Mas zaveznikov m »L*to H * Št. 217 1 v informacijski dneonik A. L S. S5!!®!! Živeli moramo po načelih listine Združenih narodov Byrnes o mednarodnem položaju mrtvo točko v pogledu poslovanju zavezniške staJ sko *5i°'a,,ie koml8^c’ ki se nanaža na italijansko-jugoslovan- 1 mejo. Komisija, ki . člnnr**",,H,J“’ M J® b,,a ustanovljena v četrtek in v kateri so n. , v 11 _ tirih velesil, bo najbrže proti koncu tedna odpotovala nV i>i ?^° krajino, kjer bo začela s poslovanjem, ki bo trajalo =S n tedne. O j I Sovjetska zveza, ki je vztrajala, da bi morala komisija —J neposredne ugotovitve na omejenem področju, je spre-jg * at,.g5o-ameriško stališče, da je treba d"tl komisiji potno y?j 0|)odo gibanja na vsem spornem področju. r\ u» .?,’®m!1Kauje mrtve točke predstavlja prvi važni uspeli zu-T-JL ministrov, ki imajo nalogo pripraviti mirovno pogodbo ” talijo in z drugimi satelitskimi državami Nemčijo. Takojšnjega odhoda komisije ničesar več ne ovira, iš Medtem ko niso določili obsega področja, v katerem naj bi ck ®biiSija delovala, bo morala kot prvi korak zn rešitev mej^cgP >rašanja.za«rtati mejo na etnični podlagi, da gg na ta način “eprečilo množično preseljevanje preblvgistvtu , Predloge komisije bodo nato predložili Stoetil za dokončno , očitev pariške mirovne konference, ki jo predvidena za erlš zr< ;ovl kan oztlt dati m« cit maj. jj Namestniki zunanjih ministrov so dali komisiji navodila, 'J* ' Preuči dokumente, ki se nanašajo na itilijamico-jugoslo- tov ensko mejo in ki sta jih predložili vladi teh dveh držav in ^ ruge vlade Združenih narodov, cd katerih so zahtevali mnenje. ce, J° >n bodoče ureditve italijanskih kolonij. ozd Ameriško zunanje mCnlstrstvo jp včeraj naznanilo, da je Svet na-5 estnikov zunanjih ministrov v četrtek zvečer v Londonu izdal sle-dtce Poročilo: m1 *Na podlagi odločitev, ki jih je sprejel Svet zunanjih ministrov 0teklega septembra, so namestniki Sveta zunanjih ministrov imo- '• ,, CVnil komisijo Izvedencev, ki naj pripravi poročilo in predloge o do- * cltv! mej« med Italijo in Jugoslavijo, meje, ki bo v prvi vrsti narod-P ostna, ki bo pustila samo najmanjše 'število prebivalstva pod 1 tujo 'vernostjo, pri izvrševanju svoje naloge, komisija izvedencev ne bo it .2e*a V samo etniškega se :*ava področja, ki ga bo pregledala, |e mveč tudi njegov posebni gospodarski ln zemljepisni ustroj. •o Namestniki zunanjih ministrov so dali komisiji navodila, naj pre-lučl dokumente, ki se nanatiujo na mejo in ki sta jih Svetu zunanjih rti ministrov predložili jugoslovanska ln italijanska vlada, enako pa tudi , pktMišča, ki so izrazile vlade drugih Združenih narodov na podlagi lalB Utizrva, kij so ga te vlade prejele c d Sveta zunanjih ministrov. tlvi,„ Namestniki zunanjih ministrov so dali komisiji tudi navodila, naj ^ takoj poda na omenjeno področje, da preuči etnični ustroj prebi-Mstva ter posebni gospodarski in zemljepisni značaj področja. U** Kakor hjtro bo komisija zaključila svoje preiskave na področju, kllse bo vrnila v London, kjer bo pripravila dokočno poročilo in ^ ^edloge, ki jih bo predložila Svetu zunanjih ministrov. irs* Komisija izvedencev bo v kratkem prišla v Trst in bo ^stavljena iz sledečih članov: x bia^ Francijo bo zastopal g. VVolram, Sovjetsko zvezo g. nr ‘tažomko, Veliko Britanijo g. Waldock in Združene države i. J ',r- Mosdy. New York, 2. marca Zunanji minister Byrnes je imel V četrtek v »Overscas Press Clubiu govpr, v katerem je dejal, da bj mogle «lei neod pustne težke na. rake povzročiti resen »por med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo*. Kljub različnemu načinu življenja ameriški narod apos’luje ln ob. ouduje svoje, zaveznike in želi, da bi ss prijateljstvo in sodelovanje nadaljevalo -na svetu, na katerem bi vladala vedno večja svoboda in m katerem bi se življenjski pogoji vedno tolj izboljševali. Obramba listine ZN V interesu svetovnega miru ter našega skupnega in tradicionalnega prijateljstva pa moramo jasno povedati, da mislijo Združene države branju listino Združen-h na-rodov ter ne morejo in nož:Jo pasivno gedatl uporabe ali grožnje sile, ki nasprotuje ciljem in načelom listine. Nlkake pravice nimamo, da bi vdrževali naše čete na ozemljih drugih suverenih držav brez njihovega svobodno izraženega privoljenja. Ne smemo po nepotrebnem odlašati s sestavo mirovnih pogodb in ’■} nadalje vsiljevati majhnim ln obubožanim državam prisotnosti naših čet. Ne smemo voditi živčne vojne za dosego strateških ciljev. Ne 3meimo misliti, da predstavlja dejstvo, da ss obrača pozornost na položaje, ki bi mogli ogrofcati mir žalitev za državo ali države, Iti so za to odgovorne. Nobena država nima pravice prisvojiti si domnevne lastnine sovražnika v osvobojenih državah ali državah bivših zaveznicah osi, proden ne bomo zavezniki dosegli sporazuma o vojni odškodnini,* Byrnes je pripomnil, da je v pr. ptf ti !ci sj Mandžurija r° \ Ctmgking, 2. marca v Četrtek zvečer so v Cungklngu J 2 kupnih virov posneli, da misli arejši čangkajškov sin Cang -Kuo, ki govori ruščino, iz ^nSkinga odpotovati naravnost v ‘Vkvo. wžkPt> Poročilu neodvisnega čungkin-,0WBa časopisa «Ta Kung Pac» ^hinevajo, da so v Cungkingu v te-cjjj razeovorl med sovjetskim po. JI če^lttori1 Apolonom Aleksandrovl-hji_ Petrovom ter kitajskim zuna-Pdntstrom Vang Sih Ciehom. f. ‘?nBki 1 250 tisoč dijakov. Zahtevali 6k^kojtajo odstranitev Rdeče voj. * Iz Mandžurije. Poročajo, da so t ' demonstracijah, ki jih je pri-^ ho deset tisoč dijakov iz napise z zahtevo, J^tašanje Mandžurije v / j,.5 Pred Združene narode. V Naag-w k*11 sovjetsko poslaništvo ob. s Vz^Uo trideset tisoč dijakov, ki so i PodikaU’ *Brez severovzhodnega 5 Je ,r^a ni Kitajske*. V Kumingu S« fes a an zgodovinske fakultete pro-l* Čem dpmn K*' Ts»ng štirim tiso - severovzhod izJavil- da breZ , Mandhirijednnia J« |l Kitajske i- - . ■ m°®°ča obnovitev :ingu, Šanghaju, drugih mestih je llankin demon- 29 šol, naj pride preučeva- 2Vje J, a javno 0bjaVl khajSko.so-Je ! , P^aJanJ8* v nekl Hi*yi, ki 1 Je skupno izdalo dvajset nr„o„, taci? 8kupno Izdalo dvajset organi. j lz Cungkinga zatrjujejo, da se a 8vet zavedati, da se je v seve-A ^vzh°dnem področju Kitajske vne. U,l8kra, ki je zanetila drugi sve. m Požar. 5NKRA PREVZELA OSKRBO ITALIJE U Rim, 2, marca Voj. Poroča brzojavka lista «New flu * Times*, je UNRRA sporočila, odg! z včerajšnjim dnem prevzela Vserp Ofno£t za oskrbo Italije z tiocj rtfte°hhodno potrebnim blagom, jj arPglm tudi z živežem. 