili, ali ste srečni izžrebanci. Na svoj račun bodo vendarle prišli pristaši HM glasbe! SE BEREMO! LA BAMBA Para bailar la Bamba, Para bailar la Bamba, Se necesita una poca de gracia una poca de gracia pa mi y pa ti Ani arriba ahi arriba, Ahi arriba ahi arriba. Por ti sere, por ti sere por ti sere Yo no soy Marinero yo no soy Marinero soy Capitan Soy Capitan, soy Capitan Bamba Bamba, Bamba Baba Bamba Bamba, Bamba Para bailar la Bamba Para bailar la Bamba Se necesita una poca de gracia una poca de gracia pa mi y pa ti Ahi arriba ahi arriba Para bailar la Bamba Para bailar la Bamba Se necesita una poca de gracia una poca de gracia pa mi y pa ti Ahi arriba ahi arriba Ahi arriba ahi arriba Por ti sere por ti sere por ti sere Bamba Bamba, Bamba Bamba. Bam ba Bamba Bamba Zbirali smo papir V šoli nam je tovarišica povedala, da bomo zbirali papir. »Vsak učenec naj prinese lepo zavitega v paket, vsaj okoli pet kilogramov,« nam je naročila. Nesla sem ga v vreči. Med vrati šole je vrečka popustila, ker je bila teža prevelika. Vse se mi je raztreslo. Sošolki Lidija in Darja sta se mi zelo smejali. Zelena od jeze sem pobirala papir in ga ravnala. Papir sem nesla na mesto, kjer so ga zbirali naši fantje. Odhitela sem k tehtničnern pouku, da ga ne bi zamudila. Nasiednji dan smo spraševali zbiralce, koliko smo ga zbrali. Odgovarjali so: »Nabrali ste ga veliko!« Tudi starše je doma zanimalo, koliko papirja smo zbrali. Še nekdo se je zanimal za naš papir. To je bila moja mala žival, ki me je pred vhodnimi vrati pričakala z mijavkanjem — moj mali muc. Seveda sem tudi njemu povedala, da smo zbrali kar precej papirja. Irena Koder, 5. a. r. OS Matije Valj avca Preddvor Jesenska ura Prišel je jesenski čas, deček za vpil je na glas, uro so premaknili nazaj, joj, to smo vsi veseli zdaj! Zdaj bomo vsi dalj spali, sanjali m se smehljali. Polona Gaber in Mateja Kalan, 4. a r. OS Cvetka Golarja Škofja Loka Varčujemo Varčujemo lahko na različne načine. Z obleko, čevlji, vodo, hrano, denarjem, elektriko... Z nekaterimi živili pa ni dobro varčevati, na primer s kuhinjskim oljem. Če ga večkrat uporabiš za cvrtje, kot je gospodinjska navada, se v njem začnejo tvoriti strupene snovi, ki škodujejo zdravju. Zelo pomembno je varčevanje z elektriko, v krajih ob morju pa v sušnih mesecih zelo varčujejo z vodo. Katju Remšar, 7. a r. OS heroja llračiča Tržič "«n jc uuuii ime po . plutonij pa.... po Pluton em ncn it 7a" ----,-Per Prešerna Kranj Strigli smo ovce Doma imamo dve ovci. v* P6 tek pa smo jih ostrigli. Kako-V hlevu smo na tla položili v liko staro deko. Na stol smo P°. stavili luč. Prva je bila na vrs večja ovca. Ati je strigel, z &r gorjem pa sva držala. Včasih s je ovca prestrašila, z bratom ^ morala še bolj poprijeti. Ati J moral zelo paziti, ker sta obe o ci breJi- . rfa Zdaj sta ovci zelo smešm- y^ koncu repkov smo jima puS° cofka. Zelo se že veselim malih Jfl genjčkov. Spela Gaser, 3. r. OS Sorica Hura, naravoslovni dan! Učenci 4. c razreda osn0^M šole Staneta Žagarja v Krf™r so imeli naravoslovni dan. * 0 li so se v Planico, dolino Ta"1^' k izviru Nadiže, v dolino Vra * do Aljaževega doma, k spome^ ku padlim gornikom pod se no triglavsko steno, do slapa _^ ričnika. Bilo jim je tako všeč. ^ so svoje vtise na drobno pop1 kar na dveh straneh. ^ Saj ne zamerite, če smo skupaj skrajšali, kajne? Pa lepša hvala za pozdrave! J 2 25KJS. NOVEMBRA 1987 TELEVIZIJA, RADIO, KINO 7. STRAN (M)II^SgS©IEnGLAS TV SPORED l°00 Ted, 11 00 Kro "•30 E filma 16.15 16.30 17.30 17.45 18.15 18.45 18.55 19.00 19.12 19.17 19.25 19.30 19.50 20.00 21.10 21.15 21.45 22.1 22.30 00.10 17 6. novembra Inik mika tedna domačega - v Celju, ponovitev Lehner. Z mojimi ».očimi solzami, ponovitev 3. dela avstrijske nadaljevanke Video strani TV mozaik-tednik, ponovitev Vukov kotiček, 10. del otroške serije TV Beograd Super stara mama, 1. del angleške serije za otroke Pred izbiro poklic v dimnikarstvu in steklarstvu Risanka Video strani Obzornik Iz TV sporedov Propagandna oddaja Zrno, vreme TV dnevnik Propagandna oddaja Slavnostna akademija ob 200-obletnici rojstva Vuka Karadžića Propagandna oddaja Poročilo s seje skupščine SRS Aotearoa, 2. del o Novi Zelandiji • Rezerviran čas Obe moji ljubezni, ameriški film Video strani Oddajniki II. TV mreže ■30 »Fore i fazoni«, otroška oddaja •00 Znanost: Žive hipoteze 30 Risanka j*0 Številke in črke, kviz •00 Čez tri gore: Pel vam bo ... kvintet Frankolovčani i* 30 TV dnevnik /u 00 Koncert simfonikov RTV Ljubljana, prenos iz CD 22 00 Premor 25 tn ^ezerviran čas **-50 Mi iz Kronštata, sovjetski on *'lm "0.15 Svet šaha 8.20 8.25 8.55 10.30 1035 12.30 14.00 15.00 16.00 17.10 17.30 18.00 H 18.40 19 00 J9.10 19.30 20.00 TV Zagreb I. program Poročila »Fore i fazoni«, otroška oddaja TVvšoli: Arheološki muzej. Barve, Angleščina, Marin Držič Poročila TV v šoli. Helenizem, Risanka, Vukov leksikon, Bizantski svet južnih Slovanov, Risanka, Iz naših krajev, Basni Poročila Prezrli rte-poglejte TV v šoli: Angleščina, Marin Držič Dober dan Kronika Reke »Fore i fazoni«, otroška oddaja Znanost Žive hipoteze Risanka Številke in črke, kviz TV koledar Risanka TV dnevnik Slavnostna akademija ob 200. obletnici rojstva Vuka Karadžića, prenos Zakon v Los Angelesu, serijski film TV dnevnik BIS nočni program Poročila 7. novembra 805 8.15 830 900 9.10 940 10.10 1040 14.40 14.55 16.30 17.00 18.25 18.45 18.55 19.00 19.12 19.17 1925 19.30 19.50 20.10 20.15 22.20 22.25 22.40 23.25 Video strani Kljukčeve dogodovščine, 11. del lutkovne serije S Pregl: Odprava zelenega zmaja. 4 del B Jurca Čudovita stenska ura Šola za Klovne, 4. del otroške serije TV Skoplje MPZ Zagorje, 13 oddaja Mesta: Ljubljana je Ljubljana, ponovitev dokumentarne serije Aktualno, ponovitev Video strani Cilinder, ameriški film Kulturna dediščina mesto, ki ga človek sam odkriva-Korčula, 5. oddaja DP v košarki (m) Bosna : Cibona, prenos Da ne bo bolelo Risanka Video strani Knjiga Iz TV sporedov Propagandna oddaja Zrno, Vreme TV dnevnik Zrcalo tedna Propagandna oddaja Mož, ki je ubil Libertv VVallancea, ameriški film Propagandna oddaja TV dnevnik M. Lavvrence: Vrnitev v paradiž, 2. del avstralske nadaljevanke Video strani Oddajniki II. TV mreže 12.10 Test 12.25 Jugoslavija, dober dan 12.55 Srečanje na oceanu, ameriški film 14.35 V registraturi, ponovitev TV nadaljevanke 15 30 Šabac: PEPv rokometu-Metaloplastika: Ban kaši, prenos 17 00 Otroška lutkovna predstava na festivalu Bugojno 87 17.40 Dallas, ameriška nadaljevanka 18.30 PEPv vaterpolu-Partizan :Span- dau, prenos 19.30 TV dnevnik 20.15 G. Puccini: Dekle z zahoda, opera 22 25 Svet na zaslonu 23 05 Športna sobota, vključitev 63 20 Rezerviran čas TV Zagreb I. program 9.00 TV v šoli 10.30 Poročila 13.15 BIS-nočni program 14.45 Narodna glasba 15.15 Sedem TV dni 16.00 Živeti z naravo, dokumentarna oddaja 16.45 Poročila 16 50 TV koledar 17 00 DPv košarki-Bosna Cibona 18 30 Dokumentarna oddaja 19 30 TV dnevnik 20.15 Boljše življenje, humoristična serija 21.10 Božanski dnevi, ameriški film 22.40 TVdnevnik 22.25 Nočni spored 00.35 Poročila hum i um Za ta 86 nam eden boljših ameriških filmov groze: Muha. fj|/,8iboljšo masko je dobil Oskarja, na festivalu fantastičnih SetkV v ^voriazu Pa )e dobil nagrado žirije Računalnikar JJW Brundle spozna novinarsko Veronico Ouaife in ji zaupa, na lrna v r°kan izum, ki bi lahko spremenil cvet Izpopolnil je Pra te|eportacijo neživih tvarin v svojem laboratoriju, vkar pa se pripravlja na poskus prenašati živa bitja z ene flo rT1esta na drugega Veronica je zelo zainteresirana za nje Prv '*um' hkrati pa se tudi zaljubi v mladega znanstvenika g 1 Poskusi z živimi bitji ne uspejo, a v nekem trenutku d« 8arn VS*°P' v svoi stro) za teleportacijo, ni pa opazil, le z njim vred v stroj prišla tudi muha. Po uspešnem pre su Brundle opazi, da se njegovo telo spreminja. V filmu • a odlično združeni temi groze in ljubezeni, odlična je tudi arrf Jeffa Goldbluma, ki vel|a za enega najbol|ših v sodobni menilo kinematografiji. ^ Orel pravice je»ameriški film, sodna drama, v kateri se je °> glavni igralec znova potrdil odlični Robert Redford. Z njim lern filmu, režiserja Ivana Raitmana, igra Debra VVinger : Zaradi izrednega zanimanja bo ameriški vojni film Platoon 0ral v kranjskem kinu Center še do vključno ponedeljka, 9 "ovembra. Kdor si pa Še ni ogledal odličnega filma Nekaj vijoličaste ■* - ki je bil vključen v letošnje Filmsko gledališče, bo imel še n° priložnost v nedeljo, 8 novembra, ob 21 uri bo na spore au v kinu Center v Kranju. NEDELJA 8. novembra 8.55 Video strani 9.10 Živ žav 10.15 Super stara mama, ponovitev 1 dela angleške serije 10.40 M Lavvrence: Vrnitev v paradiž, ponovitev 2. dela avstralske nadaljevanke 11.25 Alpski večer, 8. oddaja 11.55 Propagandna oddaja 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Video strani 15.10 Video strani 15.25 J. Janicki-A. Mularckv. Hiša, 1. del poljske nadaljevanke 16.55 Povest o dveh mestih, angleški film 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Kino 19.12 Iz Tv sporedov 19.17 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 19.30 TVdnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Milovan Vitezović: Vuk Karadžić, nadaljevanka TV Beograd, 1. del 21.25 Propagandna oddaja 21.30 Zrno 22.50 Mesta: Sarajevo, dokumentarna serija 23.20 Kronika TDC Celje 23.50 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 8.55 Poročila 9." ' Danes za jutri in streljanje, igrani film 12.00 Včeraj in danes: Dušan Bogdanović, oddaja resne glasbe 17.45 DPv odbojki-Vardar:Bosna, posnetek 18.45 Izviri, oddaja iz kulture 19.30 TVdnevnik 20.00 Avtomanija, poljudnoznanstveni film 20.25 Mali koncert 20.40 Včeraj, danes, jutri 20.55 Skica za portret, Ljerka Car Matutinovič 21.30 Avgust Strindberg, 2. del švedske nadaljevanke 22.30 Revolucija, ki traja, dokumentarna oddaja PONEDELJEK 9. novembra 10.00 Zrcalo tedna 10.20 Orlov let, švedski film 16.20 Video strani 16.35 Kronika TDF Celje, ponovitev 17.05 TV mozaik-ponovitev 17.25 Radovedni taček: letalo 17.40 Pamet je boljša kot žamet, 6 oddaja 17.45 Šola za klovne, 5. del oddaje TV Skopje 18.15 Republiška revija MPZ Zagorje 86. 14. oddaja 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19 00 Obzornik 19 12 Iz TV sporedov 19 17 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20 05 Y. Courriere: Kuharske zvezde, 5. del francoske nadaljevanke 21.00 Propagandna oddaja 21.10 Omizje: Oktobrska revolucija in 70 let pozneje 23 05 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 16.55 Test 17.10 TVdnevnik 17.30 Otroci, pojte z nani, otroška oddaja 17.45 Otroška serija 18.00 Beograjski TV program 18.55 Premor 19.00 Indirekt, oddaja o športu 20.00 Zunanjepolitična oddaja: Sedemdeset let otroka 20.30 Znanstveni grafiti 21.15 Včeraj, danes, jutri 21.30 Premor 21.35 Vrnitev don Camilla, francosko-italijanski film 23.15 Chopiniada 23.30 Šahovski komentar TOREK 10. novembra 10.00 TV mozaik - šolska TV Kemija: Korozija Naravoslovje: Svet okoli nas II.: Zemlja-planet na katerem živimo Zobozdravstvo II. Jezikovni utrinki 11.10 Angleščina XXIII. 11.40 Francoščina VI. 16.30 Video strani 16.45 TV dnevnik-šolska TV ponovitev 17.55 Ex libris M&M, ponovitev 18.45 Risanka 18 55 Video strani 19.00 Obzornik 19.12 Iz TV sporedov 19.17 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme '19.30 TVdnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 W. Shakespeare: Kar hočete, predstava SLG Celje 22.10 Propagandna oddaja 22.15 TVdnevnik 22.30 Integrali 23.10 Video strani Oddajniki II. TV mreže: 13.55 Zemun: Nogomet -kvalifikacije za EP -Jugoslavija:Anglija, prenos 17.30 Angleščina XXIII. 18.00 Francoščina VI. 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 Videogodba 19.30 TVdnevnik 20.00 Obiskujemo Slovenske muzeje in galerije - danes Loški muzej, Škofja Loka 20.40 Žrebanje lota 20.50 Manjšine - bogastvo Evrope: Otok Lip - pet letnih časov Lužiških Srbov, 4. del dokumentarne serije 21.20 Narodna glasba 21.50 V senci groze, TV nanizanka SREDA 11. novembra 10.00 Integrali 10.40 VV. Shakespeare: Kar hočete, predstava SLG Celje 13.45 Video strani 14.00 TV mozaik - ponovitev 4 14.40 Tuji jeziki, ponovitev 15.40 Kljukčeve dogodivščine, 12. del 15.55 S. Pregl: Odprava zelenega zmaja: Rešitev 16.25 Beograd: Nogomet - kvalifikacija za EP 88 - Jugoslavija Anglija, prenos 18.15 Risanka 18.25 Zakaj noge bolijo: Motnje krvnega in mezgovnega obtoka 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Obzornik 19.30 TVdnevnik 20.05 Film tedna - Ciklus brazilskega filma : Brez črne kravate 21.55 Mednarodna obzorja: Indija, oddaja TV Zagreb 22.50 Kronika TDF Celje 23.20 Videogodba, ponovitev 23.50 Video strani Oddajniki II. TV mreže 18.45 Številke in črke. kviz 19.05 TV koledar 19.30 TVdnevnik 20 00 Obarvana svetloba in Lovec, ameriški film 22.50 Noč in dan, nočni program ČETRTEK ~12. novembra 10.00 11.00 15.40 15.55 16.25 17.25 17.40 18.25 18 55 19.00 19.17 19.25 19.30 20.25 20.35 21.40 22.40 22.55 TV mozaik - šolska TV Umetnostna zgodovina: Stili - obdobja -življenje: XIX. stoletje Glasbena vzgoja: Harmonikarski orkester (KUD Vide Pregarc) Kulturna dediščina: Kozarec naš vsakdanji Claudine, ameriški film Video strani Kronika TDF Celje TV mozaik - šolska TV, ponovitev Marko na belem konju jaše Pisma iz TV klubov Potrošniška porota Video strani Obzornik Propagandna oddaja Zrno, vreme TV dnevnik Propagadna oddaja Tednik S Lagerlof: GČST BERLING, 2. del švedske nadaljevanke TV dnevnik Manjšine — bogastvo Evrope: Otok Lip - pet letnih časov Lužiških srbov, ponovitev 4 dela 23.25 Video strani Oddajniki II. TV mre'3 16.55 Test 17.10 TVdnevnik 17.30 Otroška oddaja 18.00 Govorimo o zdravju, izobraževalna oddaja 18.40 Številke in črke, kviz 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Amatersko srečanje »Abrašević« 20.45 Poročila TV Zagreb I. program: 8.25 8.30 9.00 10.35 15.00 16.00 17.10 17.30 18.00 18.30 18.40 19.00 19.30 20.00 20.55 21.05 23.05 23.25 Poročila Soba 405, otroška oddaja TVvšoli: H. Ch. Andersen; Vžigalnik, Od oljke do olja, Fizika, Tjulni TV v šoli TV v šoli Dober dan Kronika Splita Soba 405, otroška oddaja Govorimo o zdravju, izobraževalna oddaja Risanka Številke in črke, kviz TV koledar TV dnevnik Politični magazin Izbrani trenutek Bostonci, angleški film TV dnevnik Noč in dan, nočni program 18.00 18.15 18.45 19.15 19.30 20.00 21.30 21.45 23.15 Test Ljudje govorijo, izobraževalna oddaja Številke in črke, kviz TV Koledar TV dnevnik Glasbeni večeri: Režije Stanka Crnobrnja Včeraj, danes, jutri Umetniški večer: Bitef na TV, Čarovnice, posnetek predstave Šahovski komentar TV Zagreb I. program radio žiri 8.25 Poročila 8.30 Otroška oddaja 9.00 TV v šoli: Poštni nabiralnik, Makedonščina, Guščarica na Savi, Slovenski muzeji in galerije 10.35 TVvšoli 15.45 Serija za otroke 16 10 Kronika Karlovca, Siska in Gospića 16.25 Beograd: nogomet -kvalifikacija za EP 88 Jugoslavija. Angiija, prenos 18.15 Ljudje govorijo, izobraževalna oddaja Žiri in Poljanska dolina na Škofja Loka in okolica na Selška dolina na UKV območju 98,2 MHz UKV območju 91.2 MHz UKV območju 96.4 MHz Nedelja, 8.11.1987 9.00 Napoved programa — EP in melodije za vas — Iz zgodovine naših krajev 10.00 Pogovor z bančniki (v živo) 11.00 N ovice in dogodki —Minute za šport in rekreacijo — Stik s poslušalci Torek, 10.11.1987 16.00 Napoved programa — EP in melodije za vas 17.00 Minute za šport in rekreacijo — Oddaja za fotoamaterje — Iz dela ZSMS 18.00 Novice in dogodki — Zgodba iz radijske skrinjice — Novosti v naši knjižnici 19.00 Napoved programa za četrtek _Sreda, 11.11.1987 16.00 Napoved programa ~ EP — obvestila 17.00 Z vami v studiu so člani ansambla Tolovaji Četrtek, 12.11.1987 16.00 Napoved programa — EP in melodije za vas 17.00 Minute za šport in rekreacijo — Marija Stanovnik — avtorica knjige Promet na Žirovskem 18.00 Novice in dogodki — Iz naših krajev 19.00 Napoved programa za nedeljo RADIO PETEK, 6. novembra Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo - 8.35 Mladina poje -10.05 Rezervirano za... - 11.05 Živalski karneval - 12.10 Pod domačo marelo - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 13.20 Osmrtni ce, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 16.00 Vrtiljak želja in EP -17 00 Studio ob 17.-ih - 18.00 Glasba starih mojstrov — 19.45 Pojemo in godemo — 20.00 Mla di mostovi - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih 22.30-24 00 Iz glasbene skrinje - 00 05-4.30 Nočni program SOBOTA, 7. novembra Prvi program 8.05 Pionirski tednik - 9.35 Danes smo izbrali - 10.05 Sobotna matineja — 11.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom - 11.20 Minute za staro glasbo - 11.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.05 Kulturna panorama - 16.00 Vrtiljak - 16.30 Srečanje republik in pokrajin — 17.00 Studio ob 17-ih - 19.45 Minute s Kvartetom godal — 20.00 Radio na dopustu - 22.20 Od tod do polnoči — 00.05.5-5.00 Nočni program -glasba NEDELJA, 8. novembra Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke — 9.05 Še pomnite, tovariši? — 10.05 Promenadni koncert - 11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -13.20 Za naše kmetovalce -15.30 Poročila - 16.00 Lojtrca domačih - 17.05 Nedeljska reportaža - 17.30 Pojo amaterski zbori - 18.00 Humoreska tega tedna - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-24 00 Glasba za prijeten konec tedna -00.05 — 4.30 Nočni program — glasba PONEDELJEK, 9. novembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Glasbena lepljen ka - 8.40 Pesmice na potepu 9 05 Z glasbo v dober dan -10.05 Rezervirano za... - 13.30 Od melodije do melodije — 14.05 Ponedeljkov križemkraž -15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Vrtiljak želja - 18.25 Zvočni signali - 22 30 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program — glasba TOREK, 10. novembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program — glasba — 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 8.35 Igraj kolce - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine — 12.30 Kmetijski nasveti - 14.35 Iz mladih grl - 15.30 Dogodki in odmevi - 18.00 Sotočja - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini — 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 22.50 Literarni nokturno -23.05 Mozaik lahke glasbe -00.05-4.30 Nočni program — glasba SREDA, 11. novembra Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program -glasba - 8.30 Instrumenti se vrstijo — 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... — 11.05 Danes smo izbrali - 12.10 Pod domačo marelo — 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 14.05 Mehurčki — 1700 Studio ob 17.00 - 19.25 Obvestila in zgbavna glasba - 22.50 Literarni nokturno - 2305 Jazz za vse - 00.05-4.30 Nočni program ČETRTEK, 12. novembra Prvi program 4 30 - 8.00 Jutranji program -glasba — 8.30 Koncert za mlade poslušalce — 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Danes smo izbrali - 12.10 Pojemo in godemo -13.30 Od melodije do melodije - 14.45 Naš gost - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00 - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna odda ja v nemščini in angleščini — 22.30 Večerna podoknica -22.30 Znane melodije - 23.05 Literarni nokturno — Pablo Neru-da: Pozabe ni - 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev -00.05-4.30 Noćni program -glasba mm KRANJ CENTER 6. novembra: amer. barv. akcij, film KARATE KID I. ob 16. uri, amer barv vojna drama PLATO ON - VOD SMRTI ob 18. in 20. uri, 7. novembra: amer barv. akcij film KARATE KID I. ob 16. uri, amer barv. vojna drama PLATOON - VOD SMRTI ob 18 in 20. uri, premiera amer. barv. filma OREL PRAVICE ob 22. uri, 8. novembra: nem. barv. vvest. film MED JASTREBI ob 10. uri, amer. barv. film OREL PRAVICE ob 15. uri, amer. barv vojna dra ma PLATOON - VOD SMRTI ob 17. in 19. uri amer. barv. film NEKAJ VIJOLIČASTEGA ob 21. uri, 9. in 10. novembra: amer barv film OREL PRAVICE ob 16 in 18. uri, amer. barv. drama PLATOON - VOD SMRTI ob 20 uri, — 10. novembra ob 20 uri amer barv film OREL PRAVICE, 11. in 12. novembra: amer. fant. srhljivka MUHA ob 16., 18. in 20. uri, 12. novembra ob 20. uri Filmsko gledališče - amer barv. črna komedija IDIOTSKA NOČ KRANJ STORŽIČ 6. novembra: amer barv srhljivka POŠATI KUŠTRAVCI ob 16.