jteu. 61 V UubUonl,«torek, dne 16 marca 1909. Leto XXXVII. Velja po poŠti: sa celo leto naprej K 26*- a pol leta i po oa (etrt leta ua en mesec 13-— 6-50 2-20 V upravniStvu: sa celo leto naprej K 22-40 sa pol leta „ „ 11-20 n 5-60 « 190 I P' sa (etrt leta sa en mesec Ea pošllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 hr ^f fl i 1PIIE p sgnrrr! ^^^ H ■ H H mt HBBM HNHHI hm H ^^^ M| mm H| M Auf ■MP"""' MlH SHtP—r V reklamnih noticah stane ^^^^ ^H ■■ ^m Bh ^H^H mM ^H enostopna ■■ % mm 1 HH ^B ^HH H |H Pri večkratnem ob- ■■ A m ^P ^B javljenju primeren ^^ KA LJ V Km I I K a K M »+ ^HH m^BKm mm flHHBI W Ml HMB IzvzemSI nedelje ClredniStVO 1« » Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod (ez —---- dvorISče nad tiskarno). — Rokopisi sr ne Vračajo; netranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod popoldne. Upravništvo Je w Kopitarjevih ulicah Stev. 2. ■ v.- vsprejema naročnino, Inserate reklamacije. llpravnlSkega telefona Stev. 188. eaa U** Današnja številka obsega 4 strani. "•C Državni zbor. D u n a j, 15. sušca. Voiaški novinci. Zbornica nadaljuje razpravo o vojaških novincih. Naravno je, da pri tej priliki posamezni govorniki zahtevajo razne olajšave glede vojaške službe. To sta danes storila poslanca Lesser in Schachin-ger. Soc. dem. S e i 1 z pa je zajahal pol. konja ter z ostrogami obdelal voditelja vnanje politike barona Aehrenthala in barona Bienertha kot voditelja notranje politike. Posl. Seitz ni nikdar izbirčen v besedah, danes pa sploh ni omejeval toka svoji zgovornosti. Posebno se je hudoval na Aehrenthala, ker je pretrd nasproti srbskim zahtevam. Hudoval se je na barona Bienertha, ker je bil petega svečana zaključil državni zbor. Mlatil je po agrarcih, češ, da se rede ob žuljih tovarniških delavcev in da sedaj vladajo v državi. Posl. Seitz dobro ve, da so naši kmetje veliko večji reveži nego njegovi delavski volivci. Navzlic temu pa udriha po agrarcih, ker to zahteva izročilo soc. dem. šole. F.nkrat, dvakrat človek še prenese te prazne fraze; s časom pa postanejo neslane iti smešne. Med govorom so klicali nekateri krščanski socialci, da Seitz ne govori o predmetu. Slučajno pa je predsedoval soc. dem. Perncrstorfer, ki jc seveda šc pohvalil Seitza, ker se je bavil z višjo politiko. Ooriijea,vstrijskj poslanec Sch|a-c h i n g e r je sicer dobra duša, v politiki pa je zaostal vsaj za 50 let. On živi še vedno v duhu starega časa, ko je Avstrija veljala kot nemška država. Schachinger niti ne sanja, kako njegovi rojaki na južni meji silijo proti Adriji. Sanja se mu, ako, vidi že v bližnji bodočnosti pruske straže ob iztočju Donave. Ravno tako naivna je njegova trditev, da Nemci sploh Ie iz stvarnih razlogov zahtevajo nemški državni jezik. Njemu in večini njegovih somišljenikov to radi verujemo. Pa že v njegovem šotoru so nemški nafeži, ki ne poznajo narodne ravnopravnosti. Soc. demokrat Svečeny je prečital dolg češki govor proti militarizmu, fevdalizmu, kierikalizmu in drugi m »izmom«. Grof Sternberg je bil danes slabo »razpoložen«, beseda mu jc kar zasta-iala na jeziku, zato je bil enkrat dolgočasen. Ostuden napad na avstrijsko vo;aštvo pomenja govor Rusina Trylowskega. Pravi, da so v bosanski vojski avstrijski vojaki svoje bajonete na ognju razžareli, predno so jih potisnili Bošnjakom v telo. Zdaj pa skoči domobranski minister Georgi pokonci, udari s pestjo po mizi in zakliče: »Lažnjivec! Ne trpim, da se tako žali in obrekuje armada!« (Viharno odobravanje). Prohaska: »V tako nevarni situaciji se tukaj ne sme tako govoriti!« Trylo\vski da častno besedo, da mu je nekdo (!) to pred letom povedal. Domobranski minister prosi za besedo in pobija govornika. »Avstrijski vojak take stvari, kakor jo je omenil poslanec Trylowski ni nikoli sposoben. (Viharno odobravanje). Rusinski vojak je boljši, kakor ga jc naslikal njegov poslanec, jaz ga vzamem zoper njegovega lastnega poslanca v zaščito!« (Ploskanje). Dr. Šusteršič pravi Trylowskemu: »Kako morete kaj takega trditi? Pošten človek tako ne govori! Vi lažete! Vi ste tudi slovenske vojake razžalili !« Trylowski se zakadi v dr. Šusteršiča, pa se mora takoj umakniti. Njegov nastop se splošno obsoja kot velika aroganca. V Bosni so bili tudi slovenski fantje in kdor kaj tacega trdi, tudi naše vojake nezaslišano kruto žali. Krutosti niso avstrijski vojaki v Bosni počenjali, pač pa so jih ustaši. Tryiowski mora biti čeden patron, da ga v trenotku, ko vsa Evropa gleda na avstrijski parlament, ni sram vreči naši armadi tako psovko v obraz. Ali niso naši vojaki ljudski sinovi? Proti temu treba protestirati, da pokrivajo izvestni ljudje pod demokracijo take izbruhe. Podržavljenje notarijata. Dr. Šusteršič in Jaklič sta vložila predlog, da se notarijat podržavi. Povodeni. Glasom poročil je v noči od 2. na ,3. t. m. Reka preplavila obrežje, ,'v Spod. Bitinjah v občini Prem na Notranjskem udrla v hiše in napravila nekaterim posestnikom znatno škodo. Ker se ondi vsako leto ponavljajo vremenske nezgode in sta lani toča in suša uničili večji del živeža in sena, zato je sedanja škoda tem ob-čutnejša. Poslanec Žitnik je danes vložil nujni predlog, naj vlada poškodovancem dovoli primerno podporo. Revizija zborničnega hišnega reda ni naperjena proti žurnalistom. lz poslanskih krogov se žurnalistom zagotavlja, da izprememba zborničnega hišnega reda nikakor ni naperjena proti žurnalistom, ampak proti tistim, ki se pod pretvezo, da so žurnalisti, vtihotapijo v kuloare in celo v zborovalnico samo. Večinoma so to Angleži ali Nemci iz rajha, ki si med drugimi zanimivostmi na Dunaju gredo kaj radi ogledat tudi zbornico, posebno če se vrši zasedanje in je upati »zanimivih« prizorov, po katerih avstrijski parlament slove po celem svetu. Zdi se, da ti tujci stoje zraven govorečih poslancev in jim ploskajo. Ko so nekoč nekega takega Nemca pozvali, naj se iz zborn ice odstrani, je v čistem berolinskem narečju dejal: »Nanu, da gehe icli ja heraus!