List 38. ■ ' I K t ( Tečaj LVU. ( predno je ž njimi stopil na dan. Kar tako meni nič, tebi Zmernosti treba. Te dni je sv. oče pisal francoskim duhovnikom ve lezanimivo pismo, v katerem jim je pred vsem pokladal nič dolžiti starega uglednega moža defravdacij, to je vendar neodpustno. In ravno tako je neodpustno, postavljati javno kor » f na srce zmernost pri vsem njihovim političnem in soci-jalnem delovanju. Besede poglavarja katoliške cerkve so nam globoko segle v srce in spomnivši se razmer, ki vladajo v naši deželi, so nas navdale z gorko željo, da bi papežev klic našel odmeva tudi pri nas. našem javnem življenju je zavladala taka podiv-da prešinja strah vsacega, kdor se vpraša: Kam poracijo, kakor je ljubljanski obč. svet, v primero s So domo in z Gomoro, ter to prvo občinsko korporacijo na Slovenskem izpostavljati javnemu zaničevanju. Izid porotne obravnave proti » Slovencu" nas spo minja na tisto znamenito vzklicno razpravo, ki se šila meseca februvarja 1896. 1. v Novem mestu > vr m pri kateri star in obče visoko spoštovan župnik nastopil pó tej poti osebnega sovraštva in osebnega janost, pridemo ščuvanja? Take razmere, kakor več, niti na Dunaju ne, razupit. proti svojemu lastnemu kapelanu, ter pribil pisarjenje po „Dol. Novicah" in po pri nas » ne vladajo nikjer ki je vender v tem oziru Vso klavemost teh razmer nam je razkrila porotna obravnava i ki se je vršila minoli teden pred porotnim sodiščem v Ljubljani proti odgovornemu uredniku » Slo venca". Tožila sta ga vipavski župan Hrovatin, kateremu kot priča njegovo nesrečno „Slovencu". Temu počenjanju se mora narediti konec. Grešilo se je dovelj tako na jedni, kakor na drugi strani. Kako po-hujšanje mora nastati, če bodo politični nasprotniki drug druzega vlačili pred porotnike ali sploh pred sodišče. Če se bode pred porotniki pralo umazano perilo, in posebno če se bode pralo umazano perilo posameznih duhovnikov kakor se obeta za prihodnje porotniško zasedanje v Lju- 9 je bil n Slovenec" očital razne defravdacije, in občinski bljani ! Grehov posameznikov se sicer ne sme obešati svet ljubljanski, katerega je bil „Slovenec" postavil v isto vrsto, kakor občinski svet v Sodomi in Gomori. „Slovenec" je za svoje dolžitve nastopil dokaz resnice, a ta dokaz se mu ni posrečil. Porotniki so so- glasno potrdili krivdo toženega urednika in sodišče ga obsodilo na globo 100 gld. m na povrnitev sodnih stro škov, ki bodo znašali okrog 1000 gld. celemu stanu, ali masa ne dela dosti razločkov in zato se bojimo posledic, ki jih bodo za prihodnje porotniško zasedanje pripravljena razkritja imela za ves duhovski stan, bojimo, ker kranjska duhovščina, ki ima toliko zaslug za našo deželo in za ves naš narod, ne zasluži, da bi se jej izpodkopavalo spoštovanje in zaupanje. Proti sistematičnemu grdenju in zasramovanju ugled-Izid tega procesa pomeni za „Slovenca" pravo ka- nih in ne uglednih, vplivnih in neuplivnih ljudij, nastala tastrofo, hud moralen udarec, ki bo seveda na Vipavskem bode sicer prej ali slej velika reakcija, ali to počenjanje in v Ljubljani imel tudi političnih posledic bo obrodilo mej tem toliko zla i da se ne bo dalo po Nečemo trditi, da je „Slovenec" z dotičnima spi- praviti. ■A soma, ki sta dala povod tej tožbi in tej obsodbi, vedoma Zato pa apeliramo na duhovščino in v prvi vrsti delal tožiteljema krivico. Radi verujemo, da je bil pre- ne presvetlega gospoda kneza in škofa ljubljanskega » ig, £ 326 katerem smo uverjeni, da se mu gabi, kar počenja večina v Gorici kranjskega časopisja tako te, kakor druge stranke dan. ponedeljek 11. septembra t. 1. pouka prost Nekdo mora začeti z dostojnejšo in s stvarnejšo polemiko, kakor je sedai navadna. In ker ie tak način Vabim šolska vodstva, da podrejenem učiteljstvu političnega bojevanja, ker je osebno zasramovanje v direktnem nasprotju z božjimi in cerkvenimi ukazi, zato pravočasno naznani Dne niti morali po naši sodbi duhovniški žurnalisti prvi kre-na drugo pot in opustiti dosedanjo taktiko, katera istotam naslednjo okrožnico : Predsednik Gorisu tt i. m., dobila so pa vsa šol. vodstva od jim ni pridobila časti, pač pa jim nakopala tako žalostno obsodbo, kakršno je minoli teden učakal „Slovenec". oče je že opetovano, v raznih enciklikah zabi- St 1871/6 sv Okrožnica. Sežana 8/9 1899 Sv vsem šol. vodstvom polit, okraja sežanskega Vsled čeval duhovnikom žurnalistom î naj bodo dosledni in ne- dopisa c. kr. glavarstva v Gorici z dne in naj se izprosni v načelih, v obliki pa mili in mehki, ugibajo vsem osebnim žaljenjem. Kako pa se s temi 10. in 11 naročili cerkvenega poglavarja strinja pisava nekaterih sept, so prepovedane od vlade vsa zborovanja, koncerti in banketi „Zaveze učiteljskih društe/" dne odlok listov. sept m v Gorici. Preklicuje se torej tukajšnji 1741 in prepoveduje se po- št Če duhovniki žurnalisti dati v Gorici in određuje se, da mora biti dne 11 sami ne bodo spoštovali m. šola. papeževih ukazov, kako naj se zahteva, da bi jih spoštovali lajiki? ogib neprijetnih nasledkov spolnuje Govorili smo odkrito