Polemika. K celibatu učiteljic. Parkrat smo že čitali v »Tovarišu" razne nazore tovarišic giede celibata učiteljic. Tovarišice, ne prerekajmo se za to, je-li poročena ali neporočena učiteljica boijša vzgojiteljica. Pravijo, da nam je Bog vsem udihnil malo otroškega duha in da nam zato ni težko biti z otrokom otrok. Vemo tudi, *da nam je nakionila narava vsem dar prilagojenja, zato se z lahkoto prilagodimo otroški duši, se vglobimo vanjo, se radujemo in tugujemo z njo. Od nas vseh se tirja neka neoskrunjenost in nedolžnost, ki nas približuje otrokom. In če dodamo k temu še ljubezen do mladine — kdo ne bi ljubil nedolžnih otroških oči, o katerih se pravi, da so ostanek raja — imamo tu lastnosti, v katerih išče in najde otrok samega sebe, v katerih ljubi in spoštuje otrok svojo učiteljico-vzgojiteljico, a ne vpraša pri tem nikdar, je-li nositeljica teh iastnosti poročena ali ne. Uverjena sem, da je prva činjenica k dobri vzgoji obvarovati, čuvati in gojiti lastnosti, ki jih je narava vsakemu ženskemu bitju — poroka, ki seveda tudi pomnoži izkušnje je "privatna" stvar pri tem. — Učiteljici — ženi In materl! Prav dobro sem Vas razumela, mati učiteljica, in vem, kar ste hoteli povedati sub rosa. Postali ste osebni in ironični. Odzvala bi se Vam lahko v istem tonu, pa nočem, da kdo ne poreče, da se ženske ob koncu vsake debate skregajo. Dp čestitk bi pa imeli Vi mnogo več pravice od mene, kajii Vi izvršujete dva poklica vzorno, .az samo enega. Torej ohraniva naprej vsaka svoje mnenje; katera pa ima prav, o tem naj razsodijo drugi, ki so nepristranski in trezno mislijo.