N Leto lfl» štev. 83 Ljubljana, četrtek 16. aprila 1925 Poštnina pavšalirana. Cena 2 Dir» ca lihafa ob 4. tirtraj. e=a Stane mesečno Din as*—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo c Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta štev. 16.1. — Telefon štev. 72. Nočna relakcija: cd 19. ure naprej v Knaflovi ul, št. 5/L — Telefon fet 34. t~ kz • -S .• ' JJg pgjp tU ji m za gospodarstvo prosveto in politiko Uprava1 Upravnfšfvo: Ljubljana, Prešernova ulica St. 54- — Telefon št. =5. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 36, Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. t. — Celje, Aleksandrova cesta, Račun prt poštnem ček. zavodu s Ljub. ljana št. 11.842, - Praha čisla 7S.1S0. W:cn Nr. »05. Ljubljana. 15. aprila. Aristidu Briandu ni bile sojeno, da bi sestavil svojo osmo vlado. Držeč se striktno obljube, da bo formiral nov! kabinet iz vrst levičarskega Icartela, je poleg radikalov in socialističnih radikalov. republikanskih socijalistov !n Loucheurjeve skupine pozval k sodelovanju tudi oficijelne socijaliste druge hitemacijonale. Gosp. Brianda ni že:a-lo po oblasti, ker pozna niene slasti in bridkosti kot redkokaferi državnik. Zato ni hotel uporabiti poverjene mu misije v to. da bi sestavi! kakršenkoli kabinet. Ko je prevzel nalog od predsednika republike, ie izjavil* «V sedanjem položaju se mi zdi. da nimam pravice sestavljati vlado, ki bi bila slaba in ne bi nudila vseh jamstev moči in trajnosti.« Močna vlada iz vrst levičarskega kar-tela pa ni možna brez aktivne podpore socijalistov. Socijalističha frakcija ne pomeni mnogo v senatu s svojimi peterimi člani, tem važnejšo pozicijo pa zavzema nieršh 105 poslancev v burbon-ski palači. Pod Herriotom so socijalisti podpirali vlado, vendar niso marali iz bojazni pred konkurenco komunistične demagogije prevzeti popolne odgovornosti za vse vladne čine. Zato se je strankin kongres v Grenoblu izrekel proti vstopu socijalistov v vlado. S padcem Herriotove vlade je napoči! trenutek, ko morajo socijalisti zapustiti rezerviranost in sprejeti svoj cl^l odgovornosti za politiko, ki se zadnjih deset mesecev vodi v Franciji čisto v njihovem duhu in po navodilih socijali-stične internacijonale. Briand je zahteval to odločitev od francoske sociialne demokracije. V naglici sklicani strankin svet ie odklonil sodelovanje socijalistov v Brian-dovem kabinetu, ker ne zaupa, da bo ie - ta zanesljiv čuvar programa od 11. maja. Briand je navzlic svojemu izrazitemu svobodomiselstvu za ohranitev poslaništva pri Vatikanu, češ. da Je Vatikan še vedno važen faktor, ki ga ni prezirati. Briand tudi ne velja za strankarsko dovolj čvrsto vezanega človeka, da bi z gotovostjo izvajal striktno laično in socijalistično notranjo politiko, saj je nedavno bi! v njegovi stranki republikansko - socijalističn!, stavljen predlog za izključitev radi nediscipline v vatikanskem vprašanju. Briand je kazni ušel le na temelju ugotovitve. da sploh ni plačal članarine m ga torei ni smatrati članom stranke. Ti in podobni pomisleki so napotili socijaliste. da so na usta svoiega voditelja Leona Bluma odrekli sodelovanje tn tudi obvezno podporo Briandovi vladi. Po izjalovljenju Briandove misije je predsednik republike Doumergue poveril s sestavo kabineta zborničnega predsednika. voditelja republikanskih socijalistov. bivšega ministrskega predsednika in priznanega znanstvenika Painie-včja. Painlevč je Prevzel težko nasledstvo po prvi radikalno - socijalističn! vladi. Imena novih ministrov še niso ?nana. Vendar pole? eventualnega vstopa socijalistov v kabinet ni pričakovati načelnih izprememb. Na vidiku je torej Herriotova vlada v drrsri iz^-rii Ča^aio io iste težave, ista borba, isti problemi. Senat stoji čvrst in neizorosen proti slehernim socialističnim eksperimentom Ki utegneio prinesti veselje pristašem te stranke. Franciji pa ne dodele finančne ozdravitve in okrepitve njenega mednarodnega položaja. Borba med poslansko zbornico in senatom ne bo odpravljena z dnevnega reda. Gospodarske sile Francije se protivi-to socialističnemu načrtu premoženjske oddaie. ki bi spravila v nevarnost vse industrijske panoge radi zmanjšanja kapitala. Industrijski sv;t pa tudi ne mara nepremišliene in prebrze ozdravitve franka, ker bi bila s tem uničena konkurenčna sposobnost francoske industrije in ogrožena stalnost izvoza. Do ozdravitve razmer lahko dovede le vlada, ki se bo v enaki meri onirala na trdno večino ne - le v burbonski palači, ampak tudi v Lusemburgu. Da pride do take vlade, bodo morda potrebne nove volitve. Palnlevčjev poizkus pa nosi le izrazito barvo dosedanje desetmesečne politike. ki se je oslanjala le na en del francoskega naroda. Pričetek pogajanj z Grčijo Beograd. 15. aprila, r. V diplomatskih krogih je bilo danes opažati še največ živahnosti. Zunanji minister doktor Ninčič je konferira! najprej z nemškim poslanikom, nato pa je sprejel grškega poslanika, ki je dr. Ninčidu predstavil novega grškega vojnega atašeja. V Beograd je tudi dospel naš predstavnik v reparacijski komisiji g. Bo-žkovič. ki je določen za prvega delegata v skorajšnjih pogajanjih z Grčijo. Boškovič je danes dopoldne konferiral 7. našim atenskim poslanikom Panto Gavrilovičern in nato še s pomočnikom zunanjega ministra Markovičem. Na obeh konferencah se je razpravljalo o Dogajanjih z Grčijo, ki se zaoočnejo v "»ar dneh. Ponesrečen napad na bolgarskega kralia Borisa Novi politični poboji v Bolgariji Oborožena tolpa je napadla kraljev avto in ubila dva spremljevalca. — Kralj sam je ušel. — Atentat so aranžirali komunisti in zsmlpradniki? Beograd, 15. aprila, p. Iz Sofije poročajo, da je notranje ministrstvo včeraj izdalo uradni komunike nastopne vsebine: «Danes ob 1030 dopoldne je tolpa 5 do 6 ljudi komunistično-zemljo-radniške družbe «Fronta» na Araboko-naškem klancu pričela streliati s puškami ter ubila dva spremljevalca Nj. Ve', carja, čigar avtomobil je vozil na sto korakov naprej. Razbojniki so po streljanju pobegnili. Car se ie hitro odpeljal v bližnje mesto Orhanija. odkoder je takoj odšel oddelek vojakov tamošnje posadke na mesto naoada. Car Boris se je vrni! v Sofijo nepoškodovana Na sinočnji seji Narodnega sobranja ie ministrski predsednik Cankov obvestil poslance o atentatu ter izrazi! svo*o radost, da .ie carju uspela rešitev. Jutranji listi omenjajo nekega seljaka Ivana Hlebarova. ki je izjavil, da ie takoj no napadu srečal pet ljudi, zavitih v pelerine in oboroženih s karabinkami. — Rekli so mu, da so došli iz inozemst"^. da napravijo red in da se bodo v kratkem zgodile važne stvari v Bolgarski. Sofija, 15. aprila, s. O napadu na bolgarskega kralja se dodatno poroča: Kraljev avtomobil ie bil napaden iz zasede. Prvi strel je zadel kraljevega osebnega lovca, drugi na šoferja v lice. Šofer je hotel avto obrniti nazaj. Ker pa je bila cesta strma, je pri tem avtomobil zavozil v brzojavni drog, tako da '—"'j in drugi potniki zleteli iz voza. Vse to se je zzodilo v par sekundah. Dočim so spremljevalci skušali zadržati roparje, je kralj spravil avto v tek in začel voziti proti avtobusu, ki mu je sledil. Kralj se je nato vsedel v avtobus ter se odpeljal v 0''"T,;io. Tam je alarmiral posadko in odšel nato z vojaki zopet nazai na krai atentata. Tam so se kraljevi spremljevalci še vedno borili z napadalci. V tem boiu je bil profesor ličev iz kraljevega spremstva težko ranjep. Ritmojster Stamatov se je moral končno umakniti in pustiti ranjenega Ilčeva v rokah banditov, ki so ga umorili in izropali. Vojaki so pričeli zasledovati tolpo, ki se je umaknila v gozdove, kralj oa se je odpeljal v Sofijo, kjer je zavladalo radi ponesrečenega atentata splošno veselje. Davi se ie vršila svečtina služba božja. Solila, 15. aprila, p. Radi srečne rešitve kralia Borisa so bile danes v Sofiji vse trgovine zaprte, mesto pa je bilo okrašeno z zastavami. Dopoldne so se vršile v cerkvah zahvalne službe božje, nakar se je vršila pred dvorom velika manifestacija, ki so se je udeležili tudi člani vlade, člani sobranja, častniški zbor. razna društva in sofijska garnizija z vojnim ministrom ter gar-nizviskim poveljnikom na čelu. Šefi zunaniih misij so se javljali v kraljevi palači, da čestitajo kralju povodom ponesrečenega atentata. Ministrski predsednik ie iziavil. da je napad izvršila 50 mož močna agrarsko-komunistična tolpa. Banditi so vsled naglega bega pustili številen materija!, iz katerega se da sklepati na njih pro-venijenco. NOVI POLITIČNI UMORI. Sofija, 15. aprila, d. Sredi Sofije, v bližini tako imenovane Črne džamije, je bil ubir poslanec vladne skupine Konstantin Georgijev. Posl. Georgijev. ki je bil izvoljen v godeškem volilnem okraju, je bi! rezervni general. Po vol ni je bil imenovan za pomočnika šefa generalnega štaba ter je bil leta 1919. načelnik v vojnem ministrstvu. Takrat mu je bila poverjena naloga, da izvede redukcijo bolgarske vojske na podlagi mirovne pogodbe. Posl. Georgiiev je bil predsednik parlamentarnega odbora za notranjo politiko. Atentat so očivid-no aranžirali isti ljudje, ki so uprizorili tudi atentat na kralja Borisa. Sofija, 15. aprila, o. Danes »e bil v vasi Ada ubit zemljoradniški poslanec Atki Efendija. KOMUNISTIČNE 2RTVE. Sofija, 15. aprila, r. Bolgarski notranji minister Rtisev je izjavil dopisniku bu-dimpeštanskega lista «Az da so komunisti doslej ubili v Bolgarski 152 vladnih pristašev. Komunistični atentatorji dobivajo za vsako žrtev velike nasrrade. Bolgarska je razen te"'* preplavljena z begunci iz Makedonije. Albanije in'Grške, ki so se naselili po vsej državi ter žive brez posla; med njimi je obilo sumljivih tipov. Francosko vlado sestavlja Painleve Udal se je pritisku in sprejel masdat. — Socialisti ga bodo pod pirali. — Zahteva vstop Caillauxa. Pariz, 15. aprila, s. Da prepreči co Briandovem neuspehu še večjo politično zmodo in odstrani nevarnost da pride do desničarske vlade z novimi vo- I litvami. se je predsednik zbornice Pair- ! leve uda! pritisku svojih prijateljev in ; vabilu predsednika republike ter pre- i vzel sestavo vlade. Popoldne ob 15. uri ' je odšel v Elysee, kjer je sporo"il pred sedniku republike svoi sk'ep. Več socijalističnih poslancev je obljubilo Paia leveju, da bodo podpirali njegovo vlado. Generalni svet socijalist^čne stranke, od katerega zavisi končna odločitev glede nastopa sociiaHstov, je imel dopoldne in popoldne seje. Smatra s\ za gotovo, da se bo odloč i za podiranje Painlevea. Reso'ucijs-ka komisiji generalnega sveta se je že odločila v tem smislu. Dai;e je verjetno, da bo tudi Briand stopil v Painlevejevo vla-do. Oba sta imela danes daljši razso-vor, po katerem je Briand na vpraša-nie. ali bo pripadal novi vladi odeovo-ril: «Ako bi na to vprašanje pritrdil, potem bi izgledalo, kakor da se ponujam. če bi zanikal, potem bi rekel preveč!* Painleve računa z vso gotovostjo, da bo vstopil v njegovo vlado tudi Cail-laux, ki bo bržčas prevzel finance. Caillaux bi dal vladi močno oporo, za- --e:& General Cadorna postane vo?ni minister? Rim. 15. aprila, a. Ministrski predsednik Mussolini je danes v vojnem ministrstvu sprejel generala Diaza in generala Giardina. s katerima ie delj časa razpravlja! o raznih vojaških vprašanjih, ki se tičejo preustroja vojske. Kakor je znano, namerava Mussolini. ki sam začasno vodi voino ministrstvo, združiti vojno ministrstvo z mornariškim ministrstvom in generalnim komi-sarijatom za zrakoplovstvo v eno ministrstvo. ki se bo imenovalo ministrstvo narodne obrambe. Kakor se sedaj zatrjuje, bo naibrže poklican bivši vrhovni poveljnik v svetovni Vojni senator general Cadorna. da prevzame ministrstvo narodne obrambe, dočim bo sa načelnika osrednjega generalnega to veže Painleve svojo misijo na njegov pristanek. Moinentano pa jc Cai'-laux izven Pariza, kamor se vme šele pozno zvečer. Zato je Painleve omeiil svoje današnje de'o le na neobvezne razgovore z voditelji levičarskih strank. Pariz, 15. aprila k. V informiranih krogih smatrajo za zelo dvomljivo, da bi bila ministrska kriza že nocoj končana. Caillaux prispe zvečer okoli 10. zopet v Pariz. Ker zavisi od tega razgovora vse drugo, ministrska kriza dane: še ne bo mogla biti rešena. Socijalistični svet je snrejel danes so glasno resolucijo o političnem stališči" stranke, v kateri izjavlja, da morait ostati smernice, katerim sc je stranic; Priključila po 11. maiu 1924. v veljavi in da je stranka odločena podpirat? vsako vlado, ki bo nadaljevala delo Herriota. ZBORNICA OPOBRfl \ HE^RIOTO-VE FINANČNE PREDLOGE. Par^. 15. aprila, k. Zbornica ie danes s 329 : 27 komunističnim glasovom sprejela zakonski osnutek o povečanju obtoka bankovcev od 41 na 45 milijard frankov in o povišanju predtiimov francoske banke za državo od 22 na 26 milijard frankov. štaba imenovan general Graziani. Ta spremmeba se bo izvršila najbrže še pred sestankom parlamenta, na katerem namerava Mussolini ponovno predložiti precej prenarejen zakon o preustroju vojske. Amundsenova ekspedicija .MIlan 15. aprila a. »CoTriere defla Sera« dobiva od svoje za posebnega pcrcčevalca v Kši!?stiayju ra otokih Spitzbergc brezžično brzojavko, datirano z dne 14. t. m. sledeče vsebine: Včeraj zvečer je priplula semkaj motoma ladja »Hobby«, na kateri sta naloženi obe letafi, ki ju bo Armmdsen tn>o-rabrl z3 svoj polet na severni tečaj. »Hob-by* se je morala med potjo precej borit? s plavajočim lede™ tn hudim morjem, kanemo Pa jc vendar srečno prispela v spitzberško pristanišče. Pašič pri krai;u v Sarajevu Ministrski predsednik vladarju ni predložil ukaza o rekonstrukciji vlade. — Zadnja seja ministrskega sveta pred pravoslavnimi praznilo. — Popoln zastoj v politični situaciji. — Sarajevo, 15. aprila, r. Sinoči je odšel kralj Aleksander na lov na fazane ter je osta! celo noč na lovu. Vrnil se ie šele ob 10. dopoldne k dvcurnemu počitku. Opoldne se je prioelial v Sarajevo ministrski predsednik Pašič. ki se ie takoj z avtomobilom odpeljal s kolodvora v Ilidže. kjer ga je kralj Dri-držal na obedu. G. Pašid je ostal pri kralju > do 4. popoldne, a mu ni predloži! ukaza o preosnovi vlade, temveč je popoldne odpotoval preko Hercegovine v Cavtat v Dalmacijo. Beograd. 15. aprila, p. Kralfca Marija se je danes peliala na poti iz Bukarešta preko Vinkovcev v Sarajevo. Beograd, 15. aprila, d. Z odpotova-niem premijera Pašiča je v beograjskem političnem življeniu nastopi! popoln zastoj. V tej situaciji ni pričakovati nika- kih posebnih dogodkov vse tja preko pravoslavnih velikonočnih praznikov. V predsedstvu vlade je danes dopoldne minister za sociialno politiko. Marko Cijuričič, prevzel nsdomestovanje ministrskega predsednika in snrejel predsednika Narodne skupščine Marka Trif-koviča. ki je ozdravel in danes zopet prevzel svoje funkcije. Konferirala sla o bodočem delovnem programu Narodne skupščine. Popoldne ob 5. se je vršila seia ministrskega sveta, poslednja pred pravoslavnimi prazniki. Prisostvovalo ji je samo 5 ministrov, dočim se drugi že nahajajo na velikonočnem oddihu, oa-nosno so se danes odpravili iz Beograda. Na današnji seji se je pod predsedovanjem ministra Gjuričiča nadaljeval pretres invalidskega zakona. Resignirana opozicija Ves up je šel po vodi, da bi se razbil Narodni blok. — Kombinacije o rekonstrukciji vlade. — Zajednica in radikali. — Mi-steriozno potovanje Pavla Radiča. Beograd. 15. aprila r. Beograjske sovine po Pašičevem odhodu živahno razpravljajo o rekonstrukciji vlade. Iz pisanja opo>zicij-skih organov se jasno razvideva, da beograjski opozicijski krogi resigniraiio opuščajo vsako nado na koncentracijo odnosno kako dri 170 koalicijo, kakor je sedanja. Dokaj znac:!en ie današnji pregled sttuacije v davidovičevsk! »Pravdi« k; navzlic nekaterim netočnostim v detajlih da:je nastopao prognozo: Gospod Pašič je pred svojim odhodom pozval k seb! s. Pribičeviča in z njim pretresel glavne momente poHtičtie situacije. Na tem sestanku se ie ugotovilo, kar srno mi včeraj pervedali pod naslovom: Pašič ne bo menja! koalicije in vlada ostane kakršna je, do sestanka NaTOtfne skupščine. Tedaj pa se izvršijo nrale fepromembe, ki bodo prizadele samo par ministrov. Iz v!ade izstopijo samo trije ministri: dr. Šurmčn. dr. Driirko-vrč in dr. Lukmič. Vstopita pa dva nova trinžstra: izmed radikalov Nikoia L; z trnovi 6, izmed samostojnih demokratov pa primerna osebnost. Sedanja vla-tina koaKc'ia bo nadaljevala delo v Narodni skupščini; po sporazumu obeh šefov bo delo v mam juniju, juliju in avgustu vrlo intenzivno, da se dovršita dve tretjini zagonskih osnutkov, obseženih v vladnem programu. Odnošaji napram skupinam v Narodni skupščini ostanejo kakor doslej. Paeljrvo se bo motrilo za-državanje radičevcev. in če bo dosledno izjavam Pavla Radiča, bodo overovljeni tudi vsi anketirani radičevski mandati, dočim se zadeva Sajepana Radiča ter dr. Mačka in tovarišev v celoti prepušča sodišču. Vlada eb rekonstrukcij citi ne bo dala ostavke temveč se bo uvažila samo ostavka omenjenih treh ministrov, ki izpadejo ter bo obenem podpisan ukaz o imenovanju novih dveh ministrov. Sodeč po vsem tem je gospod Pašič opustil svoje prejšnje načrte, da bi izvršil širšo rekonstrukcijo ter spravil v svojo vlado osebnosti, s katerimi bi najraje sede! skupaj.« Tako »Pravda«. RadikaJsko »Vreme* medtem demontira nieno navedbo, da utegne iz vlade izpasti dr. Lukinič, ker da tudi v rekonstruirani vladi ostanejo vsi dosedanji samostojni demokratski ministri in do tudi obdržijo svoje dosedanje portfelje. V ostalem, pravi »Vreme«, je Pašič konferira! s Pribčevičem in z neicaterimi radikalsfcan-prvaki o rekonstrukciji vlade, tako da je pripravljen celotni materija! za rešitev tesa vprašanja, kadarkoli se PaSiču zazdi potrebno, li.hko kralju poda ostavko tn predloži ukaz o oovi vladi. Zagreb. 15. aprila, r. Danes je imela Hrvatska zajednica sejo svojega strankinega sveta o kateri ni bi! izdan komunike, pač pa se od strani vodstva izjavlja, da bo izdan Jete po sporazumu z vodstvom HRSS. Nadalje se izjavlja, da Hrvatska zajednica ii HRSS ne smatrata, da bi bilo sedaj mo/;ao skupno sodelovanje z radikalno stranko. Beograd. 15. aprila r. Iz Za.greba je biio javljeno. da danes zjutraj dospe v Beograd Pavle Radič. A ni dospel; zato se Iz vrst opozicije čuje. da je odpotoval v nemano smer. To misterijozno potovanje Pavla Radiča se spravlja v zvezo s potovanjem s:. Pašiča. češ da se Pavle Radič na vsak način hoče kjerkoli sestati s Pa5iče.rn -S5S- Iz ministrstva prosvete imenovanja in upokojitve. Beograd. 15. aprila, p. Za profesorja n.i ženski realni g:mnaziji na Sušaku je imenovan dr. Hubert Maver. V prosvetnem oddelku velP scie uvtmjenje oz. oblaženje raznih pro» roetnih in gospodarskih omejitev raed na* sledstvenimi državami Gre namreč za ini* cijativo, da naj bi strokovnjaki preiskali razmere in nato predložili Zvezi narodov poročilo, na podlagi katerega bi Zveza na= rodov storila nadaljne korake. To inicija. tivo Avstrije je Zveza narodov prevzela. 2e prihodnje dni prispe na Dunaj strokov, njakov, ki bodo razen Avstrije obiskali tu; di druge države v srednji Evropi. Konferenca Male antante Termin določen definMvno na 9„ 10. in U. maja Beograd. 