VENATIO (LOV, 1994) ZA TROBENTO SKLADATELJA MARIJANA GABRIJELČIČA Uvod Slovenski skladatelj Marijan Gabri- jelčič. ki živi in deluje zadnja desetletja v Škof ji Loki, je bil rojen 18. januarja 1940 v Gorenjem Polju pri Anhovem. Na ljubljanski Akademiji za glasbo je leta 1966 diplomiral iz kompozicije pri Luci- janu Mariji Škerjancu in pri njem čez tri leta (1969) končal tudi podiplomski študij. Uveljavil se je kot zborovodja Primorskega akademskega zbora »Vinko Vodopivec« (1962-64) in mešanega zbora esperantistov (1960-62) ter kot glasbeni kritik v Delu. Bil je direktor (1975) in Portret skladatelja Marijana Gabrijelčiča, ro jen leta 1940 (Foto Janez Pipan) umetniški vodja (1976-79) Slovenske fil harmonije v Ljubljani. Od tedaj predava na ljubljanski Akademiji za glasbo. V času 1986-93 je bil tudi njen dekan. Kompozicijsko se je Gabrijelčič razvil v različnih smereh. Zlasti izstopa kot zbo rovski ustvarjalec. Vrsta njegovih zborovskih skladb sodi med pomembnejša dela sodobnega ust varjanja na Slovenskem: Jesen, V so mrak zvoni, Vetri v polju, Vse je tiho, Kličem vas, Bratje, cikel Odmevi kralja Matjaža, pri čemer polifonija pogosto odseva politonalne prijeme, raznovrstne arhaizme in razpršenost zvoka. Za sa mospeve je zlasti značilen lirizem, med tem ko izrazita ekspresivnost in elemen- tarnost ritma izhajata iz zadnjih Gabri- jelčičevih orkestralnih, vokalno-instru- mentalnih, solističnih in komorno-glas- benih del. Še zlasti izstopa Gabrijelči- čeva zvočna naravnanost orkestralnih del v Tolmincih, simfonični freski iz leta 1976. Med najbolj vredna skladateljeva dela sodijo na področju orkestralnega opusa Memento mori za simfonični pi halni orkester in tolkala (1973), Salonica II. za pihala, trobila in tolkala (1983), Eufonija za flavto, violončelo, harfo in godala (1986-87), Zvočna znamenja za violončelo in orkester (1993), na po dročju komornih in solističnih del pa še Salonica za pihalni kvintet (1982), Ka- denca za violončelo (1993), Andante za godalni kvartet (1993), Intencija za vio lino (1993), Ksilofonija za tri marimbe in ksilofon (1994) in Venatio za trobento (1994), od vokalno-instrumentalnih del pa še Ta dan, kantata za mešani zbor in orkester (1966), Velika maša, simfonični epitaf za recitatorja, zbor in orkester 324 (1968), Mati, kantata za mešani in otro ški zbor ter orkester (1980), Iz groba, za glas in simfonični orkester (1986), Vizija, kantata za bariton, orgle in godala (1986) in Spominski spevi - »Dum spiro, spero« (dokler diham, upam) za vokalni kvartet, pihalni in trobilni kvintet, tol kala, mandolino, harfo in godala (1987- 91). Dvoje skadateljevih del (Eufonija in Spominski spevi) je izšlo tudi na njegovi prvi laserski plošči pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija (1993). Venatio1 = Lov za trobento2 Gabrijelčič je omenjeno delo kompo- niral za solistični trobilni instrument - trobento (a cappella, brez spremljave) in ga poklonil ter posvetil 13. marca 1994 Matjažu Križnarju.3 V analitičnem muzikološkem pogledu je delo enostavčna skladba. Sestavlja jo 19 taktov v predpisanem tempu mae- stoso (veličastno) in zvečine v 3/4 tak- tovskem načinu, razen sklepnega finala štirih taktov kode v 2/4 taktovskem na činu. Skladba je trobilno efektno kom- ponirana. Skladatelj (kot nekdanji ljubi teljski hornist! pa tudi kot poznavalec posamičnih orkestrskih skupin, spom nimo se na orkestralne skladbe iz Gabri- jelčičevega opusa, ki posebej poudarjajo vlogo pihalnega in trobilnega kvinte ta, ...) uporabi značilni in lovsko-ono- matopoetski vzorec triol. Le-te se poja vijo kot osminske triole v osnovni obliki S72 i pa tudi v punktirani osminki s Šest ih najstinko JZ31 • V obsegu od g do g2, torej v eni sami samcati oktavi (upošte vana je trobenta v B-uglasitvi!) pa se giblje melodija skladbe. Osnovna tonali- teta skladbe je v C-duru, čeprav je na koncu dopisana še varianta tonalitete v As-duru. Skladbo v kvantitativnem po gledu sestavlja vsega 91 notnih znakov