Č, 18. in 20. uri, 7. novembra: novozelad barv akcij film DIRKA S SMR TJO ob 16. uri, amer srhljiva ko medija POŠASTI - KUŠTRAVCI ob 18 in 20. uri, 8. novembra: amer. barv. srhljiva komedija POŠASTI - KUŠTRAVCI ob 14. in 18. uri, nem. barv. erot. film UČENKE MADAME OLGE ob 16. uri, premiera angl. barv. krim. BASKERVVILSKI PES ob 20 uri, 9. in 10. novembra: angl krim. film BASKERVVILSKI PES ob 16., 18. in 20. uri, 11. novembra: amer. barv. komedija SMOKY JE RAZBOJNIK ob 16., 18. in 20. uri, 12. novembra: nem barv. erot. film UČENKE MADAME OLGE ob 16., 18. in 20 uri JESENICE PLAVŽ 6., 7. in 8. novembra: premiera amer. akcij, filma OD TARČE DO SMRTI ob 16., 18 in 20. uri, 9. novembra: amer barv komedi ja SMOKY JE RAZBOJNIK ob 16., 18. in 20. uri, 10., 11. in 12. novembra: amer. barv. vojna drama PLATOON - VOD SMR TI ob 15.30, 17.45 in 20 uri KAMNIK DOM 6. novembra: amer. barv. kome dija KRONIČNI SAMOMORILEC ob J 8 in 20. uri, 7. novembra: amer barv. film NORA INVAZIJA NA KALIFORNIJO ob 16. uri, ital. pust. film MOČNA FANTA ob 18. in 20. uri, premiera angl. krim. filma BASKERVVILSKI PES ob 22. uri, 8. novembra: amer. barv. akcij, film KARATE KID I ob 15. uri, ital. pust. film MO ČNA FANTA ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma OREL PRAVICE ob 21. uri, 9. novembra: premiera amer. barv. fant. filma MUHA ob 18. uri, amer čr na komedija IDIOTSKA NOČ ob 20. uri. 10. novembra, slov barv film LJUBEZNI BLANKE KOLAK ob 18. in 20. uri, 12. novembra: angl. krim. film BASKERVVILSKI PES ob 18. in 20. uri TRŽIČ 6. novembra: amer. pust. komedija SMOKY JE RAZBOJNIK ob 17. in 19. uri, 7. novembra: nem. vvest. film MED JASTREBI ob 16. uri, amer. film STRIPTEAZE SMRTI ob 18. in 20. uri, premiera amer. komedije KRONIČNI SAMOMORILEC ob 22. uri, 8. novembra: amer. barv. komedija KRONIČNI SAMOMORILEC ob 15. in 17. uri, amer. barv. film STRIPTEAZE SMRTI ob 19. uri, premiera slov. barv. filma LJUBEZNI BLANKE KOLAK ob 21. uri, 9. novembra: amer barv. komedija KRONIČNI SAMOMORILEC ob 17 in 19. uri, 10. novembra: amer fant srhljivka MUHA ob 17. uri, amer. črna komedija IDIOTSKA NOČ ob 19. uri, 12. novembra: premiera amer. pust. filma OD TARČE DO SMRTI ob 17. in 19. uri DUPLICA 7. novembra: amer glasb, film ZADNJI ZMAJ ob 18. uri, nem. barv erot. film UČENKE MADA ME OLGE ob 20. uri, 8. novembra: belgij barv. risani film HEI-Dl ob 16. uri, angl. barv. film MONA LIZA ob 18. in 20. uri, 11. novembra: angl. krim. film BASKERVVILSKI PES ob 20. uri, 12. novembra: amer. barv komedi ja SMOKY JE RAZBOJNIK ob 20. uri CERKLJE 7. novembra: amer. pust komedija SMOKY JE RAZBOJNIK ob 18. uri, amer. film NEKAJ VIJOLIČASTEGA ob 20. uri DOVJE 8. novembra: novozelad. barv. akcij, film DIRKA S SMRTJO ob 19. uri KRANJSKA GORA 6. novembra: angl. pust. film Žl-VIŠ LE DVAKRAT ob 17. in 19. uri RADOVLJICA 6. in 9. novembra: amer. film JEZNI MLADENIČ YAUNGE ob 20. uri, 7. novembra: ital. film SODNI DAN ob 18. uri, amer. fant. film PLANET ORDESA ob 20 uri, 8. novembra: amer. film JEZNI MLADENIČ YAUNGBLOOD ob 18. uri, ital. vvest. film SODNI DAN ob 20 uri, 10. novembra: ital. vvest. film SODNI DAN ob 20. uri, 11. novembra: amer. film PLANET ORDESA ob 20. urL 12. novembra: ital. pust. film ČLOVEK IMENOVAN BULDOŽER ob 20. uri BLED 6. novembra: amer. film MA SKA ob 20. uri, 7. novembra: amer. risani film RACMAN JAKA IN NJEGOVA KLAPA ob 18. uri, amer. film MASKA ob 20. uri, 8. novembra: amer. risani film RACMAN JAKA IN NJEGOVA KLAPA ob 16. in 20. uri, amer. film MOJ SOSED JE VAMPIR ob 18. uri, 9. in 12. no- vembra: amer. fant. tilm PLANET ORDESA ob 20. uri, 10. novembra: amer. film JEZNI MLADENIČ YAUNGBLOOD ob 20. uri, 11. novembra: ital. vvest. film SODNI DAN ob 20. uri BOHINJ 7. novembra: amer film MOJ SOSED JE VAMPIR ob 20. uri, 8. novembra: amer. film MASKA ob 18. in 20. uri, 12. novembra: amer. film JEZNI MLADENIČ YAUNGLOOD ob 20. uri ŠKOFJA LOKA 6. novembra: amer. avant. film OGNJEVITI FANTJE ob 18. in 20. uri, 7. in 8. novembra: amer. ak cij. film MURPHYJEV ZAKON ob 18. in 20. uri, 10. in 11. novembra: amer. drama VOJAKOVA ZGODBA ob 18. in 20. uri, 12. novembra: amer. film SAMALI -AMERIŠKA PRAVICA ob 20. uri POUANE 6. novembra: amer. komedija MICKI IN MAUDE ob 19. uri 8. novembra: avstr. akcij, film ČETRTO NORO POSLANSTVO ob 17. uri, 10. novembra: amer. film ŠAKALI - AMERIŠKA PRAVICA ob 19. uri ŽELEZNIKI 6. novembra: amer. akcij, film MURPHYJEV ZAKON ob 18. in 20. uri, 7. novembra: amer. komedija MICKI IN MAUDE ob 20. uri, 8. novembra: amer. avant. film OGNJEVITI FANTJE ob 18. in 20. uri, 11. novembra: avstr film ČETRTO NORO POSLAN STVO ob 20. uri @@II^S^IESGLAS 8. STRAN PETEK 6 novembra i 987 ZANIMIVOSTI Kranj je na široko (nehote) odprl vprašanja kabelske in satelitske televizije Izdelan idejni projekt zgled za Slovenijo? Kranj, 5. novembra — »Moram poudariti, da smo se ko sem bil še predsednik komiteja za urbanizem, odločno borili proti črnim gradnjam. Zato zdaj, kot predsednik odbora za izgradnjo kabelske in satelitske televizije v občini pri uresničevanju programa ne mislim pristajati na nekakršne polovične rešitve,« je na prvi seji odbora minuli teden v četrtek med drugim poudaril predsednik Jože Jenšterle. »imam tudi nekako nelagoden občutek zaradi dokaj volonterskega pristopa, saj povsod v svetu to počnejo usposobljene in registrirane organizacije.« Takšnemu razmišljanju predsednika Jožeta Jenšterla r-d prvi seji odbora za izgradijo kabelske in satelitske televizije v kranjski občini sicer . e!ja pritrditi, vendar to ne pomeni odklonilnega stališča do nadaljnje akcije. Tudi v razpravi se je izkazalo, da je takšen način pravzaprav najbrž edina prava pot, da naredimo čimprej korake pri kabelski in satelitski televiziji, ki so jih na zahodu že veliko prej. Lačni in žejni satelitskih programov Kabelska in satelitska televizija že nekaj časa vedno glasneje trka tudi na vrata v Sloveniji. V nekaterih večjih središčih v drugih republikah ja namreč že kar korak pred slovenskim. Tako bi si namreč tudi lahko razlagali pripombo predstavnika Elrada Gorenje na kranjskem sestanku. Sicer pa tudi v Sloveniji že imamo nekaj izkušenj z njo. Pa tudi kranjska občina je pred nedavnim že dobila prvega tovrstnega novorojenčka. Trenutno si ž^jo in lakoto z njo gasijo na M'aki v krajevni skupnosti Kokrica. Želja, predvsem pa najrazličnejših vprašanj o možnostih /a izgradnjo kabelske in satelitske televizije, je v občini že nekaj časa veliko v vseh krajevnih skupnostih. To je tudi spodbudilo letos spomladi sestanek posebne skupine, kjer je bil dogovor, da akcijo pokrene občinska konferenca socialistične zveze. Predsedstvo je potem konec junija tudi ime- • Odbor je idejni projekt sprejel in ga označil kot osnovni dokument za izgradnjo kabelske in satelitske televizije v ibčini. Posebnemu odboru pri tiskovnem svetu republiške konference SZDL pa predlaga, ia se v Sloveniji poenoti si-lem kabelskih omrežij in satelitskih programov. Hkrati taj se v Sloveniji opredeli vlo->o komiteja za informiranje, .ITV, PTT in drugih organov in služb na tem področju. iO 'alo poseben odbor, hkrati lj& v Tozdu oddajniki in zveze jri RTV Ljubljana naročilo idejni projekt kabelske in sa-belitske televizije za celotno kranjsko občino. Projekt je zdaj izdelan in o •jem so precej široko ter vse-aansko razpravljali tudi na jn i seji odbora v Kranju. Naj-jn j velja poudariti oceno, da so y Kranju najbrž ubrali resnično tisto pravo pot, ki naj bi radaljnjem poteku akcije pripomogla k razrešitvi pred-,'Sem pravnih in organizacijskih ter nenazadnje tudi upravam »-finančnih vprašanj. Odbor si e namreč zadal nalogo, da Do že na naslednji seji prihodnji mesec postregel tudi z oce-.10, kakšni so upravni postopki, koliko najrazličnejših dovoljenj ali soglasij je potrebnih In takšne so tehnične možno-jti za izvedbo oziroma uresničitev idejnega projekt? Jiivna in enajst stranskih ;prejemnih postaj Polde Gregorač, eden od av-'orjev idejnega projekta i/, toz-Ja Oddajniki iz zveze v KTV Ljubljana, ki je tudi član kranjskega občinskega odbora ta izgradnjo kabelske in satelitske televizije, je na sestanku že uvodoma, ko je poudaril, da v zahodnem svetu kabelske sisteme gradijo države ali industrija, rekel, da je pri vseh nerešenih oziroma odprtih (tudi sistemskih) vprašanjih na tem področju v Jugoslaviji, kranj ,,ka pot najbrž pravilna. Obči na je po njegovem mnenju ti- • Marjan Lukež eden od strokovnjakov oziroma predstavnikov izvajalcev na seji odbora rekel: »Največji problem (ne v Kranju) v Jugoslaviji na področju kabelske in satelitske televizije je, da PTT in RTV ne prideta skupaj...« Odbor je ugotovil, da je v prihodnje v občini (prav zato) treba tesno sodelovati prav s Podjetjem za PTT promet Kranj. sta osnovna pravna celica, ki bi se morala lotevati teh vprašanj. Od spomladi, ko se je Kranj prvi v Sloveniji za celotno občino odločil za idejni projekt, je naročil vse več tudi iz drugih slovenskih občin. Največ z Dolenjske in Ljubljane. Idejni projekt je pokazal (na podlagi meritev), da bi bilo območje celotne občine pokrito s šestimi zemeljskimi (štirje domači, Avstrija 1 in 2) ter več satelitskimi in radijskimi HI-FI programi, če bi postavili eno glavno in 11 stranskih sprejemnih postaj. »Za glavno sprejemno postajo so tri možnosti in sicer Krvavec, Šmarjetna gora in Jošt. Zaradi pomembnosti (za širše območje) in že zgrajenih naprav pred leti, kjer pa zdaj ni prostora za tovrstne naprave, smo Krvavec izključili. Zelo primerna točka pa je Šmarjetna gora, kjer bi brez posebnih težav in tudi ne posebnih stroškov lahko postavili takšno postajo. Ta bi bila potem povezana po mikrovalovnih zvezah z M stranskimi postajami za posamezne krajevne skupnosti.« 11 stranskih postaj je tudi že opredeljenih v idejnem projektu. Prva bi bila blizu Dupelj za območje Dupelj in Podbrezij, druga bi pokrivala Gorice, Golnik in Trstenik, tretja Jezer- • Marsikje pri nas, kjer že imajo kabelsko in satelitsko televizijo, pozabljajo, da je zgrajeni sistem treba vzdrževati in ga bo treba čez čas tudi obnoviti. Zato ni dovolj le začetni prispevek za izgradnjo sistema in omrežja. V svetu poznajo zato začetni in potem redni mesečni prispevek za kabelsko in satelitsko televizijo sko s Kokro (povezava bi bila relejna točka na Krvavcu in obstoječi pretvornik na Jezerskem), četrta bi dajala signal Preddvoru in Beli, peta Brni ku, Cerkljam. Gradu, Poženi-ku, Šenturški gori. Velesovem in Zalogu, šesta Mavčičam, Tr bojam, Viklu in Vogljam, sedma Bitnju, Žabnici, Stražišču. Joštu in Gorenji savi, osma Te netisam; Kokrici in Naklu, de- veta Britofu, Predosljam, Visokemu, Šenčurju, Olševku in Hotemažam, deseta Orehku, Drulovki, Čirčam, Primskove-mu, Vodovodnemu stolpu in Kranju-Center ter enajsta Desnici in Podblici. Od stranskih postaj pa bi bilo potem treba po krajevnih skupnostih do naročnikov zgraditi kabelsko (sekundarno) omrežje. Izgradnja tovrstne »hrbtenice« kabelske in satelitske televizije v občini je v projektu tudi že finančno ovrednotena, in sicer v treh variantah. Na kakovost slike in tona to ne bi vplivalo, pač pa na stroške. Po prvi varianti bi veljal priključek vsakega naročnika v občini 121 tisoč dinarjev (brez Jezerskega 79 tisoč dinarjev), po drugi varianti 107 tisoč (brez Jezerskega 74 tisoč) in po tretji varianti 76 tisoč dinarjev, brez Jezerskega pa 59 tisoč dinarjev. To bi bili seveda stroški brez izgradnje kabelskega omrežja. Koliko bi veljal priključek, da bi celotni sistem tudi dejansko deloval (z zgrajenim omrežjem) pa je ta hip • Kar zadeva projekt za izdelavo kabelske in satelitske TV za Orehek, Drulovko in Cirče ter Hrastje, le-ta ni v razkoraku, z idejnim projektom za celotno občino. Zato naj krajevna skupnost akcijo nadaljuje, pri čemer se izvajalec obvezuje, da bo prevzel tudi vzdrževanje sistema. # Izvršni svet oziroma komite za urbanizem naj idejni projekt skupaj z objekti in frekvencami opredelita v prostorskem delu družbenega plana. težko reči, ker primerjalnih podatkov ni. Gotovo je le to, da so kabli, katerih življenjska doba je po ocenah nekako 20 let, dragi. Nadaljnja pot: Kranj se mora odločiti Čeprav je odbor na prvi seji sprejel program do konca pro-hodnjega (1988) leta, bo slej ko prej potrebna odločitev, kako naprej. Res je že od samega začetka povsod poudarjen, da bodo kabelsko in satelitsko televizijo v občini morali graditi naročniki v krajevnih skupnostih sami, vendar se bo občina vseeno morala opredeliti tudi do tistega dela, ki pomeni izgradnjo hrbtenice celotnega sistema Pri tem pa se bo nehote morala opredeljevati ob sedanjih razpravah o regijski oziroma radijski postaji med eno ali drugo finančno možnostjo. »Da bi lahko hkrati peljali oba programa, ne vidim nikakršnih možnosti. To je najbrž tudi vsakomur jasno,« je na prvi S6 j i poudaril France Rihtaršič, popredsednik izvršnega sveta. A žalar SVET BREZ BLEŠČJC Ko zadiši sosedov sadovnjak Bled, 3. oktobra — »Skoraj štirideset let je mirno živel na težko prigarani zemlji, zgradil si je hišo, zasadil drevje. Štiri-insedemdesetletni Martin Mrak, borec, predvsem pa vedno pošten delavec, danes ne more mirno uživati starosti. Grenita mu jo soseda, ki jima je zadišala njegova zemlja. Namesto, da bi mirno delal na vrtu in sadovnjaku, proučuje sodne zapiske, izpiske iz zemljiške knjige, piše tožbe in pritožbe in išče svojo pravico « razlaga Ivanka, njegova hčerka. Spor med sosedi se je začel že pred več kot dvajsetimi leti, ko so novi sosedje z gradnjo šestih hiš zaprli pogled na jezero prejšnjim stanovalcem. Martin Mrak, ki je že petnajst let živel s svojo družino nad železniško postajo v naselju Pod-kuhovnica (Razgledna pot), je tik pod svojim vrtom dobil nova soseda, Alojza Burjo in Marjana Zalokarja. Kljub začetnim sporom med starimi prebivalci Podkuhovnice in novimi sosedi so do pred dveh let živeli mirno. Martin Mrak, ki je bil vedno pripravljen pomagati sosedom pri vsakršnem delu, je sosedu celo pomagal pri zidavi hiše in kasneje betonske škarpe, ki so jo na željo soseda Burje zgradili na meji med parcelama. Kljub temu, da je cesta, ki so jo novi sose- dje kasneje gradili, segala tudi na Mrakovo zemljo, stari prebivalci niso smeli reči ničesar, nova soseda sta celo samovoljno premaknila mejnik. Nato so se sosedje odločili, da končno uradno uredijo meje. Po različnih uradnih in neuradnih meritvah, uradnih in neuradnih pričah danes meja še ni urejena, tožbe in pritožbe počivajo v sodniških predalih, boj med sosedi pa se bije po »pravici močnejšega«. Martin Mrak, ki je skoraj štirideset let kosil travo v svojem sadovnjaku, pobiral slive, češnje, hruške in ostalo sadje, obupan premišljuje, kaj naj stori. S strahom gleda, kaj vse si bo izmislil sosed, da bi ga oviral pri delu, da bi dokazoval, da je on ravno toliko lastnik dela sadovnjaka kot Martin. Dejstva, da Je Mrak obdeloval pošteno kupljeno parcelo skoraj štirideset let, niso prepričala sodišča, ki zavlačuje rešitev primera. Martin Mrak ima polno mapo listin, ki večinoma govore njegovo korist, vendar pravice ne najde. V boju za lastno zemljo, ki jo bo zapustil hčeri in vnukom, se sprašuje: »Mar s1 nisem zaslužil miru in počit' ka?« V. Stanovnik Bled — Plesna skupina KRIK»* Ljubljane in Mirjana Vavpot»c* so pripravile letos že drugo trf' dicionalno srečanje plesn'n skupin. Prireditev z veliko g'^ dalci je bila tudi letos v blejski Kazini hotela Park, ki je soorg8; nizator te plesne skupine. St>r| plesne skupine so z zanimivim^ koreografijami in kostumi Prl" kazale viden napredek. Mirj»n* Vavpotič, glavna pobudnica JI plesne predstavitve, pa žago**' vlja nadaljevanje te priredit*** Na sliki: Skupina KRIK z B«1" baro Planovšek, kreatorko skU pine. Foto: Gorazd šinik IMATESJKONJICKA Sama nariše, sama vžge lesen krožnik z lepo bodečo žo v sredini. Liste je stilist10 razporedila po robu krožni . Sama riše, sama vžge, pove Simona Petnčeva /. Bre/.nice pri Žirovnici je zdaj že v šestem razredu, spoznali pa sva se spomladi; ob koncu šolskega teta, ko je končala peti razred. Takrat je z drugimi žirov-niškimi otroki poka/akt. kaj zna. In verjemite, kljub mlado sti zna veliko. Spretno zna sukati svinčnik pv lesenih krožnikih, deščicah in za njim gravuno iglo. ki žge v les ornamente, oblike, ki si jih je zamislila Že res. da se kadi, da sili dim v oči in dlje kot uro ne zdržiš I električnim pisalom v roki, toda ustvarjati je tako lepo.., Koliko lepega smo videli na tej razstavil Simona je poka/a la svojo kuhinjsko desko, na katero je vžgala sadje, potem škatlico za vžigalic«' s ptičkom, drobne lesene škatlice za na kit, ki so jih krasili šopki to/ Posebnost pa je bil bre/ doma mona. No, včasih ji z nasvet pomaga tudi mami, Mimi ^ tričeva, ki na šoli vodi kroz graviranja v les. Prav takra J Simona imela v delu orla, k« 8 je gravirala v elipsasto des^ Danes verjetno že krasi nj ^ sobico ali pa domačo dne sobo. Obljubila pa je tud'. _e bo čez počitnice naredila več krožnikov z raznimi m -vi. Morda bodo prišli prav za prodajo v njihovi šolski drugi, da bodo imeli denar končni izlet. Marsikaj so *' ..jj ruski otroci že tako sPra skupaj. Letos bodo verjetno SP* |tf v skušali / barvami gravira les. Morda so se pokazali • kaj večji obeti za nakup 1x^y želi in bi' ga aparata za barvno £raVll. silno nje, Krožek si ga %— Brez doma pa bodo Sim«'1^, njeni prijatelji, ki skupaJ )ctd skujejo krožek, ob konnrt H ''mmij HIT nilflTrtr delo. študij, reflektirano eksistencialno premišljevanje velikih filozofov o svetu / likovnimi elementi! V Sloveniji sta kultura in ideologija prepleteni, med njima se umetnost ne more obnašati kot diverzija ali ideološka distanca temveč samo kot konstrukcija, ki ju bo \ prihodnosti dokončno povezala. BILL FURLONG & MIKE ARCAIER Kaj ste npr. videli zanimivega ali mogoče posebej relevantnega med bivanjem v Londonu. Kako reagirate na stvari kot npr. Gilbert and George show? IRVVIN: Med bivanjem v Londonu so nas posebej zanimali že pozabljeni angleški slikarji. Gilberl in George pravita: Nasa umetnost temelji na človeškem življenju. Vsi pomembni problemi eksistence so v njej. ■ Prav radi bi se podpisali pod takšno izjavo. IZ INTERVJUJA ZA AVDIO ARTS (SPRAŠEVALA BILL FURLONG & MIKE ARCAIER) MiW8§mGlAS 12. STRAN ODPRTE STRANI petek, 6. Novembra i987 Preteklost je zapisana v vse-; obsegajočih Dramah, ki so |se uprizarjale v prostorih tjnepreglednega števila pozajmljenih scenografij. »Observatorij je univerzalna scenografija KozmokinetM tečnega Gledališča »Rdeči Pilot«. Bodoča večnost se* ^vzpostavlja v novi točki gle-' banja. ^»Observatorij je paralelni .prostor, v katerem se psihoH loško determinirano spajanje človeka s predmetom %amo Opazuje. »Observatorij« ne Odslikava, »Observa-: ^torij ne Ruši«, »Observatorij« samo Opazuje razpad! kozmetično p npr i piiot Odkritje je v meni izzvalo psihični napad najvišje magnitude. Bil sem v memorijah spečega sveta, bil sem črno zapisan v sa-morestrikdjo, bil sem v strateškem totalu tistega, ki se nikoli ne predstavi. In rad bi govoril o svojem Odkritju. Toda to ni mogoče! Jaz svoje misli vidim in vidim jih natančno tako, kot jih mislijo vsi, ki so ra-zusmerjeni z restrikcijo in kontrolo. NAŠE ODKRITJE 1E KINETIČNI TALENT: Ml, katerih spoznanje se zaveda sebe kot moči, Mi, s težiščem v frontalnem delu glave, Mi, ki mislimo z materijo in smo ločeni od mase, Mi, ki odkrivamo svoje geografsko središče v gibanju. ZGODOVINA JE NEPOVRATNO ZAPRTA V NEOBSTOJEČI PROSTOR MEMORUE! PROIZVODNJA SVETA JE METODA, KI SE JE RAZVILA V ORGANSKO SUBSTANCO RADA Ml, nimamo Odra. Ml, smo KOZMOKINEDČNO GLEDALIŠČE »RDEČ PILOT«. Ml, ne potrebujemo pljuč, jeter in organov za ravnotežje, ker smo osvobojeni gravitacije. Ml, nimamo genitalij, ker smo emancipirani od nagona po svobodi. Ml, gradimo Observatorij za osvajanje paralelnih svetov. Ml, smo delava, ki gradimo Dramo Kozmosa. VIVA RITMO! KOZMOKINETICNO GLEDAJ LISCE RDECl PILOT je bilcfe| ustanovljeno decembra 1986 v > Ljubljani. Formalno je bil ustanovljen z objavo manifesta gle-|| 'dališča 31. januarja 1987 v'% -dnevnem časopisu DELO. .KOZMOKINETICNO GLEDALIŠČE RDECl PILOT ima trSJ Rektorje: DRAMO, OPERO in i ŠBALET. "Premiera drame FIAT je bila 17. Imaja 1987 v Ljubljani. Balet FIAT je bil prvič uprizoril Sen 1. julija 1987 v Kotorju s •sodelovanjem RANDY VVARS-:HAW DANCE COMPANY im BNevv Yorka._ BALET ZANIMIVOSTI PETEK, 6. NOVEMBRA 1987 13 STRAN ©MKSEMEIIGLAS POPULARNI NA GORENJSKEM (*&** Mladinski plesi, kakršnih ni več Ob neki priložnosti je sodelavec Vinku Jenežiču malce zbadljivo, a s priznanjem, dejal: Ti si edini predsednik delavskega sveta, ki mu raja pleše tako, kot ti »špilaš«. Ta priložnost je bila zabava njihove delovne organizacije, kjer je Vinko igral s Trgovci, ta čas pa je tudi predsedoval delavskemu svetu. Kakor je žvižgal, pa je dolga leta plesala tudi mladina na nekdaj popularnih mladinskih plesih. Vinko danes vodi narodno-****vni ansambel Lipa. Kako je s** pot od Trgovcev k Lipi? . »1962. leta smo trije mladi mu-zikantje osnovali ansambel in ker smo bili vsi trije trgovski va-J®nci, so nas imenovali Trgovci. To ime se nas je držalo 23 let. Igrali smo v Zalogu, iz katerega je tedaj tudi po naši zaslugi izgi-mlo kulturno mrtvilo. Kasneje ?jno se preselili na plese na Primskovo, s seboj pa smo potegnili tudi našo prejšnjo publiko. Mladi so radi obiskovali plese, *jer smo igrali preprosto, lahkotno, spevno muziko. Zaradi razprtij je ansambel razpadal, meni pa so po letu dni 'pavzira-nJa' ponudili vodstvo narodno-zabavnega ansambla Lipa. Tudi z njim igramo zabavno glasbo, vendar drugačno od Trgovcev. Smo le bolj ansambel hotelskih teras in umirjenih prireditev. Igramo tudi lastno glasbo in ravno včeraj smo snemali za kaseto, ki bo izšla prihodnje leto.