15. aprila, p. Zunanji ministri Mala antante so se sporazumeli, da se vrši konferenca Male antante 9., 10. In 11. maja v Bukarešti. Ta datum je definitiven. Določen ie tudi že program konference. Dne 10. mala sc vrši v Bukarešti vellka narodna svečanost v proslavo neodvisaosti Rumi;-nije. Svečano-ti se udeleže tudi zunanji ministri Male antante. Smrtna nesreča dveh bolgarskih pilotov Sofija, 15. aprili p. Včeraj sta se na aerft dromu Pozorište ubila dva bolgarska avi. atika in sicer ravnatelj aviatične šole Uzu. nov ter pilot Georgijev, ki je bil eden iz* med onih bolgarskih aviatikov, ki so n&» davno pristali na našem ozemlju pri Piro. tu ter bili prijeti od naših oblasti. Gcorgis jtv sc jc pred kratkim vrnil na Bolgarsko, bil jc eden najboljših bolgarskih aviatikov. Pariška juridična fakulteta zopet otvorjena Pariz, 15. aprila, s. Prosvetni minister je preklical odlok z dne 3. marca t. L, s kas terim jc bila za nedoločen čas zatvorjena juridična fakulteta na Sorbonni. Fakulteta bo dne 20. t. m. zopet otvorjena. Ta ukrep je bO olajšan vsled odstopa profesorja Scc-lleja. in »Mariborom« m sicer ob 5. popoiune v Ljudskem vrtu. Glavno glasilo NRS o politiki Narodnega bloka Ako hoče HSS ojačiti politiko arodcega bloka, ki fo je z deklaracijo priznala, se nc sme iz akcije izključiti SDS. dvomen interes v tem. da se z izključitvijo samostojnih demokratov iz kombinacije ne slabi moč te politike. To sovražno razpoloženje v HSS se mora ukloniti pred pravimi političnimi razlogi v interesu splošnega političnega položaia v državi, da se omogoči poln razmah in polna moč nadaljnjemu logičnemu razvoju političnih odnošajev v državi. Zdi se. da v večini hrvatskih, pa tudi deloma pri beograjskih listih ne pojmujejo pravilno značaj preokreta. ki ga imajo prinesti deklaracije gg. Pavla Radiča in Šuperine. Vsekakor je primer iz preteklosti, po katerem je v bloku narodnega sporazuma in seljaške demokracije moglo priti do -oliH'ne skupnosti in sodelovania med skupinami s popolnoma disparatnimi političnimi tež-n;ami v naziraniih. dal povod mnogim današnjim površnim motrilcem. da smatrajo, da ima sedanji preokret pred seboj čisto strankarske odnošaie in izpiranja ter ustvarjajo na teh naoa^nih pojmovanjih svoje politične kombinacije. Stvar pa ie mnogo boli resna in »"'o-boka ter se mora pazno in objektivno presojati. Volilni rezultat je prinese! zmago državi; deklaracije gg. P. Radiča in Šuperine so brezdvomno oiačile tn zma^o. Ako ostane HSS dosledno pri teh deklaracijah. potem iih mora tako tudi pojmovati. Pravilna in zdrava veditev odnošajev med HSS in radikalno stranko more imeti svoj raison d'etre samo v tem siučaiu. ako prinese stabilizacijo države in pravo politično normalizacijo v medstrankarskih odneša-jih. V takem siučaiu mora biti ohranitev moči, ki zastopa io in brani jo te eminentno politične cilje, resna patriotska skrb političnih skupin, ki zastopajo branijo to politiko.® ^ Zadnje čase prihaja opozicijonalno časopisje vendarle do spoznania. da so bile zaman vse intrige za razbiije Narodnega bloka, ki ostane na vladi tudi v bodoče, da izvede do konca svoj program. Tudi »Slovenec* sedaj poroča, da boelo ob preosnovi vlade zamenia-ne samo nekatere osebnosti in da ostane na vladi PP. kombinacija. Ako bi ne sledil ugledu nekaterih zagrebških in par beograjskih opoziciionalnih listov, bi mu ne bilo treba danes indirektno priznati, da so bile v zadnjem času vse njegove kombinacije o preosnovi vlade, do katerih bi se osnovala PP. vlada, iz katere bi bili izključeni samosto.ini demokrati, brez vsake stvarne podlage. Mi smo opozarjali na nestvarnost in nelogičnost teh vesti, toda gotovo časopisje živi pač le od izmišljenih političnih senzacij, s katerimi skuša zadržati tudi propadanje svojih strank, ne pa od točnih informacij, ki jih je od nekdaj n. pr. najmanj ravno v klerikalnem časopisju. Nas v ostalem zanima predvsem mnenje radikame stranke o samostojnih demokratih. Radikalna »Samouprava^ od 14. t. m. piše z ozirom na trditve opoziciionalnega tiska, da Pašič ne namerava podaljšati koalicije s samostojnimi demokrati, pod naslovom «Samo-voljna tolmačenja? med drugim nastopno: »Deklaracije gg. P. Radiča in Šuperine v Narodni skupščini so priznale one glavne temelje, na katerih je ustvarjena koalicija in izvajano politično sodelovanje radikalne stranke ter samostojne demokr. stranke, a z volilnimi izidi je zagotovljeno nadaljnjo izvajanje te. politike. Deklaracije gg. P. Radiča in Šuperine očitno pomenjajo priznanje te politike, to je ojačenje moči. s katero se ima izvajati. In ako se potem daje logično in politično razumeti. da hoče tudi HSS sodelovati pri izvajanju te politike, bi se niti logično piti politično ne moglo razumeti, da se iz te akcije izključi SDS. ki je pomagala k zmagi te poliiike. Popolnoma je mogoče, da obstoje v vrstah HSS razpoloženja o taki izključitvi SDS, toda ta razpoloženja bi izvirala iz prejšnjih, tako rekoč osebnih odnošaiev med samostojnimi demokrati in HSS. a nikakor ns iz ozirov prave politike, ki ima ne- in Menimo, da je s tem dovoli jasno povedano, kakšne odnošaje med HSS in Narodnim blokom hoče imeti radikalna stranka. Stranke Narodnega bloka morejo dosledne in zveste svoji državni politiki stremeti samo za ojačenjem Narodnega bloka, ne pa za cepljenjem njegovih moči radi trenutnih strankarskih interesov. Tisti, ki so napovedovali razpad Narodnega bloka, bodo doživeli v prihodnjih štirih letih še mnogo razočaranj. Sarajevski atentat in vprašanje odgovornosti za svetovno vojno Pariški ugledni dnevnik »Figaro* od 5. aprila prinaša razgovor svojega do-oisnika g. Alberta Mousseta z bivšim oredsednikom naše Narodne skupščine c. Ljubo Jovanovičem o zadevi sarajevskega atentata in o vprašanju vojne krivde. Intervjuv ie zanimiv, ker so nedavno skušaii nekateri notorični ne-prijatelji našega naroda in po njih klerikalni «Slovenec» na podlagi napačnega tolmačenja neke Jovanovičeve knii-ge pogreti staro avstrijsko trditev, da >e srbska vlada vedela za ?*entat in da je torej ona prvi krivec za izbruh svetovne vojne, še zanimivejši pa .ie za našo javnost uvod k intervjuvu. ki kaže. da francoske vere v nedolžnost tedanje srbske vlade tudi zadria kampanja n! omajala. G. Mousset nravi: «V časopisju nemškega jezika in v nekaterih angleških listih se zadnje čase pojavlja čudna gonja, ki hoče poživiti kontroverze o sarajevskem aten-tatau iz leta 1914. in s tendencijoznim tolmačenjem dogodkov te dobe naknadno obtožiti srbsko vlado. Brez posebne pronicavosti se da uganiti, da ta kampanja ne teži toliko za poživljenjem zgodovinske debate kot za izkonstrui-raniem razlogov, na podlagi katerih bi mogla Nemčija zvrniti na zaveznike odgovornost za vojno. Težko si ie človeku zamisliti, da so še v Evropi ljudie, ki verujejo, da ie bil umor nadvojvode Ferdinanda v juniju 1914. kaj drugega kot pretveza za svetovno voino. Navzlic tej ugotovitvi pa se pojavljajo bajke, ki bi jih bilo nevarno pustiti, da se uveljavijo. Germanska propaganda se poslužuje v okrepitev svoje teze argumentov, med katerimi hi nekateri utegnili napraviti utis pravih dejstev?. Da dožene stvar do konca, se je g. Mousset obrnil na g. Jovanovi-ča, čigar besede so se nedavno izrabile kot podlaga oživljenju nemške kampanje. # _ Ljuba Jovanovič je izjavil: «Vi poznate prav tako dobro kot jaz očitke, ki iih izrabliaio proti nam. Zlasti očitajo naši vladi iz leta 1914., da je slutila, da se »nekaj« more zgoditi in da ni uradno obvestila dunajskega kabineta*. Jovanovič nasprotno temu očitku pove, da je srbski poslanik na Dunaju Jo-ca Jovanovič opozoril skupnega finančnega ministra in vrhovnega upravitelja Bosne. Biiinskega na možnost »obžalo-vania vrednih incidentov, ki iih utegne izzvati v goreče nacijonalistični sarajevski sredini izbera srbskega zgodovinskega datuma (obletnica kosovske bitke) za vojaško in dinastično demonstracijo*. Glede očitka, zakaj je srbska vlada obvestila Biiinskega namesto zunanjega ministra Berchtolda. opozarja Jovanovič na <'tiiii sporazum, da se bodo sporočila našega dunajskega poslanika vršila potom Biiinskega. kar se je vedno. prakticiralo leta 1913. in 1914.» Omenja končno, da je sleherno opozorila ki se je tikalo varnosti osebe, kot je bil Franc Ferdinand, napravilo uo- treben in zadosten vtis na oblasti. »Be!-grajski kabinet® se je torej obnašal skrupulozno pravilno.* »Doma je ukrenil vse korake, ki so mu jih narekovala nažalost povsem nedoločena obvestila, v kolikor so dospela do njega. Nemška propaganda se je v tej zadevi vMno izražala, kot da bi nam bila zn-na identičnost zarotnikov in njihova namera. To je znak podlosti ali popolne nevednosti v navadah zarotnikov. Mi smo alarmirali naše oblasti na podlagi zelo nedoločnih opozo-ritev. Toda dejstvo, da smo alarmirali, se ne da utajiti. Avstriici so tekom vojne zasegli zanisnik našega stotnika Ko-ste Todoroviča. iz katerega se morejo videti sledovi naših navodil. Vrh tega mi je odvetnik glavnega obtoženca Principa sporočil, da je le-ta naletel na večje težave na potu iz Belgrada k bosanski meji kot od te meje v Sarajevo*. Jovanovič dopušča možnost, da so podrejeni uradniki pomagali zarotnikom pri prekoračeniu meie. vendar ni gotovo, da so poznali niihov pravi namen. V vsakem s!uča*u pa so ti organi ravnali na lastno pest. «Inicijativa v celi tej aferi je izšia od Sarajevčanov. ne iz Belgrada. Po anek-siji Bosne je priš'o do cele vrste atentatov. katerih začetnike je treba iskati med naciiona!'stično mladino v Bosni, Hrvatski in Sloveniji. Opozarjam Vas samo na atentat na generalnega guvernerja Varešanina, ki ga je izvršil hercegovski diiak čerajič, na atentat hrvatskega dijaka Luke Jukiča na kraljevega komisarja Hrvatske in na atentat Hrvata Stiepana Doičlča na bana Sker-lecza . . .» «Ni potrebno govoriti o argumentih glede moralnega in materijainega sta-nia Srbije takoj po končanih balkanskih vojnah. ki bi sami po sebi zadostno razorožili obtožbo, da smo mi mislili izzivati novo voino. Tu so važni majhni detajii. če bi bil belgraiski kabinet točno obveščen o nameri atentata, bi se moral zavedati niegovih mednarodnih posledic. V tem siučaiu ne bi član vlade g. Velizar Jan-kovič poslal svoje žene In svojih otrok v kopališče Gradež. kier jih je presenetila objava vojne. Tudi naš vojskovodje bi bili previdnejši: vojvoda Putnik ne bi bil šel v Toplice v Avstrijo, kamor ie niegov začasni pobočnik. polkovnik Zivko Pavlovič tudi poslal svojo družino, ki je bila internirana ob otvoritvi sovražnosti. Končno se ne bi g. Pašič. ki ie že oddal posle g. Paču-ju. odpravlja! na pot v Solun. Kaj naj Vam rečem? Mi smo dovolj pretrpeli od strani Nemčije, da danes lahko zahtevamo pravico. Mi čakamo z mirnostio čiste vesti sodbe nepristranskih liudi ln zlasti naših zaveznikov. ki so tekom tragičnih ur vojne imeli priložnost preizkusiti našo lojalnost*. Odpust nemuslimanskih uradni-kov v Turčiji London, 14. aprila, j. Turška vlada je ▼ Carigradu odpustila vse židovske uradnike. 2e prej je odpustila krščanske telefonske uradnike, ker zaupa le muslimanom. Posl. Pivko pred mariborskim* volOci Maribor, 15. aprila. Nocoi se je vršil pod predsedstvom dr. Boštjančiča lepo uspeli občni zbor krajevne organizacije SDS. O političnem položaju, zlasti ~ delu v verifikaclj-skem in finančnem ^dborti Narodne skupščine je poročal posl. dr. Pivko. Uvodoma je Izrazi! ttpame. da se bodo Pri bodočih oblastnih volitvah združile vse napredne stranke v skupno fronto. Padi govora posl Smodeja je bil prisiljen nastopiti v skimščini v ostrem tonu oroti neresnicam, ki iih razširja SLS. Tozadevna debata v Na-odni skupščini je označila politiko in moč SLS z navedbo posameznih drastičnih primerov. Tisti trenutek, ko bo vzeta duhovščini možnost nronagand«; za n;eno politično prepričanje z zlorabo cerkve in vere, bo imel razvoj narodne in napredne idcie prosto pot. Omeniaioč delo v finančnem odboru, ie poudarial. da se ie v g'avnem oodaFial nroračun iz Havi-dovičeve dobe za štiri mesece. Značilno je. da je n** kredit v inozemstvu po ^nnni iz:av? P. Padiča ogromna naraste!. radi česar bo mogoče sedai tudi naieti pod ugodnejšimi pogon inozemska oosojila. ki se bodo predvsem porabila za va*ne prometn" investicije in za nrekomorski promet. Tozadevna niv ga^ama so že v teku. medtem ko vodilo lažnivo kanramo klerikalni demagogi g!ec'e rovih bremen in raznih dutfh izmlšUotin, kakor gleda nremeščan'a orožnikov in drrgih tcndeno"oznosti. Ker bo morala Narodna sktmš*ina do jeseni reš!ti veliko na;nuine;š:h zakonov in morda re bo dovoli ča«a za spre'et:e šolsVTi zasnov. se je mora1 pooblastiti minister Pribičevič. da reši sam 7. odobrpmem ministrskega svrfa šolska vpraš^rva. Delo r^nrednih slovenskih zastopnikov v Narodni skupščini je težavno. z!a«ti ker jim ostati s'ovenski poslanci s Pucliem vred me-čcio pod noge po'?na in igrajo doma la^ko n!o čiča za napravo korita pri občinski tehtnici in o poročilu živinozdravnika radi javne klavnice v Trbovljah. Prošnji župniškega urada Trbovlje za prispevek novih zvonov v Trbovljah se je ugodilo In sicer se je do. volilo 12.500 Din. Prošnja Vinka Rotarja za koncesijo gostilniške obrti ie je odbila, pismonoši v Hrastniku »e je dovolila pod. pora v znesku 300 Din. obenem pa te je sklenilo obrniti na poštno direkcijo v Ljub. ljani. naj bolje plačuje svoje uslužbence, pevskemu društvu »Zvon* se je dovolila podpora v znesku 1000 Din, prošnja Alojza Rigana je bila uslišana in Je bil sprejet v službo občinskega cestarja, prav tako p« je bil sprejet v občinsko »lu/bo Matevž Kaš. man, vendar pa kot redar. Preložitev občin, ske ceste pri Martinu Zadobovšku v Knez. j dolu se je tudi dovolila, vendar pa ae bo ' delo plačalo, če bo pravilno izvršeno. Pri i prezidavi občinskega hleva se je sklenilo, da se bo delo razpisalo, pragmatika za ob. j činske nastavljence se je izročila posebne. Imu odseku in je »tvar še v teku, prevedba občinskega talaika v «nialu oragmatik« ta r o Es-ka Jogo Torpedo JJ Bianchi S) Vs! vliek moderna tehnike Ra^conej« pri Palača Ljubljanske kreditne banke In Gosposvetska e. 14. nadomestni deli ia oprema. J. Goret državne nameščence p« se jc potrdila, ker je bil tajnik že preveden. Seja se je zaključila okoli 7. zvečer. Pri. hodnjo sejo bo sklical gerent Kokalj zo» pet pismeno. Potek prve seje je pokazal, da se bo z imenovanim gerentskim sosve. tom dalo delati. In tu nas prav nič ne mo. tijo izpadi v »Slovencu«, ki ao preračunjeni za najbolj nizke instinkte in katerih avtor ni g. župnik Gašparič, ki sedi v gerentskem sosvetu, pač pa nekdo drugi, ki bi bolje storil, če bi se manj brigal za politiko, toli« ko bolj pa za cerkev in za drugo, kar jc v zvezi z duhovskim poklicom. Politične beležke -f Oblastni zbor SDS v Zagrebu. — Dne 26. aprila se v Zaerebu (v prostorih sekretarijata SDS) vrši oblastni zbor SDS z dnevnim redom: 1.) Konstituiranje zbora. 2.) oredlog o osnovaniu oblastne organizaciie SDS za zagrebško oblast. 3.) oredlog o osnovaniu oblastnega tajništva v Zagrebu in 4.) eventualija. -f Nič jim nI prav! Klerikalci so poslali svoječasno v Beograd in razne gimnazre v Srbiji več svojih dijakov, da bi širili klerikalno propagando, oziroma «de!ali versko uledinienie*. kakor so iziaviii v svojem oklicu, ki ea je pred dvema mesecema obravil tudi naš list. Klerikalci so poslali v Srbiio di;ake. prosvetna uprava Pa skrbi, da dobe ti dijaki tudi slovenske profesorje. Tako ie te dni. kakor poroča »Slovencc*. dobil prof. Mlakar iz Ptuja dekret, da le prestavljen v Prokuplje pri Nišu. Škofov list pravi, da je zato prestavljen, ker ie »pristaš krščanskega svetovnega nazirania.* Mi ne vemo. če ie to res. mnenja Pa smo. da nima »Slovenec* nobene pravice pritoževati se radi tega premeščenja. Ali naj samo di>akl dela to za »versko zbližanie*. zakai bi pa tudi profesorii ne? »Slovenec* bi moral biti vesel, da gre prosvetna mrava klerikalnim težniam na roko in da preskrbu-ie slovenskim diiakom, ki so jih klerikalci poslali v Srbiio. tudi slovenske profesorje »krščanskega svetovnega nazirania*. ki so lahko tamkai ne samo dobra opora klerikalnim dijakom, ampak morejo delati z vnemo za uresničenje klerikalnega unitarlstičnega načela. ki govori »o enem hlevu in enem pastirju*. Našim klerikalcem res nikoli nI nič prav! + Slovenska država. Gospod poslanec Gosar je zdai v velikonočnih počitnicah začel za »Slovenca* pisati politična razmotrivania. V glavnem brani svo-ia znana izvaiania v Narodni skupščini. ki smo jih tudi mi obširneje zavrnili. Nova zanimivost pa je dr. Gosarjevo razmotrivame o »slovenski državi*, ki bi po njegovem bila takšna, da bi Slovenci po svoii zemljepisni legi tvorili nekak » pred uif dinjenjem imel — ne morda »več* ali »manj* pravic in svoboščin — temveč vse politične pravice, ker je v notranji upravi, v prosvetni politiki in v pravosodju bil popolnoma neodvisen!* Jasno je torej, da »Hrvat* hoče povedati: Hrvatom se je ored ujedinienjem godilo neprimerno bolje kakor zdaj. ali pa. če jim je bilo slabše, je bilo to po njihovi krivdi, sai so bili »popolnoma neodvisni*. A puntali in junač'li so se neprestano, pred ujedinjeniem in po njem. Sam ljubi Bog jim ne bi ustregel -f V Hrvatskem seijaškem klubu poka. Pižonove zemlioradniške »Novosti* objavljajo v številki od torka intervju z nekim članom Hrvatske zajednice. Ta gospod je izpovedal, ca so odnosi med poslanci Hrvatske zajednice in ra-dičevskimi poslanci znotraj skupnega kluba postali silno napeti. Ni izkiiučeno. da se klub razdvoji, kajti zaiedničarji nasprotujejo paktiranju z radikali, a Pavle Radič se pehž samo za tem. da bi kakorkol zlezel v vlado. Njegova prizadevanja so seveda zaman, zato se radičevski in zajedničarski bratci utegnejo zopet mirno pobotati Po svetu — Ponesrečeni vojaški puč v republiki Kolumbiji. V mestu Bogovi v republiiri Kolumbiji v JužnJ Ameriki so odkrile oblasti priprave za vojaški puč, ki naj bi IzbrulmH Istočasno v vseh mestih republike tn izročil vlado generalnemu direktorju. V afero Je bfi zapleten tudi predsednik republike Ospina, k! so ga ustavoverae čete aretirale It izgnale Iz države, ne da bi prišlo do kakega spopada. General Pedro Nel O spina le bU Izvoljen za predsednika republike 7. avgusta 1922 in bi potekla njegova služben^ doba šele prihodnje leto. Očividno pa se je hotel rešiti številnih omejitev, k! Jih nalaga ustava njegovi oblasti, obenem pa tudi vsake kontrole parlamenta in postati pravi diktator. Poizkus, ki se Je Izjalovil vsled odpora ustavovennih elementov armade, j« plačal sedaj z Izgnanstvom iz države. — Osamosvojitev Turčije. Turška vlada je odpustila tz državne službe vse nemoha-medanske telefonlsrtnje z utemeljitvijo, da bi mogle izdati vojaške aii druge državne tajnosti, ki bi šle preko telefona. — Pogajanja glede grško-rumtmske zveze. V Atenah se mudi te dni rumunski minister Moscanu, k! se pogaja z grško vlado glede sklervltve grško-rumunske zveze. Rumimskt polirtfini krogi upajo, da bodo končala pogajanja s popolnim uspehom. — Smrt brata Bajram Cura. Na Dunaju je umrl v sredo za tuberkulozo Hlsm! Cur, brat glasovltega albanskega uporniškega vodje. Bajram Cura, ki je bil eden najhujših nasproinikov naše države in Je pad?l pred nekaj tedni v boju $ četami sedanjega albanskega ministrskega predsednika, Ah-med beg Zogua. — Grški davčni načrti. Grška narodna skupšč na Je s 141 proti 45 glasovom sprejela zakonski načrt glede podvojitve obstoječih 10-odst. davčnih naklad na vse direktne in indirektne davke. Finančni minister ie opozarjal v svojem ekspozeju, da se namerava s tem doseči v prvi vrsti ravnotežje v proračunu, obenem pa povišanje tečaja drahme. Po sprejemu projekta se ;e zbonvca odgodlla do 6. maja. Sodišče § Cigani. Ze sedemkrat kaznovani zida? A. G. in njegova šestkrat predkaznovana žena Frančiška sta se v družbi nekega nič manj proslulcga Ivana G. potepala s harj moniko in s citrami. kakor potujoči cigani, v okolici Škofljice. To bohemsko življenje vsem trem seveda ni nudilo posebnih užit« kov razen popolne prostosti v obleki in obnašanju. Prenočevali so v hlevih in po svislih, jedli pa so. kar so jim usmiljeni ljudje dali za njihovo muzicir:tn.