1 PiSe. da so na podlagi zad-fi^tatistik. ki jih je predložil Kbjjj Pisar za hrano In oskrbo ^ Renato Šansone, skupni obro-italijansko prebivalstvo med VJimi v vsej Evropi. ___________ ^bs^the je izjavil, da mora itali-Cl Prebivalstvo po zadnjem i* obrokov računati le na 680 6f2‘' dnevno. Ht 8Javka pravi nadalje, da Je 'š ”vii,Ufadnik ustanove UNRRA iz. i j J1 namen je obdržati stal. - glavne oskrbe, dokler ne J t^rb8'8 italijanska vlada sama « iVa r)°^ Za to potom kreditov*. Iz-■ da bo med dobavami. Sep0 VerJetno prilie v Italijo v \ ' 200.000 ton žita in 400.000 Pteihoga, Umik iz Perzije Potek teheranske trozvezne pogodbe LONDON, 2. marca. — Iz uradnega vira v Londonu so včeraj izjavili, da bodo v teku današnjega dno zapustilo Perzijo zadnja britansko, čet«. Istočasno se bodo morale umakniti tudi sovjetske čete. Kakor je znano, so se amcrilke čete, ki so bilo med vojno nastanjene v Perziji, umaknile, že pred nekaj tedni. Moskovska radijska postaja je včeraj zvečer javila, da bodo sovjetske čete danes pričele pp 4 letilv in 5 mesecih vztopa Rdeče ar. made v Perzijo izprasnjevati področje Mešed, Sahrud in Semnan v vzhodni Perziji, Čeprav poteka danes 6 mesecev od podpisa japonske predaje, dan, ki so ga trije veliki določiji za do končni umik čet iz Perzije, je mo3koyska radiska postaja dodala, da bodo čete Rdeče armade ostale v drugih področjih Perzije, dokler »e položaj ne bo razjasnil. Kakor poroča «Reuter* iz Washingtona, vodijo zdaj intenzivna diplomatska pogajanja med Londohom, Moskvo, Washingtonom in Teheranom za dosego dokončnega sporazuma. Sovjeti imajo zaseden skoraj ves severozahodni in severni del Perzije; to področja obsega osemije od Aserbejdzana v severozahodnem delu dišave do meje Sovjetske zveze, obale Kaspijskega morja in sega do severovzhodnega področja Teherana. AmeriJki zunanji minister Je izjavil, da jo po poročilu vvashingtonsUih, krogov zahteval °d britanskega zunanjega minietr-»tva pojasnilo britanske vlade v tem pogledu. Pnugl marec je tudi dan, kp poteče trozvezna pogodba zavezni. stva med Perzijo, Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo, ki so jo podpisali 29. januarja 1942. »Reuterjev* diplomatski dopisnik naglasa, da pripisujejo mnogi opazovalci bri-tanske prestolnice temu dogodku in vec3? va^no«t kot vprašanju gibanja cet. V Londonu se šfjrljo razne domneve o dejstvu, ali bodo namesto sporazuma, ki poteče koncem tega tedna, sklenili novo pogodbo. V Londonu še nimajo točnih vesti o premikanju sovjetskih čet' v severni Perziji, tod* v primeru, d* bi se te ne umaknile v določenem roku, bi za Veliko Britanijo vseeno ostala obveznost zapustiti državo v teku 2. marca, j Vsekakor pa trozvezna pogodba točno določa v 8, členil, da je ta obvozen v enaki meri v odnos-ajlh med Perzijo in ža obe ostali podpisnici. Do zdaj ni nobenega znaka, da bodo ob potekli trozvezne pogodbe, pričeli pogajanja za sklenitev nove prijateljske pogodb«. Med Sovjetsko zvezo ln Perzijo Je še vedno v veljavi nevtralnostna in prijateljska pogodba iz leta 1927. V- kolikor imajo pogajanja med Sovjetsko zvezo in Perzijo, ki so v teku zadnjih deset dni v Moskvi, predvsem namen rešiti spor, ki sc ®a Predložili Varnostnerpu avetu organizacije Združenih narodov, se v Londonu ap-ašujejo, ali ne bi mogli urediti odnošajev med obema di za vama a sklenitvijo nove pogodb«. Perzijski podtajnik za politične zadeve in zastopnik ml--Istrskega predsednika Ghavama Sultan e,ha Muzanfar plrouz, ja včeraj izjavil, da je položaj v severni Perziji popolnoma miren. Krajam spopadi ter zloglasni pohod na Pahlevi so prenehali. Perzijski veleposlanik v Wa»hing-tonu, Husein Ala je izjavil, da ni znano, da bi sovjetske čete izpraz-njevale Perzijo, sil da bi se pripravljale na zapustitev države. Na vprašanje, kaj bodo storili v primeru, čs se sovjetske deta do 2. marca ne bodo umaknile, kakor je določeno, je Husein Ala odgovoril; »Mislim, da je m'-žnost, da vprašanje še enkrat predlqžimo Var. nost-iemu »vetu organizacijo. Zdru. Ženih narodov.* NEURADNA ZAHTEVA Atsne, 2. marca «Reuter» poroča, da je grški ministrski predsednik Sophoulls potrdil, da Je sovjetski poslanik v Grčiji admiral Konstantin Rodia-nov v nekem neuradnem razgovoru zahteval na Dodekanešklh otokih pristanišče,, ki bi služilo kot baza sovjetski trgovinski mornarici, s čimer bi so olajšala trgovin-' ska Izmenjava med Sovjetsko zvezo ln Grčijo. aRcuter* dodaja, da je atenska agencija včeraj sporočila, da je Izvedela iz verodostojnih krogov, da Je admiral Rodianov Izrazil svoje osebno mišljenje in da je jasno dejal, da njegov predlog ln nastop nista uradna. Agencija dodaja, da razgovor Di imel posledic. JAMES BYRNES vlh dneh tedna demantiral sovjetsko trditev, po kateri naj bi sporazum med tremi velesilami Sovjet. Bko zvezo pooblaščal, da odstrani stroje lz Mandžurijo in je nadalje, valj «Ne sogla-Jamp in ne bomo sogla&all z nobeno velesilo, ki bi odločala, kaj lahko vzame v omenjenih državah*. Vsi smo povezan! «Kot predpostavko svojega govora, v katerem je podal pregled izidov zasedanja glavne skupščine organizacije Združenih narodov, ki je bilo prod kraftkim v Londonu, je Byrnes izjavil: «Amerlčanl ne moremo sami odločati, če bo svet živel v miru. Nobena država ne odloča popolnoma o svoji usodi. Vsi skupaj smo povezani v dobri in sla. bi usodi. Priznal je, da na zasedanju organizacije Združenih narodov v Londonu ni bilo vse mirno ter se je pritožil, da so sl »prizadevali, da bi postali Združeni narodi sredstvo za uresničenje narodnih ciljev. Toda križanje narodnih interesov in namenov je zelo slično knzanju posebnih krajevnih koristi, ki se odražajo v naših narodnih ln državnih zakonodajah. Kot primer je navedel francosko-brltanski sporazum za odstranitev čet z Vzhoda ljub vetu, ki ga j« stavila Sovjetska zveza v pogledu odločitve, ki so jo pospeševale Združeno države. Dejal je: «To kaže, v katerih primerih zakoniti veto enega izmed stalnih članov Sveta nobene velike ali majhne države ne oprošča moralne obveze, da ravna v soglasju z nameni in načeli listine Združenih narodov. Združeni narodi so srečno začeli. To pa ne pomeni, da je uspeh zagotovljen. Uspab bo odvisen cd načina, po katerem bomo narodi Združenih narodov catall na stopnji naših odgovornosti. Bil bi naiven, če bi vam dejal, da »o današnje razmer« v avetu zdraVe in da ne Dovzročajo akrbl. »Povsod ao sumničenja in nezaupanja, ki po drugi atrani apet povzročajo sumničenju in nezaupanja. Nekatera aumnlčenja eo brez podlage in nesmlaslnš, istega pa ne moremo reči o drugih*. Razmerje moči Byrnes je dejal, da bodo Združeni narodi preprečili vojno le, če bodo velesile pripravljene nastopati v obrambo zakona. Sedanje razmer, j« moči med velikimi državami pa vaeno preprečuje, da bi katere koli izmed a j ih zagospodarila na svetu. Tega razmerja moči ni mogoče bistveno spremeniti z enostransko akcijo ene izmed teh ellkih držav, ne da bi to dovedlo do velike motnje v celotnem ustroju Združenih narodov. Po izjavi, da se bo ameriška diplomacija znala prilagoditi in razvijati, kot zahtevajo vedno se iz-premlnjajoče okoliščine in po opombi, da ameriška tradicija ne dopušča branjenja privilegijev reakcionarnih razredov, Je Byrnes dejal: Čeprav stanje stvari ni sveto in nespremenljivo, ne moremo spregledati dejstva, da skušajo nekateri enostransko ogražatl to stanje. Listina prepoveduje napad in ml ne smemo dovoliti, da I! do napada prišlo bodisi s silo pritiskom ali zvijačo, kot n. pr. s politično infiltracijo. Kadar gre za dosego sporazuma med velikimi in. majhnimi državami je nadaljeval minister — vzamemo zadevo iskreno in »vobodno v preiu evanje v luči koristi vseh majhnih ali velikih držav, da se obdrži mir in varnost v svetu, ki sloni na edinosti vseh velesil brez nadvlade ene izmed njih. Brez dvoma obstajajo važne in bistvene u-reditve, katerim ne moremo zanikati naše pažnje. V nekaterih primerih gre za polo-žaje, ki jih Je treba obravnavati z veliko obzirnostjo. Vseeno sem prepričan, da bo mogoče najti zadovoljivo rešitev le, če se opusti manevriranje za zagotovitev strate- ških prednosti v vsem svetil, kakor tudi uporabljanje doseženih zahtev kot izhodiščne točke za dosego dru. gih z namenom nadaljnjega ln zakritega prodjranja moči. Poleg drugega se moramo vedno zavedati, da za ohranitev Združenih narodov ne moremo biti hladne priče vetov ali novetov pri težkih sporih, v katere je zapletena ena Izmed velesil. Taki spori bi lahko vplivali na odnošaje med vsemi velesilam!.