in brez ovinkov. naj se natanjko ta ukaz. to nas opravičuje dolgoletna zveza našega lista s prečastito duhovščino in zato upamo, da tudi naš apel ne ostane brez uspeha, glas vpijočega v puščavi. Predsednik Gorisutti. Zmernosti je treba pri vsem javnem delovanju » j e Kaj je uzrok druge okrožnice? V prvi okrožnici . okraj. šol. svet takorekoč poživlja učiteljstvo, da se isto udeleži „Zavezinega" zborovanja s tera, da c. papež pisal francoskim duhovnikom Naj to očetovsko udeležencem dovoljuje prost dan. drugi okrožnici posvarilo našlo pot tudi v srca vseh slovenskih politikov Jim Pa strogo prepoveduje, udeležiti se istega zboro-in novinarjev, potem se ne bodo primerjale take žalostne vanja, preteč jim z neprijetnimi nasledki. Zapoveduje stvari, kakor «Slovenca". je zadnja in soglasna porotniška obsodba Jim> da morajo imeti 11. t. m. šolo, akoravno je kar- dinal nadškof v okrožnici št. 2606. z dne m. zapovedal, da je 11. (ali 12.) t. m. maša z Re- Da • » j , Kdo vlada v Avstriji. odgovorimo na to vprašanje, ni treba posebne bistroumnosti. Odgovor je lahek. Poulična so-drga v imenu iredente. Dan za dnevom dobivamo dokazov, kateri podkrepljajo naše mnenje. Dokaz je: Heb, Celje, Celovec, Kraslice itd. Vlada cinca in cinca in je nemočna stopiti energično na prste tej sodrgi. Pogaja se in vdaja poulič-njakom, kakor s katerim mogočnim vojskovodjo. tora quem po blagopokojni cesarici Elizabeti in na vsak način ne bi imelo biti šole. Kje je doslednost? Toraj, kaj je krivo gori omenjene okrožnice? No! Goriškej gospodi se je pač zljubilo tako. Videti niso hoteli našega učiteljstva v svoji sredi učitelj stva, katero Istega naj mari j i vej š i delavec na prave polju narodne omike, napredka in slovenske zvestobe do Avstrije in nje vladarja. Takega voditelja lostno res za vsako Za vlado, da dopušča takej sodrgi vzgojitelja našega naroda isti gospodje to čr tij o In hajd ! Poslali so bodisi že anonimno ali ne predloge miru stavljati. Kdo stavi v vojni predloge? katerih se naša anonimno pismo do c. kr. vlade, preteč z izgredi Vedno zmagovalci. Kdo v Avstriji? Pouličnjaki. Logičen sklep je : poulična svojat je zmagovalka. Zmagovalec je tudi diktator. Svojat je torej pri nas diktator. križa birokracija tako boji, kakor hudič f da bi s tem bili Šolska vodstva sežanskega okraja dobila so krožnico c. kr. okr. šol sveta sežanskega z dne 1. septembra t. 1. št. 1741/6 in zadostovalo je. Namesto pripraviti vse v varstvo učiteljstva — prepovedali so zborovanje, da celo stanovanja učiteljem prepuščeni sami sebi. Seveda, to je najkrajša pot do miru. Prašamo kaj poreče naše učiteljstvo na to moralno pljusko sv Okrožnica vsem katera se glasi: od strani vlade Njim okraja. šolskim vodstvom sežanskega jati take pljuske našemu učiteljstvu iredenti na ljubo, zada Vsled prošnje učiteljskega društva za sežanski Gospodi z 2000 letno kulturo ni ljubo, da se naše učiteljstvo organizuje in jači med seboj. Hočejo okraj z dne 12. avgusta t. 1. povodom glavnega zbora, nas imeti razdeljene, da nas potem lažje uničijo. Go- učiteljskih društev za Kranjsko, Koroško, spa vlada jim gre kakor se kaže na roko in si s tem pita gada na prsih, kateri je bode ob svojem času Zaveze" se naznanja, da Štajersko in Primorsko v Gorici, one šole, katerih učiteljstvo se udeleži glavnega zbora smrtno pičil. 321 Ali si še upa kdo trditi, da ne vlada v Avstriji iredentna in poulična sodrga je slep in gluh. spravnim pogajanjem in da tudi ona zahteva naj nemščina Kdor tega ne vidi kot posredovalni jezik, kar v bistvu ni druzega kakor državni jezik zakonito uveli ozirom na to se sodi, da nemški uboga Avstrija Kaj bode s teboj, ako go katoliški stranki ne bo dolgo obstanka v desnici spoda še ob 11. uri ne spregleda svoje napačne proti dolgo Rutowski časa igral jako veliko ulogo. Ta mož poljskem klubu je posl. dr. Rutowski hotel za slovanske politike — misleča, da le v tej je rešitev vsako °eno postati minister, je porabil vsako najmanjšo pri Avstrije. liko> da je ruval zoper desnico, Trudil se je močno, da obnovi Politični pregled. liko nekdanjo zvezo mej Poljaki in mej Nemci- in dasi v klubu imel večine vender na veliko škodo bilo njegovo spletkar j čehom in Slovencem Položaj Politična kriza pretresa našo državo, voditelj v konkurs. Izkazalo se je, Zdaj da je prišel ta častihlepni politik mož po brezvestnosti bivših je postala nakrat akutna. Atmosfera je prenasičena z elekrici- Zime itd bankerotne dobil gališke hranilnice, Szezepanowskega teto in vsak trenotek se lahko zgodi katastrofa, Povod krizi kraj je sklep nemških obstrukcijskih strank, da na vsak način tudi že bilo treba s silo preprečijo izvolitev delegacij Mi nister zunanjih del grof Groluchovski in ogrski ministrski pred 100.000 gld. posojila, dasi nima nobenega premoženja. Rutowski posojila seveda ni plačal in naposled je hranilnica bila primorana, ga pognati v konkurs. Mož je menda doigral. sednik Szell zahtevata na vsak način voliti membi ustave da mora parlament delegacijo, zajedno pa odločno nasprotujeta vsaki