« Pa pogrešate mladinske plese? »Pogrešam. Še bolj pa jih verjetno tisti, ki so jih njega dni ra- di obiskovali (med njimi tudi naša pevka Jana Petek), Na to obdobje imam prijetne spomine. Ljudi smo znali razgreti, razgibati, pa vendar je njihovo razpoloženje še ostalo v kulturnih mejah. Generacijo, ki sem ji igral na teh plesih, pogosto srečujem, vseh se spominjam in še vedno izmenjamo besedo, dve o starih časih.« Ko imajo za sabo nekaj let igranja, u berejo mnogi ^narodnjaki« profesionalno pot. Kako da niste šli tudi Trgovci? »Zato, ker je bila kakovost našega igranja manjša od naše priljubljenosti. Igrali smo za ljudi, za zabavo, zato se globlje z glasbo nismo ubadali. Z našim načinom igranja so bili mladi zadovoljni, saj je v dvorano pritegnilo celo toliko občinstva kot ga imajo Avseniki. Na Primsko-vem, denimo, je bil rekorden obisk 948 ljudi, toliko da jih nismo mogli spraviti v dvorano. Žal danes takšnih mladinskih plesov ni več. Rad se jih spominjam, pa tudi gostovanj. Igrali smo tudi v tujini, v Švici, Liech-tensteinu, kjer sem 1974. 1. igral svetovni smučarski prvakinji Hani Wenzel).« Sta služba in družina zaradi glasbe kaj trpeli? »Sicer pravijo, da smo muzi-kantje na 'šihtu' bolj neredni, vendar zase tega ne bi trdil. Kljub plesom, nočnemu igranju, gostovanjem sem vedno redno prihajal na delo in se tudi samoupravno in družbenopolitično udejstvoval. Težje je bilo ženi, ki je mojo popularnost pri Trgovcih sprva težko prenašala. Zdaj je že dobro, otroci so pod vrhom, še najbolj pa jo po mojih stopinjah ubira najmlajši Klemen, ki ima izjemen posluh.« D. Z. Žlebir IZ ZGODOVINE PARTIZANSKA PRESKRBOVALNA TOVORNA POT Od jeseni leta 1944 dalje je bilo na Primorskem osredotočeno Večje število partizanov z Gorenjske. Tja so bili v vojaške enote razmeščeni tudi vsi tisti Politični delavci — terenci, ki niso bili neobhodno potrebni na 90l*enjskem, kakor tudi večje število borcev iz raznih vojaških enot in novomobiliziranci. . Tako se je tod znašlo tolikšno število partizanov, da so bile Presežene prehrambene in transportne zmogljivosti Primorske. ^ato je bilo nujno, da so potrebno hrano in vojaški material dokazali še z Gorenjske. Glavno tezo v preskrDi vojaških in drugih Partizanskih enot sta nosila Go-renjsko vojno področje, ki je Vzdrževalo glavno tovorno pot £ropa-Dražgoše-Farji potok-^erkno s svojo močno transport-n° četo, in podobna preskrboval- na enota pri 31. diviziji s svojimi potmi in prevozniki. Gorenjsko vojno področje je na najstrmejšem delu poti od Blegošarja (1110 m) na Koširje-vše (1223 m) v mesecu februarju 1945 speljalo celo 400 m dolgo tovorno žičnico. Škofjeloški domobranci pa so nameravali to pomembno partizansko preskrbovalno pot na občutljivem mestu med Lajšami in Dražgošami presekati. Za to nalogo so izbrali svojo najmlajšo postojanko pri Sv. Križu (872 m) nad Kališami. Cerkev in njeno dominantno okolico so konec februarja 1945 začeli spreminjati v močno utrdbo. Prek sto domobrancev naj bi iz te postojanke odslej nenehno nadzorovalo to preskrbovalno partizansko pot prav v kritičnem času, ko je sovražnik na Primorskem načrtno zaprl že vse druge preskrboval- "ka prikazuje zgornjo pogonsko postajo partizanske tovorne ži-nice na Koširjevšu. Desno je vitel, ki ga obrača konj. Na levi stra- jj1 voziček nosilnosti do 25« kg, ki prevaža dele topa po uničenju °niobran.ske postojanke pri Sv. Križu. Žičnica je bila pravo par-'Zansko inovatorstvo. Imela je leseno podporje, nosilno in vlečno rv, ki jo je vprežna živina navijala na vreteno, za pogon je bil "Porabljen vitel. Foto: M. Masterl © PETKOV Py_yRTRET Mirela Mahne Radiostezija, zunajrutna človekova sposobnost, da v določenih razmerah sprejema iz okolice informacije, ki jih ne zazna z vidom, sluhom, tipom ali katerim drugim običajnim čutom, zbuja dokajšnje zanimanje med ljudmi. Pri nas nanjo gledamo s prizanesljivim dvomom, eksaktna znanost ob njej viha nos, a skozi stranska vrata si vendarle utira pot med ljudi. V tujini se s to vejo mejne znanosti tudi resneje ukvarjajo, saj trdijo, da jo je moč uporabiti pri ugotavljanju pravilnih lokacij stavb, da se izognemo raznim geopatološkim področjem sevanja, pri iskanju vode, rudnin, pogrešanih predmetov in ljudi, pri odkrivanju bolezni, v alternativni medicini in podobno. Mlada Ljubljančanka Mirela Mahne, ki se je zdaj naselila v Kranju, je tej dejavnosti privržena že nekaj let. Trudi se, da bi ga opravljala resno, strokovno in nesebično v prid ljudem, ki jo prosijo za pomoč. Iz radiostezije, pravi, ne gre kovati dobičkov in to je tudi eden od razlogov, da se z njo ne ukvarja profesionalno. Radiosteziste obdaja nekakšna skrivnostna avreola, češ da imajo nadnaravne sposobnosti, da so »mediji« z nenavadno močjo zaznavanja skrivnostnih tokov. Mirela Mahne pa trdi, da se radiostezije lahko nauči vsak, če ima le dovolj znanja (od medicinskega, tehničnega, do parapsihološkega) in občutljivosti. Za ljudi, ki verjamejo v to mejno dejavnost, zato prireja razne tečaje, kjer jih nauči uporabljati radiostezijske pripomočke, nihala, bajalice, biotenzorje, »L« antene... Izdala je tudi knjigo o radiosteziji, da ji pomaga pri poučevanju. Področje uporabe radiostezije je izredno razvejano, a ker ni družbeno priznana, je pri nas še neizkoriščena. To je škoda, pravi Mirela Mahne, ki je na ta način pomagala že številnim ljudem. Njen prvi »pacient« je bil otrok, ki mu je z radio-stezijo pomagala k zdravju. Najlepše povračilo ji je bilo zadovoljstvo njegove matere, ko ji je povedala, da se otrokovo zdravje izboljšuje. V radiosteziji ni prostora za koristoljubje, saj človek z njo izčrpava svojo življenjsko energijo. Ta pa nima cene in zato je Mirela ne razprodaja. Človekoljubno pripravljenost teh ljudi, pravi Mirela, bi morali v družbi izkoristiti. V tujini, denimo, jih vključujejo v ekipe, ki iščejo pogre-šance, pa v raziskovalne skupine, sprejemajo jih tudi v alternativni medicini. D. Z. Žlebir Srednješolci med odmorom ne smejo v mesto Da ne bi več kradli in metali papirčkov! Škofja Loka, 4. novembra — Kadar so Ločani po eni strani ponosni, da imajo v svojem mestu tudi velik srednješolski center, tako se jim po drugi plati mladež zdi kot neke vrste šiba božja; posebno nadležni so med glavnim odmorom, ko pri-drvijo v trgovino po sendviče, čips in pijačo, se drenjajo in vsi vsega blaga ne pokažejo pri blagajni ter ko za njimi okrog trgovine in šole obleži grmada papirčkov, praznih vrečk, ška-tel, steklenic od sokov, piva in tudi od vina. Meščani so na občinski skupščini terjali odgovor, kaj so v šolskem centru naredili, da bi več srednješolcev malicalo v šolski jedilnici in kdo je odgovoren, da bi učencem privzgojil pravilen odnos do čistoče in do tuje imovine. Kdo je odgovoren za vzgojo, se več ali manj ve: samo učitelji gotovo ne. Druga stvar pa je, kaj so učitelji in vzgojitelji loškega srednješolskega centra napravili, da bi učenci med odmori tako množično ne drli ven in motili sicer ustrežljivih prodajalk ter miroljubnih meščanov. Učencem so preprosto prepovedali, da bi med odmori odhajali iz šole, razen tega pa so zadolžili tudi dežurne za ureditev okolice šole, ki bo na ta način poslej, tako upajo, bolj snažna. Kakšen vzgojni učinek bo imela prepoved, je težko reči. Najbrž pa otroci niso hodili ven samo zaradi sendvičev, ki jih lahko kupijo tudi v šolski kuhinji, sokov ali vina. Sedem, osem ur pouka, trdega dela, zatajevane mladostne živahnosti... Je mar čudno, če hočejo vsaj za petindvajset minut iz strogih šolskih okov, v drugo okolje, svobodno zadihati, poklepetati, poskočiti, pokaditi cigareto? Tistih, ki kradejo ali se nacejajo z alkoholom, je gotovo zelo zelo malo in jih tudi nobena prepoved ne bo odvrnila, da tega ne bodo več počeli, če bodo res hoteli. Šolski center Borisa Ziherla obiskuje okrog 1500 kovinarjev, lesarjev in družboslovcev. Kuhinjo in jedilnico ima na skrbi dom učencev. Tu so prepričani, da je ponudba hrane dovolj pestra, kakovostna in ceni primerna. Pravijo pa, da so neuspešni vsi njihovi poskusi, da bi zaživelo delo komisije za prehrano, v kateri so vodje prehrane vseh treh šol in delegati učencev. Na jedilniku za oktober je vsak dan po osem različnih toplih in hladnih jedi, stalno pa še štiri vrste »konzerv« in tri vrste pijač. A če pogledamo, kaj od ponujenega najbolj gre po grlih, ima presenetljivo največ točk sendvič. Od 600 prodanih malic je približno 400 sendvičev. Kuharji so zgroženi nad okusom mladih, ki ga ne morejo spreobrniti. Očitno se mu bodo morali vsaj do neke mere vdati. Mladi imajo radi ocvrti krompirček, pico, sendvič. Zakaj jim ne bi ustregli? H. Jelovčan ne poti iz Vipavske doline in iz Furlanije. Poveljstvu 9. korpusa zato ni preostalo drugega, kot da to postojanko napade in uniči. Kako pomembna se je zdela poveljstvu 9. korpusa ta odločitev, lahko sodimo po številu vojaških enot in orožju, ki ga je zbralo za uničenje postojanke. Domobransko postojanko so neposredno napadali Prešernova brigada, korpusna artilerija in minerji Inženirskega bataljona, v Poljansko dolino premeščene italijanske enote 158. brigade Antc- nio Gramsci ter 20. udarne brigade Garibaldi Trieste in druge enote pa so napadalce varovale pred posredovanjem sovražnika iz drugih njegovih postojank. Domobranska postojanka Sv. Križ je bila uničena v soboto, 10. marca 1945, ob sedmih zjutraj. Preživeli demobranci so pribe-žali v okrilje nemške orožniške postojanke v Selcih. Tako je bila ta življenjsko pomembna partizanska tovorna pot za prevoz in prenos hrane in drugega vojaškega materiala spet odprta. Marijan Masterl Zaradi velikega števila pisem in odmevov prosimo, naj prispevki ne bodo daljši od tipkane strani in pol (40 vrstic). Za razumevanje se zahvaljujemo. Uredništvo Gorenjski glas, 27. oktobra 1987 Srečanje slovenskih pesnikov — brez dileme? Spoštovano uredništvo, pozno - upam pa, da ne prepozno — sem prebral prispevek vašega »poročevalca« Francija Zagoričnika s 6. Srečanja slovenskih pesnikov, ki je bilo v Kranju 22. oktobra. Menim, da ta ideološki in čez vse meje nestrpni pamflet, ki je po smislu in repertoarju besed prepis napadov na Srečanje pred sedmimi leti s strani tistih, ki so še verjeli v možnost ideološko čistega pesništva, vendarle zahteva (ne pa zasluži) vsaj kratek odgovor. Kratek seveda tudi zato, ker je bilo o vsem tem že dovolj napisano — tudi po tiskovni konferenci (kjer vašega zastopstva, za razliko od drugih slovenskih občil, ni bilo), ki je bila 19. 10. v Ljubljani. 1. Do časovnega premika Srečanja iz Prešernovega tedna v Jenkovem dnevu v oktobru je prišlo zaradi marsičesa. Poleg praktičnih razlogov je dovolj pomemben tudi naslednji. Ime Simona Jenka, pesnika individualne, čiste in samotne lirske skušnje je za Srečanje v času individualnih poetik pa tudi avtopoetik, ki se pred našimi očmi godijo, mogoče celo bolj primerno kot* ime velikega vseslovenskega barda. S tem pa ne mislim reči, da niso možni tudi drugačni zorni koti gledanja, ki bi rajši videli v razpoznavnem znaku ali celo simbolu Srečanja Prešernovo ime. Vse to je mogoče tehtati. Nemogoče pa je reducirati Prešerna na »Zdravljico« in Jenka na »Naprej«. Če to nedopustno zožitev opravi z levo roko vaš pamfletist, je to pač vprašanje njegovega kulturnega horizonta, popolnoma nedopustno pa je takšno »razmišljanje« obeh pesnikov imputirati programskemu svetu Srečanja. (Ob tem ne morem mimo vsiljive asociacije: Pred kratkim mi je urednik nekega vsejugoslovanskega časopisa postavil približno takole provokativno vprašanje: Če bi imeli možnost odločati — katero bi izbrali za sedanjo slovensko himno, »zdravico« ali »Naprej«?) Kateri od obeh pesmi pa je »današnje slovensko ljudstvo« bolj naklonjeno — o čemer je pisec »poročila« tako avtoritativno poučen — o tem bi bilo dobro prepustiti odločitev kar slovenskemu narodu neposredno. 2. Programski svet je skupaj s Prešernovim gledališčem kot organizatorjem Srečanja letos povabil okoli 130 pesnikov, literarnih zgodovinarjev, kritikov in filozofov (še 30 vabil pa je bilo razposlanih na naslove ustreznih institucij), za razpisano temo pa je zaprosil 28 referentov. Dejansko se je dopoldanske razprave udeležilo 49 vabljenih (med njimi je bil tudi vaš poročevalec), medtem ko je bilo prebranih (ali povzetih) 12 referatov. Pri takšnih srečanjih je zmeraj ključnega pomena tudi razpisana tema. Pri širših je udeležba referatov in diskusij gotovo večja, (strokovno in pesniško) ožje teme pa imajo to prednost, da inici-rajo mišljenje o stvareh, ki se jih sicer ne lotevamo, pa tudi razprava sama po sebi je v tem primeru praviloma bolj tehtna in poglobljena. — Letos smo se odločili za razpravo o »Odisej-stvu in poeziji«. Predmet di-sputa vsekakor ni bil preveč zožen, zahteva pa precejšnjo mero predhodne priprave, zbranosti in preciznosti, oziroma drugače — ni dopuščal preveč neartikulirane in bre-zobvezne konverzacije. Zraven tega je bila tema - formuliral jo je mladi pesnik Aleš Debeljak — posvečena pozimi umrlemu pesniku Gregorju Strniši oz. njegovemu pesništvu. To dejstvo je zahtevalo dodatno koncentracijo in vsaj poznavanje njegove poezije. (Za F. Z. je seveda oboje »ozka in nepomembna tema«.) — Ni teme simpozija, ki je ne bi bilo mogoče postaviti pod vprašaj, kot tudi ni mogoče ne oporekati odločitvi programskega sveta, ki se je bolj zavzemal za poglobljeno temo kot pa za široko zasnovo, vsem dostopno razpravljanje. Nedvomno pa je resnica, da je programski svet sledil težnji, kako v disput »ujeti« poglavitne vidike gledanja, t.j. strokovni, avtoref-leksivno — pesniški in filozofski vidik. Če ob tem dejansko dobi na teži en vidik — najbrž letos to do določene mere velja za »mišljenje o pesništvu« — je to dejstvo pač izraz trenutne premoči referatov z določenega področja. Najbrž je zato izjava, da je Srečanje tako postalo filozofsko, prenagljena, nedopustno pa je brez argumentov javno insinuirati podrejenost Srečanja Novi reviji! Če bi ta nečedna insinuacija \ (na kar kaže tudi raba oznaKe prostozidarstvo, kamor da gre Srečanje) vašega »poročevalca« držala, da bi namreč moglo biti Srečanje kar na uredništvu Nove revije — kam naj bi potem šlo skoraj tri četrt referentov in (po grobi oceni) okoli 80 odstotkov udeležencev Srečanja? 3. Vaš pamfletist pa je obenem tudi pesnik. Slovenski pesnik. Zraven tega, da je bil povabljen na Srečanje in je imel tam priložnost prinesti na dan vse svoje pomisleke o nepomembnosti teme, o prostozi-darstvu, svoje »subtilno« ume-vanje Prežema in Jenka — kar bi se že kolegijalno spodobilo — pa je močal kot grob, je bil skupaj z vsemi pesniki Srečanja povabljen na večerni praznični literarni večer (čeprav zdaj govori o nekakšnih avtorskih selekcijah), ki smo si ga bili zamislili kot popolnoma odprt in neselektiven nastop tudi tistih pesnikov, ki na dopoldanski disput niso utegnili priti. Tam je Franci Zagori-čnik prebral dve svoji pesmi v srbohrvaščini. Ker je s tem svojim dejanjem naletel na nedeljen odpor, očita zdaj vsem tamkaj zbranim »diktaturo« mišljenja, omejevalne postopke, »mafijo« ipd. Razumljivo je, da ima vsak pesnik pravico pisati v katerem koli jeziku in v tem istem katerem koli jeziku tudi na katerem koli literarnem večeru brati. Najbrž ga ni bilo med prisotnimi pesniki, ki bi F. Z. to pravico omejeval ali spodbijal. Vendar: 22.10. ni šlo za kateri koli literarni večer, ni šlo za predstavitev posameznih pesnikov — marveč se je dogajal praznik slovenske poezije. In če to, kar je, imenujemo slovenska poezija, potem je njen jezik slovenski in ne kateri koli od naravnih jezikov. In če ni kateri koli, potem je slovenski jezik že v srcu in biti in duhu te poezije, in ni golo sredstvo izražanja, ki bi moglo biti — kot pač vsako sredstvo — izpuščeno ali zamenjano z drugim orodjem. Na večernem praznovanju slovenske poezije prebrati pesmi v srbohrvaščini zato ne more pomeniti drugega kot demonstracijo nekih namenov in ciljev, ki so v prvi vrsti nepesni-ški, sp pesništvu tuji in samo pesem ponižajo v vlogo službovanja njim samim. Toliko — z upanjem, da mi je v teh nekaj stavkih uspelo razločiti stvari, ki jih F. Z. neusmiljeno kuha v enem in istem loncu: ker pa sem skoraj prepričan, da bi rad vaš pamfletist še kar naprej vse to mešal in cmaril, moram dodati, da se v tej zvezi ne bom več odzival. Kranj, 4.11.1987 Rudi Šeligo GLAS 14. STRAN. RAZVEDRILO PETEK, 6. NOVEMBRA 1987 Veselica pred pokopališčem Ob letošnjem dnevu mrtvih so se na radovljiškem pokopališču ljudje zgražali. Najprej jim je zagodla radovljiška komunala, ki nekaj dni pred dnevom mrtvih ni poskrbela za dovolj peska za grobove. Na sam I. november pa sta pred pokopališčem stala dva mlajša moška in na zadovoljstvo otrok na veliko ponujala lešnike, balone in sladko peno... Otroci so potem skakali po pokopališču z baloni in peno... Pasje tegobe V enem izmed blokov na cesti Rudija Papeža v Kranju imajo stanovalci veliko hišnih prijateljev, ljubkih kužkov En tak ljubek kužek. ki ga njegovi domači vztrajno zaklepajo v stanovanje, pa se velikokrat čuti silno osamljenega in besno laja. tako da sosedje tega ne morejo več prenašati. Ko so šli na milico, so jim tam svetovali, naj se pač obrnejo na predsednika hišnega sveta. Saj bi se. a kaj. ko ima tudi ta kužka m bo zato po vsej verjetnosti solidaren... Zakaj je KAJ nepopisan? človek se sprašuje in globoko razmišlja zakaj je mariborski Kaj izšel na popolnoma praznih časopisnih straneh A mu je takoj jasno ko izve da so bili Kajevi novinarji v Škofji Loki in šolnike spraševali, koliko zaslužijo Izvedeli so to kar so izvedeli m vse skupaj tudi objavili KJE KAJ ■■■ DELAJO NAŠI ZNANI NEKDANJI ŠPORTNIKI BOŽO JEMC *" Deset let je bil v vrhu jugoslovanskega smučarskega skakalnega športa. Najdlje je poletel 120 ali 130 metrov (tega se natančno ne spominja), pa tudi ne ve, kje je bil narejen njegov najdaljši polet. Takrat so najkakovostnejši vrh jugoslovanskega skakalnega športa sestavljali razen Boža Jemca še Peter Eržen, Miro Oman, Marjan Pečar in deloma tudi že Ludvik Zaje. Po dobrih uvrstitvah so še vedno segali še Jože Šlibar, Jože Langus in tudi Jože Zidar. »Glede na pogoje in gmotne možnosti, ki jih imajo sedaj naši smučarski skakalci, pri čemer prav nič ne zaostajajo za tujimi, imamo še premalo kakovostnih smučarskih skakalcev. Uspehov je sicer več kot smo jih dosegali mi, vendar imamo dva, kvečjemu tri res dobre skakalce, ostali pa zaostajajo. Mi smo imeli veliko slabše pogoje, ni bilo niti denarja za potovanje na olimpijske igre, pa je bil kakovostni vrh širši. Konku- renca je bila ostra. Bil sem državni prvak, pa nisem bil prepričan, da bom tudi član državne reprezentance. Morali bi imeti vsaj 10 enako dobrih skakalcev. Ko bi bil eden izven forme, bi lahko brez škode vskočil drugi,« pripoveduje 47-letni Božo Jemc z Bleda, obrtnik in nekdanji odlični smučarski skakalec. Zaradi njegove skromnosti so njegovi uspehi manj znani. Trenirati je začel resneje z desetimi leti, leta 1954 pa je*že posegal po dobrih uvrstitvah. Do leta 1964, ko je nehal, je bil enkrat mladinski državni prvak, trikrat članski, med mladinci je zmagal na tekmovanju za pokal Kongsverg, zanesljivo največji uspeh pa je bik) drugo mesto na tekmi novoletne skakalne turneje v Obersdorfu. Še vedno je vezan na skakalni šport, vendar povsem zaradi svojega veselja. Povsem zasebno gre v Planico, v razne organizacijske in funkcionar-ske strukture pa se ne vtikuje. Rad ima šport. Nogomet je igral, tenis mu je še vedno izredno ljub in bi ga aktivno igral, če bi bil še enkrat mlad? še vedno keglja na ledu, košarko, ki pa jo je včasih tudi igral, pa je opustil. »Tenis me je stalno privlačil, vendar v mladih letih nisem mogel blizu. Če bi bil še enkrat mlad, bi ga igral. Tudi atletiko sem imel rad, tekel sem in suval kroglo, vaterpolo sem igral, veslanje pa me ni privlačilo, ker je bilo le preveč garanja,« razmišlja. Jemčevi ostajajo športna družina. Mama je telovadila pri Sokolu, oče aktiven športnik nikdar ni bil, ni pa bil nasprotnik športa, brat Ljubo se je ukvarjal s telovadbo. Rado pa je bil dober alpski smučar. Smučanje je živo tudi v Božo-vi družini. Sin Tomaž je smukač in je bil član naše olimpijske smučarske reprezentance v Sarajevu. J. Košnjek ► Po mojstru se vajenec pozna Obiskovalci gostilne Pri Pri-možku v Pristavi pri Tržiču za točilnim pultom ne videvajo le lastnika Darka Korena, ampak pogosto tudi njegovega prijatelja, znanega pevca in sedaj predvsem radijskega napovedovalca Janka Ropreta, tudi Tržičana. Poznavalci tozadevnega prijateljstva vedo povedati, da v tem primeru ne gre le za medsebojno pomoč, ki krasi prijateljstva, ampak za nekaj več: Janko Ropret namerava resno presedlati med oštirje. Njegov cilj je lokal pod Krizami, ob Tržiški Bistrici. Zato Janko pri Darku nabira natakarsko znanje. Kako dojemljiv je učenec, pa ne vemo. —- J. K. — Foto: F. Perdan Želite video kaseto »PRETADOR« ZABAVNA GLASBA Nove skladbe skupine Boogie — Tokrat vam predstavljamo na sliki tudi člane kranjske skupine Boogie: od leve proti desni — Jovan Primož (bobni) iz Radovljice, Niels Udir (solo vokal, saksofon, kitara) iz Kranja Matjaž Malovrh (kitara) iz Kranja; Milan Udir (bas kitara) iz Kranja in Marjan Kne (klaviriature) iz Kranja, ki pa je že odšel na služenje vojaškega roka in ga medtem zamenjuje Martin Lesjak iz Maribora, ki deluje tudi kot snemalec v Studiju Boruta Činča. Poleg že kar popularnih svojih štirih skladb — Metulj, Beli konj. Polka, ki je spet glavni hit. in Pusti vetru, ki so bile posnete konec lanskega leta, so v studiju Cankarjevega doma v Ljubljani posneli še tri nove lastne skladbe: Apokalipsa prihaja (avtor Jovan Primož), Na deželi (Nils in Milan Udir glasba, Jovan Primož besedilo) in Dobri stari saksofon (avtor Jovan Primož). Vse so predstavili v glasbenem prispevku na Valu 202, in se že pogosteje vrtijo v oddajah radijskih postaj. Nastopov imajo kar precej po vsej Sloveniji, oktobra so imeli angažma v blejskem hotelu Jelovica, kjer bodo igrali tudi za Silvestrovo. Sicer pa snujejo nove skladbe, sedem imajo že posnetih, in mogoče si v letu 1988 lahko obetamo izid njihove kasete, kar je velik cilj kranjske skupine Boogie. (Drago Papler Ureja: Vine Bešter IZ VINILA O koncertnih dogajanjih je tokrat govora na kulturni strani pričujočega časnika, o Laibachu na Odprtih straneh, tako tokratne strune namenjamo pregledu nekaterih doma in v tujini izdanih nosilcev zvoka. Pa se za začetek ustavimo v Sarajevu oziroma Domžalah. Preko Brega & Čola companv (Kamarad) je namreč v prodajni mreži Diskotona izšla dvojna velika plošča Mramor, kamen i željezo skupine BIJELO DUGME. Gre za žive posnetke, ki so nastali na zadnji jugoslovanski turneji ob izidi LP-ja Pljuni I zapjevaj moja Jugoslavijo. Goran je na album spravil šestnajst komadov, kjer prevladujejo stare, najstarejše zadevščine (Tako ti je mala moja kad..., Ne spavaj mala moja muzika dok...) Nekakšen ponatis »hitov« v živo, ki so vestno spremljani z vsemi pripadajočimi podatki na zunanjem in notranjih (bvit-kih. Če nam je poznano, da kvaliteta posnetkov ni jasna zbalnsirana, da sđ narejeni umetni rezi med posameznimi komadi, pride samo po sebi vprašanje, zakaj ta plošča? Mar kaliber tipa Bregovič res potrebuje tovrstno masturpaci-jo? Seveda, nekako je potrebno napolniti lastni proračun; življenje v Franciji, izleti z jahto in podobno ni niti najmanj poceni... Posebno pozornost velja nameniti zbiru aktualne reške novoroekdvske glasbene scene na LP-ju RIJEKA-PARIS-TEKSAS. Plošča, podpisana s Helido-nom, založbo FV in V. A. F.