107 POROČILA | OTROK IN KNJIGA 121, 2024 Evropo, Severno Ameriko, Vzhodno Azijo in Čilom v Južni Ameriki, kjer se v puščavi Atacama observatorij tudi nahaja. S svojim radioteleskopom, ki je največji, kar jih obstaja, znanstvenikom s celega sveta omogoča raziskovanje vesolja in odkrivanje vseh skrivnosti, povezanih z njim. Posebno odliko knji- ge predstavljajo njene ilustracije. Aina Bestard je namreč z njimi počastila zgodovino znanstvene ilustracije 19. stoletja, čemur je knjiga, kot izvemo na njenih zadnjih straneh, tudi namen- jena. Svoj komentar k ilustracijam knjiga sklene z naslednjo ugotovitvijo: »Ilustracije nosijo v sebi umetniški ele- ment, ki presega strogo znanstvene okvi- re. Z uporabo podatkov raziskav, posre- dovanih z ALME (...), pa so ilustracije tudi vsebinsko skladne z najnovejšimi znanstvenimi odkritji.« Knjiga pred- stavlja svojevrsten spoj znanosti in umetnosti, ki je obenem pospremljen z izjemno preglednostjo in sistematič- nostjo, zaradi česar je delo skupaj s te- matiko, ki jo obravnava, dostopno kar najširšemu krogu bralcev. NAGRADA KRISTINE BRENKOVE ZA IZVIRNO SLOVENSKO SLIKANICO 2024 »Vsaka slikanica je vesolje zase.«* Nagrado, poimenovano po legen- darni urednici, pisateljici in prevajalki Kristini Brenkovi (1911–2009), od leta 2004 podeljuje Zbornica knjižnih zalo- žnikov in knjigotržcev Slovenije pri Go- spodarski zbornici Slovenije. Namen nagrade je spodbujanje nastanka izvir- nih slovenskih slikanic, izoblikovanje vrednostnih kriterijev za pripravo in ocenjevanje slikanic, spodbujanje bra- nja in bralnih navad ter spodbujanje nakupovanja dobrih slikanic. Letos so bile nominirane naslednje slikanice: • Pasje poletje (Gaja Kos, ilustr. Ana Zavadlav, Miš založba) • Rime na veter (Milan Šelj, ilustr. Tina Volarič, Založništvo tržaške- ga tiska, za založbo Martina Kafol) • A smo že tam? (Marta Bartolj, Miš založba) • Zgodba o drevesu (Barbara Vuga, ilustr. Marko Rop, Založba Malinc) • Protideževna juha (Majda Koren, ilustr. Ana Maraž, KUD Sodobnost) Nagrado Kristine Brenkove 2024 je prejela Protideževna juha Majde Koren in Ane Maraž (KUD Sodob- nost International). »Bilo je poletje. Ah, figo, ne pa poletje. Že sedem dni je nesramno deževalo. Hi- šaprihiški otroci so se na smrt dolgoča- sili. Gledali so skozi okna in se praskali tam, kjer jih ni nič srbelo. Prebrali so že vse knjige. Porisali so ves papir /.../« Tako se začenja nagrajena slikanica pisateljice Majde Koren (1960) in ilu- stratorke Ane Maraž (1985), prva je v Cobissu zapisana 96-krat, če je kriterij knjiga za otroke; druga pa 41-krat. UTEMELJITEV NAGRADE Protideževna juha pisateljice Majde Koren in ilustratorke Ane Maraž je celostno zaokrožena slikaniška bra- vura, ki večplastno in medbesedilno nagovarja najmlajše bralce. Hkrati ponuja domišljijsko zgodbo in igrivo domačenje prvih veščin matematike. Njeni elementi čudežnosti, nepriča- kovane rešitve, domislice z ljudskimi pregovori, besedne iskrivosti in ob tem spoštovanje mladega bralca v besedi in sliki nudijo bralsko motivacijo tudi bolj veščim otrokom. Obojim pa daje, spodbuja in razvija domišljijski zalet. Kolaž v dinamični, mešani likovni teh- niki se odlično prilega besedilu. 