pre Pri tem jih podpirata nemška birokracij ni nemška generaliteta, a bržčas upliva v tem smislu tudi pre- češkem Apel na spravo. nemških in čeških iz Češke državne poslance obeh narodnosti. Industrijalci tem apelu, kako silno propadata vsa indnstrij draga naša Nemčija. To je prisililo grofa Thuna da je poskušal sporazumeti se z Nemci. Predsednik poslanske se je lotil te nehvaležne vloge, a že sedaj nejo spravo Črnagora Nad sto največjih industrijalcev te dni obelodanilo apel na vse opozarjajo v n trgovina na sploh v Cislitvanski ter rote stranke, naj se skle- se začne kaj delati na gospodarskem polju. da Knez Nikola je zopet odpotoval Ca je jasno, da tudi njegov poskus ne bo imel vspeha. Nemci javljajo že v naprej, da se na soboto sklicanih spravnih kon ferenc ne odeleže. Ta korak jim je bilo toliko laglje storiti rigrada. Sultan ga je odlikoval na vse mogoče načine, tako sijajno, kakor da je jeden najznamenitejših vladarjev. Kaj sta se črnogorski gospodar in turški sultan dogovorila, to je se- da odločno ker vedo, da odločilni krogi ne mislijo na to in brezobzirno nastopili proti nemški ošabnosti in nestrpnosti veda še tajno Da pa tem ni dvoma To imel obisk velepolitičen pomen o potr j tudi nemški listi, katerim to nego dajo brco hočejo napraviti mir s tem da slovanskim strankam da črno Tako se pri nas običajno plačuje Slovanom njih požrtvovalnost. Tri leta so tlačanili raznim vladam, tri leta so branili krono in državo proti pangrmanskemu gibanju ljali pravice so oprav- najodijoznejša politična lakajska dela, podpirali uve- ljavljenje nagodbe s obstrukcijonisti 14 a za plačilo pridejo zdaj nemški vprašanje ne da pokoja. Najprej se je sporočilo gorski knez zahteval od sultana, naj mu odstopi na Bosno in na Hercegovino. Zdaj zopet javljajo, da je skušal pridobiti sultana, naj bi mu pomogel, odstraniti Obrenovice in zasesti srbski porestol,, kar bi bilo za vse slovanstvo znamenita pridobitev. Že to ugibanje kaže, kako dobro smo pogo na krmilo. V obče se sodi Thun Uveljavil je nagodbo s 14 sedaj pa da odstopi grof odstopi dili tedaj, ko smo trdili, da ima potovanje črnogorskega kneza v Carigrad velepolitičen pomen. vlada naj prevzame kako koalicijsko ali kako uradniško ministrstvo, ki razveljavi jezikovne naredbe za Češko in pripravi tla nemškemu vladanju, uvedenju nemškega državnega jezika, za kar se vnema tudi nemška katoliška stranka. Odstop ministrstva se utegne že te dni zgoditi. Položaj je jako resen in Slovani moramo biti pripravljeni na vse. Srbija Obravnava proti Kneževiću in proti, zarote zoper razkralja Milana obdolženim radikalcem se bliža svojemu koncu. Vse dokazano postopanje ni spravilo ničesar na dan To dokazano postopanje ni dokazalo ničesar drugega kakor da je Milan vso to komedijo uprizoril v svrho, da uniči radikalno stranko in da se osumniči črnogorskega kneza, češ Zakasnel nasvet Neposredno predno je nastala sedanja ministrska kriza, je bivši finančni minister v Badeni-jevem kabinetu Bilinski objavil v „Pester Lloydu" članek, v katerem je priporočal, naj se sestavi čistodesničarska vlada, katera bo, imajoc zaslombo v des niči, lahko pridobila Čehe, da privolijo v razveljavljen je jezikovnih naredb. Ko snica se poprej lotila, da je on soudeležen pri tej zaroti. Zdaj govore zagovorniki razsodba se pričakuje za nedelj » čuveno proceduro predrznostjo in ki jo v Srbiji Ves svet strmi nad to ne-zovejo proces, strmi nad nesramnim cinizmom srbskega generalisima Celo taki časopisi ki so bila debila morda preprečila sedanjo krizo, kralj doslej z vso vnemo zagov raz- 7) Milana in ščuvali proti srbski radikalni stranki, kakor fr. Presse Pester Lloyd" in drugi so prišli do spo ali pri vladajočih razmerah je prišel ta nasvet prepozno. znanja, da se pripravljajo v Srbiji justlčni umori in vse ev- Cehi in kriza. Minolo soboto so imeli češki dr ropsko javno umenje zahteva, naj se razkralj Milan odstrani žavni poslanci iz Češke Moravske v Pragi shod ka iz Srbije. „Fremdenblatt" je srbsko vlado ostro svaril, naj ne terem so precizovali svoje stališče napram nastali krizi Iz) vili so, da so pripravlj na spravo z Nemci, ali sprava se tira do skrajnosti svoje osvetoželjnosti, a čuje se, da sta Ru in Avstrija skupni storili v tej zadevi politične korake mora skleniti na podlagi popolne ravnopravnosti. Odbili so z vso odločnostjo nemško zahtevo, da naj se uvede nemški državni jezik. Nemška katoliška stranka in desnica. Zasnovana „spravna akcija", v kateri je nemška katoliška stranka prev- sija Če „Pol da i< uvazu emo kako piše od avstrijske vlade subvencionirana Correspondes", se nam ne bo zamerilo, ako dvomimo avstrijska diplom vsekako dolžnost storila resne korake proti Milanu pa smemo upati da Rusij stori svojo slovansko Francija zela vlogo posredovalca, ni ravno srečno delo. Nemška kato- Ministerski svet liška stranka Dreyfussova afera je stopila v nov stadij se te akcije lotila na svojo roko, ne da sklenil, obsojenega Dreyfussa pomilostiti to se je, ko je Dreyfuss svojo revizijsko prošnjo umaknil tudi