* Nato je Byrn:s dejal, da bodo kljub osnovnemu zaupanju, ki ga je treba imeti do organizacije. Zdru. žonih narodov, dvostranska pogaja, n ja lahko koristna za ojačenje sporazuma med velesilami. «Pri teh pogajanjih pa — Je dodal minister — ko’ikor so tiče Združenih držav, mi no bomo zavzolj stališča proti no benl državi. Nlč-ea.r ne bomo storili, kay bi lahko privedlo do dolitve 3veta v izključujoče L’loke ln v vplivna področja. V sedanji atoim. ski dobi ne bomo delali na to, da razdražimo svet, ki je eden in. ne. d e"Jtv.» Sklicujoč se neposredno na odnošaje med Združenimi državami ln Sovjetsko zvezo je Byrnes dejai: »H vrseljom, z odkritosrčnostjo !n z vsem srcem smo sprejeli v dru “Ir o Združenih narodov našo sovjetsko zaveznico kot velesilo, ki v nobe. nem pogledu ne zaostaja za drugimi. Mnogo smo odobrili v njeno korist. Prav tako smo v teku dogodkov v njeno korist rešili številne težke dvome. Samo neodpustljive tragične napake bi lahko v bodočnosti povzročile težak spor med nami-* Nat0 je Byrnes opozoril na nevarnosti, ki Izhajajo lz »opletajočega ln negotovega* zadržanja v sedanjih okoliščinah, ko si nobena velesila ne želi vojr.e, pa Je nobena tudi ne bi bila sposobna preprečiti, »Gotovo je veš kot možno — Je do. dal — da lahko kateri koli narod v dobri veri zavzame »tališč*, ne da bi popolnoma ocenil posledice.* Vsi moramo biti pripravljeni, da oregledamo svoje delovanje za obvarovanje naših skupnih koristi do mini za nas vse, ki je neprimerno važnejši del sporov, ki bi nas u-tegnili ločiti*. Byrnes je grejal govore o »neizbežnosti vojne* ln zaključil: »Likvidirati moramo strašno zspuJčino. ki nam jo je pustila vojna. Naše vojake moramo vrniti njihovim družinam. Izločiti moramo vse vzroke, ki dajejo povod sumničenju in strahu. Ne smemo varati samih sebe ali naših zaveznikov. Da jtreprečimo neprijetne posledice, ne smemo dc-voiltl, da se določene stvari razvijejo na način, ki ne dovoljuje možnosti vrnitve. Živeti moramo po načelih listine Združenih narodov. To je edin* pot do miru*. Cena 4 lire DULLE3 0 TEŽAVAH SODELOVANJA Z ZSSS Filadelfija, 2. marca Včeraj zvečer je govoril v udTU-ženju za zunanjo politiko v Filadelfiji John Foater Dullea, dlan d*, legacije Združenih narodov pri organizaciji Združenih narodov, republikanec in odlični poznavalec mednarodnih vprašanj, tor rekel, da je skušala Sovjetska zveza ko sta Libanon ln Sirija zahtevali pri organizaciji ZN umik francoskih la britanskih čet, da bi odobrili »e težji ukrep, kot sta ga 'želeli prizadeli državi sami. DulleB je dodal, da je bila perzij. ska zahteva po umiku sovjetskih čet spontana, da pa »o Sovjeti mislili, da so zahtevo sprožili Britanci. »Je ree tciavno -— je rekel Dul-lea — najti način za sodelovanje • Sovjetsko zvezo, ker Izgleda, da «i no želi sodelovanja. Sovjetski ve-ditclji imajo svojevrstna in dobro ukoreninjena mišljenja, kot n. pr. nasprotovanje vsakemu kompromisu. «Cesto imamo vtis, da sovjetski voditelji nočejo spraviti svojega sistema in ljudi v stik z zunanjim svetom, dokler niso ta * latern notranje in zunanje utrdili; zaradi te- TRST, sobota 2« marca 1946 UREDNIŠTVO i Vta Ek FrillCo |8 • Telefon si 08354 ta 9444S .. M ■ , ,, W...V,. I OGLASI: Cena za milimeter vtem e (širina ena kolona): trgovski L 10,50, mrtvaški L 27 (osmrtnica L..34, ^bjave L, 13.00, Ihaični la pravni ogla« L. 18. V vsebini lista (t«kst»i Oglasi) L » Davek n! vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase »prejema izključno: S. P. L, SocietA per la Pubbliclti ln Italia, Trst, Via Silvio Pelllco št 4, tel. 04044. Cena posamezne številke L. 2 (zaostale L. 4). Rokopisov ne vračamo. AMERIKA NEZADOVOLJNA S POLOŽAJEM V BOLGARIJI Sofija, 2. marca Iz not«, kt jo je včerej izročil ameriški politični zastopnik v Bolgariji Msynard Barnes bolgarski vladi posnemajo, da Združene države nikakor niso zadovoljne s sedanjim političnim položajem v Bolgariji. Ameriška nota pravi, da je bolgar. ska vlada napačno tolmačila poročilo moskovske konference o razširitvi bolgarske vlade, ker to poročilo ne predvideva samo meha. nična vključitve zastopnikov opozicije v vlado. ZAPISKI J BRITANSKI STUDU ATOMSKE SILE London, 2. marca Kot poroča «Datly Expres«», u-resničenje britanskih načrtov za študij atom-ke sile le počasi napreduje. Ustanovitev preizkusna postaje v Didoatu (Bergshire) so zaradi pomanjkanja primernega o-sebja odložili. V Rislejru (Lanca-shire), kjer je sede* urada za surovine, ki jih potrebujejo pri atomskih poizkusih, j« prišlo do zdaj le malo uradnikov. Od 474 milijonov »terlingov, ki vraž* e mu ln nevarnemu svetu. ZA BODOČNOST SLOVENSKEGA NABODA n. Človek v gospodarski odvisnosti pri tujcu in celo pri takem, ki je skrajno sovražno razpoložen, ki celo živo človekovo delovno silo nižje ceni kot silo stroja, kaj to pomeni, si more predstavljati le tisti, ki je kaj takega že sam doživel in na svoji koži preizkusil. če je večina trti ljudi, delavcev, železničarjev, nižjih uradnikov in malih obrtnikov in trgovcev bila za nar9d izgubljena, potem tega ne moremo Šteti toliko v slabo njihovega nemočnega značaja, kolikor skrbi in strahu za njihov vsakdanji kruh in za goli obstanek njiho-vih družin. Da je sčasoma in sicer pogo. stoma že po kratkem času ta del naših ljudi tudi notranje, duhovno odpadel od naroda, je treba pogostoma pripisovati vplivom spremenjenega življenjskega o-kol ja ter pomanjkanju vsake organizirane stanovske poveza- jih je nakazale ministrstvo za doga gradijo pregrada, ki se običajno j bave v prihodnjem letu, so odobrili ____ postavijo proti zunanjemu eo- j za atomska razlskavanja le pol ml- nosti S svojim ljudstvom. Poskus zopetne pridobitve v-------—.. ' ■ . ..... tistih, ki SO med tem pod vpli- vom svoje razredne ali sicer poklicne zavesti tudi notranje odpadli od naroda, bi bil malo koristen. Pač pa je potrebno za bodoče misliti, kako zapreti to težko rano in kako ohraniti to dragoceno kri v našem lastnem narodnem organizmu. Vsekakor misel na močnejšo udeležbo tudi v obrtnem in industrijskem gospodarstvu dežele ni neumestna. Prav ' tako je čimprej potrebno ustanoviti narodne stanovske organizacije, ki bodo skrbele za poseben stanovski interes slovenskega delavca in nameščenca. Slovenski vajeniški ali rokodelski domovi v večjih obrtnih' središčih naj postanejo prav posebno smoter vztrajnih prizadevanj vernega ljudstva. Celo tedaj, če bi ne bilo nobenih izgiedov za uspeh, ima tako prizadevanje za narodno skupnost brez dvoma mnogo večjo vrednost, kot pa bi jo mogla imeti‘kakršna koli moralna ali materialna podpora od zunaj- Končno ostane še en stan, kateremu pripada večji del našega koroškega ljudstva, namreč kmečki stan. Slovenski kmet je na Koroškem postal že skoraj soznačnica za Slovenca sploh in treba mu bo šteti v veliko čast, da je do danes rešil in ohranil v dobrem delu dežele njen pristni slovenski značaj, tako pristen, kakršnega večkrat ne najdemo niti v ostalih slovenskih deželah, ki jim je obča civilizacija dokaj izmaličila njihovo ljud. Hladen sprejem zapore v Madridu Večja' zaskrbljenost zaradi ameriške note MADRID, 2. marca. — Francoski predstavnik v Madridu Bernard Harion je izročil v četrtek španskemu zunanjemu ministrstvu noto francoske vlade, s katero uradnio obveščajo špansko vlado p zapori meje. Francoska vlada je v no|i tudi izjavila, da španska letala ne bodo mogla pristajati na francoskih letališčih. Enako ne bodo mogle pristajati v francoskih pristaniščih španske ladje. zunanji minister je včeraj javil, da sta Velika Britanija in Francija v glavnem sprejeli predlog Združenih drlav zn skupno izjavo o Francovem