AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVIN ft AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 172 CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, JULY 23D, 1931 LETO XXXIII—VOL. XXXIII Sodnija ne dovoli odpreti ponovno komunističnega taborišča v Ohio Jefferson, Ohio, 22. julija. Ko Washington, 22. julija. Daje pretekli teden šerif Blanche iz nes je bila odprta oporoka pred Ashtabule county napadel komu- kratkim tu umrle Mrs. Mary F. nistično taborišče blizu Con- Henderson, bogate vdove, ki je neaut, Ohio, in razgnal otroke in posedovala mnogo milijonov. Bogata Amerikanka je zapustila japonskemu strežniku $2(j(),000 njih komunistične učiteljice, so komunisti izjavili, da se bodo pritožili na sodni j i proti šerifu, ker ni imel pravice razgnati taborišča. Svoboden govor je še vedno dovoljen v Zedinjenih državah. Odvetniki komunistov so stvar v resnici včeraj prinesli na pro-batno sodnijo Ashtabula okraja, toda sodnik Perry jeuzjavil in razsodil, da komunisti ne morejo več odpreti svojega taborišča, ker so sicer podvrženi aretaciji na podlagi sindikalistične postave, ki prepoveduje širjenje naukov, ki cikajo na to, da se zruši obstoječa vlada Zedinjenih držav. Sodnik Perry je bil mnenja, da je Irene Dixon, učiteljica v kempi blizu Conneaut, Ohio, učila otroke direktno za rušenje ameriških postav. Raditega je imel šerif Blanch prav, ko je razgnal taborišče. Takoj ko je sodnik Perry izrekel svojo razsodbo, je bila Irene Dixon, načelni-ca komunističnega taborišča, obtožena od velike porote, da je kršila sindikalistično postavo. Nje-na varščina je bila postavljena $1,500.00, toda ker je nihče mogel položiti, so jo obdržali v Ječi, v kateri se nahaja že od "edfilfr. Mrs, Yetta Land. Svetnica za komuniste v Clevelandu, je izjavila, da bo varščina postavljena danes in da se bo Miss Nixon vrnila takoj v Cleveland. Sodnijska obravnava proti njej se ne more pričeti pred 22. septembrom. Finska komunistična organizacija, ki lastuje zemljišče, kjer so se zbirali komunistični otroci, je izjavila, da bo apelirala na vse soclnije, predno se bo podala. .-o- Silni gozdni požari divjajo po zapadu Cheyenne, Wyo., 22. julija. Že tekom dveh tednov divjajo trije ogromni gozdni požarji po državi Wyoming, dočirn so dva požarja pogasili. 15,000 akrov gozda je že uničenega. 500 mož ie na delu pri gašenju požarja. Governor je izdal oklic na vsa mesta, da pomagajo pri gašenju. VODITELJI LONDONSKE KONFERENCE Kot glavna dediča je Mrs. Henderson navedla svojo nečakinjo in svojega nečaka, dočim je na svojo vnukinjo popolnoma pozabila. Bogata vdova po pokojnem senatorju Hendersonu iz Missouri, je umrla zadnji teden v starosti 90 let. Pred par leti je Mrs. Henderson hotela podariti eno izmed svojih palač v Wash-ingtonu vladi Zedinjenih držav, in ta palača naj bi bila stalno bivališče vsakočasnega podpredsednika Zedinjenih. držav. Toda to ji je sodnijskim potom preprečila njena vnukinja, in stara mati se je maščevala sedaj s tem, da vnukinjo prezrla v oporoki. "Moja želja je in tako ukazujem," se piše v oporoki, "da moja vnukinja ne dobi ničesar od mojega posestva." Mrs. Henderson je pa zapustila $200,000 Jesse Shima, 26 let staremu Japoncu, ki je bil njen privatni tajnik. Japonec je bil skrajno začuden, ko je zvedel za oporoko. Izjavil je, da bo začel nemudoma študirati. Japonec je prišel v Zedinjene države leta 1924 in je bil takoj zaposljen pri Mrs. Henderson. Postal je takoj zaupnik stare vdove, in je bil v resnici pravi vladar njenega premoženja. "Ljubil sem Mrs. Henderson kot svojo mater," je izjavil Japonec, "in ona je