druge desničarske stranke vprašala za umenje. Ze to je, kar v torek zgodilo torek ponoči Dreyfuss zapustil ječo v je povsem naravno, Čehe jako razdražilo. Povrh pa je nemška Rennesu in je po preteku petih let prvič zopet dihal zrak svo- katoliška straka po raznih odločilnih svojih voditeljih priznala da smatra nemški binkoštni î bode Sodi se, da se Dreyfuss, ako je v resnici nedolžen ne program za pripravno podlago bo zadovoljil s pomiloščenjem nego bo sedaj Še s podvoj silo delal na svojo rehabilitacijo Med tem se je začela pred francoskim državnim sodiščem, to razvijati, začela se kazenska pred senatom, nova afera obravnava magogu Déroulèdu in 22 njegovim tovarišem proti znanemu de so obdolženi podjetja, ki bi dajala prebivalstva obilo zaslužka in povzdignila vrednost zemljišč, pridelkov in poslopij, da moramo ostati berači, kakor smo zdaj. zarote zoper republiko, obdolženi, da so hoteli odpraviti re- sedanjih razmerah in ako publiko in vojvodo coski prestol Orleanskega posaditi na obnovlj fran Angleška je poslala minoli teden Trans-Traosvaalska vlada je odklonila vse angleške zahteve in vsled tega se sodi, da se v kratkem začne vojna. Transval valu ultimatum. tuji toliko obogatimo kapital, nimamo da perhoresciramo prav nikakega upanja, da kdaj iz svojih moči vstvarili in- dustrijo, ker bogastvo izvira iz industrije, a brez ka pitala se tak vir sploh ne da vstvariti. To vidimo Iz .......................................V"'"""""..................•:!* povsod na svetu. Isto tako pa vidimo, da je v raznih deželah ka Obrtniia...........MÏpitala v izobiIJu tako> da 8a srečni njegovi posestniki lilija- : doma že — vsled tega več ne morejo plodonosno naložiti in so prisiljeni, investirati svoj kapital v ino- Tuji kapital. Mnogokrat se čuje pri nas govoriti o si hočejo zagotoviti oziroma ohraniti kapitalu". Čemu? Pravi » tujem se: „To je naša nesreča. bomo Le že ne tujega kapitala v deželo! Pomagali si sami brez njega. Čemu naj bi tujci imeli od nas korist, čemu naj bi tujci bogateli ob naših zakladih in ob delu naših rok ko bi lahko vse to sami delali zemstvu, ako primerno rento. rai J i 1 L — CL-'[' I Rt ' wftťkWBa J. Be 1 H / B Hi Wá?"M11 ■ ■ l.itf1 Tjo j' - ^l^l1 lia r J^^^^^I^HEs^l^ ■■ - r 2 I^lBl^Si ■ "r Ta tuji, doma nepotrebni kapital bi torej Jahko pri nas interveniral. Z njegovo pomočjo se dajo odstraniti posledice zgoraj navedenih dveh dejstev, da nimamo kapitala, in da je za vstvarjenje vira vsega bogastva, industrije, kapital neobhodno potreben. Tuji železnice vstvaril tuji kapital kar delajo oni s tolikim dobičkom. Silne svote izsesavajo tujci iz naše dežele, a mi in z nami cela dežela nima od tega nikakega dobička. Mi tujcev in tu- v prekomorske jega kapitala prav nič ne potrebujemo. Torej ven s katere je sedaj tujcem in ven s tujim kapitalom." kapital bi mogel pri nas vstvarjati tovarne, rudokope » » in faktično je tudi vse kar imamo in ne bilo4 bi mu treba hoditi na največkrat nekultivirane dežele, navezan in kjer so zanj tla jako ne Te besede smo v raznih varijantah že neštevil in tudi čitati jih je lahko vsak teden in to v najrazličnejših slovenskih listih in tako je to mnenje postalo malone splošno ter je prešlo mej tiste nazore, katera so nekako nedotakljiva. Mi smo o tej zadevi mnogo premišljevali in studirali razmere, a naposled smo zadobili prepričanje da tuji kapital vender ni tista strašna nesreča za ■ « « * našo domovino, kakor se navadno trdi. si torej vprašanje: Jeli za nas sigurna. Nepobitna resnica je torej, da si ne moremo drugače pomagati do industrije, ki je blagoslov za vsako deželo, kakor če privabimo v naše kraje tuji kapital. V tem oziru je izključen vsak ugovor. Toda ugovarja se proti privabljenju tujega ka-pitala v naše kraje nekaj druzega. Ugovarja se proti temu z narodnostnega stališča. Nihče ne taji, da tuji kapitalist, ki svoj denar Postavili smo pri nas koristno če se tuji kapital zanima za industrijo, za zemeljske zaklade, za prometna sredstva itd., ali nam je to na škodo ? Na to vprašanje hočemo na kratko odgovoriti. Nihče ne bo tajil, da je naša dežela siromašna in da je prebivalstvo v obče jako revno. To je dej- investira, ne stori tega iz ljubezni do naše dežele, nego zgolj in jedino iz želje za dobičkom. To je pač po vsem naravna stvar, toliko bolj, ker se vsakovrstna industrijalna podjetja ustvarjajo povsod v namen, da bi nesla dobiček, naj bo zdaj lastnik domačin ali tujec. Reklo se bo, da je razloček in sicer v tem, da domačinov dobiček ostaja v deželi tujcev stvo j glede katerega smo žalibože menda vsi pa gre v druge kraje. Navadno je pa — to uči iz na čistem. Takisto vé vsak človek, da je za ustanovitev industrijalnih naprav, za otvoritev rudokopov in njih izkoriščanje ter za napravo prometnih sredstev potreba kapitala in to prav znatnega kapitala in da se brez kapitala absolutno ničesar ne da napraviti. Ako pa je resnica, da se brez kapitala ne da vstvariti nikaka industrija, in ako je nadalje resnica, da sami nimamo potrebnega kapitala, še toliko ne, da bi