režimu v Španiji. Porofevalee zunanjega ministrstva je izjavil, da sta francoski in britanski poslanik v Washingtonu sporočila svojo odobritev na amerir Ski predlog ter svetovala nekatere spremembe. Zastopnika francoskega poslaništva so povabili, naj bi razpravljal o francoskih pogojih in da bi preučil dokončni telest izjave* ki zahteva naj Španski narod odstrani Franca z oblasti. Francoski ukrep so sprejeli v Madridu mimo, skoraj ravnodušno, in krajevni tisk ga sploh ni omenil. Španski uradni krogi pa eo mnogo bolj zaskrbljeni zsradl note Združenih držav Veliki Britaniji in Franciji o bodoči politiki do Španije. Tudi o tej noti niso španski dnevniki ničesar poročali. Ppročilo iz Pariza pravi, da so ojačene frankistične sile zavračale rja stotine Francozov, ki so hoteli zapustiti Španijo. Giralova špan. ska »republikanska vlada* je imela v Parizu peturno konferenco, na kateri so razpravljali o španskem položaju. Poročilo, ki so ga izdali po končani konferenci, pravi, da so republikanski ministri preučili izpopolnitev ministrskega sveta ali Nacistična zarota proti Slovencem Hoteli so odpeljati 2,60.000 prebivalcev Nurnberg, 2. marca V nadaljevanju obtožb je sovjetski tožilec Smlmov razpravljal o prisilni germanizaciji, ki so Jo razvijali Nemci v nekaterih zasedenih državah. Med drugim je Smirnov navedel Jugoslovansko poročilo o ponemčevanju Slovenije. Po poročilu je nemški načrt predvideval odstranitev slovenskega življa iz nekater.h krajev Slovenije in naseljevanje Nemcev v te pokrajine. Nemške obltall eo mislile najprej prisilno odpeljati 280 000 Slovencev, toda zaradi določenih te‘zav tega načrt* niso mogli Izvesti. Dno 4. junija 1941 so na neki konferenci na nemškem poslaništvu v Zagrebu razpravljali o vprašanju prisilnega izseljevanja Blo-vencev. Nemški zunanji minister Je odobril odlok o deportaciji, kar dokazuje neposredno krivdo Ribbentropa za zločine proti človeštvu, Samo iz ene pokrajine Slovenije eo odpeljali v Nemčijo 56 tisoč Slovencev. Na zadnji razpravi so Sovjeti Izjavili, da ao nemški vojaki z bajoneti prisilili Žide iz Vilna, da eo goli plesali okrog grmade pred sinagogo in prepevali sovjetske pesmi. Ob zaključku Izvajanj so sovjetski tožitelji, ki so zadnje dni čitali obtožnico proti nacističnim zločincem zaradi njihovih zločinov proti za vse niirnberske obtožence, da ta. ko maščujejo narode, katerim ao povzročili toliko gorja. Po končanem eovjetskam obtoževanju je govoril ameriški glavni tožile« Robert H. Jackson. Izjavil je, če ne bi obsodili Gestapa, SS oddelkov ln drugih nacističnih organizacij, bi to pomenilo, da ne priznajo, da Je bil nacistični režim kriminalna organizacija. Sodišču je nasvetoval naslednji postopek: namesto da bi preučili zagovore vseh 45.000 nacistov, ki skušajo dokazati svojo nedolžnost, bi moralo zavezniško sodišče sprejeti vsa pričevanja, ki dokazujejo kriminalnost celotne organizacije. Jackson Je izjavil: «Zelo važno aa bodočo zasedbeno politiko bo dejstvo, če bodo to organizacijo Pri-znali za kriminalno, ali ne*. Po tritedenskem zasliševanju obremenilnih prlč^ bodo v ponedeljek verjetno začali z obrambnimi govori obtokoneev. ATOMSKA SILA New York, 2. marca Predsednik senatnega odbora za atomsko silo senator Brian Mac-Mahon je izrekel svarilo proti nevarnim posledicam stalnega vojaškega nadzorstva nad atomsko silo, ki bi ga po njegovih izjavah v tujini lahko tolmačili kot »znamenje, da dovoljujejo Združene države sestavo nove vlade z vključitvijo vseh strank. špansko veleposlaništvo v. Londonu je objavilo v četrtek poročilo, v katerem zanikuje, da bi bile nedavne obsodbe v Španiji nad republikanci izrečene pod vplivom a^o^ukuro.* Na to koreniko pravega alo- oborožitveno tekmovanje na tem človeštvu, zahtevali smrtno obsodbo j področju*. političnih motivov. Glasnik' francoskega zunanjega ministrstva je izjavil, ko j« poročal o izročitvi francoske note britanskemu, ameriškemu in sovjetskemu poslaniku v Parizu, da se ta nota sklicuje pa noto, kt so jo decembra poslali samo britanski in ameriški vladi. Franclja Je zaradi tega pozvala zaveznike, naj sporazumno predlo-že špansko vprašanje Varnostnemu svetu. Iz note ni razvidno, kaj bi napravila Franclja, če zavezniki ne tl sprejeli njenega predloga, verjetno pa je, da bi v tem primeru odločala sama. V New Yorku se skeptično sprašujejo, alt bi novo in strofco stališče Združenih držav in Velike Britanije do španske vlade Imelo lz-glede, da bi privedlo do praktičnega zaključka. Splošno mnenj« Je. da bi bila najenostavnejša pomična gesta opazovalno štaffiče. «New York Times* Je napisal, da so Združene države predlagale Ve- j liki Britaniji in Franciji, naj izdajo sknpno izjavo, s k»tero bi povabile Franca, naj .odstopi, naj pride do svobodnih volitev in do anv nestije za politične pripornike. Te bodo sprejeli ameriško stališče, bo i izjava odvrnila vmešavanje ali pa 1 celo izbruh državljanske vojne. To tudi ne bi pomenilo, da bi s tem podprli sedanjo špansko vlado v izgnanstvu. V New Yorku so mnenja, da ima predložena izjava različne politične namene: 1. podpreti del zmernega francoskega mnenja proti prenape-težem, ki želijo takoj odstraniti Franca; 2. opozoriti Franca, naj si ne dela nad, ki bi se opirale na nedavna nesoglasja med Angloameri. čanl in Sovjeti na skupščini Združenih narodov v Londonu; 3. zagotoviti Sovjetski zvezi, da Angloame-ričani ne uporabljajo Franca kot sovražno politično orožje proti sovjetskim težnjam v Sredozemlju. Glral se je včeraj sestal s francoskim zunanjim ministrom Bldaul-tom. Francoski uradni krogi so sestanek označili kot zasebni obisk. Franco Je za nedeljo ukazal po vsej Španiji «veliko demonstracijo falanglstične solidarnosti*. venstva je nacizem predvsem nameril avojo sekiro. Toda zlobni načrt je izpodletel in nikdar več v bodoče ne bp nemštvu dano, da bi se še’ tako strahotno pregrešilo nad zemljo in ljudstvom. Ko bo slpvpnski iemet zacelil najhujše rane, tedaj naj takoj misli na svojo bodočnost ln na prihodnost svojih otrok. Slovenski župani in napredni slovenski kmetje naj se tesno združijo ih povežejo v svoji stanovski kmečki zvezi, v kateri bodo lahko reševali Svoje zadeve tako, kakor jim bo prav. Že danes naj mislijo na ustanavljanje svobodnih kmečkih zadrug, ki jim bodo lajšale gospodarski boj tudi v času, ko bo prenehalo povojno pomanjkanje. Ta čas morji najji ^slovenskega koroškega Kmeta že" dobfo organiziranega in gospodarsko močnega. Noben vihar ne sme nikdar splaviti v nevarnost naših ,etij.' 3ftto, d* bo\ st®ven|ki et še rjpprej \isti Jfeteber, ob katerem do ves narod veselo rastel v lepšo bodočnost. (Konec) IZIDI V SANTA FE Buenos Aires, 2. marca Končni izidi vdlittv v pokrajini Santa F« so izpadli v korist kandidata demokratske zveze dr. Joee Tamborinija, ki sl je zagotovil 'deset zastopnikov za volivnl zbor. Dobil Je 17.554 glasov, medtem ko jih je dobil kandidat laburistične utrinke Peron 14.358. Kljub temu pa J« bil Izvoljen za guvernerja pokrajine Peronov pristaš dr. Ortiz. V Buenos Airesu vodi Peron 't 7281 glasovi proti 6578 v korist Tamborlnlia. S. Juan: Peron 6.71:2, Tamborinl 6.537; Jujuy: Peron 6.249, Tambo-rini 4.850; Lariorja: Peron 5.430, Tamborini 3.364; Corientes: Peron 802, Tamborini 3,399;_ Santa Fe: Peron 2.870, Tanjborini 1.826; Cor-dobajc: Peron 455, Tamborini 658; Santiago del Estero: Peron 17.