in dve pavzi na koncu. Poleg tega je še dodatno predviden na predzadnji in daljši noti, povezani z lokom na prejšnjo polovinko. triler. V melodičnem pogledu nastopajo majhni intervali: v in m se kunde in terce, niso pa redki tudi kvartni in kvintni skoki ter skok m sekste navz gor. Vse to melodijo Venatio še dodatno okrasi v smislu lovskih - trobilnih signa lov. Morda bi bila tukaj uporaba (fran coskega) roga še bolj približana naslovu skladbe, ki je ne glede na uporabo enega samega trobila (sopranske trobente) pro gramska. Tak je njen naslov, taka je tudi onomatopoija celotne skladbe Venatio - Lov. V njej pa zato ne manjka že ugotov ljene skladateljeve specifike tako v teh niki kot v njenem izrazu. Gabrijelčič v tej skladbi nadaljuje že ugotovljeno pri sotnost arhaizmov in razpršenega zvoka, opaziti je lirizem, ekpresivnost in ele- mentarnost ritma. Ta ritem še dodatno »krasijo« triole, ki celotno skladbo ves čas razdvajajo v bivalentne in polivalentne ritmične deli tve: med prve sodijo delitve četrtink na 325 Faksimile rokopisa Venatio (lov) Marijana Gabrijelčiča osminke, med druge pa delitev osnovne dobe 3/4 taktovskega načina - četrtmke na triole. Tudi taktovski način v 3/4 se proti koncu prelevi v 2/4 in v vsega štirih 2/4 taktih se potem triola oglasi le še dvakrat kot pojemanje - diminucija celotne skladbe v vseh njenih elementih. Konstantni lovski signal s trobento tako dokončno zamre in se zaključi s triler- jem. Po oblikovni plati je skladba kljub le 19 taktom enodelna (A) z zaključno ko do. V teh taktih pa lahko zasledimo kar nekaj dvotaktij - motivov, dvoje pol- stavkov: 7 + 8 taktov, pa dovolj asime trično obliko z zaključeno kodo pripelje do celotnega glasbenega stavka: oblika: 3/4 | A (15) || 2/4 koda (4) I tonaliteta: C (As) - dur: V barvnem, orkestralnem, instrumen- tacijskem pogledu je delo v celoti name njeno solistični trobenti z reduciranimi dinamičnimi razponi uporabe tega glas bila, od mezzo forte (mf) preko forte (f) do fortissima (ff) pa delo v celoti zveni barvno dovolj enovito in hkrati efektno. Skladba Venatio - Lov v agogičnem smislu poteka ves čas enakomerno. Predpisani maestoso je verjetno po- Skladatelj Marijan Gabrijelčič (levi) in tro- bentar Matjaž Križnar (desni) 13. marca 1994 ob prvem izvajanju skladbe Venatio (Foto Franc Križnar) trebno vzeti zaradi izraza same skladbe nekoliko počasnejše, kot pa bi to lahko MM predstavljalo 76 do 120 udarcev na minuto, morda bi bil pravšnji tempo ca. 63 MM (med tempom za largo in larghet- to), le v zadnjih treh sklepnih taktih kode avtor predpiše (v dinamičnem cres- cendiranju - čedalje močneje) ritar- dando (polagoma zadržujoče). Zaradi uporabe enoglasnega instru menta - trobente harmonije oziroma kontrapunkta te skladbe ne analiziramo. Gabrijelčičeva skladba Venatio - Lov kljub posvetitvi in poklonu še ni bila (javno) izvedena. Opombe 1 Venatio, onis, 1. lov. - 2. gonja ali boj z divjimi zvermi v rimskem amfitea- tru. - 3. lovski plen, divjačina (prim. Bradač F., Latinsko-slovenski slovar, DZS, Ljubljana, 1990, str. 565). 2 Original rokopisa hrani Matjaž Križnar, sin avtorja te razprave (F. Križ- narja), ki mu je M. Gabrijelčič delo posvetil ter poklonil (na naslovu avtor ja). 3 Rojen 28. 8. 1980 v Kranju, osnovno šolec (OŠ »Ivana Groharja« v Škofji Loki) in učenec 6. razreda Glasbene šole Škof j a Loka (trobenta, v razredu prof. Igorja Maroševiča, na dan poklona in nastanka skladbe, 13. marca 1994). 4 Do zaključka redakcije cit. razpra ve, 30. september 1994 (op. avt.). Viri in literatura Gabrijelčič M., Venatio (Lov), rokopis skladbe, datiran 13. 3. 1994. - Križnar F., Prva izvedba Ksilofonije, Gorenjski Glas, 11. in 15. 2. 1994, str. 6. - Križnar F., Skladatelj M. Gabrijelčič, laserska plošča ZKP RTV Slovenija, DD-0085-13. - Leksikoni CZ - Glasba, druga dopol njena izdaja, CZ, Ljubljana 1984. -Rija- vec A., Gabrijelčič M., Enciklopedija Slovenije, 3. zv. - Eg-Hab, MK, Ljub ljana 1989, str. 173. Franc Križnar 326