- om pomeni pravo osvežitev za vse tiste, *i (še vedno) prisegajo na domačo glasbeno sceno. Reka. katere okolica že od nekdaj pomeni pravo mesto za pravo glasbo (Paraf...), očitno zopet dosega enega svojih pomembnih premikov naprej. Čeravno pri posameznih komadih še lahko ob večkratnem poslušanju zaznamo določene površno, nedodelano izpeljane pasuse, je RTP v realizaciji skupin Grč, Let 3, Strukturne ptice. Idejni nemiri. Grad, Ogledala in Fit (dvanajst skladb) vredno postaviti na gramofon. Svoje delo je uspešno opravil tudi producent plošče Goran Lisica-Foxi. Po daljšem premoru se je z novo ploščo Islands zopet pojavil MIKE OLD-FIELD. Zaenkrat je zadevščina dosegljiva samo preko naših meja, pri Jugoto-nu, ki v Jugoslaviji izdaja Oldfieldove plošče, so kar tiho. Kaj nam Mika ponuja tokrat? Na strani A komad The VVind Chimes v dveh delih, kar zelo spominja na stare projekte v instrumentalnih izvedbah, stran B pa pomeni dokajšen odmik, ki na nek način nadaljuje z Maggie Reillv začeto pot — pet krajših skladb z gosti Bonnie Tyler, K. Avers, A. Hegerland in J. Priče. V7 <>d-< 1. Pretador 2. Tex vviler 3. Superman IV. del 4. Living day live (novi 007) 5. House (II. del) 6. The Assassination 7. VVar dog 8. Ricki I (parodija na Rockv I. del) 9. TaFget 10. The evil dead (II. del) KUPON GLAS V začetku prejšnjega meseca se |e s TOP LESTVICO najpopularnejših filmov na video kasetah predstavil Janko Hausman iz Video studija Bled. Številni odgovori in pravilne rešitve, ki smo jih dobili, pričajo, da je tud' med Gorenjci veliko zanimanja za video filme. Zato Janko Hausman obljublja, da bo vsak prvi petek v mesecu predstavile stvico z najpopularnejšimi video kasetami. Za vse. ki boste pravilno odgovorili na zastavljeno vprašanje, pa pripravlja lepe nagrade. Vprašanje: Kdo je glavni igralec v filmu »PRETADOR«? Vsi. ki boste do srede, 18. novembra, poslali pravilne odgovore n3 Uredništvo Gorenjskega glasa, MoJe Pijadeja 1, Kranj, boste sodelovali v žrebanju za nagradi: 1. kaseto s M mom »Pretador« in 2. celoletno naročnino na Gorenjski glas, v katerem boste lahko vsak prvi petek v mesecu spremljali video lestvico. Ne pozabite tudi na kupon! LJUDSKI OBIČAJI # Počakaj me Mina do svetga Martina Martin je Slovencem blizu, na Martinovo je še veliko šeg in navad, ki so se ohranile do današnjih dni Živa je tudi legenda o Martinovih goseh, ki da so izdale Martina Martin se je bil baje skril k njim, ko so ga iskali, da b' mu sporočili izvolitev za škofa Na Gorenjskem je znana Martinova kaša, ki so jo pastirji skuhali na pašniku Kaša je stara slovenska obredna jed. Pastirji so na gorenjskih pašnikih skuhali Martinovo kašo, po jedi pa naložili še drv na ogenj, peli in vrl" skali ter se zabavali. Iz Tunjic je znana tale poskočnica: Počakaj me Mina, do svetga Martina, kravce popasem, pol tem pa vzel... Zanimivo je, da je bilo Martinovo pomemben dan tudi v fantovskem ži-vljenju Zgornjega Bohinja V Stari Fužini v Bohinju so na Martinovo nedeljo • zvečer v gostilni sprejemali nove fante v fantovsko družbo Sprejemni obred se je imenoval krst, fant pa je moral najprej plačati za Štefan vina, nato pa eno zapeti Ko je to opravil, se je spovedal. pred vodjo, merom, Prl tem pa je bilo obilo smeha Ko je bilo to opravljeno, je moral po svojo deč-lo. Če se mu je posrečilo, da jo je pripeljal, je bil sprejet, če ne pa je moral počakati še leto dni. Če je Martin oblačen In meglen, pride zima voljna kot jesen... če Martin oblake preganja, nestanovitno zimo napravlja... Če Martinova gos po >*' du plazi, o božiču navadno po blatu gazi... PRIJAZEN NASMEH SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP" NEVEDj0 MAJDA NAGLIC Bohinčeva iz Trboj je in prijazna kot vse trbojske Bohinke. Samo v njen bife stopiš, ugledaš tam pri frite'zi belo haljo in njen prijazni nasmeh na ustih in v očeh hkrati, pa imaš lepši dan. Tako bi povedal marsikdo s kranjske tržnice. Nak, ne bi si mogli več predstavljati tržnice brez njenega bifeja in duha po ocvrtih ribicah. Osemnajst let je že tu. Prej se je stiskala v tisti svoji majhni kuhi- njici, ljudje so morali kar na mra-zu pojesti svojo porcijo ribic, P°P1' ti šilce, kozarec piva, kavico Če so se pred mrazom ali dežjem zateklJ v njeno vežico, so se ves čas stra-homa ozirali po »sanitarni«, kij" to je bilo prepovedano območje-Zdaj pa se spodobno vsedejo ■* veliko okroglo mizo, se naslon'J0 na lep pult, šank. Ob sedmih zjutraj, ko odpre, so prvi tu »kofet' karji«, ob osmih šele pride na vrsto šilce, potem pa je hitro čas malic in vsa tržnica zadiši po Maj"1' nih hrustljavo ocvrtih papalinah-»Če je tržnica prazna, je Pra?P tudi pri meni,« pove Majda. vembru bo promet zagotovo pade'; Ampak promet in denar tudi tO vse. Navadila sem se tržnice, njenih ljudi, ki prihajajo iz vseh koncev Jugoslavije, njihovih lepih J? rdih navad, njihovih posebnosti; 'e si prijazen z njimi, so prijaznl in dobri tudi oni. Nikoli se še z no-benim nisem sporekla. Je pa me" ljudmi vse več nerazpoloženja zaradi draginje. Šefinjo, ki prihaja vsakič z novimi cenami, prvi °Pa' zijo gostje. »Majda, spet bodo višje cene!« najavijo. A kaj hočeš, spi"1' jazniti se moram jaz, sprijazniti s morajo oni, pa teče življenje naprej...« D. Dolenc S Male gorenjske vasi Piše: D. Dolenc Hosta Soro so pred 50 leti se pili Šmončkov Karel, ki je od moških vaščanov najstarejši, 65 let ima — najstarejša pa je Angela Ziherl, Kremplova, ki jih ima čez 80 — se spominja tudi drugačne Spre. Tamle spodaj v strugi je tekla čista. Tako čista, da so jo, kadar je v vodnjakih zmanjkalo kapelice, v vedrih nosili za kuho. Kje so tisti časi? Danes se ljudje še kopljejo ne več v njej. Bilo pa je včasih kopalcev za Soro! Iz Ljubljane, iz Kranja in iz vse okolice se je staro in mlado s kolesi vozilo sem kopat. Potem jo je iz leta v leto ->"l| mazala loška industrija, do konca pa jo je dotolkel rudnik urana Žirovski vrh. Tik pod Suho je zdaj loška čistilna naprava. Kar pene stoje včasih po vodi, pove Karel. Do Reteč se potem že nekako očisti, a kopalcev, izgleda, na Sori ne bo več. Karel skrbi tudi za vodomersko postajo, ki so jo postavili nedaleč proč od njegove hiše ob vodi. Vsak dan sporoča v Ljubljano na Hidrometeorološko postajo o višini vo- de, i a dan je bila Sora visoka 157 cm, imela pa je 11 stopinj C. »Cimpermani« in »kampelmoharji« Hošani so vsi zaposleni v škofjeloški industriji, prav nobeden se ne vozi proti Medvodam, pove Karel. Včasih so bili v Hosti poznani tesarji. Daleč naokrog so hodili pokrivat strehe »cimpermani« Gregorc, Lampež, Malandež. Tudi strešno opeko so delali. Sloveli pa so tudi »kampelmoharji«. Zitniko-vi, Tičkovi po domače so še petnajst let nazaj delali glavnike iz govejih rogov. Francka Žitnik, vdova po zadnjem glavnikarskem mojstru pri hiši, Jakobu Žitniku, mi je povedala, da je glavnike delal že možev oče Johan, daleč pred vojno. Glav-nikarjev je bilo okrog Škofje Loke kar precej. Lepe, močne glavnike so izdelovali in jih razpošiljali vse do Beograda. Bilo pa je to zamudno delo. Devetnajstkrat si ga moral vzeti v roke, pove Zitnikova mama. Rogove so vozili iz klavnic, iz Ljubljane, Kranja in od drugod. Rogovom so odrezali špico, iz teh so delali gumbe, »cigaretšpice« in podobno, ostal pa je »kose«, kot so pravili. »Kosce« so potem pomaka-li v vročo vodo, »palili« so jih. Ko je bil »kose« že precej mehak, so ga prežagali s posebno žago, s kleščami stegnili, dali v prešo, jo zavrteli in iz »kosca« je nastala rožena plošča. Nanjo so potem položili »mušter« in izrezali glavnik, nažagali zobe, potem pa je bilo treba glavnik še naprej obdelovat, »krocat« in »pufat«, da je bil lepo zglajen. >Pufali«, danes bi rekli polirali, so ga s kolesom iz koruzne slame. Kakšnih 10 cm debelo kolo se je vrtelo, glavnik si pomočil v pesek in vodo, potem ga pa podržal nad vrtečim kolesom, da se je spoliral. Obdelovali so ga še na kolesu iz cunj in s posebnim milom, da se je posvetil. Več vrst glavnikov so delali, »ušivee«, tiste, ki so imeli zobe na obe strani, na eni goste, na drugi redke, pa »prašnike«, »frizirje« in podobno. Slabost daljših glavnikov je bila le ta, da so se radi zakrivili. Ko je prišla plastika, je bilo glavnikarstva iz govejih rogov konec. Pri Zitnikovih danes sin Rado dela plastične epruvete za bolnice. Pepetova hiša Čeprav tako majhna vasica, ima tudi Hosla svojo arhitektonsko posebnost: Pe,petovo hišo. Mogočna kmečka hiša je bila to včasih, pravi »marof«, danes pa žalostno razpada. Kot pišejo Loški razgledi, sega njena zasnova v prvo polovico 17. stoletja. Takrat je bila to pritlična hiša z lesenim stanovanj- skim delom, sredi 18. stoletja sojo razširili, leseni del zamenjali z zidanim, v pritličju pridali še "kamro. V tem času je nastalo tudi zidano gospodarsko nadstropje ter lesena »gorenja hiša«. Iz tega obdobja so kamnoseški okenski Pepetova hiša je brez dvoma slovenska arhitektonska zanimivost, a ni denarja za njeno obnovo. Pred očmi vaščanov počasi umira. —Foto: 1). Dolenc Druga najstarejša hiša v vasi, ki ji tudi prisojajo čez 300 let, je Kremplova. Vsa je obokana, na prednji steni pa jo krasi fresku sv. Florjana. — Foto: D. Dolenc okviri baročnih oblik in fresko slikarije v obliki cofov. V 3. fazi, konec 18. stoletja, je neznani umetnik naslikal tri svetniške podobe v baročnih okvirih, Marijin in Kristusov monogram, cvetlične šopke in rustiko v talnem pasu. Pepetova hiša se imenuje zato. ker je bil eden zadnjih lastnikov Pepe Hafner. Leta 1967 jo je kup'1 Jože Fojkar, jo začel obnavljat'-toda zahteve Zavoda za spomeniško varstvo so bile prevelike, n> zmogal takšne obnove brez družbene pomoči, zato je zraven naredil novo hišo. Vse do leta 1977 P8 je Jože Fojkar živel v Pepetovi hiši. 1978. leta so delavci ljubljanse-ga zavoda za spomeniško varstvo freske sneli s sten, le nekaj cofov je še ostalo. Zdaj, včasih tako lep8^ mogočna in ponosna Pepetova hiša, propada. Dobra polovica his se je že podrla, druga polovica 0° morda kakšna leta še kljubovala-Škoda pa je. Lahko bi bila lep ku ' turni spomenik, ena od škofje'0' ških posebnosti. Tako lepo 'e# ima, tak krasen razgled j<> iz h's tamle čez Soro na Karavanke, n Storžič, razmišlja Neža Štucinov*- lahko oi oilo v njej imenu"1' ^ stišče, galerija ah kuj podobn*K| Tako pa vaščani samo nem"1 gledajo počasno umiranje te kdunje vaške lepotice... ??EK, 6. NOVEMBRA 1987 RAZVEDRILO .15. STRAN @@®®S5HJ©IESGLAS NAŠA NAGRADNA IGRA VSA GORENJSKA SMUČIŠČA •Kako se imenujejo kranjskogorska smučišča? KDO IMA DALJŠEGA? V naših naslednjih nagradnih igrah bomo obiskali vsa gorenjska smučišča, jih na kratko predstavili, žičničarji pa vam bodo postavili nagradno vprašanje in izžrebali dobitnike nagrad, smučarskih vozovnic. Ko bomo zaključi- ' »prvi krog« in podelili prve nagrade, bodo vsi tisti, ki ne bodo izžrebani v posameznih nagradnih igrah poskusili srečo v zaključku, finalu. Tokrat predstavljamo naše največje smučišče in smučarsko središče Kranjsko goro. , TOZD Žičnice upravljajo s smučišči od Kranjske gore o Spanovega in Črnega vrha, skupaj 16 vlečnic in pet se- ■ eznic. Tehnična zmogljivost vlečnic in sedežnic je 15.000 smučarjev na uro, skupna dolžina naprav je 15.000 metrov | 2 v^insko razliko 3.769 metrov. Smučarji lahko uživajo na ■ Qhcno steptanih smučiščih, dovolj širokih, zahtevnih in manj zahtevnih. Vseh smučišč je 120 hektarov. Kranjska pj gora ima veliko prednost predvsem zato, ker ima urejena Parkirišča tik ob smučiščih.. Kranjskogorski žičničarji vas sprašujejo: jj Naštejte vsaj tri imena kranjskogorskih smučišč (vle- ■ Cl»c ali sedežnic)! Kranjskogorski žičničarji štirim izžrebancem pokla- pj nJajo tri dnevne smučarske vozovnice in eno tedensko vozovnico. Tisti, ki ne boste izžrebani, boste ob koncu sodelo- Jj Yah v finalu, kjer bodo kranjskogorski žičničarji podelili se dve dnevni vozovnici in eno tedensko vozovnico za pj smučišča Kranjske gore. Izrezati morate kupon žičnice Kranjske gore in ga do Srede, 11. novembra, na dopisnici poslati na Gorenjski ■ 8'as, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno igro). ■ •Peter Stirn dobi Elanove smuči V prejšnji nagradni igri smo spraševali, katere Elano-e smuči imajo oznako comprex in zakaj. Pravilni odgovor: najnovejše Elanove smuči RC, z leseno sredico, ki ima ■ " novo konstrukcijo in je vgrajena v smuči v komprimira-_I nem stanju — zato tudi comprex. " Srečni izžrebanec je Peter Štirn, Zgornje Jezersko _■ >*5, ki bo dobil nove Elanove tekaške smuči. Čestitamo! ■ C L A S I L O OllAjniCA 'O O S O I A OP KRANJ • Hud piš na občnem zboru V Kranju je bil redni letni občni /bor Društva upokojencev v Kranju, na katerem je prišlo do hudega nezadovoljstva članov. V razpravi so navzoči omenjali, da so v vodstvu delili denar, ki so si ga pr dobili s tem, da so tekstilne ostanke prodajali članstvu po znatno višjih cenah. Pred novim letom so si menda razdelili več kot 100.000 dinarjev brez utemeljenih vzrokov. Hkrati pa so razne dvomljive primanjkljaje skušati prikazati kot kalo pri vinu in celo pri cigaretah! Zanimivo je, da so na zboru predlagali, naj bi potrdili prispevek 100.000 dinarjev za gradnjo spomenika revolucije v Kranju. Navzoči so ta predlog enodu-šno potrdili, hkrati pa omenjali neskladnost, da se namreč upravni odbor obrača na občni zbor za pooblastilo glede tega izdatka, medtem ko so druge mnogo manj upravičene izdatke odobravali kar v ožjem krogu. Tako živahnega občnega zbora v Kranju še niso videli, saj je v burni razpravi sodelovalo več kot 40 članov... Gorenjski glas, 19ol KUPON ! glas za vas m ■ VEZENINE BLED Bled, Kajuhova 1 Pozamenterija Bled objavlja naslednja prosta dela in J* VEZILJA II. 5 delavk §°ja: poklicna šola tekstilne smeri ali IV. stopnja strokovne izobrazbe in trimesečno poskusno delo 2- VDEVALKA ČIPKARSKIH STROJEV 1 delavka *a obrat Čipke Vintgar °goja: poklicna šola tekstilne smeri ali IV. stopnja strokovne izobrazbe in trimesečno poskusno delo Z- POPRAVLJANJE NAPAK II. 2 delavki §oja: poklicna šola tekstilne smeri (šivilja) ali IV. stopnja strokovne izobrazbe (tekstilni konfekcionar II.) in trimesečno poskusno delo kolikor ne bo dovolj prijav kandidatk z ustrezno izobrazbo a delih in nalogah vezilja II. oziroma vdevalka čipkarskih ki °^ev; se DO delovno razmerje sklenilo tudi s kandidatkami, imajo dokončano šolo IV. stopnje katerekoli druge smeri. ; 1 ^lenitvi delovnega razmerja za vdevalko čipkarskih stro-j 'majo zaradi neugodnih avtobusnih zvez prednost kandi-Ka Vriz okoIice GoriJ in Bleda. Ve ■ at* naj P°šIJeJ° prijave v 8 dneh od objave na naslov: ženine Bled, kadrovsko-splošni sektor, Bled, Kajuhova 1. ENA HRANILNA KNJIŽICA - MANJ STROŠKOV IN B0UŠI PREGLED NAD PRIHRANKI Mnogim varčevalcem se je zaradi različnih razlogov nabralo več hranilnih knjižic, za poslovanje z banko pa uporabljajo največkrat le eno ali dve. Ker moramo v banki tudi za najmanjši znesek na hranilni knjižici, voditi sezname in vsako leto pripisovati letne obresti, vam priporočamo, da se odločite le za eno hranilno knjižico. Da bo salda-cija potekala hitro smo pripravili poseben obrazec — zahtevek za ukinitev in prenos hranilne vloge. Sami boste vpisali številke odvečnih hranilnih knjižic in številko tekočega računa ali hranilne knjižice, kamor vam bo banka prenesla sredstva S tem boste sebi in banki prihranili nepotrebne stroške in prispevali h kvalitetnejšemu poslovanju, sami pa boste imeli boljši pregled nad prihranki. ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Neverjeten je bil odziv na naš poziv Kdo ima daljšega. Da ne bo kakšne neumestne misli: gre za »asparagus«. Rezka Prevodni-kova, gostilničarka iz Zminca, je namreč ponudila odlično večerjo tistemu, ki bi imel daljši asparagus« od njenega, ki meri 2 metra 60 centimetrov. Obiskali bomo vse, ki ste nam sporočili, da imate daljši asparagus kot je njen, Rezka pa bo vse povabila na večerjo. Za začetek pa odprite usta od začudenja: Gabrijel Smolej iz Hudega grabna pod Dobrčo ima 4,30 m dolg »asparagus«! Štiri metre, trideset centimetrov! Smolejev »asparagus« je star že več kot 30 let. Sorodniki, ki so nekaj časa živeli v njegovi hiši, so jim ga pustili. Marija ga je, posušenega, k »sebi spravila« in ga dolga leta sama negovala. Nekajkrat so ga že razplovili, a vztrajno je rasel naprej in uspeval. V navado je prišlo, da je vodo, v kateri se je opralo meso za nedeljsko juho, dobil »asparagus«. Vsako nedeljo kakšne 4 litre vode. Mama Marija je delala tako, zdaj nadaljujeta tradicijo Gabrijel in žena. Le v spalnici je prostor zanj. Visoko na omari stoji, v dva snopa so ga razpolvili: eden je speljan po steni nad zglavjem, drugi čez lestenec na sredi sobe in na koncu postelje na tla. V njuno spalnico pogledaš z občudujočim začudenjem, saj je vsa v nežnem zelenju. »Asparagus« pridno cvete, beli cvetki pa spominjajo na pajčolan. Okno mora biti odprto, kajti cvetovi lepo in močno diše... Kdo bi si mislil, da bo prav Smolejev asparagus kdaj doživel takšno zanimanje in publiciteto! Torej — Smolejev asparagus je do zdaj nesporni zmagovalec, v prihodnjih številkah pa bomo objavili še vse druge, ki boste ob zaključku preživeli lep večer v Rezkini gostilni... D. Dolenc t? • Otroci trpijo pet let Starši ponavadi potrebujejo tri leta, da prebolijo ločitev, medtem ko ločitev staršev otroke prizadene za najmanj pet let. Ameriška študija je to nedvoumno pokazala in med drugim ugotovila, da je težko preboleti predvsem osamljenost, občutek krivde in žalost. • Koliko ljudi se ljubi? Od pet milijard ljudi na tem našem planetu se vsako sekundo ljubi okoli 7,7 milijonov, od tega več kot 57.000 z več partnerji. Do teh pomembnih podatkov je prišla seksologinja kraljevskega antropološkega inštituta v Londonu. Dahnili so da: Na Jesenicah sanja Bešič in Marko Smolej iz Kranjske gore; Karmen Čepon in Dušan HriHjan z Jesenic; Anica Kalan in Stojadin Djordjević z Jesenic. NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev prejšnje križanke : kraniologi. svetovni dan, vladar, atala, Ib, baal, liege, arija, arkm, kler, idun, ščitar, irada, bk, ke, etuda, tombola, avatara, barij, varan, neon, notar, one, trik, dane, diakarta, trg sv, aa. otor, će. i taka, samo, original, pikapolonica, hranilnik am. Naša Klavdija je izžrebala: 1 nagrada Ivanka Zdešar, OŠ Predoslje, Kranj; 2. nagrada Anica Ambrožič, Ljubno 73, Podnart; 3. nagrada Milica Kirbiš, Župančičeva 16, Kranj. Dragi reševalci! Odločili smo se, da povišamo denarne nagrade. Tako bo poslej prva nagrada vredna 8.000 dinarjev, druga nagrada 5.000 dinarjev, podelili pa bomo tri tretje nagrade v vrednosti 3.000 dinarjev. Za današnjo križanko razpisujemo pet nagrad: 1. nagrada: 8.000 dinarjev 2. nagrada: 5.000 dinarjev 3 nagrade po 3.000 dinarjev Rešitve pošltite do srede, 11. novembra, na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno križanko). /p/ w M LEŽ ORU ŽABHIKA SMRT STIK w PESNICA tKERLOVA OLIMP IGRE VELIK BONSKI NASTANEK I6RAUIC SNAME GLŽILA ODVODNICA] VSEBINA MISLI. PREDMET MISUEN1A BRSKA PO KRAJINA M0SKI PEVSKI GLAS NAPUCI L0. PRE MUEM OLGA ME6LIČ HRVAŠKI PETR0I STARO GRŠKI KIPAR 12 ATEN OOBfll. ODBIJANJE TEKOČINA ZA OMAMO ANGL. S AH VELEMOJSTER GLEDALIŠČE R MOGLA VUENJE CEZURA. MERE ZA VNETJE OČESNE MREŽNICE 6R.KIPAR PRIJATELJ ALEKSANDRA VEL. VELIKO FINSKO IEZER0 MOČ. lAKOST " R0ECKAST IN M0N GOLIH PLANET SOVJET. SAR VELEMOJSTER iPAiAL) STANE ROZMAN BR. PESNIK 7 STOLBHS GALEBU PODOBEN PTIČ NAPREDOV V SLUŽBI POJAV NA VODI DHVARSKO ORODJE LETOVIŠČE PRI OPATIJI ET,H, TULEC DRUGO IME ZA ITALIJANE RIMSKA BOHINJA JEZE REKA NA Škotskem SIRJAVA ŠAH VELE M0ISTER IZ NOR PONIKVA SREDIŠČE HRVASK. ZAGORJA UVAJALEC H0V0TAK3 INOVATOR REKA V ČRNI GORI REKA V SZ. PRITOK A-Z0VSKEGA 0KRAJS. AMER M0Š.IME JANKO ERŽEN PRVI PREHOD BIBLIJE V LATINŠČINO VRSTA PROJEKCIJE IRSKO OTOČJE OTOK OB SARDINIJI OPERNI SPEV R0OUPLA-1 FR SMUČ SKAKALEC (CERAROl REKA. visu VRSTA AVTOR KRIŽANKE I R.N0Č ^mč^ieeglas 16. stran. ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 6. NOVEMBRA 1987 soboto začetek v članski republiški hokejski ligi iVIladinci Triglava v prvi zvezni ligi Kranj, 4. november — Jutri bodo v novo prvenstveno sezono startali v republiški članski hokejski ligi. To je hkrati novost v tem prvenstvu saj slovenski drugoligaši msohoteli.da bi se vozili v Subotico. Mladinci Triglava v tej sezoni igrajo v novi prvi zvezni mladinski ligi. Za prvoligaši, ki bodo to soboto odigrali že šestnajsto kolo za naslov državnega prvaka, bodo jutri v novo prvenstveno sezono startala tudi moštva iz Slovenije. Vsi slovenski drugoligaši so se odpovedali igranju v zvezni ligi. Tekmovalna komisija hokejske zveze Jugoslavije je naredila enotno drugo ligo in v tej naj bi igrali poleg slovenskih in hrvatskih klubov še hokejisti Spartaka iz Subotice. Toda republiška moštva niso bila za reorganizacijo druge lige. Zedinili so se, da bodo slovenski klubi igrali v enotni republiški ligi. Na jutrišnjem startu se bodo za naslov prvaka borili: mlado moštvo Kompasa Olimpije, mlado moštvo Kranjske gore Gorenjke, Slavije iz Vevč, Bleda in Triglava iz Kranja. Kranjski Triglav jutri gostuje na Jesenicah in bo gost mladi ekipi Kranjske gore Gorenjske. Jani Nadižar, trener članske ekipe: »Novost v letošnjem moštvu je v tem, da igramo prav z domačimi igralci: V tej enotni slovenski ligi bo za naše moštvo igralo kar osem naših mladincev. V moštvu ni več igralcev iz Ljubljane, Bleda in Jesenic. S pripravami smo dvakrat tedensko in pozneje trikrat tedensko začeli z nabiranjem splošne telesne pripravljenosti na stadionu Stanka Mlakarja in v njegovi okolici. V septembru smo dvakrat tedensko trenirali na Jesenicah in bili v oktobru na sedemdnevnih pripravah v Trebiču v ČSSR. Tu smo odigrali dve prijateljski srečanji za trening, do sobote smo odigrali štiri 'prijateljska srečanja z mladimi Jeseničani, Kranjsko goro Go-renjko in Blejci. Klubi so bili proti temu, da bi se v drugo ligo vključil tudi Spartak iz Subotice. To bi vsem klubom vzelo preveč prevoznih stroškov in časa na gostovanju. Za naše moštvo bodo igrali: R. Drinovec, Kolenko, Zalokar, Posedi, Šivic, Sladic, Fur-lan, Strniša, Košenina, Regbergar, Verbič, G. Drinovec, Terlikar, Palovšnik, Florjančič , Ušaj, Smajlagič, Dežman in Gorzeti. Milan Grah, poklicni trener HK Triglava: »Prvo leto sem poklicni trener HK Triglava. Tu gre predvsem za moje delo pri vzgoji mladih hokejistov. To je vodenje hokejske šole in zbiranje potencialnih kandidatov za igranje hokeja. V pomoč sem pionirskemu trenerju Zdravku Sajo-vicu. Samostojno pa sem zadolžen za treniranje mladincev in vodenje njihovih tekem in vse ostalo, kar sodi v to moštvo. To mladinsko moštvo v tej sezoni igra v enotni prvi zvezni mladinski hokejski ligi. V tej sezoni je tekmovanje organizirano prvič tako, da je enotno. V našem mladinskem moštvu imamo dva mladinska reprezentan-ta. To sta Robert Posedi in Marko Kolenko. Načrti za mladince so smeli, saj računamo, da bomo po končanem prvenstvu med prvimi štirimi ekipami. Člani naj bi držali primat v republiški ligi. Problem v Kranju je v tem, da dobimo prepozno ledeno ploskev, saj je dvorana nared šele v prvi polovici novembra. S tem smo prikrajšani za trening in tekme in izgubimo tudi tri do štiri mesece sezone. Če bomo dobili led do sobote, bo to res pravo veselje za vsa naša moštva. Mladinsko moštvo bi moralo igrati v soboto v Kranju z mladinci Bleda. Pionirji v tej sezoni prvič igrajo v pokalu Karavank. V tem tekmovanju so Beljak, Celovec, Ljubljana, Jesenice in Triglav.« D. Humer Foto: G. Šinik Telesna kultura bo tožila Ljubljana, 4. novembra — Sredina seja skupščine teles-nokulturne skupnosti Slovenije je bila izredno razgibana in vsebinsko bogata. Delegati so ponovno zavrnili nov zakon o celotnem prihodku in odhodku, ki ruši temelje sedanji zasnovi telesne kulture. Zato so podprli predlog za oceno ustavnosti 2. odstavka 88. člena tega zakona, ki ga bo TKS posredovala zveznemu ustavnemu sodišču. Pripravljeno bo tudi posebno sporočilo za javnost. Seveda pa realnost zahteva, da se telesna kultura pripravi na spremenjene ostrešje pogoje delovanja in na prehod od domicilnega k sedežnemu načinu zbiranja denarja. Solidarnost je treba dosledno izpeljati pri telesni vzgoji in športu mladih, ker bi lahko s tem v republiki zagotovili skladen razvoj telesne kulture. O tem bo do decemberske seje potekala javna razprava po občinah. Do takrat bodo narejeni tudi izračuni, upati pa je tudi na spremembe spornega zakona. J. Košnjek Podkoren ima 12 snežnih topov Kranjska gora, 5. novembra — Na Podkorenu bodo prvi pri nas prešli iz nizkotlačnega sistema v visokotlačni sistem in tako zanesljivo poskrbeli za umetni sneg ob pomembnih mednarodnih ,ekmah. Velika pridobitev tudi za turistično smučanje. Kranjskogorski žičničarji že nekaj let želijo urediti podko-renska smučišča, kjer potekajo tekme svetovnega pokala, kjer trenirajo naši vrhunski smučarji in kjer so odlični smučarski tereni za dobre turistične smučarje. Podkoren 2 ima danes dve vlečnici in eno sedežnico, zmogljivost pa 2520 smučarjev na uro. Smučišča obsega 14 hektarov. Že lansko zimo so namestili naprave za umetni sneg ter uredili vodovodno in električno napeljavo tako na tekmovalni kot na rezervni smučarski progi. Zgradili so dve črpalni postaji, eno na tisoč metrov nadmorske višine. Letos poleti so z deli nadaljevali in položili razvod za zrak. Na Podkorenu bodo namreč prvi pri nas prešli iz nizkotlačnega sistema na visokotlačni sistem. Zato so postavili kompresorsko oostajo. Čakalo jih je precej dela, saj so morali med drugim položiti 2.000 metrov cevovoda. Na Podkorenu bodo že letos imeli 12 snežnih topov in napravili umetni sneg pri minus 3 stopinjah Celzija. Podkorensko tekmovalno progo bodo za tekme lahko pripravili v sedmih do desetih dnevih, z 20 centimetrov debelo snežno odejo. Zdaj jih čaka še ureditev dostopa do ciljne ravnine, medtem -Vj v drugi fazi te precejšnje investicije predvidevajo razvod po turistični progi ob sedežnici in več rekonstrukcij na smučišču. Pozneje naj bi postavili še eno vlečnico od strmine do starta veleslaloma. Kranjskogorski žičničarji so v Podkoren vložili precej dela in denarja, saj je vsa naložba vredna 700 milijonov dinarjev. Dela so opravili delavci Hidromontaže Maribor. Smuka na podkorenskih smučiščih bo torej zanesljiva in vabljiva tudi za turistične smučarje, saj bodo smučišča umetno zasnežena. Pomenijo precejšnjo pridobitev za Kranjsko goro, ki tudi s takimi naložbami skrbi za nadaljnji razvoj zimskega turizma v zgornjesavki dolini. D. Sedej Poklicni trener smučarskega kluba Alpetour Jaroslav Kalan Ločani imajo kar petnajst reprezentantov Škofja Ix>ka, 4. novembra — Smučarska olimpijska sezona 1987-88 že trka na vrata. Konec novembra bodo prva tekmovanja svetovnega alpskega pokala. Vsi naši smučarji se vneto pripravljajo za to sezono. Tako je tudi pri smučarskem klubu Alpetour iz Škofje Loke. V klubu je starosta poklicnih trenerjev Jaroslav Kalan. Že sedemnajst let poklicno vodi alpske smučarje SK Alpetourja. ledenikih pa v Avstriji v Ka-prunu in Hintertuxu.« (Prav v sredo so odšli na novi snežni trening na Flattach v Avstrijo). »Naš cilj je, da imamo olimpijsko reprezentantko in da bi bili v tej sezoni spet ekipni državni prvaki. Željo imamo, da bi bili naši tekmovalci in republiških prvenstvih v ospredju. Enako si želimo tudi na mednarodnih tekmovanjih. Kot smo že omenili imamo petnajst reprezentantov. V ženski A reprezentanci je Katja Lesjak, v mladi ženski reprezentanci so Polona Hafner, Nevenka Peternel, Saša Lesjak in Petra Plajbes. V moški B reprezentanci sta Jani Gra-šič in Andrej Miklavc, v mladinski B pa Jurij Bremec ter Uroš Krapeš. V pionirski A reprezentanci so Lea Ribarič, v evidentni reprezentanci so Borut Ravnik, Luka Šink, Katja Šink, v pionirski B reprezentanci pa Jana Česnik in Urška Hafner. Sam klub bo organizator močnih mednarodnih tekem. To bo drugi memorial Jožeta Kuralta, pionirji pa imajo mednarodni pokal Loka 88. Veliko pričakujemo od novega poligona na Starem vrhu. To bodo dobre razmere za trening, saj bo poligon ločen od ostalih smučišč. Pri tem so nam v veliko pomoč tudi žičničarji Starega vrha in Soriške planine. Dobro sodelujemo z našim pokroviteljem Alpetour-jem. Člani kluba in starši naših tekmovalcev so nam v veliko oporo. Če ne bi bilo teh, bi kaj težko organizirali vsa tekmovanja. Seveda v pomoč nam je tudi ZTKO Škofja Loka. Brez vse te pomoči ne bi bili tako uspešni kot smo.« d h. Alpski smučarski klub iz Škofje Loke je eden največjih smučarskih klubov v Jugoslaviji. Za nad sto tekmovalcev skrbijo trije poklicni trenerji. To so Jaroslav Kalan, Jernej Plajbes in novi poklicni trener Matjaž Pretnar. Lani so bili v ekipni razvrstitvi drugi v državi, prvi pa je bil SK Novinar iz Ljubljane. Je tudi eden od najboljših klubov pri nas, saj ima v svojih vrstah kar petnajst reprezentantov. »Sam sem že sedemnajst let poklicni trener loških alpskih smučarjev. Treniramo največjo selekcijo članov in mladincev, Štefan Plajbes ima na skrbi pionirsko selekcijo, naš novi poklicni trener Matjaž Pretnar pa skrbi za najmlajši alpski smučarski rod v Loki, cicibane. Ti so naša največja skrb, saj se prav iz cicibanskih alpskih smučarskih vrst črpa novi domači kader. V pomoč nam je še dvanajst amaterskih trenerjev. Sezona se za naše vrste sploh ne konča. Le malo je tistih dni, ki jih imajo na voljo za počitek in sprostitev. Treni- rajo in vadijo skoraj vse leto! Le nekaj dni vmes imajo počitka za sprostitev telesa. Po aktivnem odmoru smo začeli na novo maja pri nabiranju splošne telesne pripravljenosti. Potem pridejo treningi na ledenikih. Tako pride za vse naše tekmovalke in tekmovalce od 160 do 200 kondicijskih dni na leto. Od teh imamo od 120 do 150 dni treninga na snegu. To je po obsegu vse. Organizem namreč rabi tudi odmor. In še šola ter študiji so tu. Mlajše selekcije, cicibani in pionirji so bili na desetdnevnih skupnih pripravah v Fazani. Pionirji so štiri dni čolnarili po Kolpi, cicibani pa so tudi planinarili. Starejša kategorija je bila teden dni na letnih pripravah na Bjelašnici. Tu smo skupaj nabirali splošno telesno pripravljenost v odličnih razmerah. Na roko so nam šli tudi naši prijatelji iz SK Željezničar iz Sarajeva. Ta klub in mi smo namreč pobrateni. Naši smučarji so bili na snegu in ledenikih. N a snegu smo bili na Ledinah, Češki koči, na Kranjčanom dve tretji mesti Kranj, 26. oktobra - Na tekmovanju za memorial Staneta Iršiča v Mariboru so med domačimi in tujimi tekmovalci sodelovali tudi kranjski judoisti Tone Markič, Simon Vilfan, Miran Hudovernik in Miran Zavašnik. Hudovernik je bil v svoji kategoriji tretji, prav tako Vilfan, Markič je bil peti. Zavašnik pa je V predtekmovanju izpadel. D. P- Na Bledu hokejska šola Bled, 4. novembra — Hokejsko drsalni klub Bled organizira tudi letos hokejsko šolo za najmlajše, rojene 1978 in mlaj' še. Šolo bo vodil nekdanji jeseniški hokejist in državni reprezen-tant Franci Žbontar. Hokejska šola bo na drsališču blejske športne dvorane vsak torek in četrtek od 16. do 17. ure. Vpisnina znaša 10.000 dinarjev. J. K- Odprava na Daulagiri krenila Tržič, 3. novembra — V torek, 3. novembra je z zagrebškega letališča krenila na trimesečno p°" tovanje slovenska alpinistična odprava na 8167 metrov visoki himalajski vrh Daulagiri. To bo prva naša odprava, ki želi osern-tisočaka osvojiti pozimi. Odprava se je med pripravami srečevala s problemom pomanjkanja denarja, zato odhajajo na odpravo le štirje vrhunski alpinista vodja odprave Stane Belak-Sra-uf (Matica), Pavle Kozjak (Matica), Marjan Kregar (Kamnik) m dr. Iztok Tomazin (Tržič), ki Je obenem tudi zdravnik te odprave. Pomanjkanje sredstev Je vplivalo tudi na opremo. Dr. Iz" tok Tomazin je pred odhodom povedal, da se bo odprava nekaj časa v Katmanduju aklimati; zriala, nato pa odšla od tod pr°« Daulagiriju. Vrh nameravajo osvojiti v alpskem stilu. Upajmo na uspeh in srečno vrnitev. . J. Kikel I. zvezna hokejska liga Pomembna zmaga Kranjske gore Gorenjke Jesenice, 5. novembra — Petnajsto kolo v prvi zvezni hokejski ligi je prineslo pomembno zmago Kranjske gore Gorenjke. Še vedno so v boju za šesto mesto, ki pelje k nadaljevanju prvenstva v prvi skupini. Kranjska gora Gorenjka je v dvorani Podmežakljo premagala dobre hokejiste iz Celja. Jeseničani so gostovali v Beogradu pri Crveni zvezdi. Bili so mnogo boljši in visoko zmagali. Druga na lestvici Kompas Olimpija se je iz gostovanja v Zagrebu vrnila s točko, Partizan pa v Sarajevu dobil v igri z Bosno. Izidi: Kranjska gora Gorenjka : Cinkarna 4 : 3 (2:2, 1:1, 1:0), strelci za Kranjsko goro Gorenjsko: Crnovič 2, R. Pajk, B. Pajk po 1. Crvena zvezda : Jesenice 3 : 13 (0:5, 2:5, 1:3), Medveščak Gortan : Kompas Olimpija 3 : 3 (0:5, 2:5, 1:3), Bosna : Partizan 1:11 (0:4, 0:4, 1:3). Pari prihodnjega kola: jutri ob 18. uri v dvorani Podmežakljo Jeseničani gostijo zagrebški Medveščak Gortan, Kranjska gora Gorenjka pa gostuje v Beogradu pri Partizanu. D. H. Vabila, obvestila, prireditve Nogometni spored — Kranjski Triglav igra v nedeljo ob 14. uri doma proti odlični ekipi Ljubljane, drugi gorenjski ligaši pa gostujejo: Naklo v Sežani pri Tabor Jadranu, Jesenice v Novem mestu pri Elanu, mladinci Save pa v Ljubljani pri Olimpiji. V kranjskih ligah so mladinci, kadeti in pionirji že končali s tekmovanji, člani pa igrajo zadnje kolo. V soboto ob 14.30 bodo igrali Kokrica : Zarica, Podbrezje : Podgorje, Sava : Velesovo, Preddvor : Primskovo, Hrastje : Visoko in Grin-tavec : Trboje. —D. Jošt Planinski večer v Radovljici — Planinsko društov Radovljica začenja s planinskimi večeri. Prvi bo danes, 6. novembra, ob 18. uri v radovljiški osnovni šoli. Viki Grošelj bo z besedo in sliko prikazal smučanje z Mc Kineva, najvišjega vrha Združenih držav Amerike.—J. K. Strelsko tekmovanje na Jesenicah — Danes in jutri, danes med 15. in 19. uro, jutri pa med 9. in 16. uro, bo na streliščih v Mojstrani in na Javorniku odprto prvenstvo jeseniške občine v streljanju z zračno puško. Najboljši bodo prišli v finale, ki bo 21. novembra.—J. K. SOZD MEHCATORtOT MERCAT0R - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o., KRANJ, JLA 2 oglaša prosta dela in naloge: za TOZD AGROMEHANIKA KRANJ 1. PRIPRAVNIKE S VI. STOPNJO STROKOVNE IZOBRAZBE EKONOMSKE ALI KOMERCIALNE SMERI za usposabljanje v komercialnem in računovodskem sektorju Zaželeno je znanje tujih jezikov (angleško in nemško). Kandidatom nudimo dobre delovne pogoje, možnost kreativnega dela, stimulativne osebne dohodke. Urejena je prometna povezava Kranj-Hrastje. za TOZD KMETIJSTVO KRANJ 2. DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA GOZDARSTVA ZA VODENJE OBRATA Posebni pogoj: 3 leta delovnih izkušenj v gozdarski stroki 3. KMETIJSKEGA INŽENIRJA RASTLINSKE (SADJARSKE) PROIZVODNJE ali KMETIJSKEGA TEHNIKA za vodenje sadjarskih del v Preddvoru Posebni pogoj: 2 leti delovnih izkušenj v sadjarstvu 4. KMETIJSKEGA ALI VETERINARSKEGA TEHNIKA za vodenje skupine v Tovarni močnih krmil Trata Posebni pogoji: 1 leto delovnih izkušenj v živinoreji ali proizvodnji krmil, izpit za voznika viličarja in vozniško dovoljenje za traktor 5. 2 KMETIJCA za manj zahtevna dela pri dodelavi semenskega krompirja v Centru za krompir Šenčur Posebni pogoj: trimesečne delovne izkušnje v poljedelstvu Za objavljena prosta dela in naloge zahtevamo 1- do 3-mese-čno poskusno delo. Pisne prijave z dokaztli o izpolnjevanju pogojev sprejema Splošno-kadrovski sektor M —KŽK Gorenjske Kranj, JI.A 2, v 8 dneh po objavi. II. zvezna ženska košarkarska liga Sava Commerce jutri doma pričakuje drugo zmago Kranj, 5. novembra — Ženska ekipa Sava Commerce je v prvem kolu čianske II. zvezne košarkarske lige doma dobro startala-Premagala je Lavčević iz Zagreba. Nato je njihova igra opešala, saj so izgubile na gostovanju v Zagrebu pri Montingu, doma s P^s' čenico in v soboto še v Mariboru pri Marlesu Braniku. Jutri, ob 18. uri, v dvorani na Planini gostijo ekipo Kors Rogaška. Trener Brane Lojk pravi: »Ekipa Save Commerce ni tako slaba, kot kažejo porazi. Obrambna sila šepa in tudi naše igralke v napadu niso učinkovite. Treba bo vložiti precej truda, da bomo to krizo z dobrimi treningi in prijateljskimi tekmami spet prebrodile-Igralke morajo dobiti samozavest. Upam, da bodo naše igralke že jutri od 18. ure naprej v dvorani na Planini pokazale boljšo igro m to srečanje dobile.« V pomoč jim bodo tudi gledalci! D. H- Rokometni spored V republiških rokometnih ligah je jutri in v nedeljo na sporedu deveto kolo. Rukometaši Termopola igrajo jutri, ob 19. uri, pomembno srečanje v športni dvorani Poden v Škofji Loki proti ekipi Slovenj Gradca, že ob 17.30 uri pa bo žensko srečanje Alpels : Mlinotest. Rokometašice Kranja igrajo srečanje z ekipo Iskre v nedeljo, ob 10. uri, v dvorani na Planini. V drugi moški republiški rokometni ligi so pari: jutri, ob 18.30 uri, Kamnik : Mokerc KIG, ob 19. uri v Tržiču Peko : Fef* rotehna in v nedeljo ob 10. uri Preddvor : Itas - Kočevje. Mladinci — skupina center: jutri ob 17. uri Kamnik : Termopol *•■ ob 15.30 uri Alples : Termopol II v Železnikih in ob 17.30 uri v Tržiču Peko : Preddvor. Mladinke center: jutri ob 14.15 v Železnikih Alples : Olimpija, ob 17. uri Kranj : Polje, v nedeljo ob 11.15 uri Preddvor : Peko. V občinski A ligi je na sporedu danes zadnje kolo: ob 1°-uri Besnica : Britof, ob 19. uri Storžič : Alples in ob 20. uri Pe' ko : Krvavec in Sava : Duplje, v B ligi pa sta danes na sporedu ob 16. uri srečanji Radovljica : Duplje in Veterani Kranj : S*' va veterani.—J. Kuhar KTEK. 6. NOVEMBRA 1987 OGLASI, OBVESTILA .17. stran @§)IMlSSJJ©SSnGLAS ŽIVILSKI KOMBINAT ŽITO n.sol.o. LJUBLJANA TRIGLAV - GORENJKA Lesce, Rožna dolina 8 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: I. PRIPRAVA HRANE 1 izvajalec pogoja: poklicna šola za kuharje in eno leto delovnih izkušenj 2- PRODAJA BLAGA IN TOČENJE PIJAČ 1 izvajalec Pogoja: poklicna šola trgovske ali gostinske smeri in eno leto delovnih izkušenj Za objavljena dela in naloge se zahteva trimesečno poskusno delo. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 15 oni po objavi ŽITO Ljubljana, TOZD Triglav—Gorenjka Les-'ce. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. GORENJSKI MUZEJ Kranj, Tavčarjeva 43 Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela in naloge: SAMOSTOJNEGA RAČUNOVODJA-KNJIGOVODJA Pogoji: srednja strokovna izobrazba, tri leta delovnih izkušenj pri opravljanju računovodskih in knjigovodskih del in trimesečno poskusno delo Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih zaposlitev pošljite v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: Gorenjski muzej Kranj, Tavčarjeva 43, 64000 Kranj. Tam dobite tudi vse dodatne informacije. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 10 dneh po zaključku prijav. ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj Delovna skupnost Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske Kranj na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja 2 dne 26. oktobra 1987 objavlja dela in naloge: ORGANIZIRANJE DELA V TBG PRI POSLOVANJU S PREBIVALSTVOM Pogoji: VII. zahtevnostna stopnja ekonomske ali druge smeri izobrazbe z ustreznimi delovnimi izkušnjami s področja financ, 3 leta delovnih izkušenj in 3-rnesečno poskusno delo delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. . njave naj kandidati, skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Ljubljanska banka, temeljna banka Gorenjske Kranj, Cesta JLA 1. u izbiri bomo kandidate obvestili pisno v 45 dneh 9 izbiri bomo kandidate obvestili pisno v 45 dneh po zaključnem zbiranju prijav. AERODROM LJUBLJANA, p.o. Zg. Brnik 130/a, 64210 Brnik Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: ^FORMIRANJE V DO Pogoja: družboslovna usmeritev VI. ali VII. stopnje zahtevnosti - izpolnjevanje posebnih pogojev, ki veljajo za delo na letališču in mejnem prehodu Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s poskusno dobo 90 dni. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Aerodrom Ljubljana, kadrovska služba, 64210 Brnik. KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ - z n. sol. o. Kranj, Mirka Vadnova 1 TOZD KOMUNALA o. sub. o. razpisuje po 129. členu Statuta delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostjo TEHNIČNI VODJA TOZD KOMUNALE za mandatno dobo 4 let Za opravljanje teh del in nalog zahtevamo, da kandidat poleg splošnih pogojev, ki so predpisani v zakonu in družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike v občini Kranj izpolnjuje še naslednje: — visoka ali višješolska izobrazba tehnične ali organizacijske smeri in najmanj tri leta delovnih izkušenj v stroki — organizacijske sposobnosti Kandidati naj pošljejo pisne vloge z življenjepisom in dokazili o strokovni usposobljenosti in izpolnjevanju drugih zahtevanih pogojev v 15 dneh od dneva razpisa na naslov: KOGP Kranj, Ulica Mirka Vadnova 1, s pripisom »za razpisno komisijo za imenovanje tehničnega vodje«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku roka za prijavo na objavljeni razpis. TOZD VODOVOD-KANALIZACIJA n.sub.o. objavlja prosta dela in naloge: KV VOZNIK VOZILA ZA ČIŠČENJE KANALIZACIJE 1 delavec Pogoja: šola za voznike motornih vozil in vozniški izpit C kategorije Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. TOZD OPEKARNE n.sub.o. objavlja prosta dela in naloge: KV KLJUČAVNIČAR - VZDRŽEVALEC 1 delavec Pogoji: poklicna šola kovinarske stroke oziroma IV. stopnja srednjega usmerjenega izobraževanja in eno leto delovnih izkušenj. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. DS SKUPNE SLUŽBE objavlja prosta dela in naloge: KV KUHAR 1 delavec Pogoja: poklicna šola ali šola SUIIV. stopnja izobrazbe in eno leto delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. Kandidati za zgoraj navedena prosta dela in naloge naj pošljejo vloge na naslov: KOGP Kranj, komisija za delovna razmerja ustrezne TOZD/DSSS Kranj, Mirka Vadnova 1. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave. ALPETOUR DO PROMET TOZD REMONT DE LABORE Kranj, Ljubljanska c. 22 °bjavlja JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih vozil: Zap. št. Tip vozila leto izdelave prevoz, km stanje voz. izklicna cena — din 1. CIMOS VISA 11 RE 1985 76714 vozen 2.900.000 2. CIMOS BX 16 TRS 1986 48391 karambol 2.800.000 3. CIMOS BX 16 TRS 1984 81116 nevozen 3.600.000 4. CIMOS BX 16 TRS 1984 105486 vozen 4.500.000 5. CIMOS BX 14 RE 1983 88274 vozen 3.900.000 6. IMV R - 18 TL 1982 102666 vozen 2.500.000 7. IMV R-4 TL 1984 51185 karambol. 1.500.000 8. IMV R-4 TL 1984 58358 karambol. 1.150.000 9. IMV R-4 TL 1984 50050 nevozen 1.100.000 10. IMV R-4 TLI 1985 42810 vozen 2.050.000 11. IMV R-4 TU 1984 55878 vozen 1.600.000 12. IMV R-4 TLI 1984 87762 vozen 1.800.000 13. IMV R-4 TLI 1985 51621 vozen 2.150.000 Licitacija bo v četrtek, dne 12.11.1987 ob 13. uri v prostorih TOZD-a REMONT DE Labore Kranj, Ljubljanska c. 22. Ogled vozil je mogoč na dan licitacije na mestu licitacije od 10. do 12. ure. Vozila prodajamo po sistemu videno-kupljeno brez kasnejših reklamacij. Pravico do udeležbe na licitacijo imajo vse pravne in fizične osebe, ki pred licitacijo vplačajo varščino 10% od ^klicne cene posameznega vozila. Najmanjši dvig izklicne cene je 5.000 din. V ceni ni vračunan prometni davek, ki ga plača kupec v 15 dneh od prevzema vozila. Kupec mora plačati izklicno ceno najkasneje v treh dneh od dneva licitacije V nasprotnem primeru kupcu zapade vplačilo varščine. Ob prevzemu vozila mora kupec pregledati številke šasije in motorja in jTh primerjati z dokumenti vozila. Udeleženci licitacije morajo zaradi identifikacije predložiti osebno izkaznico oz. pooblastilo delovne organizacije (pravne osebe). ELAN tovarna športnega orodja v Begunjah VABI vse, ki jih zanima ogled proizvodnje smuči, telovadnega orodja, športnih čolnov in jadralnih letal v SOBOTO, 7. NOVEMBRA 87, od 10. do 12.30 ure Poleg obiskovalcev, ki jih zanima proizvodnja, še posebno vabimo tiste, ki bi kot strokovni ali kvalificirani delavci hoteli sodelovati z nami. Ogled jim bo omogočil spoznanje naše dejavnosti. Pristojne strokovne službe pa bodo pripravljene odgovarjati na kakršnakoli vprašanja. VABLJENI! PROTOKOL V IZVRŠNEM SVETU SKUPŠČINE SR SLOVENIJE Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke objavlja dela in naloge v protokolarnem objektu Brdo pri Kranju 1. VODJA TEHNIČNE SLUŽBE 2. VODJA KMETIJSTVA, GOZDARSTVA IN LOVSTVA 3. VODJA KUHINJE 4. VODJA STREŽBE 5. VODJA IZMENE - TEHNIK KUHARSTVA 6. VODJA IZMENE - TEHNIK STREŽBE 2 delavca 7. SKUPINOVODJA VRTNARIJE Pogoji: pod 1.: visoka izobrazba elektro, strojne ali gradbene smeri, 5 let delovnih izkušenj, strokovni izpit iz varstva pri delu in trimesečno poskusno delo pod 2.:visoka izobrazba kmetijske ali gozdarske smeri, 5 let delovnih izkušenj in trimesečno poskusno delo pod 3.: višja izobrazba gostinske stroke — smer strežba, 3 leta delovnih izkušenj, pasivno znanje tujega jezika in trimesečno poskusno delo pod 4.: višja izobrazba gostinske stroke — smer strežba, 3 leta delovnih izkušenj, pasivno znanje tujega jezika in trimesečno poskusno delo pod 5.: program štiriletnega srednjega izobraževanja — smer kuharstvo, 2 leti delovnih izkušenj, usposobitev za slaščičarja in dvomesečno poskusno delo pod 6.:program štiriletnega srednjega izobraževanja — smer strežba, 2 leti delovnih izkušenj, pasivno znanje tujega jezika in dvomesečno poskusno delo pod 7.:program štiriletnega srednjega izobraževanja — smer kmetijstvo, 2 leti delovnih izkušenj, vozniški izpit B in F kategorije ter dvomesečno poskusno delo Pod 1. in 3. dajemo možnost rešitve stanovanjskega vprašanja. Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom pošljejo v osmih dneh po objavi Sluebi za kadrovske zadeve in izobraževanje Sekretariata Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, Ljubljana, Prešernova 8. Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. LIP, Lesna industrija Bled TOZD Lesna predelava, n.sol.o. Mojstrana Razpisna komisija delavskega sveta TO razpisuje dela in naloge: INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DIREKTORJA TEMELJNE ORGANIZACIJE Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: — VII. stopnja izobrazbe lesarske, gozdarske, ekonomske ali organizacijske smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali VI. stopnjo izobrazbe istih smeri in 5 let delovnih izkušenj pri delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi — aktivno znanje enega tujega jezika (nemški, angleški, italijanski) — smisel za komuniciranje in sodelovanje z ljudmi, smisel za organizacijo dela, samostojnost pri odločanju, odločnost, samokritičnost, poštenost, discipliniranost — da je aktiven v samoupravnem in družbenopolitičnem življenju in ima odgovoren odnos do dela in gospodarjenja z družbenimi sredstvi Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidat naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh, to je do 19. novembra 1987, na naslov: LIP Bled, TOZD Mojstrana, razpisna komisija, Dovje 117, Mojstrana. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa na delavskem svetu. SOZD ZDRUŽENO PODJETJE STROJEGRADNJE KLADIVAR ŽIRI Tovarna elementov za avtomatizacijo Komisija za delovna razmerja DO razpisuje naslednja prosta dela oziroma naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. POMOČNIKA DIREKTORJA pomoč pri vodenju delovne organizacije Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, mora kandidat izpolnjevati še naslednje: — visokošolska izobrazba strojne ali ekonomske smeri oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti — 5 let delovnih izkušenj na odgovornejših ali vodilnih delih v gospodarstvu — da ima pravilen in ustvarjalen odnos do uveljavljanja samoupravljanja in da je družbenopolitično aktiven — da je pri svojem delu uspešen in kaže vodstvene in organizacijske sposobnosti — da izpolnjuje pogoje, ki jih zahteva Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Škofja Loka. Z delom pridobljene zmožnosti se ugotavljajo po pravilniku. Kandidat bo izbran za mandatno dobo 4 let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema splošnih sektor 8 dni po objavi. Izbira med prijavljenimi kandidati bo opravljena v 30 dneh po preteku objave. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejetem sklepu o izbiri. KEMIČNA TOVARNA PODNART p.o. Podnart Na podlagi sklepa delavskega sveta objavlja odprodajo ELEKTROMOTORJEV, IZLOČENIH IZ UPORABE Javna licitacija bo dne 18. novembra 1987 ob 12. uri v DO. Ogled predmetov z izklicnimi cenami je možen eno uro pred licitacijo, sama prodaja pa bo potekala po sistemu videno — kupljeno, brez kasnejših reklamacij. PETEK, 6. NOVEMBRA 1987. MALI OO LASI u*..27 960 cesta JLAf6 Ugodno prodam barvni TV gorenje. Humer, Partizanska 27, Kranj, tel.: 23 664_ Prodam ZVOČNIKE 2 x 70 W, znamke sanvo za 18 SM. Tel: 47-035 18832 Prodam nov šivalni STPOJ višnja z omaro. Poravne, Poženk 6 18834 Prodam barvni TV blaupunkt z daljinskim upravljanjem, star tri leta, deklariran. Tel: 23-427_18842 -Nujno prodam barvni TV gorenje, star 4 leta, moped APN 6, letnik 1985 B ba-riton-tenor znamke amati in PEČ, drva elektrika za kopalnico. Tel.: 68-665 _18852 Prodam barvni TV iskra color, z daljinskim upravljanjem, cena po dogovoru, •gor Subic, Dobje 1, Poljane, tel.: 58-210, int. 44_18862 Prodam VENTILATOR za sušenje sena 3 KW. Jože Skodlar, Podbrezje 25 _18865 Prodam francosko dirkalno KOLO mo-tobecane special, FOTOAPARAT zenit 12 x P, skoraj nov in fleš. Avtcradioka-setofon philips, avtoreverse avtoma-tic, avtoradio brez kasetofona, avto ekvilizer + ojačevalec 2 x 35 W ter star barvni TV gorenje. Tel.: 60-865 _18869 Štiristranka vveinig za obdelavo lesa na avtoprikolici, primerno za opaž, prodam z ali brez prikolice. Janez Zaje, Forme 12, Žabnica 18876 Prodam uporaben pralni STROJ gorenje za 140.000 din in stabilni vrtalni STROJ za polovično ceno ali menjam za ročni električni vrtalnik betona boseh ali hilti. Jezerska c. 122 18889 U god n o prodam ZVOČNIKE itt 2 x 100 W, in dvojni KASETOFON philips. Tel.: 24-718, od 16. do 17. ure_18890 , Prodam mizarsko KOMBINIRKO mio standard, 3 operacije za 60 SM in 13 m2 keramičnih ploščic 20 x 20, II. vrsta, 6.000 din/m2. Mirko Štern, Šmart-no 8, Cerklje 18893 Prodam barvni TV na daljinsko upravljanje, star 6 mesecev, ekran 42 cm. Tel.: 75-797_18897 Prodam rabljen italjanski pralni STROJ. Tel: 23-751_18911 Prodam črno-belo TV jasna iskra. Šte fan Kastelic, Zg Bitnje 204 konec _18918 Prodam molzni STROJ vestfalija in VRČ alfa laval (rabljena eno leto) ter hladilnik za 40 litrski VRČ Ith. Okroglo 13, Naklo 18741 Prodam STROJ za plastiko 30 gr, polavtomatski, batni, cena 80 SN. Var-maz, Draga Brezarja 11, Kranj 18757 Krožno ŽAGO za razrez lesa prodam. Praprotnik, Brezje 52, tel.: 79-848 _18772 Zelo poceni prodam barvno TV gorenje in kuppersbusch, širine 300. Tel.: 27-452_18787 Ugodno prodam barvno TV grundig. Benedičič, Galetova 12, Kokrica, tel.: 23-800_18789 Barvni TV samsung, letnik 1987, ekran 49, ugodno prodam. Jeglič, Podbrezje , tel.: 70-202_18794 Prodam barvni TV iskra, star dve leti. Tel : 83-465_18796 Prodam SILOKOMBAJN fahl, malo rabljen. Zaje, Valburga 15, Smlednik ___18803 Ugodno prodam barvni TV iskra, star tri leta, ekran 56 cm in skoraj nov prenosni dvojni kasetofon fisher 2 x 10 W. Tel.: 27-461, int. 56_18805 Nujno prodam TRAKTOR ursus 360 C. Peter Cevka, Laniše 2, Kamnik, tel.: (061)832-637_18808 Prodam STOLP maranc in VIDEORE-KORDER samsung VHS. Tel.: 51-569 _18819 Poceni prodam CO 2 250 AmpH, star dva meseca ali zamenjam za osebni avto 101 ali GOLF z doplačilom. Gla-močanin, Levstikova 1, Kranj 18820 Prodam barvni TV blaupunkt, starejši za 250.000. Viktorja Kejžarja 37/a, Jesenice, tel: 82 366 18830 Prodam popolnoma novo original zapakirano 370-litrsko zamrzovalno SKRINJO 10 odstotkov ceneje. Tel.: 36 837_18704 Prodam OJAČEVALEC technics SU Z 35 in KASETNIK technics M 235 x. Stane Perčič, Mlaška cesta 11, Mlaka Kranj, tel: 27-144_18715 Ugodno prodam barvni TV gorenje. Ivanka Konjar, Cegelnica 4, Naklo 18735 gradbeni mal Ugodno prodam 1 kos vezano OKNO jelobor U nezastekleno dim 140 x 140 cm, 1 kos OMARICA z PVC roleto dim 140 x 140 cm, 9 kosov betonskih cevi 0 20 cm. Tel.: 60-118_18749 Prodam 25 m nove bodeče ŽICE. Dalla Valle, Vrbnje 17/c, Radovljica 18751 Ugodno prodam 50 m2 SIPOREKSA (debelina 5 cm) in 60 kombi PLOŠČ. Prevc, Dražgoše 6, tel.: 66-931 18764 Prodam 2 kosa železnih vrtnih VRAT 183 x 130 cm in ŠKOLJKO BIDE ter leva vrata za JUGO 45, malo poškodovana. Tel: 25 649_18769 Umetni KAMEN (cokl), ugodno prodam Tel : (061) 612 932 18776 I TEKSTILINDUS JEMMS^ INFORMATIVNO PRODAJNI CENTER PREŠERNOVA 1- Tel. 25-168 Pričakujemo vas Zelo poceni prodam 5 let star pralni STROJ ei Niš z okvaro na motorju. Na slov v ogl oddelku 18618 Prodam črno bel TV sprejemnik, ekran 60 cm star 4 leta Valentin Teran, Kri- že 31, Tržič__18629 Singer nov šivalni STROJ prodam za 38 SM Tel : (061) 223 838 dopoldan in (061) 266 940, popoldan_18652 Prodam singer ŠIVALNI STROJ. Tel.: 68 119_18655 Prodam pralni STROJ gorenje, obnovljen, dobro ohranjen, TV barvno gold star, staro 6 mesecev in HLADILNIK gorenje 125 litrski. Tel.: 50 307 18681 Ugodno prodam barvni TV iskra medi teran Delavska c 23, tel : 28 448 _18682 Ugodno prodam barvni TV grundig super color, star 3 leta in VIDEOREKOR DER hitachi Srbobran Simič, Tavčarjeva 10, Jesenice, tel 82 940 18694 Prodam STROJ za izdelavo betonskih kvadrov model dveh velikosti Roman Oblak, Žirovski vrh nad Zalo 13, Gore- nja vas, tel 68 298_18696 1'godno prodam nerabljen šivalni STROJ ruža elektronik še v garanciji. Tel 70 391 18702 Prodam 10 železnih rešetk, 90 x 80 cm za splakovanje in cisterno za gnojevko creina, 1200 litrov. Vinko Korošec, Ko-privnik 61, Boh Bistrica 18798 Prodam nova dvižna garažna VRATA lip bled Vodopivčeva 12, Kranj 18829 Ugodno prodam 50 opečnih VOGAL NIKOV, 200 rjavih fasadnih ZIDAKOV M 300, 15 palic ŽELEZA ČBR 0 8 mm, schiedel plašče in tuljave ( dvojne 0 20 cm, enojne0 13 cm) Tel.: 40-524, zvečer . 18839 Prodam manjšo količino CEMENTA. Tel: 23-963, od 19 ure dalje 18857 Prodam več rabljenih OKEN in VRAT. Virje 36, Tržič, tel.: 50-476_18859 Prodam 3 m3 fasadnega PESKA krem in 180 kg težkega PRAŠIČA. Šenčur, Mlakarjeva 40 18887 Prodam suhe smrekove plohe in cola- rice Tel : 46 691_18903 LD Strožič poceni odproda 3 kose OKEN dim 60 x 60, 1 kos dim 140 x 140, 4 kose balkonskih VRAT, dim. 80 x 220, 1 kos dim 140 x 222 Okna in vrata so zastekljena, s polkni, izdelek Inlesa. Krč, tel.:45-166_18517 Prodam OPAŽ za notranje in zunanje obloge Tel 64 255 18648 OEŽURNI VETERINARJI OD 6. DO 13. NOVKMBRA 1987 Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske — Kranj, Iva Slavca 1, obvešča živinorejce na Gorenjskem, da sprejema naročila za vse veterinarske storitve vsak dan od 6. ure zjutraj do 22. ure zvečer na zavodu v Kranju oz. po telefonu št. 22-78i ali 25-779. Naročila za veterinarske storitve oddajte do 8. ure zjutraj, za nujne obiske pa lahko ves dan. Naročila v času nočnega dežurstva — od 22. ure zvečer do 6. ure zjutraj — pa sprejemajo: za občino Kranj: Anton Bedina, djpl. vet., Kranj, Betonova 58, tel.: 23-518 za občino Škofja Loka: Marko Oblak, dipl. vet., Škofja Loka, Novi svet 10, tel.: 60-577 ali 44-518 za občini Radovljica in Jesenice: mag. Anton Globočnik, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3/a, tel.: 74-629 za občino Tržič: Borut Sajovic, dipl. vet., Naklo, V. Rejca 1, tel.: 47-063 ali 79-055 3 sobna KRILA s podboji, dobro ohranjena, prodam. Jože Osterman, Luže 2, Šenčur, tel.:43-168 18654 Ugodno prodam konstrukcijo železo-hrastove stopnice za eno nadstropje (4 roke) in hrastove suhe plohe, stare 6 let. Tel.: 27-110_18661 Prodam gradbeno DVIGALO in PUN-TE za fasado. Kapler, Zg. Bitnje 10 _18672 Ceneje prodam 3 kose dvodelnih OKEN ter balkonska vrata z oknom. Tel.: 27-957_18677 OSTREŠJE ŠPIROVCE 27 kosov 6 m dolge, obžagane ali okrogle kupim ta-koj. Tel.: 46-234_18684 Poceni prodam cca 2000 kosov cementnih STREŠNIKOV in 6 praznih AŽ panjev na 9 satov. Vojko Kozjak, Nadi-žarjeva 4, Kranj 18701 Prodam 20 m2 OBLOGE lužen hrast, kuhinjske elemente in otroško spalnico. Bobovek 2, Kranj_18724 Prodam PLOHE in deske. Šutna 55 18742 ALPETOUR HOTEL CREINA ponovno vabi na ZABAVNE VEČERE vsak petek in soboto v RESTAVRACIJI od 20. do 1. ure Zabaval vas bo ansambel SPEKTER Presenečenja Rezervacije 23-650 razno prodam Zelo ugodno prodam zamrzovalno SKRINJO Ith 3201. Drakslar, Preddvor 68 d, tel.:45-662_ Krodam drobni krompir za krmo. Tel.: 78 089 Prodam betonski KOZOLEC (komplet). Kurirska pot 11, Primskovo 18562 Prodam bukova DRVA, jalovo KRAVO in KROMPIR. Vovk, Vrbnje 13, Rado vljica 18566 Prodam TELICO simentalko pred telit vijo in TRAKTOR štore 502 in semenski KROMPIR igor, druga množitev. Ručigajeva c. 3, Kranj Primskovo _15586 Prodam ročne VOZIČKE z derco. Zg Bitnje 43 18617 Prodam črno-bel TV, gume zimske, letne komplet za R 12 in R 4, luč za R 12 in brisalce, mizo in 4 stole in termoakumulacijsko peč 3,5 KVV. Tel.: 36 122 18620 Prodam akustično KITARO, staro dve leti, dobro ohranjeno. Martina Čakš, C. 4. julija 29, Tržič 18621 Prodam konjski GNOJ Bašelj 52 18634 JEČMEN, OVES in TRAKTOR zetor, prodam. Lahovče 21, Cerklje 18637 Prodam "štrajfiks" za pranje avtomobilov in strojev ter kombiniran VOZI ČEK (kimpeš) za vožnjo silaže in osta lo. Gustel, Zg Brnik 127_18650 Prodam semenski KROMPIR igor, krmilni krompir in krmilno PESO Sr. vas 21, Šenčur_18658 Prodam poceni moško GARDEROBO št. 50, novo, nekaj malo nošeno Na slov v ogl. oddelku 18667 Poceni prodam: štedilnik (plin, elektn ka), sušilec perila, peč na olje, ter starejšo Z 750, vozno Lokar, Mošnje 51, Radovljica__18679 Prodam tekmovalno zračno PUŠKO slavija 631 Bevk, Rudno 30, Železniki _18697 Prodam LIGUSTER za živo mejo Parti zanska 28, Šenčur_18711 Prodam LESTVE (lojtre). Tel.: 27 144 18714 Prodam velur PLAŠČ 38 40 in dve ve lur JAKNI za 8. let (otroški). Cenjene ponudbe na tel.: 25 400_18717 Prodam novo HARMONIKO vveltmei sterdiana Tel 22 141_18752 Prodam krmilni KROMPIR in semenski dezere. Zg Bitnje 18, Žabnica 18756 Prodam večjo količino REPE za kisa nje Sr Bitnje 6 18768 Prodam drobni KROMPIR za krmo C 25 julija 48, Naklo_18795 Prodam 10 kubikov mešanih DRV Vik tor Oblak, Žirovski vrh nad Zalo 15, Gor vas, tel 68 279_18826 Prodam suha metrska bukova DRVA Mlakar, Podbrezje 3 18848 športni VOZIČEK in hojco (dobro ohranjeno) ter CB GP 8 R ANTENO prodam Tel 26 644_18853 Prodam KROMPIR za krmo Sr vas 45, Šenčur 18855 AKVARISTI! Prodajam 15 vrst akvarij skih rib in rastlin ter drugo akvarijsko opremo Tel 68 480 18872 Prodam zeljne GLAVE, krmni KROM PIP m nekaj LESA za ostrešje (špirov ce) Celjer. Voglje 42 18883 Prodam lesene BRIKETE za kurjavo Janez Babic, Bistrica 7, Duplje, tel 70 007 i 18905 Prodam dva rabljena OKNA z roletami in vhodna VRATA ter lahek kmečki VOZ, lesena kolesa Podreča 23 Mav č.če 16906 Dobijo se JARKICE. Kokrica Golniška cesta 1, Prodam KRAVO, ki bo tretjič telila. La-hovče 24 _ 18526 Prodam brejo TELICO simentalko. Ku-rirska pot 11, Primskovo 18615 Prodam TELICO, brejo 8 mesecev. Tel:(061) 841-375 18635 Prodam TELIČKO, staro 5 tednov. Suha 9, pri Kranju 18759 Prodam 2 težka PRAŠIČA za zakol. La-hovče 47, Cerklje 18773 Prodam 10 dni starega TELETA. Žabnica 57, tel: 44-562_18780 Prodam 10 dni starega BIKCA simen-talca. Zadraga 18, Duplje 18785 Prodam PRAŠIČA za zakol, težkega 170 kg in PRAŠIČE težke 80 kg ter manjše. Sp. Brnik 60 18790 Prodam 42-227 9 tednov staro TELE. Tel.: 18807 Prodam težko TELICO simentalko, 9 mesecev brejo in teleta za zakol. Ljubno 84 (pri cerkvi) 18815 Prodam PUJSKE 25-30 kg težke. Trbo-je_30__18821 Prodam 20-180 kg PRAŠIČE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 18827 Prodam PRAŠIČA za zakol. 