« Žurnalisti bodo slejkoprej imeli pristop v kuloarje, saj so desna roka poslancev. Strune skrajno napete. Srbski poslanik na Dunaju, dr. Simič, je včeraj popoldne izročil našemu zunanjemu ministru odgovor srbske vlade na noto grofa Forgacha. Besedilo srbske note se v bistvu krije s tem, kar smo že včeraj javili. Na Dunaju smatrajo odgovor nepo-v oljnim, ker se ogiba jasni izjavi o vsem, kar je naša vlada hotela vedeti. Še ostreje sodijo stvar v Berolinu. Nemški listi pišejo, da pomeni srbska nota za našo vlado hudo izkušnjo, da Srbija namenoma izziva in zasramuje, in se čudijo, kako se je srbska vlada upala poslati na Dunaj tak spis, ki niti z besedico ne omenja najvažnejšega vprašanja: o namenih srbskega oboroževanja. Naivna drznost jc, ko daje srbska vlada baronu Aehrenthalu nasvete, kaj naj stori, da bi avstrijska in ogrska zbornica storili glede trgovinske pogodbe s Srbijo svojo dolžnost. Srbija draži monarhijo, da bi udarila. Z ozirom na bojevitost Srbov pa ni izključeno, da oni store prvi sovražni korak in skušajo z vpadom v Novi pazar stvoriti položaj, ki bi ne bil samo avstrij-sko-turška stvar, ampak zadeva, ki bi se ž njo morala pečati Evropa. Vsa odgovr-nost pade na Srbijo. Monarhiji ne preostane drugega, nego da pretrga diplomatske zveze s srbsko vlado. Vzrok pustolovskega postopanja srbske vlade vi- dijo berolinski listi v tem, da hoče pridobiti še par tednov, da dovrši oboroževanje. Na Francoskem istotako smatrajo položaj skrajno napetim. »Petit Parisien«, ki je v ozkih zvezali s francosko vlado, piše, da je vojna neizogibna. Aehrcnthal da vdari že zaradi tega. da opraviči oboroževanje in položi srbsko propagando za deset let na led. Njegove vojaške priprave da so tako izborile, da zamore že jutri marširati v Srbijo še predno poči en sam strel. Položaj jc zavozljan, kakor je bil novembra meseca. Berolinski »Lokalanzeiger« poroča iz Pariza, da so tjekaj dobili iz Belgrada jako vznemirjujoče glasove, glasom katerih je pričakovati, da se začnejo sovražnosti že v bližnji bodočnosti. Angleški listi. »Daily Graphic« meni, da je le naravno, ako občutijo na Dunaju srbsko oboroževanje kot neznosno izzivanje1. Ako bo Srbija pospeševala polom, izgubi naklonjenost vse Evrope. — »Times« priporočajo obojestranskim državnikom, če jim jc kaj do miru, da puste na stran vse malenkostne ozire ter se z več odkritosti in manj ljubosumnosti prično hitro pogajati. Ruske obljube Srbiji. Obnašanje Srbije bi ne bilo razumljivo, če bi ne imela kje zaslombc. V tem oziru poročajo nemški listi iz Belgrada, da je srbska vlada obvestila vse politične stranke o odločni obljubi Rusije, da dobita Srbija in Črnagora teritorialno odškodnino v Sandžaku. Evropska konferenca da bo to vprašanje za Srbijo ugodno rešila in Rusija, Anglija, Francija in Italija so že obljubile v tem oziru svojo pomoč. - V resnici pa je stvar menda nekoliko drugačna. To sklepamo iz sporazuma med Turčijo in Bolgarijo. Citatelji sc spominjajo, da jc bil te dni turški zunanji minister Rifaat paša v Peterburgu in da je naletel pri pogajanju glede odškodnine, ki jo ima Turčija s pomočjo ruskega denarja dobiti od Bolgarije, na nepričakovane težave. Zahteval je namreč 1.35, po drugih 155 milijonov odškodnine, dočim se je prej govorilo le o 125 milijonih. Istodobno smo poročali, da jc o tej priliki Izvolskij potrkal pri porti na vrata ter vprašal, ali bi Turčija nc hotela odstopiti kosa Sandžaka Srbiji iu Črni gori proti odškodnini I milijona tur- LISTEK. Ukradeni bacil. (Konec.) Ravachol, Vaillant, vse one slavne osebe, kojih slavo je zavidal, so postali neznatni v primeri z njim. Treba mu je bilo samo priti do vodovoda in vreči vsebino ccvi v rezervoar. Kako imenitno si je izmislil cel načrt, ponaredil priporočilno pismo in dospel v laboratorij! Svet se ga bo bal! Vsi oni ljudje, ki so se mu rogali, ga zaničevali, dajali drugim ljudem prednost pred njim, ga bodo morali konečno upoštevati. Smrt, smrt. smrt! Vedno so ravnali ž njim kakor s človekom brez cene. Cel svet se je bil zarotil proti njemu. Sedaj jim bo pokazal, kaj se pravi človeka zavreči. Kakšna ulica je bila to? Velika ulica sv. Andreja, seveda! Kako je /. zasledovanjem? Previdno je pogledal iz kočije. Bakterijolog je bil komaj petdeset korakov daleč za njim. To je bilo slabo. Lahko ga dohiti in ustavi. Segel je v žep po denar in našel mal zlat. Pomolil ga je skozi zaklopnico v strehi kočije vozniku v obraz. »Šc več dobiš,« jc zavpil, »samo ako utečemo.« Voznik mu je vzel denar iz roke. — »Prav 'imate,« je rekel in zaklopnica se je zaprla in bič je zažvižgal ob strani konja. Kočija se je precej zibala in ic napol stoječ pod zaklopnico položil svojo roko, v kateri je držal malo stekleno cev, na okno, da bi sc obdržal v ravnotežju. Čutil je, kako je krhka stvar počila, in odlomljena polovica je padla na tla z voza. Zgrudil se je nazaj v svoj sedež in žalostno gledal dve ali tri kapljice tekočine na deski okna. Zgrozil se jc. »No, zdi sc mi, da bom jaz prvi! Nič za to! Na vsak način bom mučenec. To jc tudi nekaj. Kljub temu pa je to navadna smrt. Rad bi vedel, ako je smrt v resnici tako huda, kakor pravijo.« Naenkrat mu jc prišlo nekaj na misel segel jc pod noge. V odlomljenem koncu cevi je bila še ena kapljica in izpil jo jc, da je bilo bolj gotovo. Bolje je bilo tako. Na noben način se mu ne izjalovi. Nato sc je spomnil, da sedaj ni več potreba bežati pred bakterijologom. V VVellingtonovi ulici jc velel vozniku ustaviti in izstopil je. Stopil je na stopnjico; čudno mu je bilo v glavi. Ta strup kolere je hitro deloval. Ukazal jc vozniku oditi, sani pa je ostal na tlaku s prekrižanimi rokami in čakal prihoda bakterijologa. Nekaj tragičnega ie bilo v njegovem držn- nju. Cuvstvo bližnje smrti mu je dajalo neko gotovo dostojanstvenost. S kljubovalnim smehom jc pozdravil svojega zasledovalca. »Vivc 1'anarchie! Prepozno prihajaš, prijatelj! Izpil sem jih. Kolera se začenja!« Bakterijolog ga jc iz svojega voza radovedno gledal skozi svoja očala. »Izpili ste jih! Anarhist! Sedaj razumem!« Hotel je še nekoliko več reči, vendar ui mogel. Smehljaj se mu je prikazal na ustih. Odprl je vrata svoje kočije, kakor da bi hotel izstopiti; pri tem pa se je anarhist dramatično poslovil, odšel proti VVaterloo Bridgc in se s svojim telesom skrbno dotikal kolikor mogoče mnogo ljudi. Bakterijolog je bil tako prevzet, da sc ni prav nič začudil, ko jc dospela Min-nie z njegovim klobukom in črcvlji in površnikom. »Zelo lepo je od tebe, da mi prinašaš moje stvari,« je rekel in ostal zatopljen v premišljevanje vedno bolj se oddaljujoče-ga anarhista. »Bolje bi bilo. ako bi stopila zopet v kočijo,« je rekel in še vedno zrl za njim. Minuie jc bila sedaj popolnoma prepričana, da je zblaznel, in naročila vozniku, da vozi na njeno odgovornost zopet domov. »Crevlje naj si obiljem? Gotovo, draga moja,« je rekel, ko se je začela kočija obračati in zakrila njegovim očem mogočno korakajoče) temno postavo, ki je bila sedaj v daljavi zelo majhna videti. Na to mu je prišlo nekaj posebnega na misel in zasmejal sc je. Potem jc opomnil: »Kljub temu je stvar v resnici zelo resna.