-134, Tamborini 11.880. / Stran 2 GLAS ZAVEZNIKOV 2 marca 1946 ZENSKI KOTIČEK Pomlad prihaja L* M E Povsod to vidimo in ie bolj intimo. Ze so splezale baržunaste matice na vrbe; beli zvončki zvonijo v spomlad in prebujajo naravo, ponižne vijolice duhtijo po sončnih pobočjih. Sonce ie toplo sije in je razgnalo zimsko temo in meglp. Vsa priroda se prebuja c novo Uvljenje. Pravtako čutijo ljudje, da se v njih nekaj dogaja, da prihaja spomlad. Vsi so nekam nemimi, nič več ne hite sključeni v dve gubi po ulicah. Sprehajajo se po soncu, srečujejo prijatelje in se pogovarjajo, saj Je tako prijetno postati in si pregreti zamrle ude. Mnogi se pri tem ne zavedajo, da sena lastavka le ne naredi pomladiš in prevet zaupajo zapeljivemu spomladanskemu soncu. Prehitro odložijo zimsko obleko in perilo ter si nakopljejo prehlade in razne bolezni. Zaradi fakine neprevidnosti in prenagljenosti je ravno v prehodnem času največ bolnikov. Potrpežljivost je božja mast, lahko rečemo tudi v tem primeru. Ce je lep dan in je sonce posijalo malo topleje, ie ni treba misliti, da je že poletje in se takoj obleči. Prav imajo stari ljudje, ko pravijo, da je treba v jeseni čim dalje časa /tori f: v lahki obleki in spomladi čim dalje časa v topli. Počakati je treba, da se vreme ustali in zemlja ogreje. Sončenje v tem času le ni priporočljivo, kar se na soncu segrejete in ko piha mrzel veter, se najlažje prehladite. Ni se dobro prve dneve predolgo izpostavljati soncu, ker ga koža in organizem ie nista navajena. Pričeti je treba z nekaj minutami in čas vsak dan podalj-latt, dokler se ne privadite in brez posledic ostanete daljši čas na soncu. Kakor vsako stvar je treba pač tudi sonce ulivati zmerno, da se boste lahko veselili spomladi in bližajočega se lepega vremena. T I J S T V O Ameriški kmetje po vojni Gospa Rooseveli Gotom vam je to ime dobro znano is bi vas zanimalo izvedeti kaj več o veliki Američanki. Zadnje čase ste lahko večkrat čitali o njej kot ameriški dclegatinji na zasedanju skupščine Združenih narodov v Londonu. Dvanajst let je bila ne samo žene, temveč družica in sodelavka predsednika Združenih držav. Ko je po tolikih letih zapustila Belo hiio, ni imela prev nikaklnih velikih ambicij in se je hotela skromno umakniti v zasebno življenje. Toda žena s tako velikim znanjem pač ni mogla dolgo ulivati miru, ki sl ga vsaka običajna žena lahko privo-iči. V*i znanci in občudovalci so ie v naprej vedeli, da ji bodo tudi v bodočnosti zaupali velike naloge v javnosti. Gospa Eleonora Roosevelt je bila vedno aktivna lena, ki se je zanimala za najrazličnejše stvari in si je pri tem pridobila velikih izkušenj. Mnogo je potovala in se udejstvovala v političnem življenju. V letih, ki jih je prebila v Beli hi-H, se je njeno obzorje ie bolj raz-Urilo in gotom je dobro poučena o razgovorih umrlega predsednika z raznimi voditelji zavezniikih narodov. Znana je kot predavateljica in pisateljica. Nej samo kot primer navedem nekaj knjig: *Moralni temelji demokracije», *Ko boste odrasli in boste volilis, eNaloge ženeš. Znana je tudi kot predavateljica na radiu. Kot navadni državljanki so se ji odprla neiteta poprilča udejstvovanja, na katerih se kot žena predsednika ni mogla udejstvovati Je med onimi osebami, ki vidijo, da Je dolžnost vsakega državljana prispevati kolikor mogoče za ohranitev miru na svetu. Po predlanskih novembrskih volitvah je dejala novinarjem, da bodo po njenem mišljenju tprihodnja itiri leta najtežja, ker je treba zmagati v vojni, skleniti mtr in obnoviti svets. Dodala je, da si težje naloge ne more predstavljati. Po sestanku v Dumbarton Oak-su je pripomnila, da bi po njenem mišljenju tu vsakem odboru morala biti vsaj ena ženas. Razložila je tudi, da s tem ne misli, da bi žene morale biti vodilne osebnosti za vzdrževanje miru, temveč morajo po svojih močeh pomagati možem pri ohranitvi miru. Za kuharice Ker se bliža postni čas, va>m bom povedala nekaj novih načinov, kako lahko pripravite ribe. MESO VEČJE RIBE, ki nima premajhnih koščic, pripravite kot zrezke. Naložite v kozico za pečenko, ki ste jo predhodno namazali s surovim maslom, 'zrezke, na tanke kolobarje narezan krompir in kolobarje čebule. Osolite, opoprajte, dodajte strok strtega česna in po-lijte s kozarcem belega vina. Postavite v vročo pečico približno za 20 minut. Ko je gotovo, posujte z nasekljanim peteršiljevim zelenjem če vam ugaja. POLENOVKO razsolite, očistite kosti in skuhajte. V namaščeno posodo za puding naložite plast krompirjevega pireja, obložite s koščki ribe, polijte z bešamelo in potresite j sirom. Pecite kakor prejšnjo jed v vroči pešici. . 1 ** \ , i Na naši skici vidite dve obleki, ki sta pa v resnici ena Sama. Videz obleke lahko popolnoma tzpremeni-te z ovratno ruto belim ovratnikom pasom in drugimi malenkostmi GOSPODARSTVO V letiu 1943 predvidevajo v A-meriki veliko povečanje Industrije, poljedelske proizvodnje ln izvozne trgovine, da pokrijejo svoje in svetovne potrebe in s tem odstranijo nevarnost grozeče inflacije. Da pospešijo mednarodno trgovino, bodo Združene države pri organizaciji Združenih narodov zahtevale skrčenje in kesneje odstranitev carinskih meja. Za zdaj dovoljujejo vzpostavitev trgovskih stikov s celim svetom razen z Nemčijo in Japonsko, vendar Je Izvoz zaradi domačih potreb in pomanjkanja dolarjev v tujini deloma omejen. marca bo prva konferenca mednarodne banke, ki so jo ustanovili v Bretton Woodsu. Predvidevajo, da bo ameriški Kongres takrat podpisal anglo-arr.erlško posojilo. Oblačila za nemško preb valsivo v ameriškem zasedbenem področju dobavlja UNRRA. Oblači’* so zbrali v Združenih državah. Prispela je že prva pošiljka 900 ton, na poti pa je nova, ki vsebuje 1000 ton oblačil. Britansko trgovinsko ministrstvo vodt pogajanja z italijansko vlado za odkup lastnine državljanov članic Združenih narodov, ki J« v I-talijl. Na letnem zborovanju sveta ameriških kmetijskih zadrug v Chicagu Je minister za poljedelstvo Anderson orisal smernice nalog poljedelcev in med drugim dejal: «Utrditev novih presenetljivih razvojev in ustrojev Je bistveno spremenila običaje ameriškega življenja. Spremembe smo sprejeli, ne da bi razmišljali, kakšne bodo gospodarske ln socialne posledice. Po dolgih in brezkončnih urah trdega dela se je ameriški poljedelec znašel v novem okolju ln mora oceniti trenotni položaj ter izglede za bodočnost®. »Izmed šestih milijonov ameriških poljedelcev ima večina posestvo družinskega tipa. Med tem ko smo v zadnjem stoletju opazovali postopno osredotočenje gospodarskih sil, se je v kmetijstvu ta pojav pokazal šele v zadnji generaciji. V tej dobi je začel poljedelec na svojevrsten način uporabljati vsa potrebna sredstva, da poveča proizvodnjo, a je pri tem v najširši meri ohranil tradicionalni ameriški ustroj individualnega podjetja družinskega tipa, ki ga vodi en sam gospodar®. Minister Anderson je nato poudaril, da zvezna vlada in posamezne dišave nočejo, da bi posestva postala brezdušna delniška podjetja, katerih uspeh se meri izključno v dolarjih. 