Državni zbor. V eetrtek dne 2. aprila so se\ zopet' odprla vrata državne zbornice in zastopniki ljudstva, so prihiteli na Dunaj, da še pred jVeliko nočjo rešijo nekatere važne predloge, katere jim,' je položila vBada na mizo. Ker pa so Rusini, Poljaki in Cehi vložili zaradi nerednosti pri nekaterih nadomestilnih volit-\ah nujne predloge, morala se je tudi vlada Jpobrigati, da je potom nujnili predlogov spravila svoje želje v razpravo, Poslanec Pogačnik, jiedsedaik vojaškega odseka in. član Slovenskega kluba, je vložil vladni predlog, s katerim se dovoli vladi nabirati vojake. Ufemeljeval je nujnost predloga s tem, da mladenifii čakajo doma na nabore in ne morejo sklepati idelavskih pogodb, niti si drugod poiskati kruha, ker še no vedo, kaj jih čaka v jesen. Poslanec Pogačnik je govoril kot načelnik vojaškega odseka, a stališce Slovenskega kluba jo pa označil kranjski kmet DemŠar. Govoril je ob veliki pozornosti zborni.ce in njegov dobro premišljen govor je napravil dober vtis. Obstopili so ga zlasti kmečki poslanci, ki ga poznajo že izza prvega govora glede na odprtje mej. Poslanec Demšar je opisoval slabe strani vojaštva, ki jih čuti kmet in zahteval, naj se odpravijo. Nasprotje proti vojaštvu raste; vkljub temu se pai množe bremena.i Grdo postopanje z vojaki, ne- znanje slovenskiega jezika* mora preminuti. Partedenski dopusti za kmete ob žetvi ni6 ne pomagajo; treba jof najmanj tri mesece na leto dati kmečkkn fantom dopusta; s tem 'bi se dobil dienar za zboljšanje in pomagalo bi se,, Vojaškai služba ne sme odtujevati od kmečkega dela. Treba je ludi pri nas uvesti kmetijška gospodarska predavanja po vojašnicah. Dveletna voja&ka služba bo imela svoj po- men le, če bo res znatno olajšala vojaško breme. « * Nadalje je poljski poslanec Malahovski vložil v imenu vlade predlog, da se ustanovi jninistrstvo za javna dela. Ministel" za to stroko je že davno Imenovan, namreč krščanski socialec dr. Gesman. Ta predlog še pride pred Veliko nočjo v razpravo in bo brezdvomno sprejet. * * VieCjej težave in skrbi dela vladi predlog, ki ga je vložil češko-nemgki agrarec grol Kolovrat, da se zviša letos število vojakov pri deželni brambi za približno 4740 mož. Na Slovence bi prfišlo tako okoli 200 mož več. Vse stranke z nekakim strahoin gledajo na ta predlog, vlada pa se pridno prizadeva, jih pridobiti s tem, da jim ponuja druge olajŠave v vojaški službi. Tako je gotovo, da bo vlada dovolila, ako se ta predlog sprejme, da rezervistom 11. in 12. letnika ne bode treba več delati orožnih vaj pri flomobran- cih. Te va.je potem za vselej odpadejo. * * Z velikim voseljem lp& so vse stranke pozdravile vladni predlog,, s katerim se določajo podpore svojcem onih rezervistov, ki so poklicani k orožnim vajam. iPostava določa, da imajo do podpore pravico oni svojci, ki so pred vsem nav&zani ua zaslužek pod orožje pozvanih rezervistov. Izvzeti so pa onl pod orožje pozvani »rezervisti, ki dobivajo med orožno vajo plačo, kakor tudi taki, pri katerih se sklepa, da po premoženju, zaslužku in dohodkih ne trpe svojei. ' Podpora s&. določi s 50% navadne^ dnine, Najvišja dnina znaša 4 K. Podpora se določi ne zgolj na dneve orožnih vaj, marv©6{ tudi za ;one