napravili malo tovarno za vžigalice, za cikorijo ali za milo — kaj sledi iz tega? Konsekvenca tega je, da mora ostati vse kakor je sedaj, da se ne smejo napravljati industrijalna kušnja da se tujec preseli tja, kjer se nahajanje govo podjetje, in da se tam naturalizira. Sicer pa je to postranska stvar. Dobiček, ki gre na pr. v žep delničarjev ni jedini dobiček, ki ga daje dotično podjetje. Ako bi bilo tako, da bi ves dobiček šel v posestnikov žep, potem bi bila nečuvena krivica, da država podpira industrijo, kajti država nikakor nima naloge, podpirati posamezne bogataše. Kdor pogleda malo po svetu, vidi hitro, da se vse države trudijo podpirati razvoj industrije, seveda le moderne države, ker vedo, da donaša industrija splošen dobiček. Ka-kor se trudi Madjarska, Rusija, Bolgarska, da privabi kaj tujega kapitala v svoje kraje, dasi ve, da delni 320 čarji dotičnih podjetij niti v sanjah ne mislijo na to, Le prezgodaj ga je še minila njegova veselost da bi se sami tja preselili. V nedeljo zjutraj naznanila je Antonu njegova dekla Uzrok temu je spoznanje, da dobe v industri- da leži rjavka na tleh in da neče žreti. „Že sinoči" podjetij največ domačini zaslužka in da ima je dejala » jalnih domače prebivalstvo največji dobiček. Ako v neka- slinasta" j dekla ni krava ničesar žrla in bila zelo terih tovarnah na Kranjskem, kakor na pr. na Jese Preplašen šel Anton v hlev. In videl je rjavko » nicah imajo najboljše službe ptujci, je tega kriva v katere na semnju ni hotel prodati za 150 gld., kako se prvi vrsti neizšolanost domačih delavcev. Ti migljaji utemeljujejo je ležeč na tleh tresla mrzlice in kako so se jej cedile opravičujejo naše sline iz gobca. Prisilil je rjavko da je vstala, a prisilil jo temu šele z bičem. Krme ni hotela rjavka se do- mnenje, da ropotanje proti tujemu kapitalu nima pra vega smisla; če bomo zavedni in odločni nam nekaj takniti. Stopicala je nemirno zdaj sem zdaj tja in kmalu tujih kapitalistov tudi v narodnostnem oziru ne bo zopet legla. na škodo, ljudstvo pa bo od industrije imelo samo „Kaj je neki tej vražji živali" vpraševal se je Anton, dobička. F. Z. „Ali ima kugo na gobcih in parkljih ali kaj? Anton ni sam uganil kaj se zgodilo z njegovo ÍÍÍÍÍ.ÍV*^^ rjavko in zato se je odločil, da zopet jedenkrát pokliče modrega in izkušenega soseda na pomoč. Sosed je prišel in si rjavko od vseh strani ogledal. Ko mu jelAnton po- ËÊËÊËËËÏ Kmetijstvo. m i* m m W W W W W W W W W W W W V 4! W W W W W W W W W W W W W W 4? W W W WWW& vedal î da utegne rjavka morda imeti kugo na gobcu in Križi in težave soseda Antona z živinskimi na parkljih, je bil sosed jako nejevoljen i da ga boleznimi. Anton jako Nekaj dni pozneje (Dalje.) dobil je Anton v vaški krčmi mislil se izvabil v njegov hlev. Sosed je imel sam mnogo in lepe živine in obšel ga je strah, da bi vsled svojega obiska v Antonovem hlevu zanesel kugo v svoj lastni hlev. Za- nekoliko, a naposled se je vender odločil, da slučajno časopis v roke in je v njem čital, da je pri živi- preišče rjavko. Mislil si je, da morajo tudi živinozdrav Eflujij^B B Í . / ..v BSr ■ • jXi M m niki hoditi po okuženih hlevih in vender se ni še nikdar notržcu Janezu Krokarju okrajni živinozdravnik zasledil kugo na gobcih na parkljih in da je bil v bližnjem slišalo, da bi bili kugo kam zanesli. mestu zaprt hlev za tujo živino v tisti gostilni, kjer se je na semanji dan tudi Anton mudil s svojo rjavko Torej » sosed » mora biti je sklepal mogoče, da se s primernim čiščenjem n Pa ne da bili to tisti govedi i ki jih je tuji rok in obleke prepreči prenešenje kuge. Ko se je bil sosed hlapec postavil poleg moje rjavke? Potem je naposled še naročil Antonu odločil, da rjavko preišče » je moja goved dobila kugo » Tako je ugibal Anton in je potem s prsti naj jo krepko prime za giavo. Previdno desne roke ne da bi poravnal račun bežal iz gostilne domu v hlev dvignil zgornjo ustnico. Opazil Přišedši v blev, je Anton svojo rjavko od vsehjstrani čeljusti ogledal. Rjavka je ležala na tleh in mirno prebavljala Anton jo je s šibo primoral da je vstala. Rjavka je brez težave vstala in se gibala kakor sploh zdrava živina. Vsled tega je bil Anton popolnoma pomirjen j , da je tam, kjer je zgornja ustnica prirasla več mehurjev. Ko se je dotaknil tacega mehurja > je takoj rzpočil in pokazala se je rudeča lisa. Rjavko a zelo zabolelo i ko se je sosed dotaknil te lise. Tudi na je prepričan, da je njegova rjavka Bil zdrava kakor riba v vodi Vrgel gostilno je nekaj sena in se lahkega srca vrnil v in videla se je rudeča otekla lisa Resnica je, da rjavka tedaj še ni bila bolna î ali jeziku in na vratu so se bile napravile take lise. Anton je potem dvignil rjavki sprednji nogi. Na desni nogi je mej parklji bilo videti mehur, na levi pa je bil že počil , katera je rjavko zelo bolela in vsled katere goved tudi ni mogla stati. To je kuga na gobcih in na parkljih « okužena |je bila že popolnoma, tako kakor je sploh mo- dejal sosed, „lepo stvar si dobil v hlev je končno u goče zalo Pretekli pa so še štirje