7,e iz časov, ko so se prvi pionirji predstavljajo bistveni del kmetskega življenja. Večina ameriških kmeMj je raztresenih na velike daljave in ni združena v vasi, kot Je to navada pri nas. Zadružno delovanje je zaradi tega otež.kočeno, postaja pa potrebno in gradi trdne temelje v družabnem življenju kmetske skupnosti. Poljedelci skupno uporabljajo tehnična izkustva posameznikov, prevozna sredstva i» mehanične delavnice ter na ta način uspešneje razvijajo svojo delo. V Ameriki imajo na tisoče kmetijskih zadrug različnih vrst. 7.500 zadrug z 2,750.000 člani deluje samo za prodajo pridelkov. Dva tisoč zavarovalnih zadrug zagotavlja kmetovalcem vrnitev škode, prizadete po vetru, toči in požaru. Nakupe obdelovalnih priprav opravlja 2.700 zadrug z 1,500.000 člani in letnim denarnim, prometom nad milijardo dolarjev. Nadaljnji tisoči zadrug skrbijo za namakanje in izboljševanje zemlje ter za povečanje proizvodnje. Poleg zadrug so v Ameriki tudi državne organizacije, ki delujejo za elektriflcijo podeželja, nudijo pomoč v dobah krize, pospešujejo C TRST “1 GORICA Razburljiv telefonski poziv Važna gospodarska vprašanja pred Svetom za goriško področje Družinski prepir tržaškega dimnikarja proizvodnjo donosnejših pridelkov, zbirajo odvlšnje pridelke za leta pomanjkanja in s tem urejujejo stalnost cen. Končni namen vseh organizacij premaknili proti zahodu, temelji a-1 j» razširiti prednosti ameriškega meriško poljedelstvo na duhu do-j ustroja na najoddaljenejše kmetije bre soseščine, iz katerega eo se ke-jjn dvigniti življenjsko raven oodc-sneje razvile zadruge, ki še danes | lovalca. IZ SLOVENIJE Kmetijski strokovnjaki ln poverjeniki so na svojem prvem posvetovanju razpravljali o gospodarskem načrtu za letošnje leto. Predvsem so razpravljali o spomladanski setvi, od katere bo v veliki meri zaviselo zboljšanje preskrbe širokih delovnih množic. Sklenili s Oj, da bodo z žitom posejali 191.038 ha obdelovalne površine. Največ težav bodo Imeli novi lastniki zemlje, ki so z izvedbo agrarne reforme prvič posteli kmetski gospodarji. Le tem bo primanjkovalo orodja, gnojil in semen. Zato pozivajo ostale kmete, naj priskočijo novim kmetovalcem na pomoč. Vsemu kmetijskemu prebivalstvu eo naročili, naj stori vse, da bo pridelalo toliko kot pred vojno. V zadnjem času se j« pojivll na trgu tudi sladkor v prosti prodaj;. Ker so cene tega sladkorja veliko višje, kot pa «o uradno določene cene, so marsikje orgar.i ljudske oblasti prodajalce tega sladkorja predali aodl&u zaradi nedopustne špekulacije )n sabotaže. Zdaj so Izdali uradno pojasnilo, po katerem takšno kupčevanje ni kaznivo, v kolikor prodaja sladkor proizvajalec sladkorne pese. Nadaljnje prodajanje ln prekupčevanje s sladkorjem pa Je kljub temu kaznivo. Celjsko okrožje je v odkupovanju presežkov kmetskih pridelkov napovedalo tekmovanje vsem oštalim okrožjem Slovenije, Tekmovali bodo v tem, kje bodo Zbrali večji odstotek živil, predpisanih za odkup in katera odkupna komisija bo dosegla največjl odstotek zbranih živil. Slovenske žene tudi zelo marljivo tekmujejo za obnovo. Mednarodni praznik žena — g, marec — bo prva ločnica v celotnem prvomajskem tekmovanju. Tega dne bodo žene podale obračan dela za rezaj ter Istočasno dopolnile svoj pro grama na Podlagi pridobljenih Izkušenj z novimi načrti. V Mokricah v krškem okraju so delili zemljo veleposestnika Kalina. Medtem ko so Interesenti razpravljali o delitvi, je nenadoma prišel veleposestnik Kalin ter pripe’jal s seboj nekaj vaščanov, da ti razbil zborovanje in prepreč 1 delitev zeimlje. Ta peščica vaščanov Je Ime. la namen glasovati proti delitvi Kalinovega posestva. Toda že pri prvem poskusu, da bi zavrl! potek zborovanja, so propadli, ker jih je množica kmetov izžvižgala in prisilila, da so se umaknili iz dvorane, kot javlja «Ljudska pravica*. V kamniškem okraju so v Špitaliču pri Motniku razdelili po. sestvo bivšega barona Apfalterna. Veseli dogodek so zaključ-li s petjem in živahnim vzklikanjem. Tudi v Prekmurju dobivajo kmečki delavci in revni kmetje zem'Jo bivših grofov. Med zadnjim delitvami so razdelili veleposestvo grofa Szccsyja pri Gradu na Goričkem. K delitvi gračžir-e je pri-lo 120 agrarnih interesentov. Za veliki Sadovnjak, ki obsega Skoraj C0 oralov, so se zedinili, da bo ostal skupna last in da ga bodo na zadružni podlagi Izkoriščali. Nacisti »o med vojno lz slovenske vasi Sele odselili veliko število zavednih slovenskih rodbin. Zdaj čaka še 18 slovenskih kmetskih rodbin, da sc bodo lahko vrnile v rojstni kraj, od koder jih je pregnal tujec. Kot se tolikokrat pripeti v teh dneh je nenaden telefonski poziv spravil na noge skupino leteče policije, ko je zaslišala po telefonu razburljivo vest, da v nekem stanovanju v ulici Pablo Severo razjarjeni soprog skuša zadušiti svojo ženo. Skupina leteče policije je bila takoj na »jeepu* ter se spustila v dir proti naznačenemu kraju. Ko so pridrveli na cilj in v diru stekli po stopnicah pred vrata naznačenega stanovanja, so Jih našli na široko odprta; za vrati se jim je nudil prizor, vreden kakega znamenitega pisca kriminalnih romanov. Na stolu je sedel zvezan z debelo vrvjo možakar, kateremu ne bi nihče prisodil takšne usode: močan, velik in misičaat. Pred njim pa j« stala žena, nogo je imela urpto v njegove prsi ter mu grozila. Ko Je opazila stražnike, je hila presenečena: »Ubila ga bom», je pojasnjevala prav tako presenečenim stražnikom. Ko so jo vprašali, zakaj, jim je pojasnila, da zato, ker jo je možakar sam hotel ubiti. Stanovalci, k! so se medtem zbrali pri vratih, so pojasnili, da je možakar znani tržaški dimnikar Elviro, žena pa njegova soproga. Prišlo je do družinskega prepira, ki je končno dobil obliko majhne domače vojne. Toda prisotnost stražnikov Je kmalu oba pomirila, saj nihče ne želi »politike vmešavanja v domače zadeve*. Kmalu ste se nasmejala drug drugemu, kar je bilo znak za stražnike, da tukaj nimajo nič več opraviti. Ko so se vračali proti svoji stražnici, je neki zakrknjeni samec tako obrazložil zadevo: »Kaj takega se lahko pripeti samo tistim, ki so oženjeni*. PREHRANA JUL. KRAJINA General Lee je zan kal vesti o nemirih Trst, 2. marca Izjava ameriškega poveljnika sredozemskega operacijskega področja gen. J. C. S. Lceja in kon-tramirala Jamesa pravi, da ni bilo na Inšpekcijskem potovanju po Julijski krajini in v Trstu opaziti ničesar takšnega, kar bi moglo opravičiti glasove o nemirih tia tem področju. Začasno novišanie cene električnega toka Trst, 2. marca Komisija za ureditev cen poroča, da so po nalogu Zavezniške vojačke uprave podjetja, ki dobavljajo električni tok, pooblaščena zaračunati potrošnikom od 20. februarja 1946 do 30 aprila 1946 začasno povičanje: . 30 centezimov za vsako kilovatno uro, ki ne presega 15.000 kilovatnih ur mesečno; 15 centczimov za vsako kilovatno uro, ki je uporabljena preko omenjenih 15.000 kilovatnih ur. Z omenjenimi obremenitvami bodo krili stroške goriva, ki je potrebno za proizvajanje termoelek-trične sile. PRTLJAŽNI EKSPRES Predbelezba m kruh. Z ozirom na obveznost predtoeležbe za kruh, daje Sepral naslednja pojasnila: 1) picdbeležba velja za vse šttrlmeae-eje cd marca do junija; 2) kruh je treba dvigati izključno pri trgovcih, pri katerih je bila izvršena predbelezba; 3) prodajalci kruha imajo naslednji urnik prodaje: ob delavnikih od 6.30 do 13. ure In ob nedeljah In praznikih od 7. do 12. ure; 4) odrezki za kruh ne bodo več veljali za nabavo pič.totov, ker bodo te razdeljevali na posebne odrezke živilske nakaznice; 5) tisti, ki iz upravlclj.vlh vzrokov ie r.lso izvršili predbeleibe, jo naj takoj Izvrse zdaj na posebno tiskovino »zamujena predbeležba*; 6) tisti, ki so n*, krkršen kol; nscin brez veljavnega listka za predbe-ležbo Izgube pravico nakupovanja kruha. Peka kruha. Sepral sporoča, da bodo s ponedeljkom 4. marca začeli peci kruh iz 91% mešane moko in 10% moke »Atta*. Razdeljevanje mleka. Od jutri dalje pa do 15. t. m. bodo razdeljevali navedenim kategorijam potrošnikov naslednje količine mleka: otrokom od 4 do 9 let 1 liter ln pol Izhlapelega sladkanega mleka na teden; osebem starim nad j 65 let pol litra Izhlapelega sladkanega mleka vsak drugi dan; delavcem uslužbenim pri dusljlvih delih 1 liter Izhlapelega mleka na teden pri razdeljevalnicl mleka v ulici Faseoli st. 10. Cena izhlapelemu mleku je 45 lir za liter. Razdeljevanje kave. Konec prvega razdeljevanja kave bo 9. t. m. Zv.