30 Lahovče 18835 • Velika izbira smučarske opreme • V mesecu novembru vam nudimo pri nakupu v vrednosti nad 150.000 din, v sodelovanju s šport servisom STREL, brezplačno montažo vezi • Nakup je možen tudi na obroke (4 obroki, prvi obrok je polog, obresti po veljavni bančni stopnji) • Člani Smučarske zveze Slovenije imajo s predložitvijo izkaznice ob nakupu 10 % popust. nama VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA Prodam TELETA Gorice 11, Golnik črnobelega BIKCA. 18837 Prodam BIKCA in TELIČKO frizijca, težka po 160 kg in suha bukova DRVA. Tel.: 42-471 18863 Prodam 20-40 kg težke PUJSKE. Sta-nonik, Vincarje 26, Škofja Loka 18866 Prodam BIKCA, težkega 300 kg za nadaljnjo rejo ali zakol. Matija Rihtaršič, Bukovica 13/a, Selca 18875 Prodam 10 tednov starega TELIČKA. Uranič, Strahinj 97 18885 starega 5 18886 Prodam BIKCA simentalca, tednov. Kepic, Zg. Brnik 37 Prodam KRAVO simentalko po 4. teletu ter teličko in BIKA simentalca, težka po 150 kg. Vrhunc, Hlebce 3/a, Lesce_18660 Prodam 10 tednov stare PUJSKE. Ma rija Ovčak, Povodje 4, Ljubljana-18662 Šmartno Prodam 200 kg težko TELICO simen-talko Ovsenik, Dvorska vas 20, Begunje_18668 TELICO simentalko, staro 14 mesecev, prodam. Jože Hafnar, Virmaše 65, Škofja Loka_ 18675 Prodam drugič brejo KRAVO Olševek 46, Preddvor 18693 Prodam 6 mesecev brejo KOBILO haf linger in 5 mesecev brejo KRAVO. Ivan Rakovec, Dolenja vas 30, Selca, tel.: 64-071_18706 Prodam 8 tednov stare PUJSKE. De beljak, Smoldno 5, Poljane 18716 Prodam en teden starega BIKCA. Pod-brezje 54_18719 Prodam sedem tednov staro TELIČKO frizijko za pleme. Franc Zorman, Pra protna polica 9, Cerklje 18731 Ugodno prodam nov ŠTEDILNIK 2 plin 2 elektrika in 6 kosov VRATA-krila tan-ganika. Gradnikova 64, Radovljica _18762 HLADILNIK obodin 135-litrski, rabljen, prodam. Zupan, M. Pijade 15, Kranj, tel.:23-397 18775 Kuhinjo dobro ohranjeno ugodno prodam. Tunič, Kajuhova 2, Kranj, dopol-dan_ 18792 Prodam dve termoakumulacijski PEČI, 3 KVV. Cimprič, Na griču 11, Mlaka Prodam R 4, v nevoznem stanju, letnik 1975 za 30 SM. Purkart, Sebenje 73, Zasip pri Bledu, tel.: 77-754 18799 Prodam dve PEČI (lutzova in kiippers buseh). Franc Ribnikar, Rodine 7, Ži-rovnica, tel.: 80-380_18828 Poceni prodam skoraj novo POHIŠTVO za otroško sobo (2 postelji), kabinet. Tel: 22-463 18850 Prodam PEČ 30.000 kalorij, nemško, li-toželezno, staro dve leti, cena 25 SM. Dane Potočnik, Kovor 58, Tržič 18860 Poceni prodam kombiniran ŠTEDILNIK plin-elektrika. Tel.: 43-144 18895 Prodam termoakumulacijsko PEČ 3 KW ter PEČ na drva 30 x 40 cm. Sučeva 9, Kranj 18910 lranovania Delno opremljeno, ogrevano STANO VANJE nudim najboljšemu ponudniku za eno leto Šifra: Predplačilo 18633 Novo lastniško STANOVANJE v Kra nju 100 m2, zamenjam za dve enoti. Šifra: Ali hišo ob morju 18689 Cestno podjetje Kranj, n.sub.o. Jezerska c. 20 CESTNO PODJETJE KRANJ obvešča, da bo lokalna cesta v BRITOFU na odseku od nadvoza čez avto-cesto do križišča zaprta za ves promet 2 dni med 6. novembrom in 11. novembrom 1987 od 7. do 16. ure, razen nedelje, zaradi asfaltiranja vozišča v vsej širini naenkrat. Lokalni avtobus na liniji št. 5 bo vozil na relaciji KRANJ-GORK-NJE in obratno. Lokalni avtobus na liniji št. 6 pa bo vozil na relaciji KRANJ-KOKRICA-BRITOF in obratno. Obvoz za ves ostali promet pa je določen na relacijah BRI-TOF-KOKRICA-KRANJ in obratno ali BRITOF-VZHODNA OBVOZNICA 3R -319 - KRlZlŠCF PRIMSKOVO in obratno. Udeležence v prometu opozarjamo, da se ravnajo po cestno-prometni signalizaciji ter / razumevanjem upoštevajo, da navedenih del iz tehničnih in varnostnih razlogov ni možno izvajati med prometom. iran.oprema Prodam kotno sedežno GARNITURO Boris Logar, Suha pri Predosljah 12, Kranj_18520 Termoakumulacijsko PEČ 3,5 KVV, pro dam Miha Zaletel, Trg svobode 24, Tržič 18624 Prodam odlično ohranjeno sedežno GARNITURO Hrastje 107_18628 Prodam HLADILNIK 180 litrski, zelo ohranjen Tel 38 660 18639 Ugodno prodamo KAVČ, fotelie, gar derobni omari, toaletno omarico, pi salno mizo in zakonsko posteljo Ogled popoldan Ropret, Pristava 47, Tržič_18647 Prodam dobro ohranjeno otroško PO STELJICO z jogijem Švarc, Kopališka 7/a, Škofja Loka 18664 Zelo ugodno prodam rabljeno sede žno GARNITURO Tel 25 865 18699 Prodam trajnožareči ŠTEDILNIK 60 x 60 cm Juvančič, Podreča 82 18718 Prodam zamrzovalno OMARO rancijo m GUGALNIK Tel 33 624 ga 18721 Prodam kuhinjsko opremo s štedilni kom 2x2, hladilnikom in dodatno peči co na trdo gorivo gorenie Bertonclje va 31, Krani__18732 Ugodno prodam trainožareči nemški kuppersbusch m termoakumulacijsko PEČ 4,5 KW, nerabljeno Zadružna 8, Krani_ 18733 Prodam SPALNICO aida Rajko Lesko vec. Begunje 4 18744 Mlad par najame za eno leto enosob no STANOVANJE ali garsonjero v Kranju ali okolici Možno predplačilo Tel 27 927_18767 Mlad par kupi ali vzame v najem garsonjero ali manjše STANOVANJE v Kranju ali okolici, redna plačnika Naslov v ogl oddelku 18781 Najboljšemu ponudniku trajno odsto pam opremljeno družinsko dvo in pol sobno stanovanje z vsemi pritiklinami v okolici Kranja, s pogojem, da pora vna stroške, vložene v izboljšavo sta novanje Naslov v ogl oddelku 18783 Zamenjam dvosobno družbeno kom fortno stanovanje s teraso, za večje Tel 38 361_18825 Iščem enosobno stanovanje v Kranju Tel 21 778_18844 3 sobno stanovanje v Skot|i I oki Pod lubnik, prodam ali zamenjam za manj šo hišo v okolici Kranja oz za starejše 4 sobno stanovanje v Kranju Tel 62 309 18884 Intelektualka najame garsonjero z možnostjo odkupa šifra Gorenjska ___18891 STANOVANJE 33m2, opremljeno, s telefonom na Planini v Kranju, oddam za nekaj let Dodatne informacije v ne deljo, 8 novembra od 8 do 12 ure po tel 34 669 18907 poieirl Prodam HIŠO z delavnico'la^'rjj obrt v okolici Kranja. Tel.: 22"3^ggi2 17. uri_ Staro kmečko hišo ali .. Elektrika in vodovod nista pomemDn mlin kupim-18642 Tel.: (061) 272-525___ V najem vzamem osamljeno kme^ poslopje ali kakšen drug večji Pr°|656 Naslov v ogl. oddelku____- Zamenjam vikend na morju za P?.**0^ nega na Gorenjskem. Tel.: 61 .«726 15. ure dalje__— Prodam HIŠO z vrtom. Tel.: 77-361, P° 15. uri. Ogled 8. novembra od 9. do1 • ure na Koritnem 13 pri Bledu___Jggr- V Škofji Loki oz. okolici vzamem v najem prostor za mirno obrt. Mozn sodelovanja. Tel.: 28-436 Jf£S vozila Ugodno prodam Z 101 confort, letnik december 1981 Informacije po teleto-nu 51-016, vsak dan od 8. dojjjjg^j R 4 TL special, letnik 77 prodam. Tel 064/75 866, po 14 uri Prodam GOLF JL. letnik 80. Ć Kranj. Ogled popoldan. Prodam SUMBEAM, letnik 1974 voženih 92000 km, dobro ohranjen Cena po dogovoru. Ogled pri K0?:1.« Blejska 13, Tržič___jJ*S| Prodam GOLF, letnik 1982 oktober, registriran za celo leto. Bečarski, Papeža 32, tel. 38 385 ^186TJ Prodam OPEL KADETT, letnik 1967 m čevljarski šivalni STROJ celinderco-Alojz Avsenik, Letališka 12, Lesce 1861' Prodam OPEL KADETT, letnik M1**. gistriran do 29. julija 1988. Milorad 'Pu kanovič, Predoslje 60, Kranj _Joj^, Prodam APN 6, star 4 mesece in čelado. Tel : 38-157_ Prodam Z 750 SC, letnik december 1978 in Z 101, letnik 1973, nevozno, v'' tomir Fink, Hraše 22/d, Lesce _J_g£fE Prodam Z 750, letnik 1979. Palovšn^ Brezje 48, tel.: 79-849_ BMW 2002, letnik 1974, brez motorja' prodam ali menjam za manjši avt • Ribno88, Bled___j86£i Prodam 126 P, letnik 1977. registrira" do septembra 1988, za 50 SM Sonja Klinar, C revolucije 6, JesenicelfJ^, Prodam MOTOR tomos na 5 brzin.16' tnik 1982, v zelo dobrem stanju Og'60 popoldan, po 15. uri. Ul. Andreja Vau,« na 8, Cerklje__j86Jf Prodam dobro ohranjeno Z 750 LC '6 tnik 1979 Čarman, Kebetova 18, KrtM^ _.----—7 Prodam dobro ohranjen osebni avto* KOMBI 750. letnik dan Begunje 49 1975 °9ledi& Ugodno prodam garažiran JUGO 55 • Č.mžar, DvorjeBJj rdeč, letnik 1985 Cerklje V najem vzamem 1 ha ZEMLJE, mo žen kasnejši odkup na relaciji Visoko Cerkve Šifra Sredina 18761 Prodam dobro ohranjen VW 1200 Tel.: 22 633, petek, sobota dopold*™^ Prodam Z 750, letnik december 19&*: Tel 45 750 |*g _.----7« Nujno prodam APN 4 Ogled do("j ure C 1 maja 131, Jesenice Prodam Z 101 C, odlično ohranjeno, I6' tnik 1981 Gros, Kovor 108, tel. 57 ^5 Prodam dobro ohranjeno LADO 210&-letnik 1983 Tel : 66 634, P°Poldanl8646 Prodam RENAULT 12 po delih Stare-tova 36, Kranj___ Prodam OPEL KADET, letnik M'1.^ že 55, tel 43 022___J86^ VESPO P 200 E, prodam Božič,Zfc Bitnie 242_ J8g-g Prodam R 4, letnik 1977, ogled pop?"" Prodam 4 nove GUME trajal l^jA Tel 22 898_Jj^ Prodam JUGO 55, letnik 1985, 9af3f^ ran, dodatno opremljen ^oVncfi5 Mlekarska 3, čirče Kranj___ Prodam FIAT 126 P, letnik 1979. P^°. ženih 42 000 km, registriran do oK» bra 1988 Ambrožič, Krnica 22'Jj| Gori« i?--; -!-----T75 Prodam Z 101, letnik 1980. cena SM Miličevič, J Gabrovška 21. plagg7(J Prodam osebni avto GOLF, lefnTk l97u, Marija Krivec, Zg Bitnie 136, Prl „79 škarm___^ Prodam Z 101, dobro ohranjeno, W25 1976 Tel 22 939 po 15 uri dan 100 nedelja dopoldan PETEK. 6. NOVEMBRA 1987 MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE .19. stran @®IM1S5qU©IEHGLAS Prod am avto ALFA SUD. Tel 66-710 18881 Prodam Z 101, letnik 1985, Pavlov, Zlato polje 3/c, Kranj GTL 55 18738 Prod am tomos 15 SLC. Tel. 69-237 _ _18882 Prodam Z 101, letnik 1977, obnovljeno, registrirano do novembra 1988 Karlo javorič. Vodnikova 4, Lesce 18888 Prodam VW hrošč letnik 1973 Zg. gorje, Krnica 54__18892 Prodam Z 101, letnik 1978 Volčič, Zg Senica 40, Gor. vas, Reteče 54 18896 Dobro ohranjen R 4, prodam Ogled Popoldan od 17. ure dalje. Vine Novak, Kropa 50 1 8898 R 4, letnik 1979, prodam za 98 SM. Jej.. 28-436 __18901 Prodam VVARTBURG KARAVAN, le-!^jkJ979. Cesta na Brdo 55 18904 Prodam Z 101 comfort, letnik 1980. tel£79-767 _ 18908 Prodam 1300, dobro ohranjenega. Ba-niac, Goreniskeaa odreda 10, Kranj .___• _18909 Prodam garažiran R 4 TL, letnik 1977, registriran do aprila 1988. Ogled v petek popoldan, sobota in nedelja ves dan. Delavska 24, Kranj-Stražišče Prodam dobro ohranjen GOLF, letnik 1978, 4 + 1 vrata, garažiran Tel : 73-051__18739 Z 128, letnik 1985. garažiran, prodam Tel.: 45-543, popoldan 18740 Prodam FIAT 750, zen. Tel: 65-279 starejši letnik, vo-18743 Kranj Prodam Z 750, 44.000 km. 4, Škofja Loka Podpulferca 18745 Prodam Z 101 comfort, letnik 1979. Stare, Bavdkova 20, tel.: 28-660 18746 Prodam JUGO 55, letnik 1985 bele barve, garažiran, zaščiten, prevoženih 18916 Prodam Z 750, letnik 1978, obnovljeno. Jj*l£70-549_ 18917 Ugodno prodam Z 750 in NSU 1200. •etnik 1976, JAWO 175 ccm ter ISO-SPAN mleti in v kosih za izolacijo tal. Ravne 14, Boh. Bistrica, tel.: služba 76- 100 int. 53 Odlično ohranjen ŠTEDILNIK iskra venera (plin, elektrika), Prodam. Juvan, Zasip, Blejska c. 9, teL77-6Q9 _18669 '-'sodno nrnHam z 101 comfort, 'etnik IggO^Tel T 51~202 _ 18671 Prodam dobro ohranjeno LADO KARAVAN, letnik 1986,17.000 km. Ferlan, gjalcev14, tel.:27-795_18674 Prodam FAP 18-20 BK trambus, kiper nosilnost 11 ton, letnik 1978, brezhiben. V račun vzamem osebni avto. Braco Čehič, Janežičeva 3, Tržič, tel.. 51-187 _ 18676 Prodam ALFA SUD, letnik 1975. Tel.: 77- 440 18678 38.000 km, cena 380 SM. po 15. uri Tel, 66-698, 18362 Prodam Z 750, letnik 1975, registriran do 5. avgusta 1988 in JUGO 45, letnik 1982, ter novo otroško SOBO rockv. Marjan, Fistrič, Likozarjeva 13, Kranj _18747 Prodam motor za R 16 ter druge rezervne dele. Tel.: 74-940, popoldan 18748 Prodam Z 750, letnik 1981, 35.000 km. Andrej Šprajcar, J. Gabrovška 32, Planina Kranj, tel: 39-804 18197 Prodam KADET, letnik 1978, registriran eno leto, garažiran in dobro ohra- njen. Tel.: 77-060_18753 Z 101, letnik 77, garažirano, ohranjeno, prodam. Tel: 21-147 18755 Ugodno prodam ŠKODO 120 LS, le-tnik 1981 ali zamenjam za 101. Delavska 50, Kranj 18758 Prodam OPEL REKORD 20 S, letnik 1979, cena 450 SM. Tone Behek, tel.: 24-311, Kranj 18760 ŽIVILA KRANJ. n.SOl.O. TOZD Gostinstvo Kranj, n.sol.o. Hotel Bor — Grad Hrib v Preddvoru VABI VSAKO SOBOTO NA PLES. igra ansambel Lipa, od 19.30 do 23.30. VABI VAS TUDI V NA NOVO ODPRTO DISKOTEKO, ki je odprta vsak petek, soboto in nedeljo od 21. do 2. ure. VABLJENI! Prodam Z 101, letnik 1979, registrirana *a celo leto Švegelj, Pokopališka 28, Kpkrica_18725 VW hrošča, letnik 1968, z nekaj dodatke opreme, prodam. Stritar, čirče 33, K^anj__18727 Prodam LADO 1300 S, letnik 1986 in faktorski KULTIVATOR. Sp Bitnje 24, tejj_44-699_ 18728 2 101 55 GTL/5 vrat, registracija maj 1985, 13.000 km, prodam. Franc Petrič, fjenična polica 20, Cerklje 18730 Prodam odlično ohranjen, garažiran osebni avto Z 101 comfort, letnik 1982, registriran do 30 junija 1988, prevoze •Mfi 34.000 km. Tel.: 81 -084, po 15. uri ____18680 Prodam Z 101 lux, letnik 1977, registriran do novembra 1988 in notranja yhodna vrata z jetenim steklom. Sp. gitnje_4A, Žabnica_ 18683 Prodam FIAT 126 P, letnik 1977, registriran do junija 1988, garažiran, pre ^pjenih 65.000 km. Tel.: 66-005 18686 Prodam dele za A Ml. Jeraša, Stražiška Igranj_ 18687 ^ 101 nujno ugodno prodam, letnik '978, registriran do maja 1988, delno obnovljen Seiko, Zvirče 53, Tržič _18690 Ugodno prodam Z 101 comfort, letnik '982, karamboliran Tel : 88-545, po-Poldan 18692 prodam Z 101. Tel.: 77-091_18695 Prodam karamboliran avto Z 101 com-tQrt, letnik 1980. Ogled vsak dan na naslovu Pavle Dolinar, Zminec 59, S*ofjaUka_ 18698 prodam Z 750, cena po dogovoru Tel. 21^53 _ 18700 Prodam R 4, letnik 1977, vozen, neregi- S^IgrvTel.: 64-141_18703 ^odam IMV KOMBI bencinar, letnik '9'6, generalno obnovljen. Ogled vsak rar> popoldan. Rajko Jalen, Boh. Bela ____18705 ^J01, letnik 1978, nova registracija, °Pnovljen, zaščiten, prodam. Sp. Bes niča 71 (Pesnica), pri Kranju, Logon _ 18707 Prodam 126 P, letnik 1978 209 Prodam VW 1200, letnik 1974. Rupo 27, tel.: 25-343 _ Prodam R 5, letnik 1976. Tel. Prodam GOLF JGLD, Dvorje 28, Cerklje letnik Prodam Z 128 CL, 125 P. Tel: 34-673 Prodam Z 101, letnik 1977. Tel. 38-029 18791 Prodam nove dele za Z 101 GTL, notranja blatnika, nosilca, praga, zadnji obrobi, odbijač, žaromete. Tel.: 45-210 __18840 Prodam eno leto star MOPED APN 6, z vetrobranoma ali brez. Tel.: 60-870 _18841 Prodam dobro ohranjeno Z 750, starej-ši letnik. Štefe, tel: 47-212 1 8843' Ugodno prodam AUDI 50, letnik 1975, registriran do julija 1988. Tel.. 33-9569 18845 Prodam GTL 55, letnik 1984. Janez Va-lant. Alpska 15, Bled 18763 Prodam ŠKODO 120 L, letnik 1979, tel: 25-647. Cesta na Brdo 15 18765 Prodam Z 101, letnik 1974, še v voznem stanju ali za rezervne dele. Anton Meglic, Leše 6, Tržič, tel.: 51 -040 18766 GOLF JGL diesel, letnik 1985, ohranjen, 45.000 km, prodam. Tel.: 26-408 _18770 C. na 18774 37-865 18779 Prodam ŠKODO 120 LS, letnik 1981. Tel.: 33 072, petek popoldan, soboto dopoldan _ _18784 1985. 18786 letnik 1985 in FIAT 18788 Prodam FIAT 126, letnik 1981 Likar, Župančičeva 26, Bled Prodam Z 750 L, dobro ohranjen, letnik 1976. Tel: 43-105__18846 Prodam tomos AVTOMATIK, izvozni model, cena 65 SM. Tel 21-068 ?8847 JUGO 55 L, letnik 1985, rdeče barve, zaščiten garažiran, odlično ohranjen, ugodno prodam. Tel : 42-035 18849 Mladina iz Lenarta pri Bukovici vas vabi v PLESNI TEČAJ, ki bo v osnovni šoli v Lenartu. Pričetek v soboto, 7. novembra ob 19. uri 18777 Plesni klub vas vabi v Delavski dom Kranj v plesne tečaje : NEDELJA, 8. novembra -boogie vvoogie ob 17.30 uri -nadaljevalni tečaj ob 19. uri -začetni za starejše ob 20.30 uri TOREK, 10. novembra -predšolski otroci s starši ob 16.00 uri -Aerobika do 30 let od 17.00 uri -Aerobika nad 30 let ob 18.00 uri -Začetni za mladino 19.00 uri -Nadaljevalni tečaj ob 20.30 uri Informacije po telefonu 37-9^9, od 8. do 11. ure 18778 kupim Prodam Z 101 confort. 17/a, Kranj VVV hrošč 1500 nemški, garažiran, dobro ohranjen, registriran do avgusta 1988, prodam. Jeglič, Podbrezje 70-202__18793 Prodam CITROEN GS, letnik in MOS-KVIČ, letnik 1979. C. v Rovte 6, Jeseni-ce _18797 Prodam ohranjen KOMBI Z 850, letnik 1982 ali menjam za Z 101 od letnika 80 dalje ali JUGO. Tel: 51-442 18801 Prodam OPEL REKORD, letnik 1980, 67.000 km. Tel.: (061) 576-098 18802 Prodam Z 750, starejši letnik, registrirana. Sp. Brnik 4_18804 Zdravko 18806 Sp. Gorje 18709 avgust 1983, ohra Levstikova 1, Kranj 18710 podani GTL 55 Tone Čulo JEf^bolnišnici) Prodam Z 750 LE, letnik 1980, dobro Pogojen, garažiran. Tel.: 24 453 18712 *deč 126 P, letnik 1980, ugodno pro 9anri. Ogled petek in sobota popoldan. Prodam karambolirano 79 965, po 16. uri _ Prodam AMI 8. Tel.: 34-280 na Klanec 18851 Kupim rabljen pisalni 83-609, po 20. uri STROJ. Tel.: 18899 Prodam R 4, celega ali po delih, letnik 1978. Leše 42, Tržič_ 18854 Prodam GOLF diesel-X, letnik 1986, desni sprednji blatnik, masko in vlečno KLJUKO za tip GL. Tel.: 46-336, od 16. ure dalje__18858 FIAT 127, letnik 1976, prodam. Tel.: 39-721 18861 VW 1303 J ali S kupim. Tel.: 27-046, po 19. uri_ 18610 Kupim MOTOR za R 16, v dobrem stanju. Tel.: 39-184 ali 35-404 18484 Kupim 22-286 SLAMOREZNICO ultra. Tel.: 18708 Pod nart 50 18722 prodam OPEL KADET s štirimi vrati, •tarejši Ittnik. po ugodni ceni. Tel : 24-094 _18723 Prodam SIMCO 1100, registrirano do "Prila ;988, motor v okvari, za 20 SM M,«den Košir Belca 8, Mojstrana ______ _18824 Prodam BMW 315 letnik 1983 Ambro- jg^Zg. Gorje 16_18734 Prodam GOLF letnik 1980, z dodatno °Prerno Sr. vas 77, Šenčur 18736 Prodam GOLF diesel, letnik 1984 Grad l^Cerklje 18737 Prodam 21-408 Z 126 P, letnik 1982. Tel.: 18864 Prodam Z 750, letnik 1976. Alič, Pevno 14, Škofja Loka__18867 Prodam GOLF, septembra 1980. Oter, Stara Loka 142, Škofja Loka 18868 Prodam TOMOS avtomatik 3 KLS, star 3 mesece, tel: 60-865 _18871 Prodam dobro ohranjeno Z 750, letnik la/a, 5G.G0G km, registrirano do sep- tembra 1988. čeva 5, Kranj Prodam JUGO 45 L, letnik 1985, rdeče barve prevoženih 20.000 km. Tel.: 81-484, od 14. do 15.30 ure 18811 Prodam OPEL KADETT, letnik 1973, karamboliran, po delih vse razen školjke. Motor obnovljen pred dvem letoma. Drago Vukovič, C. talcev 7/a, Je- senice, tel.: 82 006_18812 Poceni prodam NSU 1200, registriran do maja 1988 in jedilni kot. Jernej Baj-želj, Šempeterska 50, Kranj 18813 126 P. Tel.: 18814 18816 Prodam Z 101, Tel.. 27-923 3, Golnik Darinka Smrtnik, Kidri-18877 izgubljeno Dne, 29.oktobra ob 11.30 uri sem pred Vrečkovo ul. 5, izgubila črno torbico z vsemi dokumenti ( št. osebni 44590, izdana v Kranju, čekovna knjižica št. 377/60, nekaj denarja, očala in uro). Prosim poštenega najditelja, da vrne vsaj dokumente na naslov: Marija Tratnik, Vrečkova ul. 5, Kranj, tei.: 27-576 18638 OBVECTHA Če želite uspeti v akviziterstvu, se nam pridružite pri prodaji najnovejših slovarjev. Prevoz zaželen, ni pa obvezen. šifra: Dober zaslužek_ 18500 Dekle za strežbo išče Gostilna Bizjak. Tel: 45-017 18608 Iščem delo na dom delku Naslov v ogl. od-18688 Kuharico in kuh. pomočnico zaposlimo takoj. Hrana in stanovanje v. hiši, delovni čas urejen, OD zelo dober. Gostilna Jurček Kranjska gora, tel.: (064) 88-530_18691 Iščemo pridne in poštene sodelavce, ki jim ponujamo ugodne pogoje in izdaten zaslužek. Šifra: Lasten prevoz _18729 Zakonca sprejmeva delo na domu (pakiranje, sestavljanje, lepljenje, šivanje). Tel.: 62-986, zvečer 18750 Iščem delo na domu. Šifra. Nujno _18809 Zaposlim delavca na strojnem litju barvnih kovin. OD po uspehu. Tel.: 40-118 od 7. do 14. ure_18810 Ženski nudim honorarno delo v Škofji Loki. Šifra: Takoj 18873 Natakarico zaposlim, delo od ponedeljka do petka 8 ur dnevno. Pavle Demšar, Titov trg 10, škofja Loka, tel.: 60-077_18874 V redno delovno razmerje sprejmemo kuharja ali kuharico, tel.: 78-343 18900 prireditve DISCO! Vsako soboto ob 19. uri v Šenčurju. Do 19.30 vstop prost. Od 14. novembra dalje vozi posebni AVTOBUS v Kranj ob 23. uri in 24. uri. To soboto izbiramo MISS DISKOTEKE! _18856 GOSTIŠČE DRAGA vabi vsako soboto na zabavo s plesom. Igra harmonikaš Andrej. VABUENI!_18914 V petek, 13. novembra 1987, bo ob 19. uri PLES na Kokrici. Igra AGROPOP VABUENI! 