dnovi, predno se je poka da rjavka okužena, kugo na gobcih je isto tako, kakor z vsemi dru Anton je bil ves přepaden. Povedal je sosedu, da , da gimi nalezljivimi boleznimi. Od dneva dneva, ko se bolezen pojavi, preteče vedno nekaj časa rjavke na semnju ni mogel prodati za pošteno ceno • je šel v gostilno in rjavko postavil v hlev, da je neki okuženja pa do živinotržec postavil poleg rjavke dva bržčas okužena vo- Ta lička in da čas je sevede pri različnih boleznih različen pred nekaj dnevi bral v časopisu da so gobcih in parkljih traja navadno štiri do osem dni da se bolezen pojavi, povprek torej pet ali šest dni. Rjavka je bila v ponedeljek okužena, v sredo še ni Pri kugi na dotični hlev pri gostilni zaprli radi kuge Sosed je koj uganil, kako se je zgodila nesreča, a pomagati ni bilo več » Kaj mi je zdaj storiti vprašal je Anton ves mogla biti bolna. Prvi pojavi bolezni bi se mogli šele v zbegan. „Ali naj stvar naznanim županstvu ali soboto ali v nedeljo pojaviti dovolj če rjavko spravim v konjski hlev ?" Ko kega bil vse to vedel Anton, bi ne bil tako lah velilto resnobo srca s posebnim povdarstvom je zapustil hleva in se vrnil k poliču v krčmo, rekel sosed: „Prva tvoja dolžnost je, da vso stvar na 330 znaniš županstvu. Če drugi ljudje ne vedo, da je tvoj hlev okužen, se kuge ne morejo varovati. Sploh bi se kuga nikdar ne mogla tako hitro razširjati grafične razmere brez dvoma, da v vojnostrategične namene Na smrt obsojena je bila pri porotnem sodišču » če ljudje imeli kaj vesti in če bi vsak slučaj kuge o pravem času naznanili." Anton je obljubil, da stvar naznani. Bil je pošten mož in dovzeten za pošteno besedo. (Dalje sledi.) v Celovcu 24-letna Franica Obman iz umorila svojega desetletnega otroka Strassburga ker obilni kar j u Shod v Vitanju na Štajerskem se ob udeležbi vršil dne 10 t. m zaupanja, prosil za podržavlj je izresel poslancu Ziž celjske policij pro testoval proti postopanju politične ekspoziture v Konjicah glede A AAA A AAAAAA A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A «A A •t'"1".................................."................r. .^ff^ir^lPíi^.. ^ telj uradovanja, proti učiteljskem gibanju pod vodstvom uči Horvateka proti davku na sladkor Umrl je v Litiji dne 14 t. m starosta kranjskih odvetnikov g. dr. Julij pl. Wurzbach v starosti 80 let H■■■■■■■■■■HHHHjHHHHj^^ B WVWWVWVVVVWWWVWWVV WWW WWWWW WWWWWW WWWW& Slovenec misijonar Kaplan v Gorjah g Janez Godec se je preselil v Briksen, da se ondi pripravi za J Osebne vesti. Župnik v Slavini č. g. Janez je imenovan kanonikom stolnega kapitelja ljubljanskega misijonarja v Srednji Afriki Za podržavljenje celjske policije se je oglasilo g. dr. Josip Ivančič bivši sarne v Trstu ravnatelj škofijske dne 19 t. m j je imenovan profektom v Terezijanumu na Du že mnogo slovenskih občin in ski obč. svet protestoval proti znanim dogodbam tudi ljublj t? Celj Nadzornik južne železnice v Ljublj naju. pfel, je premeščen v Trst bij g. Karol vitez Strah povodom . H. S t iim- Deželnosodni svetnik v Lju« šel v pokoj in dobil tem naslov višjesodnega svetnika Učitelj na Topli Rebri g. Matija Petsche, je imenovan zač. učiteljem na stiokovni Teodor šoli amp ljudski šoli v v Kočevju Učitelj pri v Polj je imenovan podučiteljem na državni deški Državne podpore. Poljedelsko ministrstvo je dovolilo komisiji za pogozdovanje krasa za potrebua dela v prihodnjem letu 14.000 gld., kmetijski podružnici Zagorje-Izlake za napravo drevesnice 200 gld , kmetijski podružnici v Cerknici 150 gld. Knezoškof ljubljanski presv. gospod dr. Jeglič se mudi sedaj v Sarajevu. Kvek Pulj Odvetnik v Kotorski Boki g. dr Kočevci demonstrirajo. Kočevski mestni zastop Trst srbski drž in dež. poslanec se Pravnik g. Ščitomir D preselil v iz Ljubljane, je ime novan poštnim konceptnim praktikantom v Trstu asisenti so imenovani : je sprejel resolucijo, s katero izreka obžalovanje zaradi rabe 14. in sočutje celjskim telovajem. Glavarstvo je sistiralo Poštnimi ta ki obsega ozirom na slovenski značaj kranjske de- za Pulj kontrolor St. B V e 1 epi č za Opatij za Peter Rak žele nesramno provokacij Jen k Premeščena sta poštni iz pl. Strup p iz Trsta Petra v Ljublj v Trst in poštni asisent in sicer za občine Semič Crešnj čevski • v • • nižji gimnaziji g. Alojzij Tavč realko v Ljublj Fužinski oskrbnik v Idriji je imenovan višjim oskrbnikom, fužinski mojster touš pa oskrbnikom. Profesor na Koje premeščen na Fr Grôger . Jos. barvah trpi. Hranilnico in posojilnico so vstanovili v Semiču Bvec, Kot in Vinji vrh. Nov grb celskega mesta so tri zvezde v pruskih Tako so določili celjski mestni očetje in država to Hrvatsko dijaško podporno društvo so ustanovili v Pazinu. Naj bi našlo požrtvovalnih prijateljev. V novo Častno občanstvo. Občina Lesce je izvolila pošt- hrvatsko gimnazijo se je vpisalo 109 dijakov, v laški konku nega nadkomisarja v Trstu gospoda Frana Hummela častnim renčni zavod pa vzlic agitaciji dež. odbora 93 dijakov občanom Cesar v Celovcu. Dne 16. t. m. prišel je cesar vojaškim vajam v Celovec in