108 OTROK IN KNJIGA 121, 2024 | POROČILA Pripoved je sveža in bralca presene- ti z živalskimi in človeškimi liki zani- mivih imen. V slikanico vstopajo po- stopoma, kot bi k teti Kuhi v škorenjcih vsak iz svoje hiše Hišeprihiški pristo- picali čez razmočene poti. V sedmih dneh deževja sredi poletja, ko so pre- brali vse knjige, porisali vse papirje in skoraj tudi stene, jih radijski glas zvabi h kuhanju protideževne juhe in to je začetek zanimive, vesele pusto- lovščine. Protideževna juha je konceptualna slikanica, ki otroke preko podob uči zaznavati razpoloženja in čustvovanja ter prepoznavati oblike števil, njiho- vo zaporedje in povezavo s količino. Literarno besedilo je pestro in boga- to, vsebuje številne frazeme in šaljive tvorjenke. K pomenskim poudarkom prispeva tudi menjava tipografije in velikosti črk posameznih delov bese- dila ter premišljeni kontrasti v barvi in obliki. Izrezane barvne ploskve učin- kovito dopolnjujejo različne tekst- ure in ročno izdelani grafični detajli ustvarjajo občutek veselja in energije. Besedilo je skrbno umeščeno na stra- ni, enostaven izčiščen tip črk mesto- ma kontrastno dopolnjujejo vizualni poudarki v obliki večje, živahne tipo- logije. Protideževna juha je kakovostna in dinamična slikanica svetlega sporočila, da v sprejemajoči skupini šteje vsak člen, tudi če je pozabljiv ali povsem brez vsega, in da lahko vsak, še tako deževen dan, spremenimo v veselje. Gaja Kos in Ana Zavadlav: Pasje poletje (Miš založba) Ilustratorka je iz neznanega* razlo- ga risala čisto po svoje in zdaj je, kar je. Eno zgodbo lahko preberete, drugo pa si ogledate in jo sestavite po svoje. *(Mogoče ne mara žab in delfinov?)« Tako se začenja nagrajena slikani- ca Gaje Kos (1979) in Ane Zavadlav (1970), prva je v Cobissu zapisana 69-krat, druga 206-krat, seveda, ko gre za otroke. Njuna slikanica Pasje poletje je prejela posebno priznanje »nove poti«. UTEMELJITEV POSEBNEGA PRIZNANJA »NOVE POTI« Pasje poletje pisateljice Gaje Kos in ilustratorke Ane Zavadlav domiselno trči ob osnovno definicijo ilustriran- ja slikanice, ko še pred naslovnico z nagovorom, da je »tale knjiga čisto narobe«, vznemiri in prebudi rado- vednost. Avtorici mladega bralca tako hudomušno in hvalevredno zvabita v interakcijo. Z literarnim in likovnim prostorom presegata zgolj slikanico. Čeprav so glavni liki živali na plaži in v morju in četudi gre za povsem običa- jen poletni počitniški dan, je slikanica odlično, skoraj neobičajno branje in hkrati tudi izvrstna bibliopedagoška sopotnica. Umanjkanje osnovnih zakonitosti slikanice in njenega pričakovanega monolitskega odnosa med besedilom in podobami je tokrat – in v izbranem kontekstu – dodana vrednost, ki situ- acijsko in komunikativno spomni na ustvarjalne vzgibe in zagate pisateljice. Pri tem nevsiljivo predstavi poklice in akterje, ki oživljajo knjigo. Vredno, duhovito, nevsiljivo in otrokom pred- stavljivo. Pasje poletje združuje dve pripove- di v eni knjigi: kratko besedilo vedno teče pod dvostranskimi ilustracijami, te samostojno lahko učinkujejo tudi kot slikanica brez besed. Vse skupaj je povezano s pisateljičinimi kratkimi ko- mentarji ilustratorki. Ana Zavadlav je mojstrica detaj- lov, kar je v slikanici Pasje poletje še posebej izrazito. Odlično je zaobjela sproščeno in veselo poletno vzdušje, 109 POROČILA | OTROK IN KNJIGA 121, 2024 ilustracije so polne elementov, drobnih intervencij, ki vabijo otroka k pozor- nosti in ponovnemu branju. Knjiga je oblikovana izčiščeno in učinkovito, saj vsaka vizualna plast pride do izraza in je dovršena celota. Pasje poletje je inovativna slikanica svežih pristopov, radovednosti, sode- lujočega in raziskujočega branja in ko- munikativne estetike. *Vsaka slikanica je vesolje zase, je izjavila ilustratorka Ana Maraž, ko sta bili avtorici vsled nagrade Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikani- co nominirani in izbrani za osebnost tedna na Valu 202 (28. 