« stilno na zajtrk. Ko sta se vrnila, sta vi. dela. da so cigani nalagali svojo neprešte. vilno prtljago na vozove, obenem pa sta opazila, da jima je zmanjkalo več kosov f obleke iz omare v shrambi. Sum jc takoj J padel na »cijjanc*, toda ljubljansko dežel« ; no sodišče jih je vsled pcnunjksnji dok»> ! zov moralo oprostit:. § Hud bral. Ze šestkrat kaznovani tr» , govski potnik J. T. je živel že delj časa v prav napetem razmerju s svojim bratom v skupnem gospodinjstvu, ki ga jc vodila riju jina mati Nekega dne se je posebno rtr.c togotil vsled neznatnega vzroka, ker ni bi. lo kosilo pravočasno na mizi. Brat čc je potegnil za mater, kar na je razburljive* še prav posebno razdražilo. Skočil e v ku» hinjo po nož in ae vrnil ter menil: »Cikaj, ti boš Sel takoj v mrtvašnico (ribil je po« IJudnejši, dialektni izraz), saj sem ti že večkrat obljubil, da tem bom zaklal.* Ta »bratski« opomin je napravi! na posvarjtr.' ca tolikšen vtis, da jc nemt!d<»i.ia zionstil prostore, kjer se je nahajal negostoljubni brat ter se podal na bližnjo poMt-iisko straž niča Hudi brat pa je kolovratil z ost-im kuhinjskim nožem in nabrušeno scki»o okrog hiše in čakal na svojo žrtev, ki pa se ni vrnila v doglednem času. Obtoženec, ki sicer nikakor nI posebno nevaren, tem« več trpi živčno vsled nesreče, ki io ie do« živel v vojni. Je bil pri razpravi pred Ijvb* ljanalum deželnim sodiščem oproščen. Shodi poslanca dr. Pivka v ptujskem okraju Ma velikonočni pondeljek dne 13. aprila se je osnovala organizacija demokratsKe srranke v Sv. Vidu pod Ptujem. Zborovanja se je udeležil dr. Pivko. Nad 100 m-ž iz občin šentvidske fare je bilo zbranih po rani maši v prostorih g. Pernata. Zlasti ie bi! častno zastopan Šturmovec, ki je dani.s tako rekoč do zadnjega volilca organiziran v naši stranki. Poslanec dr. Pivko je v uro trajajočem govoru informiral v poljudni obliki o dosedanjem delu v Narod 'i skupščini in o državni in gospodarski politiki. Vidno je vplivala njegova beseda na volilce, ki j'm Je razložil brezupen politični položaj zastopnikov SLS v Narodni skup ščini in nagel preobrat radičevskih poslancev v zadnjih tednih. Umljivo je. da navzoči radičevci niso mogli prinesti nobenih tehtnih ugovorov in da je agitator Viniš popolnoma pogorel s svojim nekdaj nauče-n;m, dandanes pa neaktualnim govoren. Zborovalci ga niso hoteli niti pustiti k besedi. Zborovanja se je udeležilo več zastopnikov ptujske organizacije. V tem kraju se je napredna misel ukoreninila in rr.r-no lahko pričakujemo povoljnega razvr-ja demokratske organizacije v Št Vidu. Zborovanju je predsedoval posestnik Šmigovc V Stojnclh pri Ptuju se je vršil ve' k zbor v prostorih g. Tvrka. Ob 4. uri popo.-dne, pred prihodom poslanca dr. Pivka, k bilo zbranih že 200 volilcev, večinoma iz Stojnc, zastopane p3 so bile tudi sosedne občine Bukovci, Markovci, Prvenci in ce'o Haloze. Čuio se je, da pripravljajo ostra vprašanja na našega poslanca po navodilih, ki so jih dobiii klerikalci na svojem zaupnem sestanku v Ptuju in iz «Slov. Gospodarja*. Zborovanje je pa pokazalo, da možje, ki so hoteli vprašanja staviti, niso mogli v nobenem slučaju oporekati tehtnim izvajanjem našega poslanca. Po poročnih o delu v skupščini je govornik krepko ozn.a čil padajočo zvezdo klerikalne politike. Stojnci sami niso bili sicer nikoli klerikalca občina in zanimivo je, da domačini sami niso v ničemur niti poskušali oporekati govorniku. Udeleženci iz sosednih občin so pa obmolknili, uvšdevši brezplodnost svojih poskusov. Zborovanje le trajalo 3 ure in je značilo močno okrepitev napredne pozicije v tem kraju. G. dr. Šalamun je govori o nekaterih gospodarskih vprašanjih in pravnih občinskih zadevah in domačim so se nazadnje v večjem številu udeleživa!! debate o gospodarskih potrebah svojega kraja. Pohvalno je omerril domačin, da je poslanec Pivko, ki je dobil v naši občini razmeroma malo glasov, prišel prv' s poukom med ljudi, dočim niti radičevca niti zastopnika SLS ni bilo še videti v vasi po volitvah. Zborovanje se Se zaključilo rb pol 8. uri v popolnem soglasju. Posestnk in trgovec Alojz Vaj da, ki le vodil zborovanje kot predsednik, se je $ toplimi besedami zahvali! v Imenu občine in v imenu vseh navzočih dr. Pivku za njegovo požrtvovalnost. POSLANEC DR. PIVKO V POLJČANAH V torek zvečer se je vršil v Poljčanah v dvorani hotela Mahorič občni zbor kralev-ne organizacije demokratske stranke. Udeležil se ga je tudi narodni poslanec dr. Pivko, ki je v nad enournem poročilu naslikal sedanji položaj in delovanje Narodne skupščine. Zbora se je udeležilo pod predsedstvom postajenačelnika g. Rozmana okrog 60 ljudi, kar je uprav veličastno število ?,a bivše nemčurske Poljčane, kjer je imela demokratska stranka pred 2 letoma komaj 2 volilca. Vsi navzoči so sog'asno odobravali izvajanja narodnega poslanca dr. Pivka. Sledila je še živahna deba'a o razah stanovskih vprašanjih. G. narodni poslanec je daja! zlasti pojasnita glede železničar-skih zadev. Odbor je končno poročal o de- lovanju krajevne organizacije v minulem letu, nakar je občni zbor izvolil novi odbor. Lep demokratski zbor v Poljčanah ie predsednik zaključil ob najlepšem soglaslu. Narodni poslanec dr. Pivko si je mahoma osvojil simpatijo zborovalcev, kojih mnogi so bili doslej vsled nepoučenosti nasprotniki naših teženj. Asta Fereneakova umrla Moje teje se osipavajo. Njih cvetje dehti in vene. Rada zagrebem vanj svoj obraz. Sladko-bledo je in težko-vonjavo. Kot tožba mlade krvi, ki nerada umre. In mislim, da sem tudi Jaz cvet, ki se osipava. Pozabi! je nanj vrtnar, preraste! ga je plevel in črv mu razjeda srce. (Asta Ferenčakovi) V pomladnem vetru se z;blie prvo cvetic in novo življenje sc vzbuia v mimoidočih. Toda ne v vseh. Mnomi pomeni pomlad začetek novih muk. brezupnih hrepeneni. tisočkrat že iz;alov-lienili načrtov in razočaranj. Kako zagonetno je življenje! Veter odnaša na'-olemenifeiše seme na ska'e aH pa m^d trnie. kjer prerano pogine, ne da bi moglo razviti svošo burno moč. Plevel, umazan in vsakdanu na se košati v ra»-košmh nasadih in razkazuje v ponarejenih barvah svojo revščino. V zapuščeni gorski vasi. Ribnici na Pohorju, se le te dni zastrupila mlada učiteljica, nolna talentov in upov v bodočnost. 21 letna Asta Ferenraknva. Vse bogate misli, vse načrte in žgoča kopr-nema ii je udušila klavrna vsakdamost. Megleni dnevi, skoca sreča, neusmiljena samota in blodne, dolge noči so ii vedno grenile veselie in uničevale pre-bogato dušo, ki se ni mog'a več zadovoljevati le z opojnostjo lastnih misli. Zapuščena od vseh te pričela misliti ra to. da mora naiti duša. ki ie tako lepa in bogata, utešema. če ne drugie. pa v večnosti. In ta misel ie postaiala v niei vedno močnejša, vedno bolj privlačna. Vsa niena pismi vsebuieio domotož'e Po večnosti: «Sai drugega doma tako ne poznam.* pravi. «Le eno imam. svojo vero in svoi veseli ponos, zato na bom rekla pri slovesu, da grem zavol'6 teg^. ker ni zemlia dovoli bogata, da bi živela ljudi kot sem jaz. In ker res ni vredna, da bi hodila še nadalie po niej. Liud'e b"do naibrž mislili in govorili drugače. Pa kai to meni! Jaz imam svojo vero in svoj veseli ponos!® Asta Fererčakova se je že od svote mladosti dalje bavila z literaturo. Obvladovala ie več iez;kov. čeprav je b;'a samouk, tako da je vse tuje avtorie prebirala v izvirniku. Obiskovala ie gimnazijo v trdni nadi. da bo lahko studie tudi nadaljevala. Ne;zmerno je hibila glasbo in vse svoje živlieme je sanjala o pianinu. ra katerega se je vaa;Ia neumorno pri vsaki priložnosti, ki jo re imela, seveda le pri tuiih Fudeh. Radi družinskih razmer ie morala onustiti Studii. ki jo ie veselil in prestopiti na učiteljišče, čeprav io ie že misel na ta nikdar zaželjeni poklic navdn;ala z ža-lostio. Kakor prelep ptič v železni kletki. brez luči in solnca. je umirala počasi. Vso bolest ie izlila v p^-stm. ki so kakor biserna krona krvavih neutešc-nih solz. Veliko literarno vrednost Imaio nieni celotni zaoiski. če iih nI uničila pred svoiim koncem. Se več'a dragocenost pa ie b;la ona sama. ki ie mora'a tako nezasltiž^no gledati, kako usibrro mene sile m tiien talent v pusti kmečki vasici, dokler si ni našla sa-na izhoda. ELiTIfl IFHTICU Telefon 124. Danes: otrok varieieid aH ,,Borba dveh žensk do srake Humorl Razkošnost! Eleganca! in ... . Predstave ob pol 4, 5., pol 8. in 9. ari. M'adini prepovedano. Prežalostno se je izpolnila njena pesem o tejah. ki jo hranim med ostalimi njenimi pesmimi in spomini nanjo. Štefanija RavnikartPodbevSkovo. Nacijonalno udejstvovanje g. Jelačma (Dopis iz gospodarskih krogov.) G. Jelačin se še vedno predstavlja kot velikega poborr.ika za nacijonalne Interese našega trgovstva. Ce pa si stvar nekolik) natančneje ogledamo, takoj spoznamo, da skuša g. Jelačin valiti krivdo na druge, da prikrije svoje lastno postopanje. Kako priteguje g. Jelačin židovske elemente v te') našega narodnega gospodarstva, sc zlasti kričeče vidi pri »Vinocotu«. Gospod Jelačin se v zadnjem času brani na vse mogoče načine, ker se zaveda, da si niti v političnem, niti v gospodarskem življenju ni pridobil drugega kot antipatije. Njegovo nacijonalno trgovsko udejstvovanje najbo:j klasično izpričuje sledeči slučaj: Njegov družabnik pri *Vinocetu« je Met: Heinrich Doller aus Wien, ki ga je g. Jelačin direktno importira! iz avstrijske prf-stolice, kakor importira čaj, kavo in zama-ške. Doller ni nastopil sam. Zidje radi nastopajo v tolpah in tudi Doller tri prišel sam, temveč je ustanovil okoli sebe kar malo Palestino, tako da sveti na «Vinoce-tovern* nebu ozvezdje Doller-K6h!er-H"f-reiter. Slovenci smo ponižen narod, ki rsd da Bogu, karje božjega m Židu kar je slovenskega, sami pa se zadovoljimo s tem, kar Nemci imenujejo «Schweigegeld», «v. pismo pa Judeževe srebrnike. Čeprav imajo slovenski kompa-nioni 60 odst. družbenega kapitala, so se zadovoljili vsi skupaj s 46 cdst. dobička. Država ščiti domačo podjetnost, nekateri pa tudi radi obidejo obstoječe norme, ki nas ščitijo. Taka so dejstva. in kdor ne verjame, naj pogleda v trgovski register, iz katerega se mu ta dejstva rogajo v obraz. To še ni vse. Žii si je v družabni pogodbi še zasigural, da se ga brez njegovega privoljenja ne mc-s izključiti iz družbe. Tako sijajno po">dbj je podpisal naš nacijonalni trgovcc r Jelačin. Ali se je po:em čuditi, da se \5e narodno časopisje kot enodušni izraz \v-nega mnenja in da se naše narodno zavedno trgovstvo obrača v stran pred tpklml narodnjaki kot je g. Jelačin in rogova družba? Kriminalni muzej v Beogradu Notranje ministrstvo se ie odločilo da ustanovi skupen kriminalni muzej za našo državo v Beogradu. Idejo jc spro-žii načelnik tehnične policije v Beogradu Andonovič in so policijske obiastl v vseh pokrajinah naše države že dobile navodila, da prično zbirati potrebni materiial. Kriminalni muzej bo predstavljal vsekakor zanimivost, kakršne še ni videl Beograd. Predmeti, slike, rokopisi, odtisi. falsifikatorski stroii itd. bodo tvorili živo zgodovino vseh zločinov, ki se dogaiaio v državi, obenem pa bodo nudili psihološko sliko o stanju kriminalitete v naši državi. Muzej bo razdeljen v več oddelkov. Podoben bo nekaki razbojniško-zlikov-ski jazbini, toda nameščen bo v luksuznih prostorih lepe beograjske palače. SDomimal bo na sedeže napoljskih mafij. najbolj organiziranih zločinskih talnih družb ra svetu. Prvi oddelek bo posvečen ubijajcem in samomorilcem. Tu bodo razmeščeni noži. puške, revolverji, motike. krampi in razna bodala, sploh vsi predmeti, s katerimi se izvršujejo uboji in umori. Na vsakem predmetu bo zapisano ime zločinca, datum dejania in opis zločina samega. V posebnem pododdelku za samomorilce se bodo nahajale vrvi, strupi, samokresi in drugi predmeti, ki se jih poslužujejo samomorilci. Na njih bodo označena imena samomorilcev. Drugi oddelek bo posvečen vlomilcem in lopovom. Tu bodo razmeščene vse vrste najrazličnejšega vlomilnega orodia. na posameznih blagaimh pa bo mogoče videti kako so vlomilci izvršili oziroma poskusili izvršiti svoje delo. V tretjem oddelku se bodo nahajale steklene ograje, v njih pa vzorci faJsf-ficiranih bankovcev, kovanega denarja in vrednostnih papirjev, razni dokumenti ter ponarejeni žigi in pečati. Tu bo&o tudi falsifikatorski stroii. odtisi, klišeji, razne kemične tekočine in barve itd. Goljufom in sleparjem na kartah bo posvečen četrti oddelek. Peti oddelek bo hranil različne bombe, peklenske stroie. avtomatične ure in razne kemikalije ter podobne stvari, s katerimi se uničuie tira lastnina. Šesti oddelek bo najinteresantnejši. Tu bodo fotografi ie vseh zločincev in njihovih žrtev, sledovi krvi na krajih zločinov, železniških nesreč, originalna pisma ubiialcev in samomorilcev, rokopisi in pismeni sestavki nevarnih ln fn-teresantnih zločincev, dokumenti, s katerimi so bili izvršeni faisifikati. Tu bodo razmeščeni tudi vsi ostali predmeti, ki dokazujeio individualne lastnosti zločincev ob oriiikj de:?.ni. Ta oddelek ho prava izložba razmh zločinskih mask, karakteristična zbirka brad in brk zločincev. Vsem tem predmetom bo priložena tudi mihova zg"dovina: datum, kda; so bili naideni. r*b priliki kakšnih zločinov, na kak način in proti komu so bili raperieni ter imena vseh. ki so bili obsojeni. Vse predmete za muzej bo sprejemal oddelek tehnične roliciie v Beogradu, muzej oa se otvori. čim bo zbrano dovoli . iresantnega materiiala. Zanimiva a^eološka najdba v Dalmaciji Pred nedavnim časom ie odkril neki delavec, ki je kopal med Starogradom in Dolom v Dalmaciji, zanimive ostanke stare grško - rimske zgradbe. Opozoril je na odkritie strokovno izšolane ljudi, in ti so ugotovili, da izvirajo zidovi. umetniško obdelani kamni, stebri. Vapiteli in ooeka iz zelo starih časov. Na neki opeki je bilo celo mogoče razbrati nanis tvomice, v kateri so žgali ilovico. Poleg tega se je n?šlo tudi nekaj starega denarja in nanis na plošči, ki ie označeval hišni prostor za gosre. Starmoslovci. ki so si na licu inesta ogledali najdene Predmete, sklepajo, oa so to preostanki bogate patriciiskc hiše. Na«dbe so bile visoko pokrite z zemljo. Delavec, ki ie zadel na priče davnine, je iz gole radovednosti konal dalie in Je prišel do mlina za olive. Mlin sestoji tz nekake globoke marmorne sklede, kamen v skledi ra je temne barve. Poleg mlina stijiita dva pilastra. ki sta podpirala os. Na enem izmed pilastrov se nabain krasno vrpzan raniš: . . . ARO KOM1NE SUO RT C CO . .. JFICIAE GAVII.T.AF. Fll.lOR AEDEM AE . . . . NDA CURAVIT IDEMQUE DEDIČA VIT ET POSU . . . DEC?? IO.....AD1ECTUS. Kamen, na katerem je brati citirane besede, ie 180 cm dolg. 50 cm širok rn 35 cm debel. Nekatere črke so visoke 14 cm. druge II. trerie 7 in četrte 4 cm. Na'dbo proučuje sedai arheološki urad v Splitu, kateremu stoli na čelu znani starinoslovec don Bulic. Zajeta vlomilska trojica Ljubljana. 15. aprila. Z lenimi dnevi so postali podietnetšl tudi vlomilski elementi. Pomlad pa jim očvidno ne prinaša sreče. V zadniem času so jih več zasačili pri malenkostnih tatvinah in soravili v zapor. Nekaj nevarnih vlomilcev, ki so si služili svoj kruh v pni vrsti ponoči, pa policija dolgo ni mogla izslediti. Posebno ma-dostna troiica Vidmar. Rasbcrger tn Jarc, je delala varnostnim organom velike pregiavicc in skrbi So to komaj ISletni mladeniči, doma iz predmestij, zapuščeni in zelo slabo vzgojeni. Klatili so se vsepovsod in stanovali sedaj tu sedai tam. OMIne sltrM! so nad vse zanimive. — Monumentalni film. .V senci džamije* je še bolj zanimiv! ELITNI Danes! Pozor! Danes! Ivan Možukin, Natalija Lisenko dva odlična ruska umetnika v grandijoz« r.cm francoskem filmu „Pan!!ca klinika Ijubavi" Zanimivi doživljaji luksuzne Parižanke! Veličastni posnetki iz Pariza! — Modema in zelo razkošr.a oprema! Pridite, da sc prepričate o res velikem umetniško izdelanem filmu, ki se predvaja prvič v Jugoslaviji v Ljubljani. umummi dvor Telefon 730. Predstave ob 4., H 6., Y» 8. in 9. ' Mladini neprimerno. V soboto so vlomili kakor smo na kratko že poročali, v stanovanje gostilničarja M ožine na Karlovski cesti in mu ukradli 1500 Din. da bi čim lepše praznovali velikonočne praznike. Policija je imela to pot srečo ;n je malopridno trojico že včeraj prijela. Dokazala Jim je tudi tako? krivdo. Med zasliševanjem so prišli malopridneži po križnem iovlienju v nemajhne zadrege. Uguani v kozii rog. so morali zlikovcj kmalu priznati še razne druge grehe, imenovan?, troiica ie bila nerazdružljiva družba, kl je izvršila celo vrsto vlomov v trafike, barake ra trgu in v maniše trgovine. Izpovedali so nadalie v nekako opravičilo. da so hodili v šolo k stareišim lopovom, ki se že pokore po raznih zaporih. Zasliševanje triperesne deteljice ša ni gotovo in je pričakovati 5e zanimivejših priznanj in razjasnitve raznih šs nepojasnjenih vlomov in tatvin v našem mestu. Is Primoria • Enotna vožnja na goriškem tramvaju od 1. maja dalje. Od 1. maja dalje sc uvc= de na goriški cestni žcicznici er.otna vožnja za katero bo treba- plačati pol lire nc gle* de na dolžino proge. • V Šali zaboden. Neki tržaški kovaškj pomočnik, kateremu je šele 18 let, sc je v soboto domov grede ustavil pri svojem prijatelju mesarju Dinu Dudine. Nekaj čas sa sta bil.i v mesnici sama. nato pa je pris šla neka ženska po meso. Dudine ji je ho= tel postreči in se je okrenil tako nepre-id; no, da je zadel z mesarskim naž;m svojc= ga prijatelja v prsi. Rana jc nevarna. • Smrtna kosa. V Podgradu pri Trstu je umrl Mihael Mikuletič, oče odvetnika dr. Fortunata Mikulctiia v Ilirski Bistrici. — V Trstu je preminul Miroslav Ferluga. — V Rocolu pri Trstu je umrl Jurij Kiun. sin pok. tržaškega mestnega svetovalca Kluna. Pokojnik je bil. vrl, neustrašen in neutrudljiv naroden delavec. Dosegel je starost t>l let. N. v m. p.! • Obnova goriške slolnice. Maja meseca hodo račeli popravljati goriško stolno cer» kev, ki je že od vojnih časov sem zelo po* škodovana. • Umesten odlok. Kraljeva komisija zi izredno upravo furlanske pokrajine je izda la strog odlok proti jajčarjem. Vsi, ki bi pobirali ptičja jajca ali ptičji naraščaj iz gnezd, bodo občntno kaznovani 7 denarno globo od 200 do 2000 lir. pri ponovnih pre« stopkili pa se bo uporabila proti niim tri« kratna denarna kazen, povrhu pa še zapor do treh mesecev. ° Prcmijera opere rt V vodnjekva v Gr» riti. Sn velikonočni pondeljek so vp-riso* rili v Gorici Bloudkovo opero «V vodnja; ku». Predstava je dobro uspela ter jc bila izvrstno obiskana. • Vldemski prejekf na Goriškem. Na ve. likonočn: torek jc obiskal videmski prefekt Ricci Ajdovščino m Vipavo ter Komen. Povsod si je ogledal razmere v deželi, dj si bo na jasnem o položaju, ki vlada v nje. govem področju politične uprave. • Usodni prazniki. Na velikonočni pon« deljek zvečer so sc podal: nekateri fantje v Ccrničah pri Gorici pod okno pismoao. še Podgornika, kier so začeli prepevati in tuliti. Pismono&a je razgrajače pp.rkrat opo= zcril naj prenehajo s petjem, ko pa ni nie zaleglo, jc segel po revolverju ter oddal proti fantom par strelov ter zadel enega izmed njih. kovaškega pomočnika Fagancla, s trvmi kroglami v roke in noge, tako da se fant nahaja v življenski opasnosii. Kulturni pregled Gledališki repertoarji. Ljubiianska drama Četrtek, 16.: aVdova Rošlinka«. C. Petek, 17.: «Pepel'.ih». F. Sobota, 18.: «Lizistrata». A. Nedelja, 19.: «Vdova Rošlinkav. Izv. Pondeljek, 20.: «Misel». D. Ljubljanska onera Četrtek, 16.: «Don Juan». E. Petek, 17.: Zaprto. ^obota, 18.: «Boheme». Gostuje g. Maja de S^rozzi. B. Nedelja. 19.: «Don Pasquale». Izv. Pondeljek. 