« »Vidiš, ta človek, ki me je prišel obiskat v mojo hišo, je anarhist. Nc - ne omedlcvajv sicer ti ne morem povedati ostalega. Želel sem vzbuditi njegovo začudenje, ne da bi vedel, da jc bil anarhist, in sem vzel cev z ono vrsto bakterij, o katerih sem ti pravil, da okužijo in, mislim, tudi povzročijo modre lise na raznih opicah; in kakor v šali sem rekel da je to azijatska kolera. In on jc pobegnil z njo, da bi zastrupil londonsko vodo, iu on bi gotovo kaj tacega storil. Sedaj je tekočino povžil. Seveda, jaz nc vem, kaj se zgodi, toda ti veš, da je vsled nje postala ona mlada mačka modra in trije psički lisasti, in vrabec svitlomoder. Nerodno pa je na vsak način, ker bom imel nov trud in nove stroške, da si pripravim druge,« »Da bi tega vročega dne oblekel svoj suknjič? Cemu? Ker utegnemo srečati gospo Jasper? Draga moja, čemu bi nosil vročega dne suknjič radi gospe---- Oh, jako dobro!« škili lir. Porta je ponudbo odklonila. Sedaj pa je sporazum med Bolgarijo, oziroma Rusijo in Turčijo podpisan, in sicer na podlagi, ki za Turčijo ni ugodna. Dobi namreč le 125 milijonov, da ž njimi v prvi vrsti odškoduje družbo bolgarskih vzhodnih železnic. Rusija pa izbriše Turčiji primerno število obrokov vojne odškodnine. To za Turčijo neugodno pogodbo spravljajo v zvezo z okolnostjo, da Turčija noče dati Sandžaka. Če bi ga dala. dobila bi mnogo več. Sandžaka torej Srbi mirnim potom ne dobč! Tudi konferenca ne more Turkov prisiliti, da bi ga dali. Dr. Milovanovič je dal v Carigradu dementirati, da bi Srbija nameravala napad na Sandžak. Ni pa dementiral, da si je Rusija zares prizadevala v gori opisanem smislu. Kaj bo sedaj ? Z Dunaja poročajo, da naša vlada poizkusi v Belgradu še en prijateljski korak, če bi se le dalo na podlagi zadnje srbske note priti do kakega pogajanja in mirnega razvozlanla tega gordijskega vozla. Morda je s tem v zvezi obisk srbskega ministrskega predsednika Novako-viča pri grofu Forgachu včeraj opoldne. Iz Belgrada vsaj poročajo, da se je o tej priliki vršil resen razgovor o značaju srbske note. Francosko posredovanje. Nek berolinski list poroča iz Pariza, da bržkone poizkusi francoska vlada posredovati v smislu, da bi naj železnica, ki jo hočeta Srbija in Črna gora imeti skozi Sandžak, služila tudi nam. N; ta način bi nezaupljivost naše vlade proti tej prometni zvezi zgubila svojo opravičenost. Francoska vlada da je pripravljena staviti tak predlog, če jo Rusija k temu povabi. O Rusiji še nekateri optimisti na Nemškem vedno sodijo, da postopanja Srbije ne odobrava. Srbska nota da je napravila mučen vtis ne le v Parizu in Londonu, marveč tudi v Peterburgu. Ni baje znamenj, po katerih bi se moralo misliti, da računa Srbija na pomoč ruskega orož',a. Zadnja nada. Optimistom ostaja še eno upanje: miroljubnost našega cesarja, ki da je odločen nasprotnik vojne. Upajmo tudi mi, da se velikemu vplivu našega vladarja posreči, da odvrne od svojih narodov strašno šibo božjo ! Vrhovni poveljnik naše armade. V slučaju vojne s Srbijo bo vrhovni poveljnik naše armade, ako je londonski »Dailv Mail« prav obveščen, prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand sam. Južfiadružaabliscilniikih ulomllceu pred sodnem (Izvirno poročilo »Slovenca«.) Zader, 14. marca. Kakor smo že poročali, se je morala ta velikanska porotna razprava v petek, dne 12. t. tn., prekiniti ter nadaljevanje preložiti na soboto, dne 13. t. m. popoldne. Projektovano je bilo namreč spočetka, da bode že v petek. 12. t. m., te obravnave konec, vsled česar se je bila za 13. t. m. neka druga majhna zadeva postavila na dnevni red. Sodni dvor pač ni bil na to pripravljen, da bode ta afera zadobila tak velikansk obseg, kar je pa za vsakega, ki je le kolikor toliko imel priliko poslušati. umevno, že z ozirom na jezikovne težave, — dunajske priče govorile so nemški, naše ljubljanske pa slovensko, iti morala sta tolmača vse prestaviti v la-ščino, odnosno hrvaščino. A tudi vmes uvrščena obravnava se jc zavlekla, tako, da obravnave bratov Korenov in sodru-gov ni bilo mogoče v soboto končati. Moralo se je nadaljevanje preložiti na ponedeljek, dne 15. marca. Presenetljivo je število vprašanj, katera je stavi! sodni dvor porotnikom. Dasi so le 4 obtoženci, znaša število vprašanj samo 13. O Franu Korenu, ubijalcu in načelniku družbe, stavljena so 4 vprašanja: 1. se je Ii udeležil vloma (tatvine) v škodo trgovca Ivana Jebačina v Ljubljani (8100 kron) in vloma (tatvine) v škodo njegove blagajničarke Marije Marinkotove (35 K); 2. je-li storil javno nasilstvo na poljskem čuvaju Kcrstu Buliču, kateri ga je bil, — kakor smo svoj čas poročali, v Zadrski okolici po storjenem begu prijel in kojega je ranil; 3. (eventualno) če se je Buliču dejansko zoperstavil in 4. (eventualno) če jc Buliča pri tem lahko poškodoval? O njegovem bratu stavljenih jc pet vprašanj: 1. se je li udeležil vloma pri tvrdki Gerolamo Mazzoni v Zadru, 2. jc-li zapeljal Kavčiča, da je poskril v Zadru rabljeno vlomilno orodje; 3. je-li zakrivil javno nasilstvo na zadrskem občinskem redarju Josipu Pallaoru, ki ga je po ondot- nem vlomu bil izsledil in aretoval, 3. (eventualno) se je li dejansko navedenemu redarju zoperstavil? 4. (eventualno) je li navedenca psoval? O Jakobu Jadrejčiču stavljeni sta dve vprašanji: 1. se je li udeležil vloma pri trgovcu Jebačinu in njegovi blagajničarki, Mariji Marinkotovi v Ljubljani? 2. se je li udeležil vloma pri tvrdki Mazzoni v Zadru? O četrtem in zadnjem obtožencu Lui-giju Kavčiču stavljeni sta tudi samo dve vprašanji: 1. je-li sodeloval pri poskritju viomilnega orodja, katero se je rabilo pri vlomu v Zadru pri tvrdki Gerolamo Mazzoni? 2. je-li zapeljal ženo Karola Korena, da je pomagala neki sled zadrskega vloma odstraniti? Zelo zanimiv je bil govor javnega ob-tožitelja, državnega pravdnika Bariča. Povdarjal je, kako nevarna sta brata Koren ne samo tujemu imetju, marveč tudi varnosti življenja, ker sta se poljskemu čuvaju Buliču in pa policijskemu stražniku Pallaorotu zoperstavijala ter dokazoval v podrobnostih, da je bil vlom v Zadru in v Ljubljani po enih in istili osebah izvršen, kar vsakdo že razvidi, če le površno pogleda na vlomilno orodje, koje je popolnoma enako in bilo gotovo izdelano po eni in isti osebi. Svaril je tudi porotnike, naj se ne dajo v slučaju vloma v Zadru morebiti iz ozirov na manjšo kazen privesti do tega, da smatrajo škodo pod 000 K. Zastopnik zavarovalne družbe »Fonciere« v Budimpešti kot zasebne udeleženke, odvetnik in zadrški župan, dr. Zilliotto, se je v svojem govoru izvajanju državnega pravdnika pridružil ter povzdignil, da je krivda Frana Korena in Josipa Jadrejčiča po odločni izpovedbi prič, osobito izkuharja Mezeta iz Ljubljane ter sojetnika Lavoslava Dundlerja iz Dunaja, popolnoma dokazana. Izmed zagovorov braniteljev imamo navesti zagovor odvetnika, {bivšega sodnega pristava) dr. Ljubiča kot posebno odličnega. Napravil je s svojimi izpeljavami, da Francu Korenu ni dejanje v Ljubljani zadostno dokazano, da je