občevala z menoj kot s svojim sinom." Nadalje je Mrs. Henderson zapustila $5,000 kongresmanu Ernest Gibson iz Vermonta, Smithsonian zavodu v Washingtonu pa vse svoje dragocenosti. Dekla službi pri Mrs. Henderson jo dobila $500, njen šofer $3,000 in čuvaj posestva pa $10,000. Ostalo premoženje sta dobija njen nečak in nečakinja. -o- Dva suhača ubita Pet mrtvih Na mestu, kjer je v torek vtonil 9-letni Mihael Stojkovič, 9 let star, 1390 E. 52d St., se je pripetilo sedaj že pet enakih slučajev. To je v bližini 53. ceste na jezeru, odkoder vodi 900 čevljev dolga cev mestno elektrarno, ki zajema Vodo iz jezera. Mesto je postavilo že vsakovrstne ograj« in svarilne napise v okolici, toda mladina razbije vse skupaj in se podaja v nevarnost. Pet jih je že vtonilo, pa bodo še drugi v enakih razmerah: Hoover pravi, da so farmarji krivi, ker so pridelali preveč žita Washington, 22. julija. Trditev zveznega farmarskega odbora, katerega je imenoval predsednik Hoover, da so farmarji krivi nizkih cen za sVoje pridel-|ke, ker prc-več pridelujejo, je našla odpor med farmarji. Načel-jnik farmarskega odbora, Stone, j je izjavil, da so sicer dobri izgledi za prodajo ameriškega žita. Kako slabo je pa načelnik ameriškega farmarskega odbora poučen o svetovnem žitnem trgu, se lahko sklepa že iz dejstva, da trdi v svojem poročilu, da je Romunska, kot velika izvoznica žita, letos imela primeroma slab pridelek žita, dočim so dospela pravkar poročila iz Romunske, da tako ogromnega žitnega pridelka na Romunskem še nikdar niso imeli kot letos, in da vlada Billy Sunday, ameriški razgrajač, govori o modernih ženskih oblekah Eden najbolj zagrizenih Ame-rikancev, poznani protestantov-ski pridigar Bily Sunday, ki ni samo fanatik, pač pa obrekova-lec in lažnik večji kot kar jih je še kdaj Amerika producirala, je imel te dni v Akronu, Ohio, pridigo, v kateri se je spravil nad žensko obleko. Je rekel prismo-da: 'Poglejte ženske postave, ki flankirajo po ulicah! Iz daljave ne more vedeti živ krst, ali imate moškega ali ženskega pred seboj. Babnice nosijo dolge, široke hlače v kričečih barvah, in te hlačnice jim vihrajo okoli suhih kosti. Pri najmanjšem veterčku so vidljive vse ženske telesne oblike, in pri tem dobite na pogled tudi forme telesa, katere bi najraje pokrili s plaščem krščanske ljubezni! Ali je to moda, ki I plačuje nagrado 10,000 levov za Je dostojna za pošteno žensko? |vsak železniški voz eksportirane Ne, ne, ne! Ako bi dobili moške-! pšenice. Ameriški farmarji se 'tra danes na cesti, oblečenega v | strahovito srdijo na Hooverjevo žensko obleko, bi ga takoj areti-farmarsko komisijo, ki jim jemali. Dekleta pa ,ki niso še pri-povzročila Več gorja kot tri leta j šla do stopnje pajam, seveda no-slabe letine. j še kikeljce, toda brez noga-_n__| vie in kikeljce so tako strahovi- Na svetovni konferenci v Londonu se Francija ne razume z Nemčijo London, 22. julija. Tretji dan traja svetovna konferenca mednarodnih državnikov, toda videti je, da Francija ni voljna, da bi dovolila Nemčiji posojilo, ako ne dobi izdatnih in obsežnih garancij. Videti pa je na konferenci, da se -angle-?ki in amerikanski delegati, nič kaj ne strinjajo z zahtevami francoskih delegatov. Za sigurno je odbit predlog, da se Nemčiji ne dovoli dolgotrajno posojilo, pač pa razna posojila na kratko dobo. Dočim so zastopniki ostalih držav bili edini v tem, da je Francija ponovno protestirala in zahtevala garancije. Da, francoska vlada je celo namignila, da bodo njeni delegati zapustili danes ali jutri svoja mesta na konferenci v Londonu. Vsa konferenca se nahaja v nekakem obupu in nesporazumu. Najbolj obupani so pa Nemci, ki sploh ne vedo izhoda >z te zagate. Ves civilizirani svet pričakuje odločitve teh mož. To so vaditelji mednarodne konference v Londonu, ki iščejo pota, da rešijo Nemčijo propada. 