20.: Zaprto. Mariborsko gledališče Četrtek, 16.: «ScampoIoj> D. (Kuponi). Petek, 17.: Zaprto. Sobota, 18.: «Peterčck». B. (Kuponi.) Nedelja, 19.: «Smrtna tarantella® in karak; terni plesi. Gostovanje ljubljanske opere. Pondeljek, 20.: Zaprto. Svetovnoznana umetnika brata MIlan in Dušan Jovanovlč, ki koncertirata jutri, dne 17. t. m. ob S. uri zvečer v Unionski dvo- rani sta si izbrala za svoj spored v Ljubljani večinoma skladbe, ki so b;'e do sedaj pri nas še neizvajane. Na sporedu so zastopani češki, ruski, francoski, angleški ter španski avtorji s svojimi najlepšimi koncertnimi komadi. Svetovni sloves obeh umetnikov nam pa zagotavlja, da bodo vse te izbrane točke podane v tako dovršeni obliki, kakor, jih le redkokedaj čujemo na kakem koncertu. Predprcdaja vstopnic v Matični knjigarni. Velik pevski koncert »Zveze siov. pevskih zborov« dne 3. maja t. 1. popoidr.e ob treh v Unionu. Nastopi posamezno 14 pevskih društev iz Slovenije in pojo vsi moški zbori skupno (300 pevcev). Vstopnice od ponedeljka • dalje v Matični knjigami 785 Priznani »Slovenski kvartet« (22. Ba-novec. Pečenko, Završali, Zupan) sodeluje v petek, dne 17. t. m. pri akademiji v proslavo 75 letnice prez. Masaryka v celjskem mestnem gledališču. Vrline tega kvarteta, ki slovi po svojem preciznem prednašanju in umetniški interpretaciji, je priznala nad vse laskavo tudi tuja kritika povodom njegove zadnje turneje po Julijski Krajin-i. Uverjer.: smo, da bo nudil tudi celjski koncertni pub- liki. pred katero sedaj prvič nastopi, prvovrsten umetniški užitek. 784 Premiiera domače operete v Zagrebu. V zagrebškem gledališču v Tuškancu pride na oder še pred koncem aprila Tijardovi-čeva opereta rPierrot Ilo«. Dirigiral jo bo rnladi komponist Jakov Gotovac, režiral Boris Krivecki. glavne vloge pa zasedejo: ga Polakova, Gjirrgjenac in Popovič ter gg. Šepec, Grund. l>'nički. Tkalec in' Bojničič. Opereta je nastala leta 1922. ter se je pela z lepim uspehom v Splitu in Osijeku. Splitsko gledališče med velikonočnimi prazniki. V splitskem gledališča, kateremn je po zadnji intervenciji v Beogradu aa pristojnem mestu obstoj zasiguran, so igrali za prazn:ke Nicodenrijevo komedijo »Scam-polo«, francosko komedijo »Sola za kokotes Dickcnsovo dramo »Cvrček za pečje« in Vojnovičev komad rGospa s solnčrJco«. Zagrebški igralec Borivoj Raškovlč zopet pred občinstvom. Za velikonočne praznike je nastopil na zagrebškem dramskem odru zopet igralec Borivoj Raškovič, ki je tli radi bolezni delj časa odsoten. Na odru se je pojavil v Nušičevl »Prcrfekcrilc, kjer je igral vlogo Save Savida. Drugi koncert pevca Čulič-Drasana v Splitu. Splitski rojak baritonist g. Culič-Dragazi, ki se pripravlja na odhod v Ameriko, kjer nastopi s samostojnimi produk- cijami v razsiih mestih, bo imel v četrtek dne 16. t. m. v Splitu svoj drugi koncert, na katerem bo izvaja! večinoma operne arije iz italijanskega repertoarja. Prva vokalna produkcija Čurtč-Dragana je sijajno uspela. Kritika napoveduje pevcu še lepo bodočnost. Razstava v Dabrovnlku. Na dubrovr.l-Jkem ma^stratu so za velikonočne praznike orvorKi razstavo narodnih vezenin iz Srbije ki Vojvodine. Kot gosta sta se udeležila razstave tudi ruska slikarja Zeikiskv in Seeret. Hudože6tveiilška t.MedeJa« v Beograda. Koncem prošlega tedna so igrali Hudožest-vemiki v Beogradu Evripidovo »Medejo« z go. Germarovo v naslovni vlogi. Kritika livadi nosilko naslovne vioge, odklanja pa zbor in režijo, ki .ie brla zlasti kar se tiče »Knairtike. zelo siromašna. Literarno-glasbeni večer ansambla Hn-dožestvenlškeza tearta so imeli v nedeljo, dne 12. aprila zvečer v dvoran beograjskega pevskega društva »Stankovč«. Program 7 a prn-editev je sestavil bivši režiser ljubljanske opere c. Sevastjtuiov. Noviteto na odru beograjske opere. Koncem meseca apriia ali zadetkom maja se uprizori v Beogradu velika Verdijeva opera »Aida«. Dirigiral jo bo kapeVr.ik Polič. Istotako pride 5« tekcsu letošnje gledališke sezene :;a vrsto Puccmijeva cnodejanka »Gia-imi SchiehK katera se bo izvajala pod taktirko dirigenta Maračiča. Kapelnik in skladatelj lirisrič je zložil novo opero v enem dejanja .Somrak«, ki se takisto uprizori še tekom letošnjega leta. Jugoslovenski slikarji v Salonu neodvisnih v Parizu. V pariškem »Salonu neodvisnih«, ki je pravkar priredil svojo razstavo, so razvrstili svoja dela naslednji jug;-slovenski upodabljajoči umetniki: Sava Su-manovič, Miljvoj Uzelac, StarJcovič, gdčaa Amovljevie, Avgustinčič in Stojovič. Imem-v vsori so poslali v Pariz svoja najcrepiccjSa dela fci so po vrednosti umetnin m:d prvimi razstavljala. Francoska kritika, ki je običajno zelo stroga napram inorzemcem, prizrava. da je Šumarovlčeva slika »Gaj-daš« 31 Uzeičeva kompozicija »Naša majka* izredne vrednosti. Sutnanovič je predstivi! v svojem umotvoru francoski javnosti kos našega sela, gajdaša z dekleti. Slika je teli-raino zelo popolna, po načina slikanja s'cer ckspresrvsia, toda mirna *i učinkovita. Uzeičeva slika predstavVia sVikaTjevo najbolje dosedanje delo. Antoffi Avgustinčič je Me-štrorvičev učenec ter je raizstavrl portret deklice tn eno sftnboKčno figuro. Nekatera dela naše kiparke Velimirovičeve jc reproduci-raia par.;Ska umetnostna revija »Evč«. wLUKULO" dišave o zaoofčkih so sajliallši. »JUTRO* št Sg =Četrtek 167IV. 1925= Domače vesti * Zakon o ljudskem šolstva. V ministrstvu prosvete je pričela svoje delovanje komisija oddelnlh načelnikov, kš bo izdelala definitivno besedilo zakonskega načrta o ljudskem šolstvu. V načri bodo sprejete za-Ssteve učiteljskih organizacij. Predvideva se enoten šolski pouk za celo državo, osem-ozir. 6 leten šolski obisk in ureditev šol na sodobni osnovi Ljudske šole vzdržuje država. Verouk ostane še nadalje obligaten predmet, a poučevali ga ne bodo duhovniki, marveč učitelji in taki duhovniki, ki jih imenuje ministrstvo prosvete. Sp'oh bo pouk v osnovnih šolah pod državno kontrolo. Defi-nitivni tekst bo te dni dovršen ter potem takoj predložen narodni skupščini. * Odlikovanje. Naš rojak g. Josip Križaj, Ban opere narodnega gledališča v Zagrebu je odlikovan z redom sv. Save četrte vrste. * Z zagrebške univerze. Za javna redna profesorja na filozofski fakulteti zagrebške sniverze sta imenovana: dr. Peter Bulat za etnologijo hi einograiijo ter dr. Vladimir Dvomi ko vič za filozofijo * Imenovanja v državni službi. Predstojnik okrajnega sodišča v Brežicah Vinko Strasser je imenovan za svetniškega tajnika pri oddelku B stola sedmorics v Zagrebu. — V poštni službi so imenovani: dr. Anton Lamut za šefa odseka pri poštni direkciji v Ljubljani, za tajnike poštne direkcije pa: Miroslav Matjašič, Kari Urbančlč, Vojteh Pučelik, Milivoj Katič, Vinko Janežič, Anton Kogoj, Ivan Koran, Adoll Kafou, Tile® Čopi oh in Fran Jurmao * Dekan Onldovec v Žužemberka je iz solskovzgojnih ozirov suspendiran od poučevanja verouka. * Smrtna kosa. Dne 13. t. m. je preminul g. Rudolf G o v e j š e k, pod uradnik rudnika Trb. prem. družbe v Rajhenburgu. Pogreb se je vršil v sredo v Brežicah. — Rodbini pomočnfca direktorja drž. železnic v Ljubljani, g. inž. Matka Šnellerja, je umrl 19 letni sin Štefan, tehnik. Zemeljski ostanki ■se prepeljejo v petek ob 3. pop. z glavnega kolodvora na pokopališče k Sv. Križu. Blag jima spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Sprejem slepili otrok v »Dom slepih« v Zemunu. Uprava »Doma slepih« v Zemunu sprejme takoj 30 slepih dečkov v starosti od 12 do 16 let, 10 slepih dečkov in deklic v starosti od 7 do 12 let, 10 malih slepih otrok od 4 do 7 1-eta. Prošnje je vložiti pri ministrstvu za socijalno politiko, odsek za zaščito dece in mladeži v Beogradu. Prošnji ie priložita rojstni list, zdravniško spričevalo, da je otrok sicer zdrav in sposoben za podork v obrti, potrdilo občine o premoženjskih razmerah starišev ali sorodnikov !n potrdilo o plačanem davku. * Akcija proti letlkl In stanovanjsko vprašanje. Liga za pobijanje jetike je predložila ministru ze socijalno politiko celo vrsto predlogov, tičočlh se pobijanja te grozne bolezni, Id zlasti po mestih zahteva vedno več žrtev. Minister Je izjavil, da med drugim sprejme predlog Lige, aa1 bi novi stanovanjski zakon vseboval tudi odredbo, po kateri naj bi vsaka rodbina, ki ima člana bolnega na odprti tuberkulozi, imela pravico jI iz 28 učnih ur in je brezplačen. Predavali bodo zdravniki o splošni in fizikalni higljeni, sociialni higijeni, higijeni žene in deteta, bak-teriologiji, epidemiologiji, desinfekciji, o prvi pomoči, anatomiji čn zdravstveni zakonodaji. Predavanja bodo spremljana s kazanjem filmskih skjoptičnih slik in raznih preparatov Predavanja se bodo vršila trikrat tedensko po dve uri in sicer vsak pondeljek od 7. do 9. ure sredo in petek pa od 6. do 8. zvečer v risalmci drž. višje realke v Ljubljani. V tečaj se lahko vpiše vsak naš državljan obeh spolov, ki je dovršil 18. leto. Udeleženci so stalni, ki zahajajo redno k vsem predavanjem in hosipitanti. ki posečajo le nekatera po njih izb rama predavanja. V tečaj sprejema priglašene predstojnik državnega higljenskega zavoda, Zaloška cesta, splošna bolnica, vhod za mrtvašnico od 9. do 12. in od 15. do 17. ure osebno aH pa pismeno. Na koncu tečaja dobe poslušalci na željo potrdilo o obisku šole. Ce bo glede na razpoložljivi prostor priglašencev preveč, odpadejo ortl, kl so se priglasili pozneje. • Dr. Kežman Izgnan Iz Amerike. Kakor doznava zagrebška »Riječ«, je radičevski poslanec dr. Kežman, ki biva v Chicagu, kjer deluje kot urednik hrvatsko-republikan-skega Hsta, prejel od ameriških oblasti ukaz, da mora v sedmih dneh zapustiti Zednrjene države, ker bi bil sicer deportiran. Dr. Kežman biva v Chicagu od leta 1922. • Naši v Ameriki. V Brooklynu pri New-yorku je umrl naš rojak Josip Spehar, eden prvih brooklynskih naseljencev, v starosti 63 let. Prva leta svojega bivanja v Ameriki je prepotoval menda vse države ameriške Unije. Leta 1891. pa se je stalno naseli! v Brookiynu. Rodom je bil iz Vinice pri Črnomlju. Nadalje so v Ameriki umrli naši rojaki: Kari Bradač, rodom iz Stavče vasi, pri Žužemberku; omračil se mu je um. V Ameriki je bil nad 30 let. V Clevelandu je umrla tudi Helena Petrič iz Sodražice, Fr. Marolt iz Bloške Police, Frančiška Furtan z Vrhnike in Josip Krebel te Trnovega na Notranjskem. V kraju Dungle s4 je pognal kroglo v glavo Janez Roje iz kamniškega okraja, v L!oyde!-1u pa je podlegel pljučnid Ivan Guzelj. Nadalje so umrli: v kraju U!y-ses Ana Stanič te Loškega potoka, v San Frančišku v Kaliforniji Andrej Martin Zore z Dolenjskega, v Terre Haute pa je podlegel pljučnid Josip Strgar iz Ajbe na Goriškem. • Kongres zasebnih nameščencev Jugoslavije. Ob velikonočnih praznikih se je v Zagrebu vrši! kongres zasebnih nameščencev iz vseh pokrajin Jugoslavije. Obširno se je razpravljalo zlasti o privatnih nameščencih in splošnem gospodarrskem položaju ter o zaščiti delavcev in zasebnih nameščencev o kateri je poroča! tajnik ljubljanske delavske zbornice fe. Uratnik. O enotni organizaciji vseh udruženj privatnih nameščencev je bila sprejeta resolucija in je ipa-ti. da se doseže skupna organizacija za celo državo. • »Razgovor naroda Jngoslovenskega«. V Splitu je »Orjuna« začela izdajati poljuden list »Razgovor naroda jugoslovenskega«, ki izhaja dvakrat mesečno. Novi list izjavlja, da ne bo služil nobeni politični stranki, ampak samo narodu. • Potovanje dunajskih arhitektov na Nizozemsko. Iz Amsterdama smo prejeli sledeče pismo, datirano od 11. t. m. Studijskega potovanja, kl so je napravili dunajski arhitekti na Nizozemsko, se je udeležilo tudi nekaj Slovencev. Po obisku Utrechta, Haa-gaSchevetwngena, Belita, Leldena 'n Haar-lema smo prispeli v Amsterdam. Vsota, kl je bila potrebna za potne stroške obeh slovenskih visokošolcev je deloma posojena ter še ni popolnoma krita Obračamo se na našo javnost z iskreno prošnjo, da ram pomaga Iz zadrege, dosedanjim velikodušnim darovalcem pa se naiiskreneje zahvaljujemo. Kal nudi?? pri protlE rsuL Wm eMatil! Ul 1. VI ozdravite zanesljivo. Zdravljenje se vam pripore«« ledaj »pomladi. 2. Dobite že od Kd. 45-— napre Izvrstno »tanovanie ln oikr>a 3. Uilvate poleg te?« v prekrasnih zdravllllčnih nasadih na reki V«g s prvovrstnimi koncerti In zabavami. Obvešlenja: Zasiupatvo •kladiita blatnih bocaka I kompreaa za kuino ljeCe-oje L. Sehreiber, Zagreb« Akaderolčkl trg I/B. • Umrl vsled opeklin. Ključavničarski delavec Josip Toman v Zagrebu, rodom Slovenec, si je predvčerajšnjim z gorečo svečo zapaHl obleko, ki je na njem zgorela. ZadobS je težke opekline katerim Je še isti večer podlegel. • Dete zgorelo. V Krasnem dolu pri Mo-starju Je bH te dni triletni otrok Miloša La-ziča sam v stanovanju. Približal se je ognjišču, vsled česar se mu je vnela obleka. Ko se je mati vrnila, je našla otroka vsega ožganega in mrtvega. • Ubegel goUui. Neznanokam je ubežal 29 letni trgovski pomočnik France Tratnik, ki je bil uslužben pri »Gospodarski zadrugi« v Ljutomeru. Proč ga je gnala namreč slaba vest. ker Je poneveril večjo svoto denarja obenem pa je za okrog 1000 Din ogoljufal v Ljutomeru tudi več žensk • Razne tatvine ln vlomi po deželi. V noči na torek Je bilo vlomljeno v hišo gra-ščaka Franca Galieta na Pokojišču. Iz hiše, ki je neobljudena, so odnesli tatovi več posteljnega perila, odeje ter obiake. Dalte je storilec odprl z vitrihom tudi shrambo, v kateri je imel oskrbnik Jakob Debevec spravljenega več kosov svinjine. Skupna škoda znaša 4400 Din. — S ponarejenim ključem so si pomagali vlomilci dne 5. t. m. v shrambo za meso posestnice Marije Kračun v Zg. Zuč&h in odnesli lz iste okrog 100 kilogramw jirekaoenega svinjskega mesa r NOGAMI® so najboljše in n«jcenej?e k»!|tl trpežnost enega para nogavic x llgom in znamko (r«iečo, modro ali zlato) ključ ~S3 «9 je ista kot trpežnost i tir I h drugih parov. »3-a i M In piMf&lie se! VelecenienaE Gotovo so Vam v dobrem spominu krepi, frotirji in et. mini, katere ste kupili v lanski letni »ez jI pri pOblaftlnUi" po irvanredno nizkih cenah. — Tudi leto* t»i lahko nabavite v najmodernejših vzorcih pcrOni krtu.........«tr. po Din T2 o „ frotir 159 cm SErs"; ...... » - 35 _ „ frotir 70 tR ........ « . 22 50 .. etamio ......... ■ ■ « 30*— tolnenl delen.......... 43'— le pri Oblaiilntcl v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. vrednosti 2500 Din. — Kolo znamke »Kohl-nor« s popolnoma dobrimi plašči Je bilo ukradeno dne 12. t. m. iz veže gostilne Novak v Mostah železničarju Francu Zupanu. ♦ Orjuna * Kranju razvije dne 19. t. m. svoj prapor. Razvitje bo združeno z veliko ljudsko veselico. Zveza z vlaki je nadvse ugodna, na kar opozarjamo vse somišljenike. * Slovensko planinsko društvo opozarja svoje člane na redni občni zbor SPD v petek dne 17. t. m v salonu restavracije »Pri Levu«, Gosposvetska cesta, ob 8. zvečer. Razen običajnega dnevnega reda se bodo vršile volitve Osrednjega odbora. Istotako se opozarja, da bo predsestanek za določitev kandidatne liste 16. t m. ob 8. zvečer istotam. • Proti korpulencl (debelosti) učinkuje edinole preiskušeno m najnovejše sredstvo Lepoform tabiette Glavna zaloga lekarna Bahovec, Ljubljana (in Salus). 2SS * Proti odebelostl deluje s kol osah .-n uspehom samo »Vilfanov čaj«. Dobiva se v vseh lekarnah in drožerijah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb, Prilaz 71. L^a da P&iffl pride v montuaensalaea lilntu KINO .DVGH" Iz Lpblian« u— Dine Italijanskega gen. konzula. Italijanski generalni konzul marchcse Pa:er-no di Sessa je priredil sineči v srebrni dv > rani Uniona intimen dine, ki so se ga udeležili poleg članov konzularnega zbora z dr. Benešem na čelu ga. 2eriavova. veliki župan dr. Baltič, general S.ojanovič !n ge-rent dr. Puc s soprogami. Italijanski gen. konzul Je napil Jugoslaviji in kralju Aleksandru, ve!, župan pa Italiji in njenemj kralju. u— Rumunski dijaki v LJubljani. Včeraj je prispela večja skupina rumunskega J; jaštva trgovske visoke šole v Ploesti, 38 dijakov pod vodstvem 5 profesorjev in da-n na po'ovanju skozi Jugoslavijo v Ljubljano. Po prihodu so se javili pri UJU poveri. Ljubljana, odkoder so jih vodili iunkcijonarii organizacije po mestu. Nadaljne vodstvo so prevzeli slušatelji tukajšnie trgovske akademije, ki so razkazal! svojim rumimskf.n kolegom mestne znamenitosti. Izletnik! S'» se pohvalno izražal! nad redom v prometu in čistoto ulic. Iz Ljubljane so odpotoval ponoči v Postojno, kjer si ogledajo Jam ., nato v Trst, Reko, Opatijo ln naprej v Julijo. u— Popravila poštnega poslfpja v Ljubljani. Ministrstvo pošte in brzojava ie odobrilo kredit v znesku 12=5.911 Din za razne poprave na glavni pošti v Ljubljani. u— «Jurjevanje.». V nedeljo dne 3. maia se vrši na ljubljanskem Gradu običajno cJurjevanje«. Za ta res narodni dan se vr-še obširne priprave, ki so v polnem teka Točila se bodo najboljša pristna vina "n bodo na razpolago vsakovrstni okusni prigrizki kakor: šunka, kranjske klobase, s.r itd. Da nam ne bo dolgčas, bos a skrbeli kar dve prvovrstni kompletni godbL Polis tega se pripravila še marsikaj izrednega, kar pa danes še ne smemo izdati Torej rodoljubi iz mesta in okolice, na svidenje v nedeljo dne 3. maja na ljubljanskem Orad'i u— Žens!:a Se';c!Ja Orlune Sv. Jrkob -Krekovo - Trnovo p.^lvlja svoie čianLo na važen sestanek, ki bo danes ob 8. uri zvečer v salonu gostilne Ražem. 2abjak 3. Pridite vse in točno! u— Kolo Jugo lovenSkih sester bo ime'o danes v četrtek ob 16. uri popoldne redn: odborovo sejo. Udeležba odbornic dolžnost. u— Napredno pAllllčno in fisprdarski društvo za vodmatsk! okrrj vabi vse sv >-je člane in somišljenike SDS, da se v či-n večjem številu udeleže večera Jubilanta g Jos. Turka, kl se vrši danes, dne 16. apri'a ob S. uri zvečer v kazinskl dvorani. u— PoIMčno In gospodarsko društvo za šentpeterskl ln kolodvor kl okrrj vabi vse člane ter prijatelje društva, da se z rodbinami udeleže slavnostnega večera našega predsednika g. Josipa Turka ob njega-vl 60-letnici, ki se vrši danes ob 20. uri v gornjih prostorih Kazine. — Odbor. u— 14 dni dajem brezplačno 10 gram>v parfuma ali 50 gramov francoske kolonjske vode onim, kateri kupilo tri kose toaletnega mila. — «URAN», parfumerlia, Me«tni trg 11. Steklenice prinesite s seboj. 7»8 u— Napredno obrtnšVo društvo r Ljubljani vabi vse svoie člane na »Turkov večer«, ki se bo vršil danes ob 8. uri zveč-.r v Kazini. u— Člane Slovenk l^rtfc«« druš'va vabimo, da se udelež črsti. večera, k' ga prirede narodna čru " a raiema članu g. mestnemu gerenu Jcrlou Turku danej ob 20. uri v Kazini Lovski troj. Odbot S. L D, 789 n— Klub ljubiteljev ptlčarjer vab! člane vseh klubov ljubiteliev psov na občni zbor dne 18. aprila ob 20. uri v Union v «Rožce» in na tekmo 19. aprila v lovišče Ježica. 7*4 u— Zdravstveno stanje v Ljubljani. Glasom zdravstvenega izkaza mestnega fiz-kata se Je v Ljubljani od 8. do 14. apnia rodilo 37 otrok (14 moškega, 23 ženskega spola), med temi 2 mrtvorojenčka, umr'1 pa ie 16 moških in 18 žensk, skupaj torej 34 oseb ln sicer: 4 osebe za ostarelostjo. 3 za jetiko, 3 za boleznijo na srcu. 2 za rakom, 1 za davico, 1 za pljučnico, 1 za drisko, 17 oseb vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov, 1 oseba pa Je izvršila samomor Izmed umrlih je 9 oseb doseglo s arost nad 70 let. Na nalezljivih boleznih je obolelo 9 oseb: 4 na ošpicah, 3 na dušljivem kašlju, 1 na škrlatinki in 1 na davicl u— 1'mr'J v LJubljani. Naznanjeni so bili sledeči smrtni slučaji: Uršula Lettig, žena steklarskega mojstra, 67 let. — M. Pavla Marija Kerubina Rihar, uršulinka, 39 let. — Matija Miklavc. branjevčev sin. 10 tednov. — Hedvika Šubic, vdova vladne« i svetnika, 61 let. — Josip Belušič, hlaper, 16 let. — Karel Wiederwohl, učenec, 10 le?. — Fran Podmer.ila. sklad!ščn'k v državr.'. proteznice, 32 let. — Marija Paulin, vdova graščinskega oskrbnika. 99 let in 1 mesec. — Anton Spendov, hiralec, 20 let — Ana štemberger, zasebnica, 80 let. — Marlla Seruga, dmnarlca, 55 let — Bogdan Ra-sieiger, rudn. uradnik, 26 let Anton Frl.i-vec, usnarski pomočnik. 