nesrečnež. žrtev okolice, v kateri je bil vzgojen, da na izjave nekaterih prič ni polagati nobene važnosti, — največji vtis na porotnike. Navzoči tovariši so mu čestitali. — V ponedeljek se bode razprava nadaljevala in končala. Državni pravdnik bode gotovo braniteljem odgovoril, vršili se bosta replika in iduplika, potem bode pa predsednik imel svoj rezumč. Splošno se sodi, da ima državno pravdništvo napram zagovornikoma zelo težavno stališče in da je zelo dvomljivo, na katero stran jo bodo porotniki potegnili. Sedaj moramo pa še nekaj pripomniti, brez katerega naše poročilo ne Ibi bilo popolno. Znano je, da živi v Zadru več rojakov-Slovencev: imenujemo le odlič-njaka finančnega deželnega ravnatelja g. Hočevarja, namestniškega svetnika gosp. Golfa, računskega ravnatelja g. Costo, ondotnega šolskega nadzornika in druge. Kakor smo se informirali, so bili zadrski Slovenci prihoda svojih rojakov iz Ljubljane zelo veseli ter jim, kolikor so obojnim opravki dopuščali, razkazovali s presenetljivo slovansko ljubeznjivostjo mesto, morje in okolico. Narava je ondi že popolnoma južna in se naše, na ljubljanski sneg in dež navajene priče tam že razvitemu zelenju in cvetočim sadnim drevesom niso mogli zadosti načuditi. Na sled, da pridejo Ljubljančanje pričat v Zader, je pa ondotne rojake pripeljal naš »Slovenec«, ki je že v svoji sobotni številki z dne 6. t. m. vedel povedati, da se pelje več Ljubljančanov v Zader. Sploh je bil naš list edini slovenski dnevnik, ki je poleg izvirnih brzojavk tudi še izvirna poročila mogel redno priobčevati. Izrekamo našemu ondotnemu dopisniku v Zadru prisrčno zahvalo! * * * Koren in Jedrejčič od obtožbe ljubljanskega vloma oproščena! Prepozno za včerajšnjo številko smo dobili iz Zadra naslednjo brzojavko: Porotniki so na vprašanja, 13 na številu, stavljena jim v razpravi Fran Koren in sodrugi, odgovorili tako-le: Fran Koren: prvo vprašanje o ljubljanskem dejanju pet glasov da, sedem ne; tri vprašanja zaradi javnega nasilstva v Zadru osem glasov da, štiri ne. Karol Koren: dve vprašanji o zadrskem vlomu dvanajst glasov da, trt vprašanja zaradi javnega nasilstva istotam osem glasov da, štiri ne. Jak. Jedrejčič: prvo vprašanje o ljubljanskem vlomu dva glasova da, osem ne; drugo vprašanje o zadrskem vlomu osem glasov da. štiri ne. Luigi Kaučič: dva vprašanja zaradi udeležbe zadrskega dejanja štiri da. osem ne. Na podlagi tega razsodka porotnikov moral ie sodni dvor Frana Ko-ena in Jakoba Jedrejčiča ljub- ljanskega dejanja oprostiti, pač pa je prvega zaradi javnega nasilstva na dva meseca težke ječe in drugega zaradi zadrskega dejanja na eno leto težke ječe obsodil. Nadalje je obsodil Karola Korena na dve leti težke ječe, Luigi Kaučiča pa popolnoma oprostil. Tako je nehala danes popoldne razprava, ki je sedem dni trajala, cel Zader na noge spravila, toliko presenetljivih tnedprizorov nudila in h kateri je b,lo poklicanih nad 50 prič iz vseh strani. Znanost In umetnost * Koncert »Glasbene Matice« v Ljubljani 14. marca. Morda so se dobili ljudje, ki so delali godrnjave opazke, ko se je uprizarjal zadnjič Perosijev oratorij, češ, kaj toliko svetili zgodb! A prav pri »svetih zgodbah« je bila »Unionova« dvorana dvakrat prenapolnjena, dočim so drugi glasbeni koncerti srednjedobro obiskani. V nedeljo ni bilo tolikega navala, kakor smo ga vajeni pri »Matičinilu prireditvah. Splošno pa moramo reči, da smo bili s proizvajanjem v polni meri zadovoljni. Raznovrstnost v sporedu je kaj dobro vplivala na poslušavstvo. Odveč bi bilo ponavl ati, da slovenska Ljubljana na glasbenem polju prvači med jugoslovanskimi mesti, pa da gre zasluga za to slav. zboru »Glasbene Matice« ter njenemu neutrudijivemu očetu g. M. Hubadu. »Slov. Filharmonija« se je za sinočni nastop dobro pripravila ter je zopet pod vodstvom g. V. Talicha izpričala, kaj premore tehnična spretnost, čut za pravo izražanje pa fino poveljujoča roka. G. Talicha so z dolgotrajnim odobravanjem klicali opetovano na oder. Izražati moramo zadovoljstvo, da je »Matica« pritegnila k sodelovanju za posebne vloge povečem domače moči. Ime kakega dunajskega opernega ali koncertnega solista sicer vleče, a je dostikrat le pavje perje, ki krije manjše zmožnosti, — kakor smo imeli priliko opazovati pri zadnjem oratoriju. Vitez Carnmarota je pač z izredno lepim glasom nadarjen umetnik, ki se s petjem takorekoč igra. Njegov lahkotni nastop, njegovo giadko, čisto in neutrudljivo predavanje brez sile in brez napora, — je res prfkupljivo. Človek posluša^ z ušesi in z očmf! Zbor je bil dobro izvežban in je z znano natančnostjo pel nelahko Bendlovo narodno pravljico »Švanda dudak«. G. J. Križaj je prav dobro nadomeščal tujega basista-solista. Lepe zmožnosti ima istotako gdč. Pavla Boletova. Pela je sopran-sko vlogo s prikupljivim, mehkim in zvon-kim glasom. Upati je, da bo postala izborna solistinja. Prezreti ne smemo gdč. Vide Prelesnikove. Poverjena ji je bila klavirska točka od Čajkovskega s spremljevanjem orekstra. Nismo se nadejali tolikega vžitka. Gdč. virtuozinja združuje veliko nadarjenost iin ročnost. Mladi umetnici je le častitati. Bila je bogato obdarjena s cvetličnimi šopki. Mimogrede bi omenjali neki nedosta-tek, ki je le v kvar »Glasbeni Matici*, /e opetovano smo čuli pritožbe, ker se vstopnice za »Matične« koncerte prodajajo edinole pri ge. Češarkovi. To dejstvo smatrajo mnogi za enostranost, po drugi strani pa jc Šelenburgova ulica precej od rok; vsled tega se marsikdo odvrne, da ne poseti »Matične« prireditve, kajti na večer koncerta se ali ne dobi več prostora, ali pa k večjemu kakov neljub sedež. Ni torej pretirano, če svetujemo, da se v prihodnje vstopnice (n. pr. za levo ali pa desno polovico dvorane) prodajajo tudi v »Unionovi« trafiki. ČEŠKA. Dr. Kramar o političnem položaju. Dr. Kramar je v Nemškem Brodu izjavil, da so Mladočehi zdaj proti obstruk-ciji, ker bi z obstrukcijo storili !e vladi in Nemcem uslugo. Naioga mladočehov je doseči v državnem zboru koncentracijo vseh češkili strank. Hišne preiskave na Češkem se nadaljujejo. Povsod se najdejo pisma, ki pričajo o živalmi protivo-jaški propagandi svobodnih socialistov. Slednji trde, da je vse plod tajnih denun-ciacij. Dr. Foft proti dbstrukcijl. ;V Ričanu je govoril dr. Fort proti ob-strukcijski politiki. Dejal je, da se v celi Evropi ne bo ganila nobena miš, ako vla-! da češko! obstrukcijo s silo zlomi. En j eskadron huzarjev potlači celo razburje- i nje na Češkem. Proti puškam-manliher-■ cam sc ne dela revolucija. Znebimo se eti-j krat abotne obstrukcijske politike! HRVAŠKA. Aretaclin dr. Mlladinoviča, | voditelja radikalnih Srbov, ki so bana I Rauclia pri zadnjih volitvah podpirali, je slednjega baje precej poparila. Najbolj pa je zadet gospod nadžupan v Srijemščini, Hideghety, ki je največji prijatelj dr. Mi-ladinovičev. Ban Rauch ga zdaj s tem tolaži, da ga v svojih listih proglaša za »banskega pretendenta«. Res je javna tajnost, da ima, kakor Rauch gre, Hideghety, kot prebrisana glavica največ upanja, da postane ban, njegova desna roka pa bo justični šef, gospod Giga Avakumovič, ki ima baje kot Srb precejšnje zveze z »ve-leizdajavci«. »Agramer Tagblatt« pri tej priliki povdarja, da so se hrvaške sodne oblasti, ki so dale dr. Miladinoviča zapreti, pokazale res za nepristranske in objektivne. Dnevne nooiie. 