10. 2024, točno opoldne). Če nekoliko pretiravam, je tudi presojanje in žiriranje bilo malo vesolje zase. Komisija v sestavi dr. Bar- bara Baloh, Eva Mlinar, Maja Logar, Valentin Logar in Liljana Klemenčič je presojala 40 prijavljenih slikanic na podlagi Pravilnika za podelitev nagra- de Kristine Brenkove za izvirno sloven- sko slikanico, ki ga je sprejela Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije (18. 6. 2024). Čas žiriranja je bil zelo kratek, dostopnost slikanic premajhna in predvsem 3. člen, ki govori o »pred- metu nagrajevanja«, torej opredeljuje slikanico, je potreben prenove. Tako pravi: »Slikanica je natisnjeno besedilo v prozi ali verzih z vsaj 50 odstotkov ilustracij notranjega obsega na naj- manj petih (5) listih različnih formatov ali materialov.« Kako potlej obravna- vati slikanico brez besed? Kako obrav- navati strip? Kje so stvarne, poučne iz- virne slovenske slikanice? Slikanice za odrasle? Komisiji se je porajal cel kup vprašanj in zagat ob mnogih izvrstnih slikanicah, a na koncu je bila enotna ob izbrankah. P R I P R A V I L A L I L J A N A K L E M E N Č I Č ZLATIREPEC 2024 Nagradi zlatirepec za najboljše do- mače stripe in sorodna sekvenčna dela ter nagradi zlatirepec Sophie Castille Award za najboljši prevod stripov in sorodnih sekvenčnih del 2024 Letos se je v naboru novih stripov, izdanih v enem letu – od 1. julija 2023 do 30. junija 2024 – znašlo skupno 96 stripov. Največ, 54, med prevodi stripov in sorodnih sekvenčnih del za otroke in mlade, najmanj, zgolj 7, med domačimi stripi za odrasle. Letošnja novost pri nagradi zlati- repec je sodelovanje z mednarodno nagrado za prevode stripovskih del Sophie Castille Award, ki je nastala v spomin leta 2022 prezgodaj umrli So- phie Castille, mednarodni direktorici za prodajo stripovskih pravic in licenc Mediatoon ter soustanoviteljici in di- rektorici platforme Europe Comics. Od poznih devetdesetih je Sophie Castille gradila mostove med stripi, stri- parji, stripoljubci in njihovimi avtorji tako v Franciji kot drugod po svetu. Bila je neumoren vir kreativnosti, ki je znal motivirati založnike in jih spod- bujati k izmenjavi idej. Z leti je postala ključna figura pri širitvi stripovskih pre- vodov povsod po svetu. Nagrada, ki je bila lani prvič podeljena v Združenem kraljestvu, se je razširila še v Španijo (Comic Barcelona), v Italijo (Napoli Comicon), na Poljsko (Lodz Comics Fe- stival) in s tokratno edicijo tudi na Fe- stival stripa Tinta Ljubljana, ki je svojo že vzpostavljeno nagrado zlatirepec za najboljši prevod s tem le še oplemenitila. Priznanje je letos nagrajencem na podelitvi podelila Ivanka Hahnenber- ger, soustanoviteljica nagrade Sophie Castille. Zmagovalci so bili razglašeni v soboto 12. oktobra v Kinu Šiška, med posebnim performansom dvojca Slika z jezika, ki ga sestavljata karikaturist in