41 let. — Ivin Mrhar. zidarski pomočnik, 28 let — L"ka Klemene, občinski ubožcc, 85 let. — Vik'or Terčon, železn. sprevodnik, 36 let. — Jera Bastič, rudarjeva žena, 40 tet. u— Smrt naj tarejše Ljubljančanke. V soboto je preminula v 100. letu svoje sta-ros'i gospa Marija Paulin, vdova grajskem upravitelju, mati direk*orja botaničnega vrta v Ljubljani, g. prof. Alfonza ^aullna. Pokojnica je bila najstarejša Ljubljančanka. Pogreb se le vršil na velikonočni pondeljek ob zelo lepi udeležbi 2alnega sprevoda se je udeležil univerzitetni profesorski zbor, številni srednješolski profesorji ln mnogo občinstva. -a— Nesreča. V torek zvečer Je našel s ražnik na Sarabonovem dvorišču na Zaloški cest! brezposelnega delavca Antona Scverja vsega v krvi in v nezavesti. Na podlagi poizvedb se le ugotovilo, da $e Je Sever pri stopnjicah Kamnarjeve gostiln« spodtaknil ter si skoro prebi lobanjo ob rnbu mize. Ker je bila poškodba teilka, s" ponesrečenca prepeljali z rešilnim vozom v bolnico. u— PolIsU ka prijave. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 3 tatvine, 1 telesna poškodba, 1 prestopek javnega nasilstva, 1 prestopek ži-Ijenja voJaSlva, 1 Izgred v gostilni, 1 nv zgoda, 1 popad od psa, 1 prestopek kalj«*-nia nočnega miru, 1 prestopek nadlegovi-nja pasantov, 1 prilastitev najemnine ln 2 prestopka cestnesra policijskega reda. Aretacije so se izvršile 3 In sicer: 1 rad! p-janosti in 2 radi pretepa. u— Čudna ob.-estnost. Mi niški nadpas-nik Ignacij Burnik, prideljen mitnici na Tržaški cesti, ie v torek pozval na vozu spečega hlapca Franceta Nartnika. ko !e prišel z viške strani, da naj p'ača mitnim. Nartnika pa je poziv uradnega organa tako razkačil. da Je zagrabil bič ter ga dvakrat močno udaril po glavi Obenem Je še z ra-v nlmi nedostojnimi priimki opsoval uslužben ce na mitnici. Za svojo preveliko «korajž .» bo d^jal sedai malce težak odgovor pred sodiščem. u_ Obsojeni kaplan Ce se stepo kmečki fantje, dobe včasih po § 411, včasih pa po § 496 k. z. kazni kolikor so pač zaslužili. Od enega dne ali 50 Din do 8 dni l.i več Ce se s epe kaplan, n! z njim nič dru gače. Kap'an G. ki je tudi H. ali III. tajnik SLS. je na znanem unonskem shodu dn-? 1. februarja napade! inž. Kranjca in se od zadaj (seveda!) zaletel vani. Dobi! le z? to odzadaj - junaštvo pred okrajnim sodiščem 100 Din denarne kazni ali 2 dni z* p-ra in mora nasiti stroški.. Upaimo. az bo prihodnjič previdnejši. u— Predrzna kolesarja sta dva nemška gosp^Iča. sinova trgovca in obrtnika C., ki se skoraj redno vsak večer podita na kolesih kakor za s*avo po pešpoti ob Ces'i v Rožno dolino. V posebno veselje jima je, ako kakega mirnega pasanta pošteno prestrašita. Pol:cija jima baie ne more do ž'-vega, mi pa mislimo, da nI treba čakat', da se ju zasači in Jlsgranti, sa! je prič do-volj na razpolago. Skrajen čas pa Je. dn Je že konec tej brezobzirnosti. — Naročnik \r Rožne doline._ Kdor poje no misli slabo I Zat j poim : »Pesem Uubeznž!" Najlepša žena Francoske Natalija Kovan' o bo pela z nami! ILITNI. k Marjbora a— Zopet žrtev klerikalnih huiskačev. Mariborsko okrožno sodišče ie obsodilo na tri leta težke ječe Ludvika Cemelška. pristaša SLS s Ptujske gore, radi žaljenja Veličanstva po § 93 skz. Klerikalci vale sedatf v »Straži« krivdo na podle ovaduhe, mesto da bi pomagali svoji zapeljan! žrtvi ia ji povrnili škodo. a— Slovenski lorcl, združeni v mariborska podružnici »Slov. lovskega društva«, stoje neposredno pred važnim dejstvom, da se vsled razdelitve Slovenije na dve samostojni oblasti, tudi osamosvoje in skoro popolnoma ločijo od dosedanje centrale v Ljubljani. Posledica tega bo vsekakor, da bo društvo, ki je doslej osoblto radi pomanjkanja denarnih sredstev vsaj na zunaj le životarilo, oživelo m da bo stremita — seveda le, ako bo razpo'aga! odbor z dovo!)m'm številom zmožnih In delavnih moči — za tem, da se bo lovstvo, ta važna narodnogospodarska panoga v mariborski oblasti v doglednem času dvignila vsaj na predvojno stanje. Cujemo, da se odbor znatno pomnoži in da se že sedaj pripravlja ofcno-va nekdanjega nerpškega strelišča pri »Treh ribnikih«. Obča! tbof se bo vršil v petek. Excella»- le najboljši in vendar najcenejši stroj za rodbino in obit — Nadomestni deli za vse stroje, J. GOREČ, UUBUm palača Ljubljanske kreditne banke- Celo bogastvo lepo*e je v .Kazak* jumperjih tvrdke F.3AN LBEIČ, Pred SkoIUo St. 191 ln kako malo stane to bogastvo. Hitite, da izberete iz novodošle zaloge. 17. t m. ob 17. v restavracijskih prostorih Narodnega doma Zanimanje za občni zbor je med tukajšnjimi lovskimi krogi veliko. a— Usoda razbitega avtomobila. Na velikonočni praznik je v Mariboru neki pijan šofer naložil vesele dame na avto svojega gospodarja in ž njimi dirjal proti predmestja Že kmalu izven mesta pa je treščil z avtomobilom v neki drog s tako silo, da se je avto razbil. Veseli potniki so sicer odnesli zdravo kožo, šofer pa je ušel ter pustil razbiti avto na cesti varnostnemu oblastvu, da ga shrani in poišče lastnika, ki pa se do včeraj še vedno ni javil. a— Mariborski klerikalci sklicujejo za ponedeljek 20. t. m. shod v dvorano Gospodarske banke. Politično modrost bo raziagaJ poslanec Žebot. ki piše zadnje čase duhovite notice in članke proti narodnemu poslancu dr Pivku, katerega si je izrecno vzel na piko... a Spominsko zborovanje ob petletnici žrtev Zaioške ceste v Ljubljani pripravljajo za 24. t. m. zvečer na Gambrlnovem vrtu mariborski socijaifsti. Na dnevnem redu bo velik govor o početkih reakcije v Sloveniji. a— Graški koncert v Mariboru. Za 21. t m. je prijavi! graški koncertni agent B6hm v Gdtzovi dvorani koncert g. Burmeistra. Ta g. Bohm je isti, ki je lansko leto odpovedal koncert gospej Brandlovi v Gradcu, češ, da- v Mariboru sodeluje pri jugosiovenskih prireditvah (Svetosavska proslava), ne pa pri koncertih mariborskih Nemcev baje so se pri njem zglasill trije gospodje in grozili, da bo koncert ge. Brandlove izžvižgan. Ga. Brandkrva je svoj obisk v Gradcu na to se-ve odpovedala Ni pa še poteklo od tega leto dni, in že hoče g. Bohm v Mariboru, bivališču ge. Brandlove priiejati koncerte. Vederemo. a— Soclialne rladr.e podpore. Mariborski veliki župan je nakazal te dni sledeče podpore: v Mariboru Dečjemu domu 5000 D "m, uradniški menzi 4000 Din, Dijaški kuhinji 5000 Din, državni krajevni zaščiti dece 4000 Din in društvu za podplr&nje revnih učencev 2030 Din; dijaški kuhinji v Ptuju 5000 Din in drž. kraj. zaščiti dece v Celju 3000 Diru. Jfe vpmaitž zakaj, ampak poskusite „prim" čokolado, z 8a S2 prepričate o njeni fini kakovosti. Z „NEOSAH" kremo dosežete tra ei blesk obut.e, ki se tudi v noaoti ne spremeni. Iz Trbovelj t— Gerenfskl sos\>ct je odpovedal službo občinskemu blagajniku in poveril njegove posle domačinu, ki bo opravljal isto službo polovico ceneje. t— Radi komunistične agitacije je bil aretiran v Hrastniku Alojzij Salomon, kur« jač pri rudniku, rojen 1. 1903. t— Pretekli mesec smo zaznamovali 6 zločinov in 63 raznih prestopkov. Aretira, nih jc bilo 11 oseb. 73 pa naznanjenih. V tem mesecu bo izkazovala statistika precej manj. t— Sola na Vodi. Ljudje govcrre: «Kaj ta» kega pa menda ni na cclem avetn.» In prav imajo! Kaj takega res ni na celcm svetu. V šolskem poslopju je 12 učnih sob in v teh je 12 razredov deške in 12 razredov dekliške šole. Vsak razred ima radi tega le poldneven pouk. Kaj se to pravi v našem industrijskem kraju, ve tisti, ki pozna na« še razmere. Otroci so samo pol - dneva v šo!i. drugega pol dneva pa postopajo in uganjajo vsakovrstne nerodnosti ker druge ga opravila večinoma nimajo. Kakšni so učni in vzgojni uspehi pri vsem trudu uči« telistva, si lahko vsak misli. Tudi v zdravst venem oziru trpijo učenci in učiteljstvo, ker se nc morejo učne sobe nikoli dovolj pre« zračiti in očistiti. V nobeni še tako zapu« ščenl in revni vasici bi ne bilo kaj takega mogoče, kar je v naši bogati industrijski dolini. Krajni šolski svet jc, kakor zatrju« jejo, že pred časom storil vse potrebne ko« rake, pa zadeva sc nc gane nikamor. Kje je krivda? Kdo vse zadržuje? Merodajnl faktorji zganite se, dokler še ni prepozno in dokler so ljudje še mirni! Pridobili si boste veliko zaslvgo za vzgojo in omiko na?c mladine. Zganite pa se takoj, toda ne glede na to, kdo mora staviti novo šolsko poslopje. Vesti iz Prekmuria Kmetijska podružnica v M. Soboti fe na svoji sedmi seji dne 5 t. m. sklenila resolucijo, da sc naj ustanovi nižja kmetij« ska šola v Rakičanu v Prekmurju. hprememba posesti. V Dolnji Lendavi je ktipil veliko hotelsko poslopje «Krono» madžarski državljan Žid Epinger. Ker po zakonu tujci nc smejo biti kupci posestev 50 km od granice, kupn« poaodha ne bo veljavna. Sicer pa je cena 238.000 Din za tako veliko stavbo itak tako malenkostna, da bi se mogli zanimati za njo tudi naš' kupci. Ustanovite*' Sokola v Beltincih ne vf»» ja tamkajšnjemu zd'»vniku. rojaku iz Slo« vaške. V neki brivnici se je izrazil, da naj starosto Sokola, ki je čevljarski mojster, podpirajo le Sokoli, češ da je to društvo ustanovljeno samo proti Madžarom. Le previdno, g. doktor! nim profesorjem. Izpit je napravil z odliko. nakar ie ob ploskanju vseh služa--leijev. rednih in izrednih, zapustil almo mater. seveda ne brez reda-jev. ki sta Ka v triumfu posadila v voz in ga odvedla v celico, kjer se bo nemara malce odpočil od prestanega strahu, ki ca je povzročila izkušn;a. X 12.500 doliiieT zaslužil ▼ 40 minutah. John Doe. senzal na efektni borzi v New-Yorku. je zaslužil te dni s soret-no operacijo na denarnem trgu v 40 minutah vsotico 12.500 dolarjev. Celo na \Vall Streeti je tako velik dobiček v tako kratkem času precej redek. X Eksplozija na dreadnoughtu. Na veliko sredo popoldne so ukrcali pri Speziji, glavni italijanski vojni luki. težke topove na dreadnouclit «Duilio«. Naenkrat se Je vnel v 30.5 cm tonu smodnik. ki je udaril nazaj. Pri tem se je vnelo ori topu nakopičeno strelivo. — Ladja je takoj začela goreti. Poveljnik je Imel dovoli prisotnosti duha in je takoj spravil smodnišnico dreac'noughta pod vodo. da bi preprečil velikansko nesrečo, ki bi lahko nastala, ako bi se vnela vsa municija na ladji. Ves dread- nonght bi moral zleteti potem v zrak. Doslej poročajo o 6 mrtvih. 15 hudo in 10 lahko ranjenih. «Duilio» je ena največjih in najtežjih bojnih ladij italijanske voine mornarice. X Strahovita železniška nesreča. Na veliki četrtek se je pripetila v bližini Las Planesa ori Barceloni na Španskem grozna železniška nesreča, ena največjih v zadnjih desetih letih. Brzi vlak z električnim obratom se je s hitrostjo 110 km na uro zaletel v drug vlak. Nesreča se je pripetila na progi Barcelona-Sarria med postajama Sarrio in Bona-novo, ker je odpovedala električna zavora. Sunek je bil tako močan, da so vsi vozovi s težko električno lokomotivo vred skočili iz tira in se večinoma razbili Nesreča je bila tem hujša, ker so se vsled kratkega stika vneli vozovi, od katerih so triie polnoma zgoreli. Pri železniški nesreči je bilo 26 oseb ubitih. 125 pa jih je bilo več ali manj hudo ranjenih. Pri 50 ranjencih je stanje zelo resno. Med žrtvami je tudi precej otrok. Od mrtvih so doslej agnoscirali le šest potnikov. Ostala trupla so popolnoma zoglenela, tako da jih ni mogoče spoznati. F© slovanskesu svetu Elektrifikacija •? avstrijskih železnic Med avstrijskimi zveznimi železnicami in delniško družbo za izrabo vodn h sil na Tirolskem, se že delj časa vrše pogajanja za dobavo električnega toka za poson prog Inomost-Brenner. !no-most-Kufstein in \Vorgl-Saalfelden. Tok naj bi dobavljala elektrarna v Achen-seeju. Te dni so se pogajanja uspešno končala. Zvezne železnice bodo potrebno energijo za pogon na teh progah začele dobivati čez dve leti in pol. Potrebna energija znaša 25 do ^ % kapacitete, ki jo bo imela achenska elektrarna, ko bo popolnoma dograjena. To se bo zgodilo, čim dospejo potrebni ' krediti iz inozemstva. Računati je, da se začne redno električno obratovanje na omenjenih treh slavnih nrogah na Tirolskem spomladi ieta 1928. Dva miliiona romarjev v Benaresu Benares je mesto templjev, sveto mesto Indije. Vsako leto roma začetkom spomladi sto tisoče Indijcev v to sveto mesto, kakor muslimani v Meko ali katoličani v večni Rim. Odkar je umrl Budha. oznanevalec in ustanovitelj budhizma. se je dotok tujcev v to veMko mesto potisočeril. Že mnogo tednov poprej se delajo velikanske priprave za sprejem romarjev. ki jih je treba pogostiti in po potrebi tudi spraviti pod streho. Večinoma pa meščanom ni treba skrbeti za prenočišče tujcev, kakor Rimljanom letos v svetem letu, ker je podnebje v indiji tako ugodno, da ne potrebuješ strehe. Vsa skladišča velikih trgovin, liotelov in drugih podjetij so do vrha polna Živil. Saj je treba vendar preh raniti stotisoče vernikov, ki prihajajo vsako leto v Benares. Cim bolj se bližajo veliki prazniki, tem večji je dotok ro-n.arjev. Večinoma nosijo seboj pripro-ste pteproge iz slame ali drugega rast-linia. na katero se ponoči vležejo pod miiim nebom ob sveti reki Gangesu. In mnogo iih je, ki se zadnje dni naravnost obupno bore za prostorček po cestah., kjer bi mogli roložiti na trda tia svojo preprogo in se zlekniti nanjo, t;a se za par uric nekoliko odpočijejo. Postikrat iščejo po cele ure zaman še tnko skromnega prostorčka za svojo <.amnico. ki so jo prinesli na stotine kilometrov daleč, da tudi s skrajnega V.onca velike Indije. Sedaj, ko se bližajo veliki budhl-stični prazniki so prenapolnjeni seveda tudi vsi hoteli in druga prenočišča. Velik je dotok belokožcev. ki si hočejo ogledati vrvenje Hindov v svetem mestu Benaresu za časa vrhunca romarske sezone. Francozi, Angleži. Američani in drugi narodi prihajajo te tedne h vsega sveta v Benares. da bi videli veličastne prizore, ki jih nudi tako ogromna množica zbranega pobožnega naroda. Doslei cenijo, da je prišlo v Benares nad dva milijona romarjev. 209 milijonov dolarjev na mizi Ena največjih finančnih transakcij, ki so se kedaj izvedle v zgodovini ameriškega gospodarstva in soloh na svetu, ie prodaja tvornic deln. družbe Dodge Brothers, ki izdeluje avtomobile v Det-roitu v Zedinjenih državah. Oba brata Dodge sta začela svojo karijero kot navadna mehanika in sta postala sotrudnika »avtomobilskega kralja« Henryja Forda v času. ko se je imela njegova zbornica še precej boriti z raznimi težkočami. Oba brata sta dobivala gotov delež dobička iz Fordove družbe. Ko so delnice začele rasti, sta umaknila svoj kapital iz Fordovega podjetja in ustanovila lastno tvornico avtomobilov. ki se je vedno bolj razvijala in postala ogromno podjetje, v prvi vrsti vsled velikopotezne reklame. Pred par leti sta oba brata Dodge tekom par Kartanfe na barki •Življenje, signor^, mi je pravil moj ?nanec grof Origoni «ima svoje solnčne in senčne strani. Kdor o tem dvomi, ie magarac. Življenje prenaša vse mogoče tipe in če se ne motim, je bil na Angleškem učenink. ki je o tem napisal celo teorijo. Spominjam se pri tem na zgodbo, ki sem jo doživel z rojakom tega učenjaka, o katerem sem oravkar govoril. Ime mu je bilo Tar-kingtor. in seznanil sem se z njim na narniku med Manilo in San Francis-com. Naročite še eno buteliko tukajšnjega vina. zelo me bo veselilo in povem vam na kratko to čudovito storijo ... Na vaše zdravje . . . Torej ta Tarkington je bil dolgin izsekanega obraza kakor figure na šahu. Jaz sem mu segal komaj do pleč in ko sem pri prvem snidenju opazil njegove roke. me je kar znoj obli! pri misli, če se bova morda morala kdaj pretepati. Toda ko sem stopil na krov m je barka odjadrala na široko morje — bil je to tovorni parnik «Cindad» m kapitan z moštvom vred so bili sami Spanci — torei ko smo bili že daleč na morju — vožnja bi trajala dva tedna — torej moral sem se predstaviti in se seznaniti s tem Angležem, ki je bil razen mene edini potnik. «Moie ime ie grof On*©- tednov umrla, nakar sta postali lastnici tvornic obe vdovi. Razne finančne skupine so skušale po smrti obeh ustanoviteljev velikanskega podjetja, kupiti tvornice od vdov. Prodaja se je te dni sklenila s sindikatom ne\worških bančnikov. Obe dami sta dobili izplačano kupnino v ogromnem znesku 200 milijonov dolarjev (nekaj nad 12 milijard dinarjev) v gotovini na mizo. Koliko je to denarja, naj si naši čitatelji sami predstavljajo. Strela udarila med 30 ljudi Na velikonočni pondeljek js pripetila v takozvanj Saksonski Švici med nevihto velika nesreča. Ob trdn>'nvi Ko-nigstein se je nahajala skupina 30 izletnikov, med katere ie nenadoma udarila strela. Vseh 30 oseb ie bilo takoj orra-nlier^. Večina iih je b!!o hudo ranjenih. Neki dami se je vnela obleka in je /.adnbila hude opekline. Iz trdn'ave so rrihiteli pijonirji !n odnesli nesrečne izletnike na varno. Sele po dolgem tiaporu se :im ie posrečilo, spraviti jih zopet k zavesti. V bolnišnico so morali nrep^ljati 12 oseb. ki so bile težko ranjene. Siamska dvoščka ket šoferja Prometna policija v Manili r.a Filipinskih otokih se nahaja točas v precejšnjih škripcih. Ne ve namreč, kako naj bi postopala z dvojčkoma Simpli-ziom in Luciom Godinom, ki sta po vzorcu slavnih siamskih dvojčkov zraščena skupaj. Ta dva mlada gospoda sta obiskovala tečaj za šoferje in sta položila izpit z dobrim izidom in se sedaj pridno vozita po mestu. Pri tem pa sta si morala vtepsti v glavo, da postavita nove hitrostne rekorde. Policija sedaj ne ve, kako naj bi vsakokratnega krivca kaznovala, ne da bi po nedolžnem trpel njegov drug. ki je figuriral pri vratolomni vožnii le kot potnik. Dvoička-šoferia sta v *lužbi bogatega Filipinca. industrijca Yanka. Zdravniki so ju že večkrat preiskali in izjavili. da se dasta lahko brez nevarnosti ločiti z majhno operacijo. Dvojčka pa nočeta o tem ničesar slišati, ker jima njihova zraščenost veliko več nese. Ce bi ju ločili, potem ne bi bila več j kopija siamskih dvojčkov. Kako je postal Gould milijarder Vest. da nima družma Gould niti ene železnice v Zedinjenih državah več v svoji posesti. pomen:a sklenni kamen v zgodovini ene najslavnejših dinastij v razvoju železnic. Ustanovitelj železniške dinastije, Jay Gould, je b;l najsposobnejši. pa tudi na'proslulc;ši finančnik preišnjega stoletja, pravcati finančni Nanoleon. Menda ni nihče tako zelo preziral zlato srednjo pot kot Jay Gould. Kot sin malega farmarja je kmalu pestal pomočnik železninaria. Z bistrim očesom ; je pograbil priliko, ki se mu je nudila v času sii 13 vospod-trsko panike v zadnji četrtini XIX. stoletia. ko je baš postal mož. Goulda ni nikdar zadrževala vest. da se ne bi lotil oodjelia. ki je obetalo velike dobičke, ali pa ki bi zlomilo vrat tekmecu. S irdno odločnostjo in nečednimi zvijačami in triki si jc osvojil pot. ki ga je peljala kvišku. S svojim postopaniem ie ustvaril tip modernega finančnika, kakor ga hoče Imeti roman ali film. le da te kopije niso nikoli dosegle svojega originala. Ena najlepših, ki jih je Gould kdaj komu zagodel, se je ori petih milijonar-ju Vanderbiltu. drugemu «kral!u žclez-nic». Gould .ie bil takrat lastnik erieške železnice. Vanderbilt na ne«A'yorško-centralne. Obe železnici sta si delali hudo konkurenco, in druga je hotela izpodriniti drugo. Takrat se je določila prevoznina za vagon klavne živine iz Buftala v Ne\v York City na 125 dolarjev. Vanderbilt je naenkrat znišal ceno na 100 dolarjev. Gould mu je moral se- ni» sem se mu predstavil. «iz Italije, če mogoče še ne poznate inena moje družine«. »Prav zares ne.» je odgovoril, •jaz sem Tarkington iz Londona«. Dal sem mu roko in začel govoriti o sebi v namenu, da bo morda i on začel kaj o sebi pripovedovati. Tega na ni storil in zato sem naročil vina. Mu bo že. sem si mislil, razvozljalo jezik. Tarkington pa je na kratko odgovoril, da oiie samo whisky in zato sem ga naročil. Toda tudi ta ni izvabil iz njega druge besede kakor «Good luck«. Pil je čašo za čašo in nič govoril Končno je odprl usta. toda ni govoril, temveč zdehal. Ko ie stopil v kaiuto kapitan, je končno nekaj rekel: «Ali igrate karte, gospod kapitan?