4- Shod liberalne stranke v Škofji Loki zadnjo nedeljo je kaj klavrno izpal. Sklican je bil po § 2., z vabili na ime, javnega shoda si liberalna stranka ne upa sklicati iz strahu pred ljudstvom. Ker ljudstvo ni bik) vabljeno in ni smelo blizu, so prišli na Stemarje praznoto preganjat in pajčovine ornetat Jožkovi hlapci in loški uradniki. Tudi dva liberalna učitelja sta prišla pomnožit mak) številce. Gosp. učitelj Zahrastnik, ki sicer nima časa, da bi šolske zvezke popravljal in mu mora slučajno došla suplentka zastarano delo izvršiti, za kar se odškoduje s tem, da mu vpričo drugih učiteljev bere levite, je zdaj pridno pisal vabila za ta shodič. Tudi par Zabničanov se je prišlo dolgočasit, tistih pa, katerim je bi shod v prvi vrsti namenjen, loških meščanov, si pa, razun par izjem zastonj iskal na liberalnem shodu. Ni jih bilo, liberalizem med loškim meščanstvom nima tal. Taka je bila liberalna po-grebščina na Steniarjih. — Govorili so dr. Triller, Pire in nazadnje še prifarški Jo-žek, ki jc tudi predsedoval kot hišni gospodar. Govori so bili, kakor pri pogreb-ščini, prazni, suhoparni in otožni, iz vseh jc odmeval vzdih: Mi nimamo nobene moči več, klerikalci so nam vajeti iz rok vzeli in oni nam zdaj kruh režejo. Dosti kruha bodo imeli, 10 milijonov vzame dežela na posodo, potrudili se bomo tudi mi liberalci, da ne bodo vsega kruha klerikalci sami pojedli, ampak da tudi mi liberalci vsaj kai malega dobimo. Tudi učiteljem so se obljubile »prešice«, a le, če iih bodo »zaslužili«. Gotovo se je pri teh besedah učitelj Zahrastnik ugriznil v ustnice, misleč si: potemtakem jaz za svojo »pridnost« gotovo nič ne dobim. V eni uri je bila žaloigra končana, zaduhli prostori štemarski so se zopet zatvorili in bodo zopet samevali in samevali. Loka pa skoro ne vč, da so imeli ravnokar liberalci veliko pogrebščino! -f Liberalni shod v Logatcu se je vršil v Kramarjevem salonu ob pogrnjenih mizah v nedeljo, dne 14. t. m., pod večer, l^rišla sta iz Ljubljane preroka dr. Oražen in dr. Švigelj. Dr. Oražen je obravnaval svojo najljubšo tvarino »O 20. septembru«. dr. Švigelj pa o bodoči politično-go-spodarski organizaciji liberalne stranke. Pravil je med drugim tudi, da S. L. S. v kmetu ni vzbudila zavednosti (!), povedal tudi, da S. L. S. ni za stvarno delo, airtpak za komando (!), da se mora narodno-na-predna stranka reorganizirati itd. Zapelje tudi pesmico o veri in duhovnikih; vera da je jako kočljiva stvar, ki se tekom časa izpreminja in ni na nji nič stalnega; duhovnik naj se 'pa nikar ne vtika v politiko — sama stara, že stokrat premlačena slama, iz katere ni priletelo ni eno zrno. — Učitelj Legat se je pritoževal, da je premalo plačan in da po plači tudi uči. Orl bi rad še več povedal, pa se boji, da tnu ne bi kdo zavil vratu. — Trgovec Japelj je hotel glede nove politične gospodarske organizacije pojasnil, pa ni ntogel povedati, kaj hoče. — Tak je bil shod ob pogrnjenih mizah — brez škode, pa tudi brez koristi. V tihoti se je spočel, v tihoti tudi končal. Glavni zastopniki maloštevilne udeležbe so bili uradniki; radovednost je prišlo past tudi nekaj Hotenjcev in Planincev in pa domači birtje in njihovi zavezniki. Vsega skupaj morda — 80 ljudi, ki so bili z izborno postrežbo rodoljubne g. Kramarjeve jako zadovoljni. + Novi slovenski kandidatje na Koroškem. Poleg že imenovanih je postavila slovenska stranka še sledeče kandidate: v kmečkem volivnem okraju celovška okolica-Borovlje: Janez Strukl p. d. Ven-de iz Tibič pri Dholici, in Anton Treithos-nig, posestnik in župan v Blatogradu (tudi kandidat nemških krščanskih socialcev): ! v splošni skupini Bclak-Patcrnijon-Trbiž-| Podklošter-Rožek-Borovfje: Mihael Turk, i puškar v Resnici pri Borovljah. + lz zdravstvene službe. Dr. Emil { Vaše k je imenovan za zdravnika v bolniš-; niči v Postojni. V deželno bolnišnico pride kot sekundarij dr. Otokar Churain. + Vč. gospod Jožef CigoJ, ajdovski župnik v začasnem ookoju, je umrl dne 13. t. m. v Malovšah pri Črničah oo dolgi hudi bolezni. Pogreb.je bil v ponedeljek, 15. t. m., ob štirih popoldne. Naj počiva v miru blagi gospod! V Kamni gorici je bilo v nedeljo predavanje o treznosti. V prostorni dvorani žebljarske zadruge je bilo zbranega polno občinstva, zlasti mladega sveta, med njimi vseh telovadcev in njih naraščaja, ki so pazno sledili predavanju. Zasnovala se je protialkoholna organizacija. Začetek je storil telovadski »naraščaj«, ki se jc po končanem predavanju posebe zbral in po lepem nagovoru izvrstnega društvenega predsednika Matija Mikeljna sklenil in corpore, — 21 fantov — ter se zavezal s tem, da je predsedniku podal roko, stopiti v abstinenco. Vivant se-quentes ! Izobraževalno društvo v Senožečah priredi na praznik sv. Jožefa dne 19. marca t. 1. »Na stari pošti« zabavni večer. Na vsporedu sta dve igri: »Štempihar mlajši« in »Zupanova Micika«. Sodeluje društveni orkester. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Posebna vabila se ne razpošiljajo. — Hranilnica in posojilnica v Kranjski gori je darovala za »Rokodelski dom« v Ljubljani 10 kron. Iskreno se zahvaljujemo slavnemu načelništvu imenovanega zavoda in prosimo, da bi tudi druge naše hranilnice in posojilnice posnemale ta zgled, zlasti ker ni skoro župnije na Kranjskem, ki bi ne imela svojcev v kat. društvu rokodelskih pomočnikov ali kat. rnladeniš-kem društvu, ki ima svoj sedež v »Rokodelskem domu«. — Na Rovih je predpreteklo nedeljo v društveni dvorani zanimivo predaval p. Teodor Tavčar, lektor bogoslovja v Kamniku, in sicer o zgodovini časnikarstva, tu-jezemskega in domačega, ter o dobrem in slabem berivu sploh. Udeležba je bila prav povoljna Do 50 posestnikov je ob tej priliki pristopilo h Kmečki zvezi. — Predstave smo imeli to leto že tri. — Na sv. Jožefa dan je spet predavanje. —- Šolske vesti. Na niesto obolele učiteljice gospe Ivane Jaklič je imenovana za suplentko v Dobrepoljah gdčna. Adela Martine. — V konkurzu je Ernst Škof, trgovec v Rožni dolini in v Mostah pri Ljubljani. — Petrovčičevo hišo v Trebnjem, prikladno za trgovino, bodo prostovoljno prodali