18720 ŽAGAM drva v Kranju in okolici. Naro- čitena tel.:37-213_18754 SNEGOBRANE iz kromaste pločevine izdelujemo in montiramo. Tel.: 28-414 ali (061) 268-797 18870 Čiščenje in popravila termoakumula-cijskih PEČI. Kodrič, tel.: 40-684 16827 IZOLIRAM CEVI centralne kurjave z volno, pločevino. Tel.: (061) 216-673 _18497 Po zmerni ceni hitro in solidno vam za-šijem oblačila za otroke. Oglasite se med 16. do 19. uro. Marija Dukič, R. Papeža 34/7, Kranj, tel.:35-294 18507 UGODNA PRODAJA posameznih elementov stilnega pohištva, možnost kredita. Tel: 35-438_18509 ŠIVILJSTVO Zofija Grmšek, Križ 54 pri Komendi, obvešča stranke, da šivam po meri iz prinesenega blaga. Tel.: (061) 841 -187 _18673 OSTALO V Podlubniku nujno potrebujem GARAŽO. Tel: 60-267_18771 Matematiko in računalništvo instruiram. Tel.: 43-030, popoldan 18782 GARAŽO triplex, pritličje pri Vodovodnem stolpu, zamenjam za enakovredno na Planini. Tel.: 21-805 18912 1 Jpokojenec išče žensko za pomoč v gospodinjstvu, hrana in stanovanje v hiši. Naslov v ogl. oddelku 18616 Iščem starejšo žensko-moškega, ki mi je pripravljen ponuditi starševsko ljubezen jaz pa njim pomoč v gospodinjstvu. Šifra: Življenje je kruto 18623 K starejšim staršem iščemo zanesljivo žensko za dopoldansko pomoč na Primskovem. Tel.: 26-779, zvečer _18659 GARAŽO na Planini oddam najboljše-mu ponudniku. Tel.: 34-357 18685 Iščem instrukcije za matematiko in angleščino za 5. razred. Cenjene ponudbe na tel: 25-400 18713 Sporočamo, da nas je tragično zapustil delavec našega kolektiva ČAZIM JADADIĆ upravljalec RSS Dornier Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Delovni kolektiv in Sindikalna organizacija TEKSTILINDUS Kranj Kranj, dne 2. novembra 1987 Prodam GOLF, 4 vrata, letnik 1979. Matija Nograšek, Predoslje 153 18817 Prodam dve zimski GUMI tigar TG 555, radial M + S 165 SR 13. Cena 1,5 SM in dve zimski gumi sava M + S 155 R 13. Cena 2 SM Tel: 28-647 18818 Prodam Z 750, letnik 1982. Prevc, Brez je 23, tel : 79 840_18822 letnik oktober 1977. 18823 Prodam FIAT 127 special, letnik 1982. Tel: 21 021_ 18831 Prodam Z 750 S, letnik 1977 Čadovlje 18833 Prodam MOTOR suzuki GS 500 Rajko Mlinar, Ob potoku 12, Žiri_18836 Prodam CITROEN GS pallas, letnik 1978 registriran do avgusta 1988 Tel 44 610 18838 ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi drage žene, mame, babice, tete, tašče in svakinje BARBARE JERUC roj. 1921 iz Sp. Dupelj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in pomoč v težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo delavcem OŠ Duplje, OŠ France Prešeren Kranj, Peka in Save ter KUD Triglav Duplje. Hvaležni smo dupljanskim pevcem za zapete žalostinke, župniku za lepo opravljen pogrebni obred in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili do njenega preranega groba. ŽALUJOČI VSI NJENI Duplje, 30. oktobra 1987 ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, ded, praded, stric in tast JOŽE ČEBAŠEK p. d. Matozov ata iz Trboj Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in sosedom, posebno Pipanovim, za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi sindikalni organizaciji TT Zvezda Kranj, sodelavcem Iskre Kibernetike — TOZD Števci, Gasilskemu društvu Trboj e ter pevcem in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat hvala! VSI NJENI Trboje, Valburga, Moše, Prebačevo, 19. oktobra 1987 ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in strica MIROSLAVA ŽEPIČA se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, Obrtnemu združenju Kranj, DSSS SOZD Iskra Ljubljana, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dr. Drinovcu in zdravstvenemu osebju bolnišnice na Golniku za vso pozornost in pomoč med njegovo boleznijo. Najlepša hvala tudi pevcem, g. župnikoma za lepo opravljeni pogrebni obred in govorniku KS Zlato polje, Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob nepričakovani smrti našega dragega sina, brata in strica PAVLA VEHOVCA iz Prebačevega se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, socedom, botrom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh dneh stali ob strani, nam izrekli sožalje, mu darovali cvetje in nam pomagali. Posebej se lepo zahvaljujemo Perdanovi mami za pomoč. Iskrena zahvala dežurnemu zdravniku dr. Bavdku za obisk na domu. Posebna zahvala g. župniku in mežnarju iz Hrastja ter g. župniku iz Šenčurja za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti iskrena hvala. Žalujoča: mama, brat Stane in sestra Milka z družinama ZAHVALA Ob boleči, neizprosni resnici, da nas je zavedno zapustil dragi sin, bratranec in nečak LJUBO KOS se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, vaščanom iz bližnje in daljne okolice, KS Sorica za cvetje in poslovilne besede, zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: oče Alojzij in vse ostalo sorodstvo Podporezen, 29. oktobra 1987 V SPOMIN Ne morem iz zemlje kot dobra semena, da znova bi segli si v tople dlani, ne morem, med nami je krsta lesena in grob je med nami tišina prsti, le sveča ljubezni visoko gori. 7. novembra bo minilo tri leta, polnih žalosti in bolečine, odkar nas je zapustil naš ljubljeni ZVONKO PAPLER iz Sp. Besnice Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče na njegovem preranem grobu. Še vedno žalujoči: sin Tine, hčerka Brigita, mama, ata, sestra Stanka in brat Niko z družino NOVICE IN DOGODKI GLASOVA ANKETA Inšpektorji pregledali zdravstvene domove in bolnišnice Čistoča odvisna od vodstva Kranj, 5. novembra — Sanitarna inšpekcija Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko je julija in septembra letos v sedemnajstih bolnišnicah, zdravstvenih domovih in obratnih ambulantah na Gorenjskem ugotavljala, koliko pozornosti posvečajo čistoči, urejenosti prostorov in odstranjevanju kužnega materiala oziroma, kako uresničujejo ukrepe za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni, kamor sodi tudi aids. Rezultati so zanimivi, za nekatere nič kaj prijetni. Osnovna higiena ni zadovoljiva. Razlog zato ni (preobremenjenost čistilk (vsaka od njih mora na dan počistiti od 200 do 450 kvadratnih metrov površine), temveč predvsem odnos . vodstva do čistoče in reda. Le tri stranišča (od trinajstih pregledanih) so bila ustrezno opremljena, vsa ostala bolj ali manj pomanjkljivo: zdravstvene organizacije so slabo založene z zaščitnim materialom (razkužila, materiali za enkratno uporabo, rokavice, maske, papirnate brisače...), po mnenju vodstva predvsem zaradi pomanjkanja denarja. Večina medicinskega osebja ne nosi zaščitne opreme. Nekateri predmeti, ki so name- Svetovnemu dnevu varčevanja na rob Bančni bonbon (ali bonton) Ljudje v Ljubljanski banki z nekaterimi potezami dokazujejo, da imajo posiuh za oiikeuiC VedSIijS. NsjprSj 50 5? QZT\\ nase in sklenili, da njihove stranke zaslužijo prijazen nasmeh. Zdaj so pokukali še prek pulta za obiskovalce. Le-tem priporočajo, naj tudi oni sprejmejo bančni bonton, da bo reševanje denarnih zadev v banki postalo prijetno opravilo. V zahvalo vsakomur ponudijo celo bonbon. In ne samo to! Svoje stranke ob posebnih priložnostih opomnijo, da ni denar edino bogastvo, ampak da nekaj pomenijo tudi duhovne vrednote. Tako so pred letošnjim svetovnim dnevom varčevanja okrasili prostore najmogočnejše bančne zgradbe v Kranju z umetniškimi slikami. Kot je naglasil predstavnik vodstva iz te hiše, so to storili predvsem zaradi prijetnejšega počutja njihovih obiskovalcev, ki jih tare nezadovoljstvo zaradi nizkih obrestnih stopenj za varčevanje ob vse višji inflaciji. Slednja ugotovitev gotovo drži! Posebno nad obrestmi za hranilne vloge na vpogled se je moč temeljito zamisliti, saj klub nenehnemu padanju vrednosti dinarja ostajajo iz leta v leto nespremenjene. To, da varčevalcu odmerijo vsako leto se-deminpolodstotno vsoto glede na hranjene zneske, je milo rečeno, navadna miloščina. Manj olikani bodo ravnanje bank s svojimi varčevalci označili za navadno oderuštvo, saj nimajo nanj nikakršnega vpliva. Večina delovnih organizacij namreč nakazuje denar za osebne dohodke svojih delavcev direktno v banke, na njihove tekoče račune ali hranilne knjižice; vsak lastnik se potlej odloča, ali bo denar varčeval in koliko ga bo pustil v banki, ne more pa odločati o višini obresti za privarčevane vsote. Primeri iz prakse govore, da je moč z varčevalci ravnati tudi drugače. V večjih gospodarskih sistemih uspešno delujejo hranilne lužbe internih bank, ki domačim delavcem pripisujejo od 22 pa celo do 90 odstotkov obresti k hranjenim vlogam na vpogled. Tega menda ne počno iz radodarnosti, ampak zaradi ekonomske preudarnosti! Če se ljudje v poslovnih bankah zavedajo nekorektnosti pri obrestovanju vlog svojih varčevalcev, potem so si dolžni prizadevati za spremembo. Dokler bo ostalo pri starem, bo varčevalcu kljub ponujenemu sladkorčku ostal grenak priokus opeharjenosti. Saj, kako bo celo najimenitnejši bonbon nadomestil pomankljivost bančnega bontona, dokler bo ta osiromašen za osnovno zahtevo olike! Dobroto je pač treba vračati vsakomur z dobroto, tudi varčevalcem. Stojan Saje Dedek Mraz bo letos revnejši Kranj, 4. novembra — Enotnemu praznovanju dedka Mraza v kranjski občini očitno bije navček. Doslej je bilo nekaj let v navadi, da so vsi zaposleni v občini prispevali za novoletno obdarovanje in prireditev. Se lani se je okrog Novega leta zvrstilo 98 lutkovnih prireditev, obdarovali pa so 8.300 otrok od enega leta do prvega razreda osnovne šole. Letos je uspelo koordinacijskemu odboru za praznovanje dedka Mraza od delovnih organizacij zbrati le pet odstotkov sredstev, ki bi jih potrebovali za praznovanje dedka Mraza. Zato bo ta tokrat manj darežljiv kot minuli dve leti, saj je denarja le za okrasitev mesta in pravljični sprevod, zmanjkalo pa ga je za prireditve v krajevnih skupnostih in darila. Do dedka Mraza je le še mesec in pol, zato se letos ne da več kaj dosti storiti. Za prihodnje leto pa bo treba najti sistemsko rešitev. To odločitev je koordinacijski odbor za praznovanje dedka Mraza naložil predsedstvu občinske konference SZDL, kjer bodo prihodnji teden skušali najti ustrezen način financiranja. Delovne organizacije, ki si to lahko privoščijo, bodo verjetno same pripravile obdaritev in prireditve, prikrajšani pa bodo drugi, zlasti v krajevnih skupnostih. D. Ž. Od danes dalje na Gorenjskem sejmu Gorenjska razstava malih živali Kranj, 6. novembra — Društvo gojiteljev malih živali Kranj organizira v sodelovanju z jeseniškimi, žirovniškimi in kamniškim društvom od danes do nedelje na Gorenjskem sejmu v Kranju tretje gorenjsko razstavo malih živali. Na ogled bo okrog tristo živali, predvem kuncev, golobov, perutnine, ovc in koz. Razstava bo za gorenjske gojitelje generalka za 21. evropeko razstavo, ki bo letos v Beogradu od 4. do 6. decembra, in za republiško razstavo, ki bo od 18. do 20. decembra na Gospodarskem razstavišč v Ljubljani. Na prvi bodo sodelovali s 40 do 50 živalmi, na drugi s 150. Kranjsko društvo šteje 40 članov — gojiteljev malih živali iz občin Kranj, Škofja Ix)ka, Tržič in deloma tudi iz Ljublja-ne-Šiška. Na Gorenjskem delujeta poleg kranjskega še dve društvi — na Jesenicah in v Žirovnici. Jeseniško je posebno delavno, člani so precej neenotni. Zirovniško je najmlajše, zagnano in ob pomoči kranjskega organizira vsako leto svojo razstavo malih živali. V šestdesetih letih sta na Gorenjskem delovali še dve društvi, na Blejski Dobravi in na Javorniku, vendar so se njuni člani pridružili jeseniškemu in žirovniške-mu. »Reja živali, predvsem kuncev, postaja zadnje čase vse pomembnejša. Razlog za to so visoke cene mesa, splošna draginja in padanje kupne moči prebivalstva,« ugotavlja Anton Žumer, predsednik Zveze gojiteljev malih živali Slovenije. C. Z. njeni za enkratno rabo, se uporabljajo tudi večkrat. Kužni material za zdaj ustrezno uničujejo le v jeseniški občini, v vseh drugih pa ne. V smetnjakih je mogoče najti med komunalnimi odpadki tudi injekcije in brizgalke. Čeprav skoraj povsod ločijo kužni material od ostalih odpadkov, se v koncem zbiranju pojavi v kontejnerju za komunalne odpadke in nato na odlagališču. Sanitarna inšpekcija predlaga, naj bi občinske zdravstvene skupnosti zagotovile denar za nakup peči za sežig kužnega materiala. C. Zaplotnik Cepljenje proti gripi Kranj — Po vseh zdravstvenih domovih na Gorenjskem bodo novembra začeli cepiti proti gripi. Cepljenje je priporočljivo predvsem za starejše in za ljudi s kroničnimi boleznimi Tako kot je že v navadi nekaj let, se pri preventivnem cepljenju proti gripi uporablja tako imenovano mrtvo cepivo, ki ne povzroča nezaželenih reakcij. V kranjskem Zdravstvenem domu bodo začeli cepiti 16. novembra. Cepljenje je dvakratno s presledkom enega meseca. Cena dvakratnega cepljenja je enotna za celo Gorenjsko — 5000 din. V ZD Kranj bo cepljenje v Dispanzerju za borce (vhod 2- nasproti BGP). Prvo cepljenje bo v ponedeljek, 16. novembra, od 9. do 11. ure in v torek, 17. novembra, od 16. do 18. ure. Drugo cepljenje pa bo v ponedeljek, 14. decembra, od 9. do 11. ure in v torek, 17. novembra, od 16. do 18. ure. Drugo cepljenje pa bo v ponedeljek, 14. decembra, od 9. do 11. ure in v torek, 15. decembra, od 16. do 18. ure. L. M. Konferenca tabornikov Gorenjskega odreda v Cerkljah Cerklje, — Danes, v petek, ob 17.30 uri bo v Zadružnem domu v Cerkljah 5. volilno-program-ska konferenca zveze tabornikov Gorenjskega odreda Cerklje, na kateri bodo pregledali delo odreda in njihovih sekcij, sprejeli program ddela za prihodnje leto ter izvolili nove organe odreda. Odred ima 70 tabornikov in zelo dobro deluje na območju krajevnih skupnosti Cerklje, Brnik in Zalog. J. Kuhar Poslovodska šola poslej v Tržiču? Tržič, 5. novembra — Šola za poslovodne delavce, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije zaenkrat na Brdu pri Kranju, išče nov prostor za celotno uresničitev svojega izobraževalnega programa. Predvideni sta dve možni lokaciji za preselitev, prva v Kamniku in druga v Tržiču. V slednjem mestu bi bil primeren prostor v mestnem gradu, kjer je trenutno vzgojno-varstveni zavod Tončke Mokore-love. Ponujena možnost je za Tržič velikega pomena, so med drugim ocenili na včerajšnji seji tržiškega izvršnega sveta, zato je nikakor ne bi smeli izpustiti iz rok. Kot so naglasili na sestanku direktorjev tržiških podjetih prejšnji teden, bo šola omogočala trden stik z ljudmi bodočega gospodarskega trenutka, kar lahko pripomore k pozitivnemu zasuku v življenju njihovega kraja. Člani izvršnega sveta so podprli predlog kandidature za omenjeno šolo. Odločili so se za zagotovitev vseh zahtev, da bo Tržič kot eden kandidatov lahko tudi izbran. Gre predvsem za dograditev vrtca Palček in postavitev hotela, za katerega je že izdelan projekt. Obe nalogi bi morali uresničiti v prvi polovici prihodnjega leta, za kar bi namenili predvidoma 1900 milijonov dinarjev. Seveda pa bi morali Tr-zičani čimprej poskrbeti tudi za ureditev mesta, predvsem parkirišč. S. Saje Bo Lenart prizanesel kmetom? Radovljica, 4. novembra — Za Lenart, ki goduje danes, v petek, pravijo, da zemljo zaklene. Če se bo stara ljudska modrost uresničila, bo na poljih ostalo še precej pridelkov in veliko dela bo treba preložiti z jeseni na spomlad. Sicer pa — vreme še ni bilo nikoli vsem naklonjeno. Če je bila letošnja jesen z obilo moče ugodna za elektrogospodar-stvenike, so se jezili kmetje, ker so le težko spravljali pridelke, sejali pšenico, gnojili in pripravljali zemljo za zimski počitek. Tine Rezar iz Hraš pri Radovljici: »Koruza za siliranje je letos dozorela kasneje kot druga ^ leta. Precej pozno smo se je začelo to presneto deževje. Pšenico smo vsej ali, gnoj smo zvozili v mokrem. Ž letošnjo letino sem zadovoljen. Krme bo dovolj za dvanajst glav živine, v hlevu je šlo vse po sreči, o ostanku dohodka pa raje ne bi govoril. Ni vredno.« Marija Kristan iz Hlebe: »Ko je bilo lepo vreme, smo hiteli s spravilom pridelkov in drugimi jesenskimi deli na poljih in travnikih. To se nam je obrestovalo — silažna koruza je že tri tedne v silosu. S sadjem letos ni bilo dela, ker ni obrodilo. Pšenica nam je lani pozebla, zato smo se letos odločili, da je ne bomo sejali. Redimo devetnajst glav živine, na dan namolzemo okrog 80 litrov mleka, dela je veliko, dohodek pa zadošča le za sproti.« Bojan Benedičič iz Prezrenj: »V kmetijstvu je dovolj težav že brez tega, da nagaja še vreme. Pšenieo smo sejali sredi oktobra. To je bila setev v sili-Na njivo smo se odpravili, ko se zemlja še ni dovolj osušila. Če bo obveljal pregovor »kakršna setev, takšna žetev«, potem si ne moremo nadejati obilnega pridelka. Koruze za siliranje pri nas ne sadimo, ker nimamo za to potrebnih strojev. Pridelujemo krompir in redimo osem glav živine. Krme bo kljub mokri jeseni dovolj.« ■Mt" WF .....ini P" Radovljici: »Koruzi......i..... zo za siliranje smo pospravili šele pred desetimi leti. Prej ni bilo mogoče, na njivah' je stala voda. Koruza je bila že precej stara, r — - zato bo krma nekoliko slabša. Pšenice pri nas ^ ne sejemo: ubadamo se namreč z živinorejo, redimo pet konj in devet govedi, pa tudi cenovno razmerje ni spodbudno — zaščitna cena pšenice za prihodnje leto je okrog 160 dinarjev za kilogram, za koruzo pa je že zdaj treba odšteti 290 dinarjev.« C. Zaplotnik Cene smučarskih vozovnic znane le do konca leta Letos bo smučanje več kot dvakrat dražje Kranj, 30. oktobra — Cene smučarskih kart so se letos še bolj povečale kot inflacija, smučanje pa bo to zimo dosegljivo le še za tiste z debelejšimi denarnicami, za družine, ki bodo imele na smučiščih nekaj popustov in za delavce, ki bodo letne smučarske karte kupili s pomočjo sindikata v delovni organizaciji. Upravljalci žičnic v slovenskih smučarskih središčih so zaradi vrtoglavega naraščanja obratovalnih stroškov določili cene smučarskih kart le za predsezono, to je do novega leta. Tako bo treba v naših smučarskih središčih na Krvavcu, v Kranjski gori in na Voglu odšteti za dan smuke okroglih 10 tisoč dinarjev (lani je bila karta v pred- sezoni na Krvavcu in v Kranjski gori 3.500 dinarjev, na Voglu pa 3.200 dinarjev). Na nekaj manjših smučiščih, kot so na primer Stari vrh, Sorica in Zatrnik, bodo dnevne karte v predsezoni 7 tisoč dinarjev, na Zelenici pa bo moč smučati za 5.600 dinarjev. Ker v vsakem od smučarskih središč precej po svoje določajo cene kart, je za otroke popust različen, večino pa se giblje od 30 do 40 odstotkov od cene vozovnice za odrasle. Nekaj ceneje bo smučarske vozovnice moč kupiti v predprodaji in na smučarskih sejmih, cenejše bo smučanje za različne skupine in klube, popusti pa bodo tudi za družine in podjetja. Ker so cene smučarskih vozovnic določene le do novega le- ta (do takrat pa je pri nas £a ^ilo no bolj malo snega), ne b1 ^ veliko presenečenje, če bo novem letu treba za dan s*?Leti na slovenskih smučiščih od s po 12 ali več tisoč dina« £ Vprašanje pa je, če bodo naSja}J-čničarji kljub takim cenam ko pokrili stroške posloval čeprav visoke cene gotovo ^ krivda žičničarjev, ampa*.^ raz slabega sodelovanja ti ^ ki imajo od žičnic kakršno v korist, to pa so vse od gos«" -e do trgovcev, prevoznikov m^. marsikdo. Zato tudi ne bo no, če se bodo mnogi naš'.fnjc« carji raje odpravili na poči y,0 v sosednjo Avstrijo, kjer v leto naštejejo več naših turis Delavci za sodobnejši pouk Tržič, 3. novembra — Tržiške osnovne šole so ene redkih, ki še nimajo urejenih prostorov za nazoren pouk fizike. Na ta problem je letos opozorila tržiška izobraževalna skupnost, ki je dala pobudo tamkajšnjemu izvršnemu svetu, da podpre dodatno zbiranje denarja v delovnih organizacijah za opremljanje fizikalnic v treh šolah. Pobuda je naletela na dober odmev. Sprejeli so jo vsi brez izjem, kar potrjuje prepričanost o potrebi sodobno organiziranega pouka za osnovnošolce. S 30 milijoni dinarjev so nakupili potrebno opremo, ki jo bodo vgradili v kabinete med zimskimi počitnicami- Letos je to bila že druga izdatnejša pomoč tržiškega gospodarstva šolstvu, saj so pred tem organizacije združile 25 milijonov dinarjev za prenovo šole v Podljubelju. Tak odnos do reševanja skupnih potreb je vreden vse pohvale, kot je naglasila delavka v strokovni službi tržiške izobraževalne skupnosti Tanja Ahačič, posebno pa še v času gospodarskih težav in splošnega varčevanja. S. Saje nksrkCe Mopedist zapeljal s ceste Drulovka, 3. novembra — Med pol polnočjo in pol eno se je na lokalni cesti med Medvodami, Mavčičami in Drulovko ponesrečil mopedist Dušan Kopar, star 29 let, iz Kranja. Ko se je vračal z dela, je nenadoma zapeljal s ceste (menda so ga zmedle luči avtomobila, ki mu je pripeljal nasproti), padel in se hudo ranil. Neka voznica, ki je pripeljala mimo, je ponesrečenca odpeljala v kranjski zdravstveni dom, od koder so ga poslali v bolnišnico na Jesenice. D. Ž. Padel s strehe Jesenice, 4. novembra — Ko je ometal dimnik na strahi svoje delavnice, se je ponesrečil 65-le-tni Hinko Svete z Lipce na Jesenicah. Pod nogami mu je nenadoma počil strešnik, tako da je izgubil ravnotežje in padel dobre tri metre globoko. Mimo po cesti je pripeljal Vinko Jereb in nemudoma obvestil reševalce, da so ranjenca odpeljali v jeseniško bolnišnico. Delavcu stisnilo prs*e Jesenice, 4. novembra 29-letni Branko Radič, zidaf} Vatrostalne, je v Jeklarni Iy < seniške Železarne pripravu prazno »ponovco« za nadaljuj obdelavo. Z livnim dvigalom J je skušal spraviti v ležeč P° žaj, tako da je skozi mehani** za dvig ponovce napeljal Jek^iir vrv. Ko jo je zategoval, je sko uho mehanizma padlo na in delavcu stisnilo desnico. Hotel Transturist Škofja Loka Vas vabi v soboto, 7. novembra, °b 20. ari na Veselo martinovanje. Za ples bo igral ansambel NiW band. Obiščite nas, ne bo vam