« Bil sem srečen, da sem ga sploh slišal govoriti. Kapitan ie na vprašanje začel načiti obraz. Tarkington pa je nadaljeval: «Ce govorim o kartah, mislim whist.» je dejal, že precej zmu-čen od napornega govorjenja «whist je moja edina igra. In če jo gospod Origoni pozna, lahko začnemo t namestnikom«. Začel sem hiteti, da poznam igro. toda kapitan, je melanholično stresal glavo in gledal na Tarkingtonovo kravatno iglo. katero si Je želel priigrati pri prihodnjem hazardu. •Whista ne znam. sennor,« je rekel, •pač oa ooker ali...» veda slediti in jo fc na svoji konkurenčni železnici znižal na 75. Vanderbilt se ni dal potolči in je šel še za 25 dolarjev navzdol. Erleška železnica je kot odgovor na ta Vanderbiltov korak določila prevoznino za cel vagon na samih 25 dolarjev, samo da dobi večino tovora za svoje vlake. Naravno, da sta delali obe železnici ob tako nizkih tarifih že z izgubo, ali posekati se vendar ni dal nobeden od teh zagrizenih konkurentov. Končno je šel Vanderbilt še dalie in ie znižal tarifo na en sam dolar, le toliko, da se živina ni zastonj vozila. Mož je triumfiral. ker ie računal, da ga ob tako nizki prevoznini ne more nihče prekositi, sicer bi moral res zastonj prevajati na t'soče volov na dan. ali pa .iih sploh ne bo več sprejemal za prevez. Toda Vanderbilt ni roznal Goulda. ki se ni dal tako hitro ubiti. In kaj ie storila brihtna buča? Ko je centralna železnica zniža'a prevoznino na en dolar. ie cokuril Gould s svojimi milijoni hitro vse vole in krave, ki so se pasli zaradno od Buffa'a. Potem jih je vse skupai spravi! v New York. na ne po svoii železnici, ampak po centralni, seveda ob izgubnih tarifih po en do'ar za vagon. In r>redno se '"e Vanderbilt zavedel. kakšno mu ie Gould zagodel, sl je napravil niegnv konkurent milijonsko premoženje, h kateremu mu je on sam pripomogel. Gould le namreč samo čakal. kdaj bo Vanderbilt nastavil tako nizke cene na svoii železnici, da bo sam on izrabil svoje vagone za prevoz sezonskega tovora, konkurent ra nevc-clč in še manj hotž takorekoč zastonj prepeljal v New York par stotisočev repov goveje živine svojega strašnega nasprotnika. Izpit pod policijskim nadzorstvom Menda se še ni pripetilo, da bi morala biti Pri Iznitih navzoča sveta Her-mandad, ki ima nalogo, da čuva naJ varnostjo dr?avl:anov. na drugi pa da prime ubeglega zlftovca. ali mu vsaj nakano prepreči. Akademska tla so vsakemu civilizirancu sveta. Da bi pa morala biti policija celo pri izpitih zraven, se ie mora'o pripetiti baš v sedanjih tako burnh časih. Poročali smo že. da so bili pred kakimi 14 dnevi diiaški nemiri na pariški Sorbonni. Akademiki so celo začeli stavkati v protest proti neljubemu profesorju. Ampak ne vsi. temveč le pristaši gotove politične stranke. Dijaški nemiri so imeli torei političen značai. Ko-lovod-a izgredov na univerzi je bil me-dicinec Maurice Barot. ki ga ie sodišče zašilo na 14 dni zanora. Kazen Je moral tako? nastopiti. Slučai ra ie hotel, da ie imel Barot baš te dni položiti izpit Ubogj kandidat je bil obupan, da mu je zapor kriv. da se ne more javiti k izpitu. Med'clnčev odvetnik je nape! vse sile in je v zadnjem trenutku omehčal srce državnemu pravdniku. Visoki in strogi gospod je privolil, da se prekine zapor za par ur in da sme jetnik na almo mater k izkušnji. Postava ie postava in se mora čuvati. Da ne bi doktor in spe utekel — dasi je bil tudi gospod državni pravdnik uverjen. da ne bo. saj bi si s tem pokvaril vso bodočnost —. je vendarle odredil, da mota spremljati kandidata medicine policija in prisostvovati izpitu. In tako se ie tudi zgodilo. Dva redarja sta pripeljala elegantno oblečenega akndemika na univerzo, kjer so se postavili v šoalir gotovo vsi dijaki, da bi videli redki dogodek, kako dela tovariš izpit ob policiiski asistenci. Oko. oziroma očesi, ali še točneje očesa postave so stala na levo ln desno ob kandid-itu. ki je muzaioč se odgovarjal rad ived- Ifse dame ki bi sl (tule Ugotoviti kostume In phlče It angleškega, krasnega blaga od tvrdke Drago Schwab - Ljubljana bi hval le izbomo, lepo In ceneno blago. •če govorim o kartah.* ga je prekinil Tarkington. .mislim to whist«. In je izpil čašo. Kapitan Je slonel na vratih, bulil v kravatno iglo. toda ko je opazil njegov obrar ki Je bil trd kot kamen, st ie izmuznil počasi ven. •Mister Tarkington.« sem rekel, »ali bi ne mogla midva igrati sama?« Gledal me je nekaj časa z ribjimi očmi in zbiral moči. da bi rovoril in končno je dejal: «Z dvema namestnikoma, mislite?« •Da«. sem odgovoril. «z enim namestnikom ali t dvema, to mi je vseeno. kakor vam je drago, mister Tarkington«. •Koliko na pointo?« •Denar, hvala in čast Madonnl. ne Igra na tem potovanju zame nobene vloge«, sem rekel. •Torai recimo en dolar za pointo, ali it vam zdi to morda preveč?« •Nikakor ne.« sem odgovoril in dobila sva karte. Igrala sva in videlo se ie. da Je Tarkington izvrsten Igralec. Toda meni Je postalo dolgčas. Okrog ene ponoči sem dobil okrog deset dolariev. «Mr. Tarkington. oprostite, jaz sem zaspan«. •Skoda. Meni se ravno sedaj zdi igra zelo zanimiva. Jaz bom še igral. Veste kai. prevzel bom vaše karte io igral za vas«. •Izvolite in zabavajte se do volji.« Skunsčina češkoslovaških novinarjev Na veliko nedeljo se je vršila v Morav« skl Ostravi letna glavna skupščina sindi« kata Češkoslovaških dnevnikov. S skupšči« ne so bili poslani brzojavni pozdravi novi« narskim organizacijam v Jugoslaviji Ru« muniji in Danski, a katerimi žive zadnja leta češkoslovaške novinarske organizacije v zelo prisrčnih ednošajih. Skupščino je poleg drugih pozdravil tudi zastopnik strokovne organizacije nemških novinarjev Kunschke v nemškem in češko« slovaškem jeziku ter najlašal. da so v sta« novskih in socialnih vprašanjih češki in nemški novinarji doslej skupno nastopali in da bodo tudi v bodoče. Po poročilu tajnika dr. Hofmana je Ste« rilo članov od 1. januarja 1924. narastlo cd , 379 na 420. Dr. Hofman je tudi poročal o pripravah za ustanovitev družabnega in de« lovnega središča novinarjev t Pragi. Poro« čila odbora so bila soglasno odobrena, na« kar je bil izvoljen odbor s predsednikom Piehlom. Na skupščini se je z velikim zadovolj« stvoin ugotovilo, da ae je novi minister za socialno politiko dr. \Vinter zavzel za re« šitev perečih socialnih vprašanj češkoslo« vaških novinarjev. Urednik Penižek je na« glašal da je novoustanovljeni novinarski klub v Pragi prost vsakih političnih pred« sodkov in da noče v nobenem oziru ogro. žati edinstva novinarjev. Predlagal je reso« lacijo, po kateri ae proglaša amnestija za vse nerešene slučaje obtožb o kršenju di« scipline in solidarnosti. Predlog je bil spre« jet z odobravanjem ravno tako tudi izpre« memba določb, kaj ae smatra kot kršenje solidarnosti in discipline in kako naj to« zadevne prestopke sindikat kaznuje. Kongres češkoslovaških socialnih demokratov v Avstriji V velikonočnih praznikih »e je vršil na Dunaju 3. redni kongres češkoslovaške so« cialno demokratične atranke v Avstriji O njenih nalogah je govoril na kongresu posl. VavruSka. ki je naglašal da ae stranka strinja s postopanjem nemške socialne de« mokratske stranke tako v političnih, kakor v gospodarskih vprašanjih in da jo bo tudi nadalje podpirala. V manjšinskih vpraša« njih pa se hoče češkoslovaška soc. dem. stranka ravnati po načelih soc. dem. pro« grama. Tozadevna resolucija je bila na nje« gov predlog »oglasno sprejeta. Strankin tajnik Skfivan je ▼ svojem poročilu o or« ganizaciji in tisku naglašal. da češkoslova« ška soc. dem. stranka v Avstriji narašča. V poročilu o češkoslovaškem šolstvu na Dunaju je tajnik Strnad očrtal v svojem poročilu zgodovino bojev za češke šole na Dunaju, kjer Je eedaj 44 javnih in zasebnih čeških Sol z 218 razredi, razen tega pa ob« stoje dve slovanski jezikovni Soli in 15 če« Jkih Sol v provinci. V teh šolah je bilo ob začetku leta 6372 učencev. Bodočnost če« ikega šolstva na Dunaju se opira na med> sem rekel in odšel zdehale. kakor je bilo dostojno za tega Ansrleža. Kar vam bom sedaj povedal, signor, ne boste verieli. dasiravno vam Jaz pripovedujem. Toda rekel sem vam že. da prenaša življenje vse tipe. tudi take. kakor za Je predstavljal naš Tarkington. Pomislite, ali vam pride na misel, kaj se je zgodilo drugo jutro, ko sem prišel k zajtrku? Tarkington je prišel preplašen iz kajute k meni. •Obžalujem, da ste sinoči odšli«, je dejal. «živ dan še nisem imel tako zanimive igre«. •Me veseli« sem odgovoril, »kako dolgo pa ste ierali sam s seboj?« •Do sedaj sem igral. Ampak ne sam s seboj in sam zase. Sal se vendar spominjate. da ste mi dali dovoljenje, da igram tudi za vas«. Jaz sem debelo gledal Morda je znorel •In s tega stališča vam moram naravnost čestitati. Po protokolu, ki sem ga natančno vodil in ki ga tudi vidike, Ste«Šigiior.» sem končno vzkliknil «kaj pa mislite?« •Po tem protokolu, na katerega se lahko zanesete popolnoma, ste dobili 900 ooint«. je rekel Tarkington »igrali ste čudovito. Parkrat je bila sicer situacija malce nerodna, vendar sem iaz igral korektno. Ali mi morete dati na- narodni položaj, ki je za inozemsko 5n manjšinsko šolstvo ugoden. Razvoj češkega Šolstva na Dunaju bo mogoč, je naglašal poročevalec, ako bo samostojna in gospo« darsko krepka Avstrija živela v prijatelj« skih odnošajih s sosednimi državami pred* vsem s Češkoslovaško. V poročilu o manjšinah in češkoslrrva« Skem delavstvu je posl Machat naglašal naraščanje češkega elementa na Dunaju, ki se predvsem opira na delavske sloje. V češkoslovaški manjšini v Avstriji je delav« stvo v pretežni večini, kar postavlja češko« slovaško soc. dem. stranko pred velike ia resne naloge. Kar se tiče drugih manjšin« skih vprašanj, se češkoslovaška soc. dem. stranka ne bo izogibala sodelovanju z nem« Skhni socialnimi demokrati, dokler ne bo prizadet socialno demokratski program. V dališl debati o tem vprašanju je go« voril tudi posl. Marek iz Prage ter so bila tozadevne rcaolucije soglasno sprejete. Smrt znanega zbiralca spominov na Puikina. V Parizu Je preminul v 79. letu svojega življenja Aleksander FedoTOvtč Onjegin, lastnik muzeja spominov r.a Pu« Sktna. Onjegin se je preselil v Pariz pred tridesetimi leti Ustanovil je Puškinov mu« zcj in zbral izredno dragocene predmet«, ki so v zvezi s Puškinovim življenjem in de lom. L. 1903. je sklenil pogodbo z rusko Akademijo znanosti glasom aattro piipa« de Puškinova zbirka po njegovi smrti -ijcj. Ruska vlada mu je kot protiuslu^o določil« letnih Sest tisoč rubljev penzije. Sedanji režim v Rusiji pa Je učenjaku naiprcj ukl« nil podporo, radi česar je r.astal v zbira« nju spominov na Puškina zastjj. Pozneja je poslala moskovska vlada v Pariz t>tre» kovnjaka profesorja Hofman«, ki je popi« sal vse Puškinove rokopise in obnovil a Onjcginom staro pogodbo. Obenem sc j« Akademija znanosti obvezali, da ne pro« nese nobenega rokopisa v Rusijo brez Onj« ginovega dovoljenja. V Onieijinori kolek« ciji se nahaja ccla vrsta še nepoznanih in neobjavljenih Puškinovih beležk in drugi dokumentarni materijal. ki obeležuje Pu« škinovo stališče napram Genjilju, H e.-cena, 2ukovskemu, Turgenjevu in drugim. Lep dar poljskemu romanopiscu tet romskemu. Poljsko časopisje poroča veselo vest, da so ae Poljaki prebivajoči -na Po« rnanjskem in v Pomeraniji, odločili kupiti in pokloniti znanemu romanopiscu Štefanu Žeromskemu veliko posestvo c. hišo in pri« tiklinaml To ni prvi slučaj te vrste med Poljaki Znano je. da so Poliaiei napram svojim književnikom zelo obzi-ni in rado« dami. 2e pesnica Marija Konopnickj je bi« la deležna takega narodnega daru. ki g« je pozneje prejel tudi romanopisec "c.irik Sienkievricz. Na čelu akcije, ki hoče poča* stiti Žeromskega r. narodnim darom, stop potnoranski vojvoda dr. \Vachowiik. Židovski emigranti Iz Poljske. 2idje se trumoma selijo Iz Poljske v Palestino. Gla« som neke statistike, zapusti poljsko ozcin« Ije vsak mesec nad dvatisoč židovskih ne« seljencev, ki seveda jemljejo v svojo novo domovino na pot poljski denir — zlitniko, s čemur prizadevajo poljski državni klaga> ni izvestne težave. zaj dva angleška bankovca po sto funtov?« Jaz sem zijal in nisem vedel, če spim aH bdim. »Igrali smo. kakor se najbrže spominjate dolar za pointo.« je rekel Tarkington. «!n 900 dolarjev znese 1S0 funtov, kaj ne?« •Gotovo.« sem mrmral. «Toda žali-bog nimam dovolj pri sebi. da bi vam men'al. Ampak blagajnik gotovo lahko menja«. Vidite, signor. to Je bil rezultat moja prve igre s Tarkingtonom.. Jaz takega bedaka še nikoli nisem videl in lahko mi verjamete, da sem bil tisto iutro dobre volje. Toda to sem bridko obžaloval. Ko smo namreč tadrali še kakih deset dni po morju, smo prišli na višino nekih otokov, katerih ime sem pa pozabil, dasi sem moral na njih živeti tri mesece, daleč proč od dostojnosti in kulture. Dan poprej sva icrala čisto navsden whist, kjer sem iaz nekai dobil. Toda jaz norec! Ko smo se nahaiali ravno v višini zadnjega otoka, katerega ime ic no">b'l. dasi ne bom otoka ni-koli v življeniu pozabil, pridrvi nddma Tarkington. •Grof, obžalujem, da ste šil sinoči tako zgcJaJ srat. Se živ dan nisem doživel tako zanimive i£re kot nocoj.« •Čestitam vam.« sem odgovoril ln pripravil angleške funte, da mu dan vo Gospodarski odnošaji med Francijo m Jugoslavijo Pariška «Revue des Balkans« ie te dni izdala posebno številko, posvečeno gospodarstvu naše kraljevine. V njej je med drugim napisal gosp. Alphonse Mu-zet, francoski trgovinski atašč v Beogradu. članek o gospodarskih odnošajih med našo državo in Francijo. Vsebina članka ie v glavnem naslednja: ^Jugoslavija izvaža v Francijo predvsem gradbeni les. živo in zaklano živino. jajca, sadje (predvsem suhe čt> šplje), volno, zdravilne rastline, kože in rude. predvsem baker iz rudnika v Boru. Celokupni izvoz v Francijo je znašal n. pr. 1. 1923. vrednost okroglo 215 milijonov Din; od tega je bilo za 100 milijonov rude (predvsem bakra). Leta 1924. je izvoz v Francijo zelo narastel; njegova vrednost je dosegla 362.9 milijonov Din. kar znaša 3.08 % vsega ju-goslovenskega izvoza. Kar se tiče izvoza lesa v Francijo, nam kaže statistika leti 1923. vrednost 36 milijonov Din. To je vsekakor majhna številka, kajti Jugoslavija ie eden najvažnejših lesnih producentov Evrope; ima namreč sedem in pol milijona hektarov gozdov. Pred vojno je Avstro-Ogrska izvažala v Francijo več tisoč ton gradbenega lesa; od tega je prihajalo okoli 50 % iz Hrvatske in Slavonije. L. 1910. je n. pr. izvozila 19.300 ton lesa v Francijo in od tega ie prišlo skoro 10.000 ton iz Hrvatske in Slavonije. Sedanje številke torej niso v nikakem razmerju s predvojnimi Pred vojno je Francija kriia velik del svoje lesne potrebe z uvozom. Po vojni se v Franciji ni skoro nič zidalo, Iz-vzemši v opustošenih pokrajinah na severu. Uvoz lesa se je torej omejil samo na slednje. Les so nakupovali Francozi predvsem v Češkoslovaški, dokler nI češkoslovaška krona porasla. Francozi delajo načrte, kako bi se dal uvažati les kolonij. Ti načrti se pa nikakor ne bi dali naglo udejstviti in medtem se pa vedno bolj izsekavajo francoski gozdovi. Jugoslavija si more torej zasigurati važno mesto na francoskem lesnem tržišču. in sicer direktnim potoni. Čas je silno ugoden za to. Da se pa stvar uresniči, se mora uvesti direktni promet, ki ie neobhodno potreben. Češplje tvorijo drugo važno panogo jugoslovenske izvozne trgovine. Francozi vedno bolj cenijo jugoslovenske češplje. ki polagoma izpodrivalo kalifornijske. Najhitreje bi se pa dal povečati izvoz zdravilnih rastlin v Francijo, kajti povpraševanje po njih je zelo veliko. Enako bi se dal tudi povečati izvoz živine. Poljedelska država, ki neprestano spreminja smeri svojega izvoza na ta način, da hoče vedno le najvišji dobiček pri prodaji in se pri tem okorišča s slučajnimi okolnostmi, si ne bo nikoli zasigurala stalnih odjemalcev. Lahko se ji pripeti, da bo v letu. ko je imela obilno žetev, manj izvozila in manj zaslužila. kakor bi bilo pričakovati. Metocla pa. ki si skuša osvojiti redna tržišča, ne da bi hotela izkoriščati okolnosti. katere bi dovolile vedno iskanje izredno visokega zaslužka, je ona. ki naibolje prenaša udarce, katerih se je vedno treba bati na trgu za poljske proizvode. Le s tako metodo se da mirno delati, napredovati in rudi urediti dvig valute. Taka metoda ima na'več izgledov, da doseže praktičnih uspehov pri francoskih odjemalcih. ki imajo nai"raje stalne dobav-Ijalce. ki se ne okoriščajo z okolnostmi, da čezmerno dvignejo prodajno ceno. Oglejmo si sedaj še francoski uvoz v Jugoslavijo. Tu gre predvsem za 1zgo-tovlieno blago. Povojna statistika kaže. da tvori francoski uvoz le 3 do 4 % (1. 1924. 3.36 %) celokupnega jugoslovanskega uvoza. Tudi to število je majhno. Največji vzrok temu je to. da je kraljevina SHS dobila najrazličnejši materijal na račun reparacij. Zato Francija ni mogla zavzeti svoie normatno mesto v jugoslovenski trgovini kot dobaviteljica metalurgičnih proizvodov, kovinskih konstrukcij kakor tudi eleK-trotehničnih predmetov. Končno pa ?e skušala Jugoslavija kolikor mogoče zmanjšati uvoz luksuznih predmetov. Ta uvoz je bil 1. 1922. celo popolnoma prepovedan. Jugoslavija bi biia gotovo resna od-jemalka n. pr. za avtomobile. Francoska avtomobilna industrija je v Jugoslaviji še vse premalo znana. Malokdo v Jugoslaviji ve, da je Francija izvozila 1. 1923. avtomobilov za en in pol milijarde francoskih frankov in v 1. 1924. za nad dve milijardi. To ie številka, ki dosega višino celokuonega letnega proračuna kraljevine SHS. V svetovni avtomobilski produkciji je Francija na prvem mestu za Zedinjeni-mi državami. Izvaža svoie avtomobile v Anglijo. Italijo, špan.-ko, Nemčijo, Avstrijo in Ameriko. Bogatini iz Ne\v Yorka in Chicaga priha:a'o v Pariz, da si tu nakuoi'o svoie luksuzne vozove. Tri velike francoske avtomobilne tvrd-ke Citroen. Peugeot in Renault plačuie-jo skurn.i več davkov kakor vsi poljedelci Franciie. Francoski avtomobili imajo na jugoslovenskem trgu ravno tako ceno kakor vozovi, ki se uvažajo iz drugih držav, izvzemši Fordove avtomobile. Juino-srfcski listi o Stalni razstavi Ljdbljg^skepa velesejma v Skopim Decembra 1924. jc priobčil naš list nekaj notic o tem, cia prireja naš velesejem v Skoplju stalno razstavo vzorcev iz Slove« nije, ki naj bi tako direktno zainteresirala veliki makedonski trg za našo produkcijo. Med tem časom so se izvrševale potrebne priprave, zbral se je že lep krog naših in« dustrijcev za to razstavo, zasigurala sc jc moralna podpora Trgovske in obrtniške zbornice v Skoplju in se je najel za skop« Ijanske gradbene razmere še dovolj dober lokal. Večina južr.osrbskih trgovcev jc z veseljem pozdravljala to akcijo, je pa tudi več uvoznikov in trgovcev, ki nasprotuje« jo nameri slovenske industrije in smatrajo to institucijo za konkurenčno podjetje, da« si za to nimajo razlogov. Tako je priobčil cjužni Privrcdnik« 29. slovnici velesejma v Skoplju, češ, da se ta marca članek, ki zavzema atališče proti po« institucija fcavi s trgovino, kar bi po mr.c> nju lista ne smela delati, dalje, da to ni primerno na*- -nom vzorčnih sejmov, da ustanavljajo v dragih mestih stalne raz« stave, in da se skriva za oficijelnim r.aslo« vom Ljubljanski velesejem krog privatnih industrijcev, ki da iščejo le izkoriščanja. Ta izvajanja v ničemer ne drže, ker je na* loga poslovnice velesejma v Skoplju samo razstavna, prodajna pa šele v drugi vrsti, in sicer v zvezi s tamošnjimi veletrgovci. Vsak sejem pa sc sme lokalnim razmeram prilagoditi, kar se je tudi tu storilo s pri« reditvijo ravno stalne razstave. Kot nekak odgovor na to je priobčila «Xaša Stara Srbijaa v Skoplju (11 t. m.) lep članek, ki izvira iz krogov južnosrbskih privrednikov, ki cenijo našo akcijo v svrho čim ožjega zbližanja naših in makedonskih privrednikov. Iz članka povzemamo samo nekatera mesta, ki se glase: «Otvorena je ovih dana u našem Skoplju stalna izložba mustara slovenske industrije gde se može videti sve što slovenačke fa--brike izradjuju i gde naš trgovac sa juga može isporučivati samo angro robu direkt« no iz same fabrike uz fabrične cenc. Mi pozdravljamo najtoplije ovu sjajnu micijativu, koja nam dolazi sa strane slo. vena"kih industrijalaca i unapred 6mo uve« reni, da naš poslovni svet shvatiče važnost ove ustanove i saumeti iskoristiti veze koje se njemu pružaju sa strane bratske nam Slovenačke. Iz poslovnog programa uprave izložbe vi« dimo, da jedini cilj ove ustanove je, da upozna naše trgovce ovce na jugu sa slo« venačkom industrijom, prodavajuči direkt« no grosistima i čineči naipovoljniie »slove u pogledu isplačivanja kredita itd. Nema spet kaj nazai. «Ali ste tudi zame igrali?