na dražbi dne 5. aprila, ob 10. uri dopoldne pri sodišču v Trebnjem. Dar. Blg. g. dr. Fran Dolšak, zdravnik v Ljubljani, je 144 kron prosto-volnemu gasilnemu društvu v Št. Vidu nad Ljubljano dobrohotno daroval. Za ta veliki dar se najtople;ša zahvala izreka. Prostovoljno gasilno društvo Št. Vid nad Ljubljano, 10. sušca 1909. M. Belec, načelnik. — Razsvetljava s pomočjo solnea. Iz Bostona, Mass., poročajo: George S. Co-ve se že več let bavi z raznimi iznajdbami, kako bi bilo mogoče rabiti solnčno toploto in svetlost za razsvetljevanje. Sedaj naznanja, da se mu je posrečilo rešiti problem, spremeniti solnčne žarke v električno moč. To je dokazal s tem. da na ta način razsvetljuje svojo hišo in delavnico. V njegovo hišo niso napeljane od zunaj električne žice, toda njegove električne luči gore neprestano po dnevu in po noči. Njegove naprave in iznajdbe so preiskali razni tehniki in elektriki, kateri vsi enoglasno izjavljajo, da je dosegel kar najlepše uspehe. Cove trdi, da se mu je posrečilo s pomočjo neke mehanične naprave zbrati toliko solčnih žarkov, da zamo-re z njih pomočjo razsvetljevati vso svojo hišo. Taka naprava velja k večjemu 100 dolarjev in zadošča za razsvetljavo vsake hiše. Za napravo on jamči, da bode delovala deset let, ne da bi je bilo treba popravljati. V kratkem bode vložil v Wa-shingtonu prošnjo ua patentiranje svoje iznajdbe. — Najlepši lov na dražbi. Vsakdo mora priznati, kdor se na lov le količkaj razume, da je lov občine Smlednik eden najlepših na Gorenjskem. Ta lov se bo v sredo, 17. t. m., oddal v zakup, dražba se vrši v prostorih okrajnega glavarstva v Kranju dopoldne ob 11. uri. Za ta lov je dajal baron Lazarini tekom petih let samo 970 kron, dasi je lov vreden petkrat toliko, poprej pa ga je imel skoraj popolnoma zastonj. < Opozarjamo vse slovenske lovce, da se te dražbe gotovo udeleže. Lov je oddaljen pičle tri četrt ure od postaje Medvode. — Imenovanje. Računski svetnik Karol Hoger pl. Hogersthal v Trstu je imenovan računskim nadsvetnikom. C. kr. poštni kontrolor Jurij Philipp v Pulju je imenovan poštnim nadkontroloi-jern istotam. — Žaloigra v Kopru. lSletna Roma-nello, ki jo je obstrelil njen zaročenec-sa-moutnorilec, je po težki operaciji umrla. Krvav spopad v tržaški zastavljalnici. Včeraj zjutraj je bivši mestni redar Henrik Persič obstrelil in težko ranil uradnika tržaške zastavljalnice Henrika Sblattero. Vzrok: svobodna ljubezen Sblattera in Peršičeve ločene žene. Napadalca so prijeli in, ker se je obnašal kakor blazen, oddali opazovalnici za umo-bolne. — Zopet sneg. Iz Kranjske gore se nam poroča 14. t. m.: Kaj bo, se povprašujejo ljudje. Danes cel dan neprenehoma sneži. Ljudje si ne upajo nikamor peljati z vlakom, niti na bližnje Jesenice niti v Rateče, kaj šele v Kranj, ker se bojijo, da bi se jim ne primerila taka, kakor se je neki ženi iz Kranjske gore pri zadnjih zametih. Peljala se je v Kranj — korajže je imela dosti, a kofeta ji je menda zmanjkalo — pa cel teden ni mogla nazaj. Divjačina poginja, lovci se jeze nad njenim tako neslavnim koncem. Ce ima kdo kaj sporočiti, naj hitro stori, ker bomo. kakor kaže, kmalu imeli zopet promet sanuo od hiše do hiše — in še to s težavo. Pa bo zopet pel samo telegraf in telegraf, če se žice ne potrgajo, ker je sedanji sneg mnogo bolj južen od prejšnjega. — Adamič in Lunder pred ameriškim sodiščem. Iz Amerike se poroča: Kakor posnamemo iz angleškega časopisja, ki izhaja v državi Wisconsin, zavladala je med tamošnjimj Slavjani Velika razburjenost in zanimanje za Adamiča in Lundra. V Kenoshi je namreč nek rojak nabiral denar za spomenik in za ranjence v Ljubljani in pri tem je naletel na nekega trgovca, kateri mu je baje dejal, da nima denarja za take stvari, pač pa da raje žrtvuje nekoliko denarja za pijačo. Končno sta se sporekla in posledica temu je bila, da je moral nabiralec trgovčevo hišo ostaviti. O vsem tem je poročal »Glasu Naroda« v obliki dopisa, kateri je bil tudi objavljen, ne da bi bilo v njem navedeno ime kakega trgovca. Dotičnik se- je pa čutil kljub temu prizadetim, vsled česar si je oskrbel pomoč v Cikagu in je proti nabiralcu vložil kazensko tožbo. Vsa stvar je sicer malenkostna v kolikor pridejo osebe kot tožitelj in toženec v poštev, vendar je pa dejstvo, da pride zadeva Adamič in Lunder pred ameriško sodišče ter bodo takrat ameriški časopisi o postopanju vojaštva obširno poročali. — Po ceni slike na korist češkega šolskega društva. Češka šolska družba »Koinensky« je založila krasne slike čeških zaslužnih mož ter jih prodaja po 12 K. Tudi v Ljubljani je sedaj zastopnik te družbe. Priporočamo ga! Družba namerava založiti tudi slike slovenskih veljakov. Kolera v Perziii strahovito divja v Teheranu in Sabanu. Vsak dan umre na koleri 30 oseb. Vse dovozne ceste za živila so zaprli revolucionarji. Umorili so jetniškega ravnatelja neznani storilci v Minskem na Ruskem. Pijanci se ne smejo ženiti. Iz Spring-fielda, III., v Ameriki poročajo: Tukajšnja postavodaja je dobila v odobritev zakonski predlog, ki določa, da se mladeniči, ki pohajajo saloone, ne smejo poročiti. Vse izgleda tako da bode ta predlog sprejet in da postane končno zakon. Predlog je vložil zastopnik Grovcs in ga vtemeliuje s tem, da jc pijancem nemogoče vzgoje-vati rodbino. K pijancem po tem zakonu spada vsakdo,, ki je na leto dvakrat pijan. StolersKe noulce. š Občinske volitve v Št. Juriju ob južni železnici. Danes smo dobili brzojavko: Pri občinskih volitvah v trgu Št. Jurij ob južni železnici je »Slovenska kmečka zveza« dobila izmed dvanajst odbornikov šest odbornikov. š Drugošolec ustrelil svojega inštruktorja. Iz Celja se nam poroča: Dijak drugega gimnazijskega razreda Egon Sokol je včeraj na Bregu pri Celju ob 1. uri popoldne po nesreči s puško ustrelil svojega inštruktorja tretješolca Czempyreka. Dijaka sta se na podstrešju učila streljati. š Nemška zmaga v Celju. Nemški listi kriče o nemški zmagi pri včerajšnjih občinskih volitvah tretjega razreda v Celju. »Zmaga« je bila prav lahka, ker se Slovenci niso udeležili volitve. š Občni zbor kmečkega bralnega društva v Jarenini zadnjo nedeljo je pokazal lep iregov napredek v pretečenem letu. Gotovo bo tudi novi odbor skrbel za to. da bo društvo ne le ohranil na tej višini, ampak ga še povzdignil. S. K. S. Z. je zastopal društven tajnik Jože Šut, ki je navzoče bodril, da naj krepko delujejo za društvo. š Za mladeniški sestanek dne 25. marca vlada veliko zanimanje, lz vseh krajev bodo prišli zastopniki inladeniških zvez in bralnih društev. V imenu kranjskih tovarišev bo govoril brat Vojteh Jeločnik o telovadni organizaciji. Mladeniči, le še agitirajte za dobro udeležbo! Na svidenje! Na zclnr! š Sv. Peter