bil sijajno sprejet. Nemci so Reki Novo šolsko poslopje so zgradili v Kočevski V deželno bolnico v Ljubljani se na vse mogoče načine trudili nacijonalen i da značaj. dali sprejemu nemško- mesec vsprejetih 583 bolnikov, odpuščenih je bilo bilo 497 minoli , pre- Razobesili so zgolj frankfurtrske zastave meščenih 28, umrlo jih pa 26 Koncem meseca v bol celo pred dvorec so obesili tako zastavo, a so jo morali zopet odstraniti, To je bilo prvič, da se je s temi pangrmanskimi zastavami demonstrovalo o cesarjevi navzočnosti. Kaj tacega cesar še ni doživel. Predstaviti cesarju Celovec kot izključno ostalo 339 bolnikov Društvo Kneippovcev se je ustanovilo v Lju- preredi zdravišče po Kneippovem uzoru. v namen da nemško mesto se pa vender ni posrečilo. Prišlo je namreč v vikta v Trstu Dr. Josip Ivanič, bivši ravnatelj škofijskega kon Celovec na tisoče slovenskih kmetov in Zivio" in Slava ti so vkljub vsem klici posvedočili, Dunaj ravnatelj škofijske pisarne, je odpotoval na kjer bode imenovan prefektom na tamošnjem plemskem grožnjam s krepkimi , da slovenstvo na Koroškem še živi, četudi se izvestni krogi hovnik in njega bodo tržaški Slovenci dokaj pogrešali zavodu „Theresianum". Dr. Ivanić je uzoren in veleučen du na vso moč pehajo, da bi jih čim prej zadušili. Nova učna knjiga Naučno ministrvo je potrdilo učno knjigo „Osnovni nauki fizike šole v treh in kemije za meščanske stopinjah, III. stopnja", katero je spisal gimn. ravnatelj A. Senekovi č. Cena knjigi 60 kr. mož je grenilo Čista Adriji. tavil Trst ker se je tolikanj drezalo vanj blagi in mu življenje in ni mogel prenašati tržaških surovosti duša pač bil ustvarjen za kužne razmere ob sinji Slovenska šola v Ločniku Lahi Tržaška občina obsojena. Prizivno sodišče v veliko agitacijo proti slovenski šoli v Ločniku in res zvabili so uprizorili zadevi vodnega inženerja Ducattija razsodilo, da ima tržaška. do 30 slovenskih otrok v ondotno laško šolo. Namen temu . v občina plačati Ducattiju za „izvršene" vodovodne načrte svoto rovanju je očiten Lahi rice in žal bi radi poitalijančili vso okolico Go 25 817 gld Tako zdaj mu povrniti na „stroških" 2.225 gld 65 kr, gotovo, da moramo avstrijski davkoplačevalci je Podgora da jim gredo oblastva pri tem na roko kolikor polniti žepe italijanskim vodnim inženerjem s tisočaki. Res mogoče. Ko pade Ločnik, pride na vrsto • • prijazna Pomnoženje orožništva Na Kobaridskem so za- da imajo ti Italij dnemu Ducattiju neumno srečo v naši državi » temu vo- lneni a ne bode kmalu posrečila kaka kup časno pomnožili število orožnikov. Govori se, da se dilo ker so se ondot klatili razni Italij to zgo tako izborno, kakor se mu je s » tržaško vodo u 22.000 gld. lahko komodno živi vse svoje življ Od teh mu ni studirali topo- treba več beliti si glave s kruhoborstvom. Kdor zna, pa znat 331 Volitev v danes vršile pridobninsko komisijo. Včeraj strani nismo mogli verjeti, so se volitve v pridobninsko komisijo. Pridob- priznava rimska „Tribuna" da smo tako daleč. Sedaj pa očito, ninski zavenei prvega razreda izvolili da je general Del Verme so tovarnarj Tržiča za člena komisije, pivovarnarja pa njegovim namestnikom. V ostalih treh razredih vračal v Italijo. „Soča" piše, da so ti vohuni bili tudi v Vi- Gassnerja iz K o si e bili so ninski sipa P komisije, odvetnika dr j ača členoma komisije trgovec Andr. Ivana se svojimi oficirji vohunil po Trstu in okolici in po Krasu, da je obiskal tudi Ljubljano in Bled, ter da se 'je čez Pontebo narodni kandidatj drugega razreda sicer so pridob- pavski dolini, kjer so fotografirali več krajev ter narejali skice. alnega ravnatelj Jo Bili so najbrže tudi v Soški dolini, vsaj na Kobaridskem so in trgovca Viktorja Rohrm členoma Hudnika in trgovca Ivana radi vohunov pomnožili orožnike. vsega se torej vidi, da se ljuba zaveznica pripravlja na odločilen korak, da zavzame toliko pa namestnikoma. V tretjem razreda bila sta izvoljena reklamirano „Regione Griulia" ! Kaj pravi k temu Avstrija? hišni posetnik ï ter pek bi posestnik Avgust Jenk rane S cb an tel Kaj pravijo naši odločilni krogi? Naj pravijo, kar hočejo, to-namestnikoroa pa liko smemo zagotoviti našim ljubim sosedom, da delajo račun knjigovez Ivan Bonač in učitelj podkovstva Edvard S ch 1 e g brez krčmarja, Pridobninski je v tem slučaju združeni slovenski in hr četrtega razreda izvolili so danes sob- vatski narod in pa še kateri drugi. nega slikarja Franca Barago in komnoseka Ignacij mernika členoma komisije, frizerja Engelberta F r a n ch e 11 Požar in vojaške vaje in gostilničarja Franca Zabuk kalna stranka hotela pa namestnikoma Kleri na Koroškem pri P. v • i sej o Rožeku je namesto Barage spraviti v komisij knjigoveza Breskvarja, toda ta je dobil le 34 gl vse Začetek šolskega leta. Dne 18 tukajšnje učilnice svoje novo šolsko leto t. m so začele Število učenčev nam : V petek ponoči se je pripetila v Smerčah velika nesreča. Tja je bil dospel 47. pešpolk. Ob 11. ponoči je padla nekemu vojaku - godbeniku, ko je nesel slamo v skedenj, iz rok svetilka in kakor bi