« «Seveda in vi ste izgubili 1200 roint. Grozno smolo ste imeli. Tu je proto-kel». Zijal sem. •Kaj pa mislite? Mar ml je vaš protokol!. »Kako ste rekli?« In vgrizail se je v svoje ozke ustrrce. «Sem rekel, da me vaš protokol "rav nič ne brigi in da Ka lahko vržete v morje.« «Če vas prav razumem, nočete plačati isrre.« ... «Igre plačati? Igre, pri kateri soloh nisem bil naVzoč! Če bi vas ne zaničeval tako zelo. bi vas vrgel z vašim protokolom vred v morje.« Ne da bi Ka pogledal, sem vrgel protokol v morje. Tarkington je preble-del. slekel suknjič in zavihal rokave. «Ali ste nar-d?» me ie vprašal. Jaz sem zijal. «Ne delajte se se boli smešnega nego ste,» sem rekel in pank! — dobil sem tak boks v čeljust, da sem padel na krov in videl več zvezd kakor jih more videti Schiaoarelli skozi vse svoie teleskope. Slišal sem samo tele besede: «Ko se dvignite, začneva znova!« To so bile najbrž Tarkingtonove besede. Madonna Santissima. to sem bil tiho! Skozi trepalnice sem gledal, kako si je Anglež prinesel stol. sedel nanj in čakal kdaj vstanem. Solnce je pripekalo in jaz sem silno trpel. Kadar sem hotel vstati, si ie Anglež zavihal rokave. Bil je mučen donoldan, to niso bHe ure. bila je večnost. Okrog ene ie odšel Tar-kingtoii v jedilnico. Kar skočil sem. pa samo na kolena, v strahu, da se kujon neoričakovano ne vrne. P!?'i! sem se po kolenih, jaz. grof Ori^cni. h kapitanu ladje in mu vse povedal. Španec pa se je smeial nesramno: «Ta vas bo zmlel. samo da vas vidi! Poznam Angleže!» «Za božio voljo, kaj naj storim? Do San Francisca je še cel teden!® »Izpostavim vas na prvi otok.« je rekel nesramnež «pa za malo ceno. Petdeset funtov?. »Ali norite,« sem zavpil. Toda kaj sem hotel storiti? Ze sam spomin na dolge Angleževe roke me je podil z ladje in bil sem vesel, ko sem kapitanu odštel petdeset funtov od one vsote, ki sem jo prvo noč priigral z Angležem. Veslal sem na otok in od tam gledal, kako se do'°i Tarkineton smeje za menoj. Na tem otoku, ime sem že pozabi', sem prebil tri mesece med kanibali. Končno ie prišla ladja, na kateri ni bilo Tarkingtona. Še sedaj me je groza, če se spomnim na to deportacijo. Sami divjaki in med njimi misijonar, k: se je mučil dan in noč. da bi jim vtepel kulturo v glavo. Ampak on sam je bil silno nekulturen. Pomislite, niti whista ni znal i vrati! Da, signor. Življenje prenaša različne tipe. Pijmo na zdravje in pobolišanje človeštva«. daklc bojazni za naše grosiste da če oni biti pogodjeni u nekakvoj konkurenci ji, jer uprava izložbe pridržava se strogo o prin« cipu, da ne prodaje robe drugome sem *e» letrgovcu i to isključivo angro. Poznavajoči solidnost i ozbiljnost naših slovenačkih industrijalaca, mi pre poru ču« jemo našim trgovcima, da iskoriste pnliku i strupe u tesne veze sa dotnačom indu« strijom, jer podiči domaču industriju, to znači emancipirati se od inostranstva. Tcs« nc veze izmedju industrijalaca i trgovca mogu biti koristne za celu državu i mogu doprinesti da se akupoča auzbije, a to je narodno blagostanje.« Ker je akcija Ljubljanskega Telesejma čisto gospodarskega značaja ki služi edino Ie v procvit narodnega gospodarstva naše države in ki naj vodi k večjemu blagost« nju, želimo, da se bo krog južnosrbskih pri« vrednikov, ki tej instituciji nasprotujejo, odrekel svojemu dosedanjemu protivnemu stališču ln uvide!, da jo to zanje največje koristi. Narodna banka SHS Stanje 8. aprila 1925. Aktiva (v milijorih Din; v oklepaj h spremembe napram 31. marcu): kovinski podloga 427.8 (— 2.0); posojila 13101 (+ 17.6); račun za odkup kronskih novči-r.ic 1186.3; račun začasne razmene 367.9; državni dolg 2956.3; vrednost državnih d'.-men 2138.3: saldo raznih računov 390.4 (+ 30 2). Skupno 87S7 5. Pasiva: vplačani de! glavnice 25.2 H* 0.1); rezervni fond 5.8; novčanice v obtoku 5634.6 (t 40 4); državni račm z?časne raz-nene 367.9; razne obveznosti 547.6 (+ 4.S); državne terjatve za založene domene 2138.3; nadavek za nakupovanje z'ata za g'avnico in fonde 66 7 (-j- 0.4). Skupno 8787.5. Tržna poročila Novo:adsLa blagovna borza (15. t. t. ) Pšenica: banatska. 77 — 78 kg. 2 — 3 odst., 1 vagon 455. Turščica: baška 76 vagonov 165 — 167.50; april, 172.50; maj 185 — 187.50; baška in baiatska, maj-iu!'j 195 _ 197.50; junij-julij 205; sremska 167 50 srbijanska, maj, ladja Sava 190. Moka: »0s», 3 vagoni 655; «6. 500 — 510. Tendenca nespremenjena. Zagrebški tedenski sejem (15. t m.) Dj-jron dober. Promet Je bil precej majhen, radi česar so cene zelo nazadovale. Slabe krave so zabeležile celo 1.75 Din za kg 2!-ve teže. Zanimivo je. da sedal cene padal» dasi drugače spomladi vedno rastejo. Z* kg žive teže notirajo (v oklepajih cone prešle srede): biki 6.50 — 8 (7 — 8), jiinice domače I. 10 — 11 (10 — 11.50), II. 8.50 do 9.50 (10 — 11), junci I. 12 — 13.50 fisto\ II. II — 12 (isto), krave domače I. 9.50 do 11 (10.50 — 11) II. 6 — 8.50 (8 — 10), lil I.75 — 5 (2.50 — 5.50; v početku leta 6 do 7 50), voli 1. 11.75 — 12.50 (11.50 — 12). H. 9 — 11 (9.50 — 11), HI. 6 — 8.50 (8 dj 9), teleta 10 — 13.50 (isto), svinje nepifa-ne n.50 — 13 (11.50 — 13.50) pi-ane srem-ske 15 (15 — 15 50), pitane domače 1325 do m (14 _ 15), prasci do 1 !e'a 11.50 d ; '2.50 (11.25 — 10.50) Din. Konji 2000 do 7500 Din par po kakovosti. Cene kotnem ■=0 nazadovale. Krma: seno I. 100 — 125, II. 75 — 100. stisnjeno 120 — 125, detelja in b'cerna 125 — 150 Din za 100 kg. Cene krm! so ncsTJremenjene. Ch'caška žitna borza (14. t. m.) Pšenica: 'endenca voljna: za maj 15^.25, za julij 140.87, za september 131.12. Turščica: tendenca mlačna; za maj 106.37, za Julij 108.62, za september 109.25. Dunajski goveji sejem (14. t. m.) Dogon 2490 komadov. Od tega je bi'o: 421 domačih, 1599 madžarskih. 107 češkoslovaškim 120 jugoslovenskih, 243 rirmunskih. Močno zmanjšana ponudba se }e izkazala za kn*-je potrebe nezadostna; zato so cene poskočile. Notirali so za kg žive teže: voli 1 05 do 1.75 (izjemoma do 2.15) biki 1.10 — 1.50 krave 1.05 — 1.50, slaba živina 0.60 — I šiling. Dunajska borza za kmetijske produkte (14. t. m.) Po praznikih se Je otvoriio dunajsko tržišče v sog'asju z višjimi ameriškimi noticam! v prijaznem zadržanju. Zahtevale so sc višje cene skoro za vse predmete. Kupeijskih zaključkov Jc bilo ma>o No: i rajo vključno b'agovnoprometri dav.k brez carine v Šilingih za 100 kg: pšenica: domača 50.50 — 51 50. nrdžarska 53.50 do 54. jrgoslovenska 53 — 53 50 Rosafč 51 do 51.50; rž: domača 49 — 50; Ječmen: domač! 45 — 50; turščica: 27 — 28; oves: 4 posojilo 60—63. vojna škoda 0—161, Celjska posojilmca 210—212, Ljubljanska kred ma 217—(t. Merkantitna 110—123. Praštediona 825—830, Kreditni za trgovino 1S5—198, Strojne 0—133, Trbovlje 395—410, Vevče 101—108, N?hag 0—61, Stavbna 265—2S0. — Blago: ks: cerovi krlji, 2 m dolžine, cd 25 cm premera naprej, ico nakladalna postaja, 8 vagonov (18); bordonali. 30 33. 10.5 metrov ali 11 m dolžine, fco meja 4S5—0; bukovo oglje. Ia izvozno blago, fco meja, 1 vagon (11S); bukova drva. 1 m dolžine, suha, teo meja 25—0: poljski pridelki: pšenica: Mard \VinteT 2, pariteta Ljubljana 0—490, Rosafč, pariteta Ljubljana 0—4S0; otrobi pšen&nL, drobni jutne vreče, par. Ljrbljana 0—195; turščica. promptaa, par. I jcfcljaaa 0—225; krompir: rdečkasti, fco Jtaj. postaja 0—140, beli, ico staj. post. 0— 12S, rumeni, ico štaj. post. 0—110; bučne peške, nerešetane, rinfusa, fco hrvatska postaja 0—5aške proti Av« striji bo sestavljena nastopno: Stflplik, Sci« fert (oba Slavija), Kuchinka, Mahrcr (oba DFC), Kada. Kolenatv (oba Snarta). Wim« mer (Vršovice), Soltvs, Vanik (oba Slavi« j a), Lastovicka (Zidenice), Jelinck (Vikto« rija Žižkov). S. K. Primcrje. V soboto IS. t. m. se vrši ob 20.50 v vogalni sohi restavracije Zvezda razdelitev nagrad lahkoatletičnega prvenstva za Slovenijo za leto 1923. in 1924. Vsi oni. ki so dosegli kakšen placcment pri teh tekmovanjih, sc naprošajo, da se tega sestanka brezpogojno udjleže. Načelnik. S. K. Primorje, plavalna sekcija. Da« nes, v četrtek sc vrši sestanek točno ob 18. v sobi Športne zveze. Narodni dom, I. nad« stropje. Vsled važnosti udeležba članstva dolžnost. — Tajnik. Bazena sekcija LLAP. Danes v četr« tek, ob 18. trening tekma na igrišču S. K. Ilirije v svrho sestave reprezentance. K tre« ningu imajo priti Krisch, Kanoni, Lcgan, Bernik, Petan, Jezeršek. Ccsnik, Oman, Janskv, Petrič Marta. Pctrič Marža. Zupan« čič. Čeme, Zanner, Novakovič, Hiile, Er« bežnik. Vider Pavla in Vidmar. Garderobo da na razpolago S. K. Ilirija. Hazenašice naj prineso s seboj opremo. Sodi podsavezni sodnik Sancin S. — Referent za hazeno. Damska sekcija S. K. Ilirija. Razpored rokometnega treninga za tekoči teden jo sledeči: Četrtek 16. ob pol 6. uri zvečer skupno s Hcrmcsom, v soboto 18 ob pol 6. zvečer skupno z Laskom. Opozarjam po« novno vse članicc, da sc treningov točno in sigurno udeležujejo. V četrtek pred tre« ningom razdelitev čevljev. One, ki sc po« zivu ne odzovejo, nc dobe čevljev. — Načelnik. LLAP. (službeno). Seja u. o. LLAP. * petek 17. t. m. ob 20. uri točr.o. Pozneje »c« J« bazenskem, odbori. Tunik L Ljubljanska mestna elektrarna Vprašanje preskrbe ljubljanskega mesta z elektriko bo še letos rešeno na zadovoljiv način. Kakor znano, se je gerentski svet odločfl, da poveča sedanjo elektrarno in so se tozadevna dela že pričela. Sedanja elektrarna, ki je bila zgrajena pred kakimi 25 leti, vedno večjim potrebam ni več zadoščala, vsled česar je občina že dalje iasa proučevala razne načrte o preskrbi mesta z elektriko. Zadnji občinski svet se je bavil z mislijo, da bi se zgradila elektrarna na Savi. Ta elektrarna bi veljala cikali 160 milijonov Din. Z ozirom na sedanje gospodarske in finančne razmere je asno. da bi mesto te vsote ne moglo dobiti T. da bi ostala Ljubljana še dolgo brez potrebnega električnega toka, če bi se čakalo sa izvedbo načrta vodne elektrarne na Sa- Sedanja elektrarna ima 4 parne stroje in frrata dva po 230 konjskih sil, eden 400 konjskih sil, eden pa 800 konjskih sil, tako is razpolaga elektarama skupaj s 1600 konjskimi silami. Vsi parni stroji so zvezani direktno z dinamo stroji, ki proizvajajo ■stcmerm tok 3krat 153 voltov, in sicer 300 voltov sa silo. 150 voltov pa za luč. Razširjenje elektrarne se bo izvršjio z montiranjem dveh novih Dieslovih motorjev po 450 konjskih sdl tako, da se bo pridobilo 900 konjskih s»l več. Ta dva Dies-iova motorja bosta zvezana z dinamo stro-•:, ki bodo proizvajaB vrtilni tok z napetostjo 600 voUov. Ta napetost se bo trans-rormirala na transformatorskih postajah na 330 voltov za silo in 220 voltov za luč. S povečanjem elektrarne bo da.na mož-rost, da bo vsakdo lahko dobi! elektriko, razen velefndustrije. Dana bo tudi možnost, da se bo lahko preskrbovalo z elektriko (,-koiico, kakor n. pr. Vič Šiška. Elektrarna dela sedaj po dnevi skozS ves dan z 800 konjskimi silami od 1600 razpo-'ožljivih. Z montiranjem Dieslovih motor-ev bodo služili parni stroji za rezervo, ako -e bo Sakazaio, da je obrat z Dleslovimč tori cenejši, oziroma obratno, ako se do pokazalo, da bo z istočasno preureditvi sedanjih parnih kotlov obratovanje s parnimi stroji cenejše. Od razširjene elektrarne bo vodil krožni vod (kabel) v Slomškovo ulico, od tu v Pražakovo ulico, po delu Dunajske ceste, po B:eiwefso\1 cesti, p o ulici rimske legije, Aškerčevi cesti, Cojzovi cesti, ob desnem bregu Ljubljanice preko Prul do Karlovske-mo®tu, ob Gruberjevem prekopu do hiavnice, od tu čez Kodeljevo na Zaloško cesto, v Bohoričevo ulico ter v elektrarno nizat. V tem krožnem vodu bo postavlje-rih 7 transformatorskih postaj, od katerih ie bo radialno napeljeval električni tok. Sedanja elektrarna je dajala PO stanju o 15. Januarja 1. 1924. električni tok za 52.400 žarnic in približno 500 motorjev. Kako je kljub omejitvi oddaje elektrike stalno naraščaja poraba, dokazujejo nastopne številke: 1. 1923 Je oddala elektrarna 1 552.637 kilovatnih ur, 1. 1921 1,576.142, 1. 1922 1 milijon S51.940, 1. 1923 2,054.335, koncem leta 1924 pa že 2.118.000 kiiovatitih ur. Spričo vedno večjih potreb je bilo jasno, da oba na ni smela več odlašati z rešitvijo vprašanja preskrbe mesta 7 elektriko. Izmed vseh tozadevnih naČTtov Jc bil z ozirom na Investioije smatrati sedanji načrt razširjenja elektrarne kot najprimernejši, ker bo tudi rrjegova izvedba najcenejša. Stroški za razširjenje mestne elektrarne so proračunani na 6 milijonov Din. Razširjenje elektrarne mora biti dovršeno do 1. septembra t. 1. In so tvrdke, ki imajo izvesti to razširjenje, po pogodil vezane na ta rok proti znatni odškodnin!, ki jo morajo plačati, ako bi ga prekoračile. Razširjena elektrarna bo za dolgo vrsto let popolnoma zadostoval potrebam ljubljanskega mesta. Poleg 280 reflektantov Iz mesta refiek tirata na tok ljubljanske elektrarne tudi Vič in Šiška. Mestna elektrarna bo po razširjenju mogla ugoditi vsem potrebam prebivalstva. Čakati na izvedbo vodne elektrarne na Savi bi se feklo, podaljšati sedanjo električno rnizernost v nedoslednost. Vodna naprava na Savi bi bila predraga za ljubljanske razmere, ker bi investicije porabile ogromne vsote. Mimogrede omenjeno, da je računati vodno silo Save na maksimalnih 10.0C0 konjskih sil, normalnih pa samo 1000 do 2000 konjskih sil. Gerentski svet ljubljanski je smatral za svojo dolžnost, da reši takoj vprašanje preskrbe mesta z elektriko fn da se ne spušča v dolgotrajna razmotrivanja o potrebi vodne centrale na Savi, kakor je to delal prejšnji občinski svet. Kakor hitro Je Ml o znano, da bi elektrarna na Savi veljala 100 milijonov dinarjev. Je bilo jasno, da je ta načrt radi splošnega pomanjkanja kapitala neizvedljiv in da se je treba lotiti bolj enostavnejše rešitve vprašanja preskrbo z elektriko. Omeniti pa je treba še. da je cene ljubljanske elektrike povišal prejšnji občinski svet in da so razrr.eroma zelo visoke Res Je sicer, da so v Zagrebu in Beogradu višje in da stane n. pr. v Rerorradu kilovatna tira 15 Dta, vendar pa bo že z dosedanjimi cenami v doglerfmfvn času mogoče pokriti nove investicije na razširjenje elektrarne. Pričakovati je, da bo z drugo zinro že mogoče misliti na znižanje cen ljubljanske elektrike, ko bodo investicije že poplačane. Sedanji gerentski svet sicer ne rrnisti da bo z sedanjim razšrirjenjem mestne elektrarne vprašanje preskrbe mesta z elektriko deflinMvno rešeno ter smatra tudi sedanjo rešitev tega vprašanja samo kot začasno. Tudi po sedanjem razširjenju mestne elek- trarne bo še vedno treba trtsffts na bodočnost ter bo treba iskati načinov in pota za zadostitev bodočih potreb modernizirane Ljubljane. Res pa Je, da bo razširjena mestna elektrarna za dolgo dobo zadostovala potrebam LJubljane in da je zeretitsM svet ustregel vsem slojem, ko J" Kr»r oklevanja odločil za izpopolnitev sedanj* elektrarne. Med tem. ko jr prej odgovorne stranke v občinskem svetu uganjale velfko demago-štvo, bo so mnogo obljubljale, pa nič naredile, je sedanji gerentskj svet brez posebnega hrupa rešil vprašanje eloktrične mizerije. Dopisi D. M. V POLJU. Ne bi odgovarjali na številne napade klerikalnih časopisov pn>ti obč. odbornikom naprednega kluba, le resnici na ljubo hočemo dopisunu neko'lko odgovoriti. Klub občin, odbornikov naprednih strank je glasoval za nakup sveta za nov > šolsko poslopje le pod pogojem, da se p'a-ča kvadratni meter po 2.5 Din in ne ». 5 Din. Glasovali so tudi za nakup svoia za razširjenje pokopališča, a ne za ceno kvadratni meter po 5 Din, kakor je sklenila večina. Ta svet ste plačali za polovico predrago. Kar se tiče e'ektrike. upajmo, da bo v jeseni že vsa občina razsvetljena. Od elekirike razsvetljene pa se bodo bleste'e pred očmi volilcev 250-odst. občinske do-klade, kar bodo davkoplačevalci gotovo z «vese!Jem» pozdravili. Kar se tiče rabukt dne 31. marca, ste jo uprizoril In izzvai! sami. Razumljivo se nam z-'i, da se cče '> otrok, mož na mestu, ne bo pusti! psovati od odbornika - mladeniča s «šemo» In podanimi psovkami iz bogatega klerlka^ega besednega zaklada. Tudi ne zagovarjamo obč. tajnika, ako Je kej zagrešil Čudno pa se nam zdi, da vam jc bil dober takrat, ko le napravil na pisalni stroj vre volilne imenike in vam napravil vs«, kar ste hote'I Sami ste se potegovali zanj, prezrli pa »te pri podelitvi mesta obJ. tajnika vse domačine ln Invalide. Ako so vas celo komunisti zapustili ie pač naiboljši dokaz, da . i r. italvanskera jezika, ' e restavracija hotela : riielj> v Ljubljani. 8508 Krorški pomočnik ta malo de'o. se sprejme tako i. i^tite«, PreSer-ccva ulica 9. 8539 Krojaški pomočn'k ^IjSI. se spr-ime ta ve-'io delo. — Zupančič, Vid 58 nad Ljubljano. 8588 'ipSilna natakarica !*č« ra poletno «osono. "astop f-siroi. Naslov pove ra .Jutra*. 8558 Mehanik *■ -2eu prvovrstnih 'Tet. »e ..'•1 s n r e j m p. — Avto Ljubljana. 8555 Mfnniektnrist Hr nptO'eu in s-ilen, sta-noč ter dobro ir.ur-r.a blagalničarka, katera ^ mora biti imčena treo-*ine, se (sprejmeta. Ludovik Uhalit, trg., Ormož. 8561 imelo) Elektromonter instalacijskih, prost j-_-dnlh in dragih v to str v i'-' »padajočih del. i S č s 'v$he pri kakem nodj-tjti Ljubljani, ki rab' mon-"U za montažna dela. — - tedj r kako elektrarno f^oveTiiji. — Cenjene fO- p-.,, .FJektromonfer. a Bprato .Jutra.. 7D50 Pekovski pomočnik " ir.oir.a «;!mo?tojen. U?« ' mfsta. Nastop in " > po dogovoru. — Po-" ii« pod. .Soliden 4«43-upravo «Jutra>. 8502 Starejša kuharica * Tečletniia spriiSevalom ite.u pri' starejših ijn-H ali pri samoetojnem "PO'Iu. Karškov« cest« m, mu a «547 Inteligentna gdčna. Storenka fi lasedenejra Primorja, teli mesta blatraj-nifarks » Tefji treovini — najraje gre v Beograd. — Cenjene dojrise pod mafko «A1 ma> na npravo .Jutra., 8428 Uradnik t dveletno prakso, absolvent drž. rivorazredne trg. Sole, išCe primernega mesta — Gre tudi na deželo. — Ponudbe ca upravo .Jutra* pod Šifro «St. O.. 8505 V letovišču ali rtnio-nndbe » navedbo množine, reka dobave ter zadnjo ceno za ms franko vagon, na upravo .Jutra, pod »načko .Akreditiv., 8242 Prazne «tBMen"ce «Odo1» k o p a J e drogerlja Anton Kane, »inovi. Židovska nI it. 1. 179 Star plit llnlnm kupi po najvišji ceni AloJ-'a v tr::\i Sv. Jurij ob južni železni'1! Anton LeskovSek. 8333 Proda se h!ša z veliko delavuico. pripravna za več'O obrt, zra-ven rudnika. Scuonovo 60 pri Rajhenburg«. 8580 Vrt za zelenjavo se odda po ugodni ceni v nalem ob Dolenlsti festl blizu mitnice. — Izve »o v trgovini Ivan Perdan nasl. v LJubljani. Krekov trjr. 8590 Prodam gostilno t dvema biSama. v sredini mesta v Sloveniji, v prav dobrem statvu, zraven dva vrta, elektrika ter 6—10 oralov zemlje. Porrojl »elo u rodni. Kaslev pove nnr. •Jutra«. 