niže Maribora. Zadnjo nedeljo sc je tukaj ustanovila miadeniška zveza. Govoril je mladenič Žebot in č. g. dr. Kovačič. K zvezi je takoj pristopilo nad 60 mladeničev. Živela mladinska organizacija! š Ubilo je v preinogokopu v Baggaley Pa. v Ameriki Slovenca Frana Sulenc iz Leskovca, župnija Rajhenburg. š Umrla je v Celju klobučarjeva soproga gospa Ana Šribar. — Gospodu Josipu Stojanu je umrl 19 mesecev stari sinček. UublionsKe noulce. lj Danes zvečer v veliko dvorano »Uniona«. »Slovenska krščansko-socialna zveza« priredi danes predavanje, ki bo gotovo marsikoga presenetilo. Ze naslov »lz devete dežele« obeta mnogo zanimivega, cela vrsta skioptičnih slik bo pa predavanje krasno izpopolnjevala. Začetek predavanja bo točno ob pol 8. uri zvečer. Kdor želi oddati »Slovenski krščansko - socialni zvezi« kak dar za njeno izobraževalno delo, ga lahko odda pri vhodu v dvorano. Ij Senzacijonelna oprostitev vloma pri Jebačinu obtoženih. Naši čitatelji naj-de;o na drugem mestu izvirno brzojavko, v kateri nam naš dopisnik iz Zadra poroča o nepričakovanem izidu te velikanske razprave. Ker nas je oprostitev Frana Korena in Jakoba Jedrejčiča kar naravnost osupnila, smo se takoj informovali na me-rodajnem mestu, kaj da bi bilo temu vzrok. Izvedeli smo, da je v prvi vrsti zelo vplivala izjava sodnih izvedencev Ben-zoni in Millich, ki sta rekla, da ni nikakor sigurno. da izvira orodje, koje se je rabilo v Ljubljani in ono v Zadru iz ene in iste roke, dasi je tržaški policijski nadzornik lo izrecno povdarjal in dasi so ljubljanski izvedenci, ko se jim je svoječasno obojno orodje pri naši policiji kazalo, bili soglasno mnenja, da jc oboje ena in ista roka izdelala. Nadalje pa je branitelj dr. Ljubič proizvajal naravnost ciceronično zgovornost za svojega klijenta Frana Korena ter pridobil končno porotnike popolnoma na svojo stran. Znal je odkriti ter uporabiti vsako slabost obtožbe in imel je osobito s pričami zelo lahko stanje, kajti neka oseba nudila je s svojim nastopom v sodni dvorani naravnost mučen prizor. Napravila je ne samo na porotnike, marveč celo na poslušalce zelo nepovoljen vtis. Zaman se je trudil državni pravdnik, da slab vtis te osebe popravi; a ni šlo več. Pred za-drskimi porotniki bil je te dni tudi oproščen uradnik Vida, ki je zadrsko namest-ništvo (erar) oškodoval s fingiranimi naročili. lj Predavanja »Šentpeterskega prosvetnega društva« bo jutri, v sredo, ob pol 8. uri zvečer v društvenih prostorih (Pod-bojeva hiša, prvo nadstropje, nasproti cerkve sv. Petra). Nadaljeval bo č. gosp. Fr. Zorko, šentpeterski kaplan, predavanje o zgodovini šentpeterske župnije. — Predavanje bo zanimivo. Pridite! ij Mestno gospodarstvo je svojo vzor-nost zopet pokazalo s tem, da je, kakor znano, občinski svet sklenil, bogatašu in občinskemu svetniku Eliji Predoviču parcele na Poljanskem predmestju prodati tako po ceni, da tega davkoplačevalci ne morejo tiho prezreti. Včeraj sta se radi tega volivca Ivan Kregar in Ivan Štefe oglasila na mestnem magistratu in vložila pritožbo proti temu sklepu na deželni odbor. Druge pritožbe še slede. Ce sc tudi nekateri gospodje z vsemi štirimi branijo opozicije v občinskem svetu, našli bomo pot do krepke kontrole. lj Osuševanje barja in poglobljenje Ljubljaničine struge se prične meseca aprila. Najprvo poglobe Gruberjev kanal, kar bo trajalo kaka štiri leta, nato sledi delo v glavni Ljubljaničini strugi. ij Postni govori v stolnici. V četrtek je govornik vpričo obilnega občinstva razpravljal o vzvišeni osebi našega Odreše-uika. Kristusu dolgujemo vero in ljubezen. Ce hočemo vedeti, kaj nam Kristus jc, moramo pomisliti, kaj je bil svet brez njega. Najvišji' duhovi, najplemenitejši možje niso mogli pomagati niti sebi iz teme, v kateri so sedeli, kajli človeštvu! Lckoščki resnice, le razbite deske so bile, na katerih je jadralo človeštvo skozi morje življenja. Po pa pride Kristus, kolika luč je zažarela svetu iz Betlehema! . . . Najlepši del govora je bil. ko ie govornik opisoval velike pridobitve krščanstva za človeštvo, predočil v glavnih obrisih krasni sestav krščanskih resnic. Kako srečni smo zdaj v polni posesti resnice, (ko so nam kot beli dan jasne največje resnice našega življenja: odkod in kam in zakaj in kako . . . kako srečni v tem otroškem, prijateljskem razmerju z Bogom: človek stvar božja in božji otrok, namenjen da kdaj ž njim deli večno srečo , . . Kristus pa zasluži našo vero in ljubezen tudi radi vzvišene svetosti svojega življenja. Na cerkvenem obnebju je mnogo svetlih zvezd svetega življenja, a vse obledč in izginejo pred solncem svetosti, Kristusom. Kdo je kdaj na vsem svetu mogel reči: kdo me more greha prepričati?... Da. solnce je Kristus,, okolu katerega se vse suče; on poteza srca nase, zanj žive in žrtvujejo svoje življenje milijoni. Klanjaj-mo, darujmo se mu tudi mi v veri in ljubezni! Ij Vode naraščajo. Zadnje tri dni so narasli reke in potdki znatno vsled tajanja snega in vsled dežja. Te dni je Ljubljanica narasla za 110 m, Sava in Sora pri Medvodah pa za 040 m, oziroma 0-.J0 rn. Pri drugih vodah je opaziti istotako v.išje stanje. lj Jug, katerega hitrost je znašala do 70 km na uro, je včeraj zvečer pihala po mestu. lj Predor na Martinovi cesti, ki ga zdaj naprej kopljejo, bo prevrtan do konca aprila. Potem se prično zidarska dela. lj Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes, v torek, se poje prvič v sezoni velika ruska opera »Evgenij Onjegin« Petra Iljiča Cajkovskega, in sicer na korist gospoda opernega kapelnika Hil. Beniška, ki je naštudiral in dirigiral v tekoči sezo.ii devetero raznih oper in petero raznih operet. — V petek, na praznik sv. Jožefa, sta dve predstavi: popoldne ob treh biblijska drama »Jožef in njegovi bratje«, spisal F. E. Vesterlein, poslovenil F. S. Finžgar, zvečer je operna predstava. Meseca aprila gostuje slovensko gledališče v Gorici, kjer priredi deset predstav. — V nedeljo se igra v Ljubljani Schiller-jev »Viljem Teli«. Prihodnji teden se poja Suppčjeva opereta »Donna Juanitta«. lj Ga. Borštnikova se je sinoči vrnila iz bolnišnice v Zagrebu ter je danes svoje službovanje zopet nastopila. Ij Za učiteljico na vadnici je poleg gdč. Minke Skaberne imenovana tudi Gabrijela Cidrich, ki ne zna slovenski! fetefonskn In Urzolauno poročilo. NEVAREN POLOŽAJ. London, 16. marca. Poročevalec »Daily Maila« poroča iz Belgrada: Koncentracija srbskih čet ob Drini je zavr-šena. Regularne srbske čete in četaši so pripravljeni, da vdro v Bosno. Kralj Peter sc jutri poda na kraje ob Drini. Belgrad, 16. marca. Vojni minister Živkovič je brzojavno poklical poveljujoče generale vseh petih srbskih divizij v Belgrad, kjer se ie včeraj pričelo vo'no posvetovanje. V