dneve, ko rezervist potuje k vaji. Ce rezervist brez svoje krivdte oboli in se podaljša vsled bolezni službena doba, dobe svojci tudi podporo. Po tej postavi bo v naši državi za svojce rezervistov med vsemi državami najbolj preskrbljeno. Nemška postavodaja določa manjšo podporo, do katere ima i,tudi pravico manj upravifiencev, kakor predlaga naSa vlada. V proračunskem odseku so zadnji petek dne 3. aprila prišle vj razpravo srednje šole. Državni poslanec dr. Korošec je zahteval, naj se na gimnazijah, katere obiskujejo Slovenci, dela zrelostni izpit tudi iz {slovenščine, Potem pa je v toplih beser dah naslikal potrebo, da se nem&ko-slovenski gimnazijski razredi razširijo • v \\š]o gimnazijo. SIovenci potrebujejo svojega zavoda za izobrazba in omiko. Kakor spodnja gimnazija ni poslovenila Celja, tako se tudi ni treba bajti;,, da bi ga višja. Nemci se torej naj ne upirajo slovenski zahtevi po višji gimnaziji. Nemci tokrat niso (več zahtevali, da se morajo slovensko-nemški gimnazijski razredi preseliti iz Celja. Uspeh je torej ta, da so ise Nemtei vsaj z nižjo gimnazijo spoprijaznili, * * • Tirolski krščansko-socialni poslanec Schraiil je vložil v zbornici nujni predlog, naj se začne razpravljati o poročilu vinorejskega odseka glede podpor vinorejjcem, ki so trpeli vsled uime. Poslanci Slovenskega kluba so se že .vpisali, da bodo pri tem predlogu povzeli be.sedo za slovenske vinogradnike. Izvrševalni svet zyeze kmečkih poslancev je zboroval v petek dne, J3. aprila pod predsiedstvom poslanca Povšeta. V razpravi je bilo vprašanje o za.yarovan.ju za starost in onemoglost. Vlada namreč pripravlja tak izakon, ki pa bi se oziral le na delavce v ožjem pomenu besede, Kakor čujfemo, bi vlada za vsakega zavarovanca prispevala na leto 90 kron. Te državne podpore pane bi bili detežni mali kmečki posestniki in obrlniki. Kniečki poslanci brez izjeme zagovarjajo zayarovanje tovarniških in poljskih delavcev, vendar bi ne niogli glasovati za državni prispevek, ako bi bili izključeni mali kmetje in rokodelciv Posvetovanja se je udeležil tudi poljedelski minister dr. Ebenlioch, ki je kot poslaneiO iste raisli, kot minister, pa opozarja na velike tehnične težave, ko bi bili kmetje in obrtnikii skupaj zavarovani za starost in onemoglost. SkJtenili so <rezolucijo,. da naj vlada z zakonom za delavsko zavarovanje ob enem predloži tudi načrt zakona za starostno zavarovanje kmečkih posestnikov in obrtnikov. Ta rezolucija bode predložena shodu agrarne zveze prihodnji četrtek. Izvoljen je bil tudi poseben odbor osmerih elanov, v katerem je tudi poslanec Povše, kl bode označeno zahtevo zagovarjal v ministrstvu za notranje posle. Zaradi postopanja ljutomerskega glavarja sta interpelirala idne 7_. aprila poslanca dr. Korošec, Roškar in tovariši. Glavar je pokazal zopet svojo ljubezen do Slovencev v svojem okraju s tem, da je prepovedal bralnim društvom predavati o Slovenski krščansko-socialni zvezi, ker je v njegovi glavi ta organizacija naenkrat postala politična, in ker je kaznoval županstvo na Stari cesti, ki, ni hotelo izpolniti neke naloge, katera mu niti ne <pristoja. Interpelacija zahteva, da se glavarja pouči, naj ne draži ljudstva s takim ravnan}©m.