žanje obroka soli. Civilno prebivalstvo Julijske krajine, ki Je pod ZVU, bo odslej naprej dobivalo po 400 gr »cli mesečno namesto 300 gr. Upravitelji menz v tovarnah in podpornih ustanovah naj prevzamejo pri Mestnem prehranjevalnem uradu nakazila za olje ln testenine za prvo polovico t. m. Na svojem običajnem tedenskem sestanku je Svet za goriško področje razpravljal razen o tekočih zadevah tudi o nedeljskem prometu s Trstom ln Vidmom, ki je po novih odredbah pristojnih oblasti prekinjen. Razen tega je sklenil prositi ZVU, da posreduje pri avto-prevozništvu Ribi, da uvede na svojih prometnih progah Gorica-Locnlk ln Gorica Solkan mesečne vozovnice za nameščence, da bi tl ne bili prisiljeni plačati po 40 lir dnevno za štiri prevoze. Prav tako je Svet sklenil opozoriti ZVU na nenavaden položaj pri prodaji marmelade, katero je Sepral dobavil trgovcem, ki prodajajo po višji ceni kot 75 lir za blago v prosti prodaji, ki je celo Se boljše kakovosti. Priporočil je tudi preučiti možnosti prost« prodaje masla kot v Trotu ln Vidmu. Omejitev p-ro* daje ni dosegla nič drugega kot zvišanje cene od 600 na 1000 lir. V zvezi s pogozdovanjem srare. kovih gozdov pri Zagradcu 13 Medani, je svet sklenil narediti potrebne korake za pogozdovanje go-rlskega Krasa, zaenkrat v okolici Zagradca ln Podhostja. Svet je vzel z veseljem na znanje, da je končno zadeva preureditve vojašnice VitL Emanuela v Krminu pred zaključkom. Sklenil je y istem smi3iu ravnati tudi s tremi poslopji v ulici Garzarolli, kjer bi bilo mogoče urediti 42 stanovanj ln ulici Duca d’Aosta, kjer bt bilo 32 stavovanj. Skupni stroški, ki bi jih plačal Zavod za ljudske hiša, bi pri današnjih cenah znašali 73 milijonov lir. Obnova mestnih nasadov Gorica se je vedno odlikovala po svojih mestnih vrtov h in parkih; zadnja leta pa so ti zaradi vojne ostali zanemarjeni. Utrpeli so tudi mnogo »kode, a ne samo zaradi vojnih dogodkov, temveč tudi zaradi brezobzirnega vedenja nekaterih ljudi in zlasti nenadzorovanih o-trok. Zdaj ko se je vojna končala, bo mestna uprava poskrbela za njihovo obnovo. Zato poziva vse prebivalstvo, naj sodeluje pri tem ob- novitvenem delu s tem, da spoštuje in čuva nasade. Vsa ta dela za olepšanje našega mesta stanejo ofrl činsko upravo veliko denarja. Zlasti pa opominjajo starše o trok, ki pohajajo brez nadzorstva po trgih in ulicah, naj pazijo, dit ne bodo delali škode po mestnih vrtovih, parkih, gredicah in našo- j dih sploh. Poučijo naj jih o važno-] sti teh del in jih opozorijo, da bodo za vsako škodo in pustošenje1 strogo kaznovani. Drva namesto plina Opozarjamo prebivalstvo, da zapade v torek 5 t. m. rok za šesto delitev drv tistim potroč •>lkom, ki •nimajo na razpolago piirja. Naslednjega dne naj vsi prodajalci ku- Večernl tečaji ang eščlns ln slovenščine Okrožni urad za delo v Gorici bo priredil, da bi ustregel željam in proč.1 jam s strani uradnikov, državnih nameščencev in profesioni-stov, z odobrenjem Z. V. U. ln višjega šolskega nadzorništva, dva teč'Ja za slovenščino in dva za angleščino, in sicer enega za začetnike in drugega za Izpopolnjevanje. Tl tečai bodo v Trgovski Soli «Favett!» v Gorici, na Rimski cesti. Trajali bodo 12 tednov; pouk bo za vsak tečaj trikrat tedensko po sledečem urniku: ponedeljek, sreda in petek: od 17.30 do 18.30: pouk angleščine za začetnike; od 18.30 do 19.30: pouk angleččlne za izpopolnjevanje; to-rŠK, četrtek IH soboto; od 17.90 do 18.30: pouk -slovenščine za začetnike; od 18.30 do 19.30: pouk slovenščine za izpopolnjevanje. Pristojbina za vipls v vsak tečaj znaša 470 lir; za oba .tečaja, angleščine ln slovenščine 840 Ur. Ta znesek je treba plačati na dan vpisa pri Uradu za delo v Gorici, ul. Crt-spl 9/1, pri upravitelju, ln sicer riva predajo Mestnemu prehranje-, r * . . . . . _ vsak dan od 9.-12. ure, do 7. marca, velnemu uradu odgovarjajoče na- kaznice, katere so dobili od kupcev. Cena drv je 530 Ur za 100 kg. odrezek VI posebne nakaznice, obrok 15 kg. : Pouk »e bo pričel dne 11. marca 11946. V Mili Juh »ta včeraj dva neznanca s strelnim orožjem r?,n'ln 58-! letnega delavca Francesca Secoll. Frcpeljali so ga v bolnian co, kjer je izdihnil. PULJ Med Paddingtonom in Readingom obratujeta večkrat dnevno dva motorna vlaka, ki vozita edino prtljago in zavitke. Nakladanje je zelo hitro in precej olajšuje tovorni promet med Londonom in Readingom. Slika kaže nakladanje prtljage in ostalega blaga v motorni vlak na postaji Paddington V Londonu. OPOZORILO TRGOVCEM Trgovci morajo do 2. t. m. predati vse odrezke za izdana živila. Morebitna nesoglasja bodo morali i pozneje urediti. NOGOMETNA TEKMA Na nogometnem Igričču, je bila tekma med puljskim moštvom in skupino nogometašev 169. angleške brigade. KOMISIJA ZA CENE Komisar puljskega področja E. S. Orpsvvood je imenoval nove člane komisije za cene: preds. De- Nameravane začasne ukinitve prost h poklicev Komisija za č č!trije je uvedla uostopek zoper- naslednje osebe: odvetnike Corradini Ennla, Pa-1 glilla Delfida, Pascoli Valentina in j Pascoli Ena, vse v Gorici; ždrav-■ nlke Bevilacqua Adriana in D’ O-svaldo Ettora v Gorici in Zavagli Pictro v Krmlna; Andrianl Ubal-da, živinozdravnlka v Gradiški; Scrosoppi Normo, farmacevtko v Bovcu; inženirje Baldocchi Marcel-la, Canziani Rodolfo in Vislntln Ferdinanda v Gorici ln Dalla Val-le Corrado v Vidmu; ze-mjemorce Brnt Rlccarda, Gardiol Emilia in Varani Carla v Gorici; obrtna Izvedenca Decolle Aurello v Gonjcl in Marizza Francesca v Gradiški, ter agrarnega tehnika Ca steli*" od' done, v Far L Posest vojaškega blaga „----j- ---- r------ | Pred sodnikom so se morali za- lise, člani dr. Penco, Fr. Apollonlo, j g0Varjati Franc Cuk lz Črnega Marinič Bruno, Glancono Rodolfo, Mayer Ernesto In Dorlgo Stefano, E. WALLACE POTEPUH Pustolovska zgodba Morebiti je zdaj lastnik mimo spal ln »e že zavedal ni, kaj se Je zgodilo. »Kako sem so bril!... Z mrzlo vodo, brez ogledala in s takšno kožo-® Rdečebradec Je lagal le napol. Pri orehodu je bila res straža s puško, ki je vpila za njima: »Ali niste videli...® »Lahko noč®, je zavpil Pito m »Ali ste videli, ko so me odpelja- j vozilo je ropotalo naprej. li?». «Rajši bi bil imel kaj bolj na- »Ootovo; celo mimo mene ste žli.' vadnega kot smoking*, je dejal po- Kako pa je bilo?®. Pripovedovala mu je o rdečebrad-cu, toda pripovedovanje ga ni prav nič iznenadilo. ker je vse od daleč videl. »Takoj sem videl, da ste se zrno. till v smeri, ko vas nisem mogel najti. Zamudil sem se, ko sem oropal kovček. Na sebi Imam svileno perilo in imam občutek, kakor da bi bil kralj®. Ni ga spraževala. Prišla ste do prečnice, kjer Je Pito našel kovček in kjer se je pred hišo pravi gospodar lepe večerne obleke Jezil na policijo in njihove metode. Pito Je zamahnil z roko v pozdrav svojemu dobrotniku znej«, »toda ni b!lo izbire. Zdi se ml, kakor da bi bil walleški princ. Končno je popolnoma v redu, ker potujeva ponoče. Se niste prestrašili, ko ste me zagledali?® »Takoj sem vas spoznala® je po. jasnila Otilija.. »Mislil sem si... Kaj pa je?» ne oa bi ustavil. Je pogledal nazaj. »Kaj ste videli?®. »Nekega moškega v jarku; nekdo ki se skriva najbrže. Ali niste videli v kateri smeri je odšel rdečebradec. ko je zapustil družbo?®. Otilija ga m v,idela, kdaj Je odšel in Pito je premislil vse možnosti. ((Uganil je, da bom .