tej seji 50 določili natančni vojni načrt. Berolin, 16. marca. V političnih krogih sodijo, da jc odgovor Srbije skrajno nepovoljen in absolutno nezadosten, da bi mogel zjasniti položaj. Od nadaljnih diploma-tičnih korakov Avstro-Ogrske bo odvisno, kako se stvar razvije. Belgrad, 16. marca. Zunanji minister Milovanovič se je izjavil v skupščini, da položaj za Srbijo nikakor ni tak, da bi bil povod za kako vznemirjenje. Ruski poslanik 11111 je v imenu ruske vlade izjavil, da se Rusija popolnoma strinja z zadnjima srbskima notama, da je bilo postopanje Srbije popolnoma korektno in da bo Rusija skrbela za to, da bo Srbija obvarovana nadaljnih poniževanj od strani Avstro-Ogrske. Belgrad, 16. marca. V včerajšnji seji ministrov je izjavil predsednik Novakovič, da v srbskem vprašanju ni mogoče več nazaj. Rusija je bila srbski odgovor odobrila. Berolin, 16. marca. Včeraj je imel avstro-ogrski veleposlanik Szogyčny-Marich več daljših pogovorov z italijanskim in francoskim ambasadorjem Panso in Cambonom. Potem so bili vsi trije na kosilu na dvoru. Belgrad, 16. marca. Tukajšnji listi pišejo, da je vojska neizogibna ter pozivajo vlado, naj bo tudi proti morebitnemu m 11 i -matumu Avstrije nevpogljiva. Včeraj zvečer so bile razširjene po mestu vesti o oboroženi akciji. Na banketu na čast ruskim kozakom so bile manifestacije za vojsko. Dunai, 16. marca. Prestolonaslednika Franc Ferdinanda je včeraj cesar sprejel v dolgi avdijenci. Duna', 16. marca. Dunajski listi poročajo iz Londona: Zunanji angleški urad je mnenja, da jc vojska neizogibna. Spor je mogoče rešiti le z orožjem. V tem smislu pišejo današnji jutranji angleški listi. Belgrad, 16. marca. Grof Forgach je izjavil ministru dr. Milovanoviču, da je za razjasnjenje položaja neobhodno potrebno direktno pogajanje med Avstro-Ogrsko in Srbijo. CESAR VILJEM OSTANE DOMA. Berolin, 16. marca. Cesar Viljem se odpelje na Krf le tedaj, ko bo odstranjena vsaka nevarnost, da bi prišlo do spopada med Avstrijo in Srbijo. On je slejkoprej pripravljen izvajati iz pogodbe z monarhijo posledice. RUSKI IN BOLGARSKI PROSTOVOLJCI. Belgrad< 16. marca. V Carigrad je prispelo 201)0 ruskih prostovoljcev z 200 častniki. Odbor za narodno obrambo jim gre do Pirota nasproti. Na Bolgarskem se pripravlja 6000 prostovoljcev, da pojdejo Srbom na pomoč. V Belgradu govore, da kozakov, ki so imeli priti v Belgrad in so potem baje ostali v Pirotu kot gostje ta-mošnjili srbskih častnikov, sploh bilo ni, ampak da je vse le srbska renomaža. PREDLOGA O VOJAŠKIH NOVINCIH. — BIENERTHOVA IZJAVA O ODGOVORU SRBIJE. Dunaj, 16. marca. V državnem zboru nadaljujejo debato o predlogi glede vojaških novincev. Predsednik Pattai je opominjal poslance, naj se ozirajo na razmere, naj govorniki kratko govore, da se predlog hitro reši. Govoril je tudi Bienerth, ki je izjavljal: Hoteli smo podati Srbiji roko in ji dati priliko pogovoriti se z nami o političnih in gospodarskih vpra« šanjili. Na naša določena vprašanja pa smo dobili le izbegavanja. Predno nismo na jasnem o namenih Srbije, ne bomo ž njo v gospodarskih odnošajih. Ker se bodo pogajanja nadaljevala, se minister omeji le na to kratko izjavo. Minister je povdarjal potrebo enotnosti armade. OD NEMŠKEGA MEJNEGA STRAŽNIKA USTRELJEN. Belfort, 16. marca. 25 let stari sluga Belart, ki je svojega gospodarja spremljal na lov, je bil 50 korakov od meje od nemškega mejnega stražnika ustreljen. Truplo še leži na nemškem ozemlju. Nemške in fracoske oblasti preiskujejo slučaj. AVSTRIJSKI VICEKONZUL OKLO-FUTAN. Belgrad 16. marca. Avstro-ogrskega podkonzula Waneka v Nišu je neki srbski častnik v kavarni oklofutal, ker da je rekel nekaj besed, razžaljivih za Srbijo. SKRIVNOSTNI ZABOJI. Reka, 16. marca. Na neki parnik družbe »Hungaro-Croato« je bilo utihotaplje- nih včeraj pet težkih zabojev s puškami nekega najnovejšega kalibra. Ker bi parnik moral danes odpluti v Dalmacijo, menijo, da je bila pošiljatev namenjena >:.i kako dalmatinsko luko. Zaboje so konfls-cirali. PREVOZ SRBSKEGA OROŽJA IN STRELIVA CEZ TURŠKO. Dunaj, 16. marca. V tukajšnjih diplomatskih krogih opravičujejo korak Francije in Anglije pri turški vladi, da bi dovolila prevoz orožja in streliva za Srbijo, s tem, da je v nevarnosti francoska in angleška industrija, oziroma denar teh dveh držav, ker je vse srbsko vojno gradivo tam naročeno. Sum naših državnikov pa je povzročila okolnost, da se je temu koraku pridružila tudi Rusija, ki na vsej stvari ni interesirana. NUJNI PREDLOG GLEDE NA POTRESNO POSOJILO. Dunaj, 16. marca. Dr. Krek je vložil nujni predlog, ki v njem obširno pojasnjuje, kakšna krivica se godi mnogim posestnikom, zlasti v kamniškem okraju, ki so vse njihove prošnje za odpis brezobrestnega posojila brezuspešne. Opisuje obupne razmere v letošnji zimi in kako kruto je, da sc ravno sedai iztirjavajo dolžni obroki, preden so rešene prošnje. Zahteva, naj se vse brezobrestno posojilo odpiše. FINANČNI NAČRTI. Dunaj, 16. marca. Danes se je oglasil v državnem zboru dr. Wekerle ter je kon-fcriral v finančnih zadevah z ministrskim predsednikom Bienerthom in finančnim ministrom Bilinskim. KONSTITUIRANJE VOJNEGA ODSEKA. Dunaj, 16. marca. Za predsednika vojnega odseka je bil zopet izvoljen poslanec P o g a č n i k. K seji je prišel zbor-ničn'i predsednik dr. Pattai in prosil, naj bi odsek takoj izvolil referenta za zbornico. Temu se je uprl predsednik Pogačnik, češ, da se je referenta vedno volilo, ko se je v zbornici končalo prvo čitanje predloge o vojaških novincih in je odsek svoje delo dovršil. OVACIJE DOMOBRANSKEMU MINISTRU. Dunaj, 16. marca. Ko jc danes domobranski minister Georgi stopil v zbornico, mu je večina z ozirom na včerajšnje do-godbe v zbornici, priredila burne ovacijc. SMRT SINA HRVAŠKEGA PODBANA. Dunaj, 16. marca. Sin hrvaškega podbana Crnkovič, ki je bil poizkusil samoumor, je danes umrl. Truplo prepeljejo v Zagreb. Dobivanje zob. Dajte trpečim „Scottovo emulzijo in trdno bodo spali ponoči. Zobje rastejo brez bolečin, brez ovir v prebavi in postanejo beli, ravni in močni. Otrok uživa rad Scottovo emulzijo. Neredno prebavljanje se zboljša. Pridna It a (o znamko — ribičem — kot garancijskim znakom Scot-tovega ravnanja. Cena originalne steklenice 2 K 50 vin. Dobi se v vseh lekarnah. - Meteorotogično poročilo. VUltia n. morjem 306'2 m, sred. zračni tlak 736*0 mm Čaa opazovanja 15 9 zve£. 16 Stan|c barometra v mm Temperatura po Celziju 718 5 22 2 23 8 Vetrovi Nebo 6'2 moč jzah. del. obl. 28 60 sr. jjzah 7. zjutr, 2. pop Srednja včerajšnja temp. 3 8°, norm. 3 5', sl. jzah. oblačno jasno 23 . o- > 3-6 Zlato ivetiaje: Berlin, Paril, Kia iti. 7Z*jbolj. koam. Z0b0 tla Ul. artd- atve ^ __ „ _ Izdelovatelj 0. <&y