8593 Lepe lokale primerna za večja zastopstva, »e odda. P.enektnntl naj pofljejo svoje ponudbe na ujtr. .Jutra, pod litro • Lokal 4049». 8593 Trgovski lokal r stanovanjem In električno razsvetljavo, se odda na deželi. Ponudb« na upravo .Jutra, pol značko .Prometni kraj 4039». W. 82G0 Vel;ka soha prama ali oprem'jena, t direktnim vhodom iz stop-r:*ča, v centru mesta, se ISče proti najboljšemu p*a-či'u Ponudbe r-od mačko •Veletrlec. na upr. «Jutra. 82S2 lWeb?ov3no sobfl hre? perila in blazin š?e rrbd zakoniki p?r brez olrok za t a k o I. Po možnosti v bli?:nl so dnije. Ponud^e se mosi na upravo . Intra" pod šifro .999 Z' Opremljeno sohlco leli » 1. junilem T sredini mesta, soliden go«pod. — Ponudbe na upravo «.Tu*ra» pod mačko «11. W. junij«. 8295 Starovonio zastonj dobi vdova brez otrok, ki bi poma-ala gospodinji. — Naslov puva upe. »Jutra., 6585 Na stanovanje a« »prejmeta lahko takoj 2 fospoda. Soba fisu Is f električno rauvetljavo. — Naslov por« upr. »Jutra.. SS7t Opremljena «oha zračna In svetim, i lepim razgledom, »e odda takoj aH pozneje. Na»lov pove uprava .Jutra., 6554 Mesečno sobo 11 f e zakonski par br»» otrok. Tonadhe na upravo •Jutra, pod lilre «V. B.». Stanovanje na deželi, opremljeno »obo ia kuhinjo. M iila ta maj hi Junij. Ponndb« aa r.nr. •Jana. pod »Motao «044» HM Elegantno sobo 1 i S e distingniran gospod, kateri J» 2—Škrat tedensko L'ubl.lanl. — Predpogoj strorro diskreten vhod iz stopnišča. Visoka nair»da ev-ntnelnenu posredovalcu. Ponudbe na upravo .Jtf-a« pod .Takoj S>-9>. E3«8 15.000 Din posojila ilčem za mesec dni proti jamstva ln dobrim obvestim Ponudbe na npravo -vraštvo ln neti prepir. ŽUŽEMBERK. Zadnji torek februarja so bila izročena od pristojne oblasti vsled p> žrtvova'ncga in nesebičnega delovanja ta blagor ljudstva ter za uresn!čenle slovenske klerikalno - avionomistlčne repi:b'ik: za časa zadnjih državnih volitev sledeč* odlikovanja: Karol Gnidovec «Ve'iko ledra-sto» z enkratno nagrado v znesku 10C0 ii-narjev ali 14 dni zapora, Andrej Križman, lo!ze Zupane in Nace Zust pa z »Malo le-drasto» ter po 100 Din ali pa 5 dni zapora. Ker se Je pa Izmed imenovanih naibolj odlikoval Andrej Krlžman kol poveljnik klerikalne artrjerije pri bombardiranju na beralce, Je bi! povišan v »Geschiltzvorm stra« s priboliškom za purše 120 Din. Ob tej svečani priliki Je bil nanje tako krasen nagovor, da so vsi od'ikovani avtonomistlč-no-klerlkalnl sodrugi vsled ginjenja konul naš'l vrata. Pkrene" č^sMtke. SV. LENART V SLOV. GORICAH. Mladina osnovn- šole je nabrala za francoski dan 410 Din, rt Jugos>vensvo Malco sa 324 Din, sktmaj 731 Din. Vsa č-*' JI? SV. Fn»ioTOP PRI LASKFM Razmere v n^ši obči"! se zbo'j*'ijejo. oJkar smo dobili v občrn?kl odbor trezno misleče samostojne demokrate, ki so tekrj s'oplll u prste klerikalnim odbornikom, ki so se brigali za vse drugo, samo za zbollšanje občinskega gospodarstva nc. Občina je bila vsled zanikemosfl občinskih m"ž klerikalne stranke že skoro na robu propada. Vsak zaveden občnn Je zadovoljen, da smo dobili pred kratkim gcrcn'a v osebi uglednega g. poštirla Slavca, ki nam Je naibollše jamstvo, da bo varoval interese naše občine. SV. JEDERT NAD LAŠKEM. Kot inozemski rerTrtk. k! sem od trudapolneg-j rudniškega dela docela !zmozt'an sem se obrnil neštetokrat na razne s'rnnke, najvel krat na voditelle tukslšnie SLS za posredovanje, da bi se mi n?kaza!a podpora, oziroma renta, katrra se mi Je od časa preobrata prekinila. Vse Je bilo zaman. Celih f> let sem se moral vk^Jub svrji onemoglo-sM m visoke s'3rnstl trud"i, da sem preživljal v največji bed! sebe in svojo b^lno ženo. Obrnil sem se s prošnjo za posredovanje na tukajšnjo k. o. demokratske stranke, k! ml |c Izposlovala tekom par dni red- V£l« cgajiU« ko ma!« la tefro, ako sle vi sa- iri, miiostiva, smeh-ljaj, ako vi sami ugajate. Redna uporaba - Krema Simon (Crima Sin««) po dovrSen! toaleti na še vlažni koži vam povzroči čisio ln vedro polt, milo m tveio kožo te fcrezhloen obraz. Ona prepreči in odpravi vsakovrstne razpoke na rokah, rdečico, raskavo kožo ta vsako dražen.e kože Prodaja se povsod: %* krema, puder In milo Simon Pzitme J.E01,53, FUt&riiU:rii no mesečno podporo. Izrekam vsem voditeljem demokratske stranke iskreno zahvalo. Zavedal se bnm v bodoče, kdo ima srce za svojega bližnjega ln kdo nosi obljube samo na jeziku. — Josip Mrgole. HRASTNIK. Na cvetno nedeljo so gostovali v našem Narodnem domu člani sokol-skega gledališča v Trbovljah. Uprizorili -o Tučičevo dramo «Go'go:a», ki jo Je dobro režiral br. Robert P.avšak. Priporočali bi v bodoče — kar pa gre seveda na rovaš domačinov — malo več pozornosti in paž-nje zastoru fn razsvetljavi k| v nedeljo nl-9ta povsem fu^kcijonirala: nepotrebna manipulacija z lučjo In snuščanje zastora v nepravem času ie moti gladalca in mu kral-ša uži ek. Posamezne vloge so bile srečno Izbrane ,dobro naštudirane In relativno dokaj precizno podane, dasiravno n! bilo opaziti pri nekaterih lgra'cih Iste svežos-J v igri, ki so jo pokazali na pr. pri »Ugrabljenih Sablnkah«. Temu ]e bila sigum vzrok utrujenost — posledica zabavnega večera prejšnjega dne. Imenitno sta se pa odrezala br. Vilko (Demetrij) in sestra Zla ica Kuharjeva. Ta dvojica Je s svojo res brezhibno in dušo vžigajočo Igro fasci-nirala občinstvo, ki Ju Je koncem predstave ponovno pozvalo na oder ter ju burno aklamlralo. Oddolžila pa se Je publika tudi ostalim igralcem z obilnim priznanjem. V celoti Je igra vsekakor dr-bro uspela ter tvori nov člen v verigi neštetih uspehov, ki si lo je tekom zadnjih let skovale* trboveljsko soko'sko gledališče. Izdajatelj ln lastnik: *Konzorcij tjuira*. Odgovorni urednik: Fran Brozovii. Tisk Narodne tiska-ne v Llubljani. Kupujte srečke za sokelski Tabor! V vinarnl delikatesne trg. Fr. Khara se je naila srednja vsota denarja. Izgubltelj M naj oilasi Istotam. da »e mu Izroči denar. 8587 Dečka v 7 lotu, »dravega f« po-itenega, oddam radi bede za »vojega. Naslov pove Predtlskanje ročnih del najmodernejših vzorcev — |>o izvanredm uizki ee&l Pred Škofijo t/I 138 Entla fn ažurira po zelo nizki ceni. Krekov trg 10,mL 6541 sprava .Jutra., Dotična oseba ki je na vlak« it Hrastnika v Ljubljano, mogoče pomotoma vzela ročno torbico, naj Jo proti primerni nagradi vrne na naslov Hampiljrane knjige, ki se __v.. _ _ t..t,:.i 6550 60611 nahaja v torbici Izšel Je v knjigi Taksni in pristojbiuski pravilnik. Kdor pla£u;e takse in prstoj-bine, potrebu e poleg zakona tudi pravilnik, ki zakon raz ega inpojasnuje. Knjiga, ki obsega 240 strani, velja s poštnino vred Din 43*50 in se naroča pri Tiskovni zadrugi t Ljubljani. Prešernova ul. 54. Kdor hote spoznati mesti la kraj« f Hrvatski, Bosil, Vo j vedi al. SrbJI. Dalmaciji Itd., aaj aaroti A. Melik: Jugoslavija Zenljepisiil pregled. IL del. Na 5?4 straneh podaja knjiga, ki ji Je priložen ludi zemljevid, podroben popis nnSe države. Knjiga velja s poštnino vred 52 Din, boljša Izdaja 67 Din 50 p. Naroča ae pri Tlakoval zadrug! v Ljubi anl, Prešernova ulica it. 54 »■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■(■■■■■■■•■■aBSBnai Opozarjavtio vse interesente, da je pri pismenih vprašanjih, ki naj jih upravništvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino in manipulacijsko pristojbino v znesku Din 2'—. Posebno opozarjamo na to one stranke, ki žele, da se jim po pošti poš je naslove od molih oglasov. Vsa vprašan a in prošnje glede naslovov od .malih oglasov* bodo romale v koš, ako ne bo priloženih Din 2— Bi-1 E3 ED E mi Elektrotehnik 33 let star. samostojen, « elektr. tr-ovlno, želi znanja t mlado »o.po'ično, ki bi imela nekaj kapitala, da bi se event. podjetje poročilo Samo resne ponudi)« a aliko, katera M takoj vrte. pod .Ktektratehnik> na upravo .Jutra«. Takojšnja ženitev ai Uklju'ena. 656S Mlado pslco befnardlnka prav« MM, kupi Barija Ceh, Rožna do-lina pri LjubljtaL S47I Kanarček je »Sel Ha nogi Ima obroček « Številko klub. Ljubljana. — Kdor ga Je »J.1, naj ga ».Ida proti nagradi v go-Vldanr m 8*. J v- stilni koba trga. 8570 0 Pes dober luvaj, volčj« pan—. s« takoj kapi. Zadružna hranilnico registrovana posojilna ln gospodarska zadruga z o. z. v LJubljani Sv. Petra cesta čžs?. f S sprejema vloge na branilno bnlžico in tekofil račun ter jih obrestuje naj-ngodneje. Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovora. Daje posojila proti vknjižbi, poroštvu in zastavitvi EUbHEEEI M SI J ALEKSANDER. DUAAJ ZVESTOBA (LA-DAAE DE* AONSOB.EAU) 117 Saint Luc pogleda v smer, odkoder je prišel glas. Spoznal ga je in odgovoril: «Aha, Remy!?» «Da, Remy sem, in srečen bom, če vam morem biti na uslugo. Vidim pa, da ste zdravi. Smem li vprašati, iz kakšnega razloga ste tukaj?» «Po kraljevi želji. Rekel mi je, nai nekoliKc grem po pariških ulicah, in če kje čujem, da je kralj odstopil naj takoj pristopim in prekličem to govorico. Sicer je pa kasno, in nikdo ničesar re govori. Samo gospoda de Monsoreaua cem srečal.?. «Koga? Monsoreaua? Vi ste ga srečali"3- osupnjeno praša Remy. «Da, s četo oborožencev. Bilo jih je na;manj deset do dvanajst.® «Ali on bi moral biti po kraljevi zapovedi v Compiegreu!» kdo se danes pokorava kraljevim zapovedim:« «A!i vas je Monsoreau spozna!?® eMrsiiin. da me je.» «In od katere smeri je prišel?> «Iz ulice de Tixanderie!» «0, bože moj, gospod de Saint Luc, pomagaite! (Jrez d*. :ma se bo zgodila velika nesreča!» ».Nesreča... komur* •Gospod de Bussyju!» «Bussyiu? Sto vragov, govorite vendar, Reiny! Jaz sem njegov prijatelj!« Remy kratko pove najpodrobnejše. Saint Luc se pač udari po čelu in klikne: «Da, za tem se .skriva vojvoda d'Anjou! Njegova roka! Remy, naglo!s In oba mlada moža poleiita, kar jima dado noge, proti hiši Mo^soreauovi. Ali grof je ime! najmanj četrt ure pred njima. »Samo če prideva pravočasno!* pravi Remy med tekom ir potegne meč. xxin. ZASEDA, BORBA IN SMRT. ; Diana, ki je mislila, da je njen mož zares odsoten po svojem službenem poslu v Compiegneu, je sprejela to noč Bus-syja s posebno slastjo, in tudi on še ni bil nikdar tako srečen, kakor nocoj. Bila je nežnejša, in obenem turobna, ker se je bala jutrišnjega dne, pred katerim je imela neke zle slutnje, in v njeni ljubezni je bilo nocoj toliko nežnosti, romantike, iskrenosti, da sta bila zares kakor v nebu. Nocoj mu je hotela tudi odkriti, da ne prenaša več takšnega življenja, in da hoče pobegniti ž nJim. daleč, v srečo in svobodo. Bila ie sicer gotova, da bo njen ljubi premaga! v jutrajšnjem dvoboju kraljeve miljence. ali ugovarjala je, češ, potem ga bo zasledoval kralj s svojo poznano in priznano maščevalnostjo, in treba bo odtegniti se njegovi rrH. Treba bo pustiti vse to življenje, konvencij? forme, kralja moža, preteklost, in oditi daleč, kjer bosta samo ona in on in njuna ljubezen it1 lepa bodočnost... Samo, da bi že kmalu b"o' In potem, ™ravi Diana m ovije roke ekrog Ijubljenčeveg* vratu, nisi !i ti najhrabrejši kavalir cele Francije? Priznan si, in ni ti treba iskati nove slave. Sedaj si moj, samo moj, in ni treba, da gledajo tudi druge za teboj! Za to boš odslej branil le moje življenje, katero ti celo darujem. In "ato moraš ohraniti tudi svoje življenje. Ne mislim na smrt, k?' si mi zdi, da na tem svetu ni tako močnega človeka. ki bi tc mogel usmrtiti drugače kakor z izdajstvom, ali misli na rar<\ ki so vendar le mogoče. Oh, vsa trepetam pri tej misli! In vendar, baš rani, ki si jo zadobil v zasedi, katero so ti pripravili ti ljudje, ba" tej rani se imam zahvaliti, da sem te spozna1"., ti moja sreča % «Bodi brez skrbi, pravi Bussy, dobro bom čuval svoje lice. ker nočem. d", bi me morda kateri skazil.* «0h, čuvaj se ves! Pomisli na bol, katero bi jaz občutila, ali pomisli na '"o!, katero bi občutil ti, če bi zagledal mene okrvavljeno. Bodi pameten, moj preveč srčni lev, to je vse, kar ti svetujem!* «Da, mila moja Biana!* «0h, ti odgovarjaš, kakor da ms nisi r^Tumel povse. Louis moj! Kakor da nisi slišal, kaj ti pravim?* «Da, gledam te in poslušam in si mislim, kako si lepa in moja!* «Sedaj nc govoriva o lepoti! Bože moj. sedai gre za življenje, za tvoje, za moje, za najino skupno življenje! Slušaj, stra- Sno je, ali povem H. to je potrebno, da te bo storilo močnejšega in opreznejšega, jaz hočem prisostvovati temu dvoboju!* »Kaj govoriš? Saj to ni mogoče, mila Diana!* •Pač, v sobi poleg je prostor, od tam bom mogla vse videti. Lonis moi. vedel boš, da sem tukaj, da sem s teboj, da molim za tebe... Ne, ne, jaz sem čudna, b!azna. Ne poglej me, ker bi mogel tvoj nasprotnik porabiti vsako tvojo nepazljivost ali raztresenost in te tačas zadeti in bi bila kriva jaz... oh, oh, ne!» «Da me ubije, kadar vidim tebe? Ce bi bil obsojen, da si izberem sam svojo smrt, izbral bi si takšno!* »Da, ali ti nisi obsojen, in ne gre za to, kako boš umrl, ampak za to, da živiš, skupaj z menoj, sebi, meni. nama!* »Ne boj se, živel bom, bova skupaj, in dobro pomoč imam. Dvoboj bo v štirih, prijatelji moji se ga udeleže. Antraguet suče meč jednako kakor jaz. Ribeirac je hladnokrven in silen nasprotnik, Livarot je okreten kakor tiger. Partija bo lepa. ena najlepših zadnjih desetih let, in jaz bi samo želel, da bom izpostavljen še večji epasrosti, da bo zasluga še večja!* »Verujem ti, mili moj prijatelj, in smehljam se, ker se nadejam. Ali vsejedno, obljubi mi, da me boš poslušal!* »Bom, vse storim, razven ako mi zapoveduješ, naj te pustim.* »Uprav to sem te hotela prositi, ker danes moram biti jaz razumna za oba.* «0j, razumna, potem ne bi bila smela vzeti meni moj razum in srce!* »Ne šali se, lepi moj! S pokornostjo naj plemič dokazuje svojo ljubav!* »Torej zapovcj!» »Prijatelj moj, oči so ti trudne, daj. da iih še poljubim, potem nusti me in pojdi, leži, zaspi, počij se in pripravi se!* «2e sedaj?* »Da, potrebno je! Se enkrat me objemi, potem pojdi!* In D;ana poklekne in glasno zamoli: »Gospod, ako je tvoja vo'ia, da tvoja služabnica srečno živi in ne v obupu, potem zaščiti onega, katerega si ji poslal na stezo njenega življenja, da me ljubi in da jaz njega ljubim!* Bussy se nagne, da objame in poljubi milo svoje dekle, ... ali takrat zazvenči šipa na balkonu, razleti se takoj za njo okno in na balkon se naekrat zavihti trojica ljudi, mož, oboroženih, s črnimi krinkami na licih, četrti pa je plezal na prso-bran. Ta je imel že v rekah goli meč in v drugi roki pištolo. «Jutrov» roman LUCSF katr-rega ekczmskoi tapeta vsebina, prepletena 8 fantastičnimi zapletljaji o<1 začetka «ln kcn.r ki prinašajo navdušenemu čitateljt t interesantnitn razmotri-vanj«-m rsnk hip presenečenja, ki n;u ie sledi razočaranje in konstern arija ia zopet presenečenje tako. ie vsi dnevni in ponočni srzovlakf. Shajališče letoviščariev. Prometno izhodišče za Rogaško Slatino, Dobrno in Savinjske planine.— Vpoštev prideio samo kapita:no močni strokovno naobraženl reflektant! slovanske naro 1-nost«. — Zapečatene ponudbe dr> 30, aprila 1925 ,ia društvo .Celjski dom* v Celju v roke pred-ledn ka ravn3te:ja Janka Lesničarja, Strossmayer-jeva ulica 1. 2134-a Nafvečrt Ivarnšca žslfeznog 5 nsetslno^ nacileStaja u Jugoslaviji traži inteligentnog, tehnički i administrativno potiu^o verziianog Pon.:de uz naznaku plače imadu se obložiti svjedočbama, referencama i fotografijama i od.islati na sdministraciju lista pod oznakom ..Metalna industii a". 2076 a 19-S-a rame pohode ln vseh v leleininsko 6troXo spadajočlh predmetov po matno znižanih cenah nudi tvrdka Stanko FMftrianeil želeinlM S«. Pilra cesta Stev. 25. Automob za potnike francoske znamke Citroen 2 sedežni francoskih frankov 13 200. 3 sedežni francoskih frankov 14 250 poraba benc na 5 1 na 100 km takoj dobavni iz zaloge pri JUSO-iUITO Uubliana 2027 a vešč v nbjelavi brastovir.e, bukovine in v parjenju buko-vine, sposoben manipulacije v skladan-u ter vodstva skladišča, posta-.ljanja vseh strojev v žagah, 16 let Žagar v Slavoniji, trezen in energičen išče primerne služoe. Nastop in plača po dogovoru. Naslov v upravi. 19-a Otvorsnl jtrv. primorje MiStnl hotel Roircn Ljepo, čisto uredjene sobe. 1. razredna obskrba! Perivoj-restaurant — Terasa. Penrlon sa stanom 80 Din dnevne. Do zadniega iTHja primaja se gosti i bez naručbe! Pre-oruča se A. Eeranek, v!as'n!k. 20!4-a cioicaoiaioiosoioioBoioiaioBo o mBTt&nm Duna s'ta cest-> 3S Oglašujte v .Jutru prihranite, ?ko pred nakupom blaga za obleke, perila, srajc, ovratn c, naglavnih rut, šerp, obrisalk, rvgavic, odej, najrazličnejšega drugega blaga ter usnia obiščtie trgovino, kjer so cene najnižje in sicer pri tvrdki „i)£M9 CA", Majzel & Rajšelj LJU3LJANA, Tarjašlsi trg št. 1. i<*o( OIOlOOCSOlOlOiOiOEOBOlOlOBOSO B Svileni kitajski k rep v krasnih barvah po zelo ugodni ceni pravkar dospel. H. KENDA, Ljubljana, Mestni trg štev. 17. 2005 Zahwa3@. Ob priliki izgube neoozabnega soproga, tako iskreno ljubljenega papar.a in strica, gospoda Aniona Daneu višjega stražnika v Celin kateremu ni bilo dano, da bi snival svoj večni sen v domači neosvobojem zemliici, smo prejeli toliko izraženega sožal a. da se ne moremo vsakemu posameznemu v pravi meri zahvaliti. Najiskrejnejša zahvala za zdravniško oskrbo in nego gg. zdravnikom in ii. sestram v bolnici, g. Gerlancu t pevci in želez, godbi za žalostmke. C g. Soncu in dr. Dobovišeku za poslovilne govore ob odprtem grobu, pol. tovarišem za častno spremstvo. Vsem darovateljem krasnih vencev in cvetja, vsem. kt so z nami sočustvova t ter nas ob tako teškem udarcu tolažili. Ostalim prijateljem in znancem, ki so prihiteli tudi od daleč ter spremili ob tako oeromnem številu našega nepo-jabnega k večnemu počitku. Bog plačaj vsem, a tebe dragi ohranimo vsi v trajnem spom nu. V Celja, dne 14. aprila 1925. 2025 a Žalujoča rodbina Daneu. Carinarnica Tublianska bo prodajah dne 20, aprila 1925 ob 10 uri dopoldne v svojem .A* magacinu sledečo tihotapsko bl go: 1.) 3-65 kg česte svilene tkanine, 2-40 kg čipke svilene, 4'85 kg čipke pamučne. Procenjena vrednost 8.800'— Din. 2.) 430 komadov žepnih kresi'. Procenjena vrednost 2.000'— Din. 3.) 3 steklenice netto 96 kg živega srebra. Procenjena vrednost 3 840'— Din. Naznanja se prednje interesentima. Iz p sarns linbijanslss carinarnice Stev. 6.286 Od 14. sorit« «925 KSSeVJBJI! Vsem sorodnikom prrateljem in znancem javkamo tužno vest, dd nas je zapustil naš ljubljeni sin, brat, vnuk in nečak edinec Štefan Ši?@il@B* tsbsfh v 19. letu starosti po dolgem in težkem bo!ovanju. Zemeljske ostanke prrmilega pokojnika spremimo v petek 17. t. m. ob 15. uri z glavnega kolodvora na pokopališče k Sv. Križu. V Liabljanl, dne 15. aprila 1925, Globoko žalujoči: Štelaatla Šneiler Ini. KrtUo Šneller Sdith Šneller mati. p. direktor drž. želcdmce; tče. sesua. obstoječe iz 3 do 4 sob, kopalnice in pritiklin iščem za mesec julij v Ljub-liani eventuelno tudi v novi hiši aH vili, po možnosti so nčna lega. Ponudbi pod „Stano-vanje* na Aloma Cotn« pjny, Liubljana. za perilo, najboljše ka« kovosti, priporoča trgovina perila Med. Sare Ljubljana, Seienour- eova uiica 5. 183-a TrbotrellsVa premoijokcpsa druita, rndalšbo ravnaltljtivo ^ Daihenbnrgu, sporoča žaloatuo vest, da je preminil 13. aprila 1925 gospod Rudolf Gouejšek radniikl podaradaife. Pogreb zvestega in marljivega podnradnika, ki ga obranimo v dobrem spominu, se je vršil v sredo, dne 15. aprila 1925 v Brežicah. Bndaliko ravnateljstvo Rafhtatarg. Naznaniam v svojem ter v imenu svojih otrok in vseh sorodnikov žalostno vest, da je moj ljubljeni soprog,- oče, brat, gospod IVAN EXLER posestnik ia trgoveo danes ob 5. uri popoldne, previden s tolažili sv. vere, v starosti 56 let nenadoma preminul. Pogreb se vrši v sredo, 15. aprila ob 6. uri popoldne. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi. Prosi se tihega sožalja. Zaprico-Kaaialk, 13. aprila 1925. Antcoifa Ez!er soproga. JfC3j-