Šel v smeri že- lezniške proge®, je končno ugotovil. «Merda je mislil, da sem že odšel. Plačal bi, če bi mogel vedeti, kaj mislita Ka urina in Gustav®. Otilija se ni upala vpraševati »Zdi se mi, da mora niže biti prečnica. Ali ne bi bilo najboljše, če kreneva na to cesto, ugasneva luči in se založiva? Moral sem odvreči vibo hrano ln že umiram od lakote®. Prav prečnica pa je bila cesta, na kateri je bilo nevarno ostajati. Nekaj kilometrov dalje sta našla poljsko pot, ki Je vodila s ceste preko travnika in je bila varna za pri-tanek V zahodni smeri Je s'j na nebu označeval, da je v bližini veliko me-sto ali velika tovarna. »Ogdensburg ne more biti več od- j no, ni mogla prenašati njegove ma-•laljen*. je dejal Pito. ko je odpl- ■ tere». -al steklenico. I «Ali je Katarina tista žena z dol- Otilija ni bila lačna, Jedla je le. I gim nosom?®, da mu je delala družbo. j «Da, Gjorlja Je Gustavova mati. »Ce bi bilo mogoče skriti avto. Je prava kraljica kraljestva nemo-bl lahko spali v njem® je menil Pi- gočega ln zelo znana kot dober loto. »V notranjost! je neki kožuh. vec. Videl sem, kako je brez težave Dal b) tisoč- funtov, če bi mogel ve- preskočila oviro Bella-ny, v bližini dati navade in običaje tukajšnjega Quorna; te ovire si po Fr&lenho- »Elmer bo gotovo šel na policijo, ker je že takrat sumljivo gledal. Katarina pa dobro pozna moje navade. Bog zna, če Gustav ve'?». »Kaj ve?». »Da tudi Jaz vem®. Otilija je nehala piti in je odlo. žila skodelico. «Kakšen ziočin ste zagrešili?® Je vprašala. «Vem, da ste vlomilec in tat avtomobilov; toda kakšnega hudega greha vas obdolžujejo?® Ker se je Pito smejal, je Otilija vztrajala. «Povejte mi vse. Ste mu ukradli ženo? Ali Je to vaš greh?* «Bog pomagaj!® je pobožno vzkliknil. ((Gustavova žena vendar «Strašna!» je pritrdil Pito. «Zd.aj pa skušajva najti dobro zaklonišče®. Avto se je premaknil ln z velikim hrupom prevozil kakšen kilometer, ko sta prišla do križišča treh cest. Pito je izbral srednjo in čez nekaj časa sta gledala nedaleč strani. Pito je stopil korak nazaj m potegnil samokres iz žepa. Ob luči električne\»vctilke Je spoznal človeka, ki ga je že videl v bli- ' zagovoru, da mu je kovčeg dala ne. vrha pri Idriji in Erminlja Reja iz Kožane. Cuka so prijeli v ulici Codelll s kovčegom. v katerem ni bilo ril' manj kot 170 zavojčkov amcritTa-ih cigaret. Pri zasliševanju na policiji kot tudi pred samim sodnikom je vztrajal na svojem Pospešena avtobusna služba Od ponedeljka dalje bodo n«; mestnih avtobusnih progah pcspe-‘ «111 p-romet ln bo na progi st. 1 Gl. kolodvor-Sv, Gora odslej daljši veljal naslednji urnik: od 7. do 7.30 in od 9. do 12.; od 14 do 17 in od 18.30 do 19. ure vsakih 30 mi-j nut; od 7.30 do 9., od 12. do 14. in od 17. do 18.30 ure vsakih 15 minut Na progi št. 3, Gorica Solkan, boj veljal naslednji urnik: odhodi » trga Zmage: 7.15, 8.45, 12.45, 14.30! iz Solkana 7.40, 9, 13.40, 14.50, 17.451 19.20; ob prazničnih dnevih: s trg>; Zmage: 9, 12.30, 14.30, 17.45, 18; 1» Solkana: 9.15, 13.30, 14.45, 18, 19.20-j Na prgl št. 4, Gorica-LocniK-1 velja naslednji vozni red: ob de* lavniklh, odhod Izpred kavarn® j Garibaldi: 7.15, 12.45, 19; tl'< Ločriifca: 7.30; l4, 19.20; ob pra^j ničnih dnevih: izpred kavarne G3'; ribaldi: 9, 12.30, 13.45, 17.30, 19; U Ločnika: 9.15, 13.30, 14, 17.45, 19.20* I Ponesrečen tatinski podvig V ponedeljek zvečer v pozni url; so tatovi vlomjli v krojačao de av-nico Ferdinanda Cutrofclla raj korzu Roosevelt, 12, katerim j8! uspelo izmakniti devet komade? blaga za obleko v skupni vredno" ati 40 tisoč lir. Toda zlikovci nis« imeli sreče, ker je eden izmed nji* pri odhodu trčil na nekega staro* j valca hiše, ki se je vračal domo? in je takoj poklical policijo, kateri je Izročil tatu. Policiji se je posrečilo s poizvedbami ugotoviti tudi ostale tri tatove, tako da je kon-3' no Imela vso štiriperesno tatlnsk8 družbico pod ključem. Obutev in obleka za vojne Invalide Trgovinska in industrijska zbornica J« poslala odseku za ranjene« In invalide nakaznice za prevzem obutve ln obleke, ki je namenjena J za vojne Invalide, kateri so pre<* časom prosili za takšno podpor«-, Odsek poziva prosilce, naj dvlž' | nojo nakaznice pri tajništvu d« 4. t. m. RADIO žlni Švedove hiše na dan poroke. Človek je namršll obrvi. «Videl sem te že, kajne, gospod?® je dejal potihoma, kakor da ne ka Rozalija Cuk, ne da bi vedel za njegovo vsebino. Kovčeg naj hj bil predal v baru Viatori v ulici Trle- od ceste na nizko in široko poslop- nekoga motil. «Vrgli so naju Iz Vlaje. Plot, ki je bil kot meja, je bil na j več mestih polomljen ali je manjkal. Med predmeti, ki sta jih našla v avtu, Je bila tudi električna svetilka. Pito £e je je poslužil, da bi raziskal okolico. Prostor pred hišo je bil poln železnih sodov med katerimi je rastla gosta bi j »te. Neka priča je potrdila Čukov zagovor, v kolikor se tiče neke že-| ne, ki naj bi mu bila kovčeg izro-Pogledal je v sobo, potem pa Ste- Čila. Sodišča Je po preučitvi prime-pil ven in zaprl vrata za seboj. | ra obsodilo obtožnega Cuka na tri. «Vidim, da sem se zrotil®. je de- deset dni zapora, od česar petnajst prebivalstva. Bog ve, koliko Je kolib, kamor nikoli n" stopi človeška noga. Spoinaij ste me, kaj? Takoj ste vedeli, da sem jaz, ko sem se pojavil v £cb,?». ne živi z njim. Najbrže ga ni mogla trava. Hiča je bila očividno zapu-prenaSati, ali kar je še bolj verjet-| ščena in je razpadala; tudi šipe v oknih so bile polomljene; na temna vhodna vrata je neki potepuh napisal besede s kredo, ki so pa že bile napol izbrisane. Pito je nekaj časa gledal te znake, pa ni vedel ali so podpis ali pojasnilo. Zdelo se mu je da pomenijo: «Nevaren prostor®. Pito si je utiral pot med vso nav. sm_l.n5a’ lako in si ogledal vse okoli hiše. Na drugem koncu je bil enonadstrop-ughovi nesreči nihče ni upal pre- ni dozidek, ki je najbrže v času, ko skočiti Zelo pogumna žena je», I so še v hiši prebivali, služil kot pi-Otilija ni mogla razumeti. sarna. Pritisnil je na kljuko, ki s« ((Zdelo se mi je, da je strašna I je na njegovo začudenje vdala; '' ‘ * vendar jo je nekdo držal z notranje jal olikano. Pltovo strokovnjaško uho je »po. znalo kanadski naglas. «Nisem vas dobro videl, ker me je slepila luč. Hml® Zamižal je, da bi boljše videl, kakor to delajo kratkovidni ljudje. ! cHm! V večerni obleki ste, kakor vidim. Moda se Je zelo izpremenila Ko sem bil še mlad, bi se poškrob-ljena srajca in smoking zdela.. smešna®. Z umazano roko se je dotakni dni pogojno. Na trideset' dni pa so obsodili tudi Rejevo, ker je bila v posesti mila Palmollve ln Lux, katere je colo razstavila v Izložbi svoje trgo. v;ne v Kožani. Nedelja, 3. marca 7 glasba za dobro jutro; 7.lji slov. vesti; 7.30 ital. vesti; 7.5®; glasba; 9.30 kmetijska ura; prenos maše iz Sv. Justa; 11 pre' grea ici--.. .e-i; ».poituu: 11.10 n• s-{i;n-tel«-| 21.45 igra; 22.30 večerna glasba; 2 Ital. vesti; 23 15 slov. vesti; 23.Z« ■ nočno zavavlsče. Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. S. «Takšne izpremembe so prav zanimive,® je zmajal s plešasto glavo. Po letu ‘90 se nisem več., hml*. Pita je presenečal starčkov vzgo jeni način govorjenja in njegove besede. (Nadaljevanje prihednju-i Dve novi slovenski brošuri »Nastanek ameriške ustave» (zanimivo pisana istorija o rojstvu ameriške svobode z dodatkom: »Zakon pravic), s slikami, cena 5 lir. »Volitve v Združenih državah® (poljudni opis priprav a volitve ter svobode govora in tiska v Ameriki), s slikami, )2 strani, cena 5 lir. dobite v “Centru za obvestila^ Borzni trg št. 8