trenil je bil ves skedenj v plamenu. Vzlic napornemu gašenju vojaštva je upepelil požar 20 poslopij, in ueenk je povsodi zelo poskočilo zlasti na srednih šolah Na gimnazijo bilo prejetih 670 na 303, na realko cerkev iu skoraj vse godbene instrumente, ki so bili spravljeni v skednju, več tornister in pušk. 446 učencev. Zlasti prvi razredi so povsodi zelo mnogoštevilni tafco je bilo sprejetih v I slovenski Sneg je pobelil dne 12 t m vrhove naših gor in oddelek gimnazije je vsled tega nastal nekoliko dnij precej občuten mraz. Po ne- 84 v oba oddelka nižje gimnazije 128 in v I razred re katerih krajih okolu Celovca je pobelil gore do vznožja. Isti alke celo 135 učencev, tako da bodo letos na tem zavodu tri razreda paralelke * Dijaška kuhinja v Kranju" je ravnokar izdala poročilo o svojem delovanju v šolskem letu 1898/99. V tem dohodkov in 2985 gld. letu društvo imel 3369 gli. 947* kr 23 kr izdatkov Društveno premoženje je dosti veliko Grlav čas jena Zgornjem Štajerskem in Zgornjem Avstrijskem močno deževalo. Po mnogih krajih, slasti okrog Išla, Gmundena itd. so bile velike povodnji ter je bil promet na železnici več dnij ustavljen. « . f3£nl AiJ f ItAĚ □ I l 'iii r \ i 4.1 i i. LI m i 1» ^^fl * pv Li I HS Potres. Dne 18. t. m. se je primeril v Ljubljani precej močan potres, katerega so čutili tudi v raznih krajih v mca znaša 7437 gld. 77 2 kr polož pa 931 o-ld okolici in po Kranjskem sploh 467a kr. Prehranjevalo se je tekom 101. akov izpit šolskega leta 1898/99 na koncu leta še 69 dijakov. Od teh je bilo 19 odlič- talih 50 pa so razun dveh, ki imata ponavljalni od vsi drugi dobro predo Izdalo se je vsem 18.106 kosil (po 11 kr.) in 15.849 (po kr.) tem skupaj Karolina Svetla velika češka pisateljica, je umrla v Pragi. Rojena je bila isto tam 24, svečana leta 1830. 33 955 obedov. V odboru tega tako blagoslovljeno delujočega Vzgoja njena je bila do cela nemška > kajti njen ded je bil društva so gospodj d Š a v n i k Š tri t of (nač, namestnik), prof dr V prof. dr. P (tajnik) Vinko Mai d in Andrej Žumer (odborniki) (načelnik), prof. A (blagajnik) Mayj K Peter rodom Nemec V svoji mladosti je zategadelj govorila nemščino in francoščino boljše kakor češtino. Tudi njeni prvi spisi so rodo-je uplival bili nemški Leta 1843. pa se je seznanila z gorečim ljubom Petrom Mužákom, rodom iz Svetle Ta Oproščen V Trstu živeči publicist Ivan Senizza 1. 1895. priobčil v beneškem listu „Adriatico" članek o nanjo v najboljšem smislu ter 10 pridobil za češko literaturo. je tržaških demonstracijah dne 19 septembra 1895 v katerem Leta 1897 1852 se je omožila z Mužákom ter celo vrsto romanov napisala do leta » novel, je našlo državno pravdaištvo hudodelstvo veleizdaje. Obravnava proti Senizzi se je vršila pred porotnim sodiščem v Inomostu. Senizza zapora. aforizmov, t. j, 120 literarnih del. povestij, Zadnja kritik, prologov, Ie bil oproščen in takoj izpuščen iz preiskovalnega Fr Iz ljubosumnosti. V Rodohi nastavljeni Cukale imel dlje časa znanstvo z Marijo čeme delavec z Kota leta so jo bolele oči, zato ni smela več pisati. Karolina Svetla je bila prava narodna pisateljica, katere snovij in značaji so bili vzeti vedno iz srede češkega ljudstva. Po literarni smeri bi jo uvrščali med romantične idealiste. Narodna individuvalnost Čehov se zrcali iz vseh njenih del, zato pa so prevedeni njeni v črnomaljskem okraj Ker si je dekle zbralo druzega lju- na vse razne jezike. bimca, jo je Čakale napadel z nožem in njo, kakor tudi njeno mater, precej močno poškodoval. Istrski deželni zbor „Piccolo" poroča, da je grof Thun nekemu laškemu poslancu rekel, da predloži vlada v prihodnjem zasedanju istrskega dež zbora vršil v Kopru deželnega zbora. veličasten. Pokop spisi slavne pisateljice je bil zelo se bo zopet zakonski načrt glede določitve Pulja za sedež j Skrivnosti elektrike. Ruskemu inženerju Steinu, ki ima že lepih uspehov na polju elektrotehnike (telefon brez žic je njegova iznajdba), se je baje posrečilo sestaviti stroj, s pomočjo katerega bodo videli slepci. Neki angleški novinar Vedno lepše. Ne dolgo temu smo ravno mi prvi pa je inžener je poskušal ta stroj na sebi ; Stein mu je namreč zavezal oči tako trdno, da ni videl ničesar. Potem ga je zvezal s strojem, in glej, novinar je videl vse, kar se je godilo krog njega. Ko pisali o ital. častnikih generalnega pretrgal štaba električni tok, je bil novinar zopet v so se vozili po popolni temi. Stroj, da je majhen ter ga bodo slepci lahko slovenski zemlji. Da nismo zagnali o tej priliki večega hrupa, nosili s seboj ; tudi ne bo predrag. Vsa stvar je seveda sedaj temu je vzrok, ker se nam je od neke strani pravilo, da so se ti častniki morda peljali kam na naše velike vojašk in ker uverjeni, • v • vaje bodimo odkritosrčni še ovita v skrivnost, a če se res uresniči, katero bi trebalo prištevati najslavnejšim vseh dob. o tem nismo mogli biti popolnoma bavi Stein s tem, da podeli tudi to bila iznajdba, Sedaj se nemim sluh. Če vse to kar se nam je poročalo od sicer zanesljive ni dobro izmišljena raca !