1. Arthur Henderson,, anglpšlfi gywnji minister. 2. Ramsay MacDonald, angleški ministerslci predsednik, S. Henry L. Stimson, državni tajnik Zed. držav] h. Aristide Briand, francoski zunanji minister. 5. Dr. Heinrich Bruening, nemški kancler. Kdo, kdo bo vso to pija- t„0..k[atke;. ^ ,kak°LSe..: ie čo podedoval? francoski ministerslci predsed nik. 7. Dr. Julius Curtius, nem-šk Zunanji minisU,. 8. Andrew Mellon, zakladnišlci tajnik Zed. držav. !). Dino Grandi, laški zunanji minister. Chicago, 22. julija. V neki kleti v tem mestu se nahaja za 6. Piere Laval, U20,000 vrednosti žganja, in Znamenje časov Na mal oglas včeraj v "Ameriški Domovini," da dobi delo starejši mož za hrano in stanovanje, se je pri Leo Laušinu yfieraj oglasilo nad 30 starejših moških. Pač očitno znamenje, kam je.Hooverjevaprospe-riteta in visoki tarif pripeljalo naše ljudi. Prosimo naše trgovce in hišne posestnike, ako imajo kako manjše ali večje delo naj sporoče, da objavimo v ča-SoPisju. Objavimo brezplačno, ^omagajte siromašnim rojakom. Fort Wayne, Indiana, 23. julija. Dva zvezna prohibicijska agenta sta bila danes tukaj ubita in dva nadaljna agenta ranjena, ko so hoteli aretirati George Adamsa, dozdevnega prodajalca opojne pijače, eno miljo od tega mesta. Ubita sta John Wilson in Walter Gilbert. Wilson je takoj umrl, Gilbert pa pozneje v bolnici. Suhači so sami zvabili Adamsa v past. Vedeli so, da prevaža žganje, šli so na njegov dom in naročili več žganja. Adams je obljubil, da ga pripelje. Spotoma so ga napadli iz zasede, ko je Adams vozil naročeno žganje suhačem. Adams je pa začel streljati, je dva ubil, dva ranil, sam pa pobegnil v avtomobilu. Radio je raznesel vest o tem po vsej okolici. Adamsa so prijeli v četrtek, 23. julija, ob 2. uri zjutraj. Sedel je v svojem avtomobilu. Aretaciji se ni upiral. V vratu ima globoko rano Vile rojenice Prijazne vile rojenice so dospele v vas k družini Mr. in Mrs Winter na E. 169th St. in so prinesle zalo hčerko, prvo v družini. Mamica, in hčerka se nahajati v Women's bolnici. Iskrene čestitke! Zaroka Slučajno smo zvedeli, da se je zaročila Miss Kristina Bre-zovar, hči občespoštovane Mrs. Julije Brezovar, z Mr. Frank Glavanom, čvrstim slovenskim fantom, čestitamo! Francozi pripovedujejo svetu, da so znižali armado do skrajnosti Paris, 22. julija. Francija je oboroževanje za bodočnost ustavila in znižala tako število orožja kot število stalne armade nav najnižjo mogočo točko. Vodstvo ige Narodov je razposlalo na vse države, ki spadajo v Ligo. zahtevo, da predložijo natančno Statistiko glede števila vojakov, mornarice, orožja, trdnjav, itd. Ti podatki se bodo rabili prihodnje leto, ko se snide v Genevi mednarodna razoroževalna konferenca, za katero se vršijo obširne priprave. V svojem poročilu pravi francoska vlada, da je razor oženje bolj politična kot tehnična zadeva posameznih dr-Iz poročila je videti ,da zav. Francija nikakor ne namerava Kako posluje zvezni prohi-bicijski urad v Clevelandu, Stotine aretacij Kako poslujejo zvezni prohi-bicijski agenti v Clevelandu bo gotovo zanimalo enega ali drugega. Večinoma nimajo prohi-bicijski agenti dosti opravka v Clevelandu, pač pa se večinoma mudijo izven Clevelanda, kjer imajo bolj bogate "žrtve," toda včasih pa udarijo po Clevelandu, in prodajalci opojne pijače in drugi kršilci prohibicije, se. ne bojijo ničesar druzega bolj'^fot zveznih prohibicijskih agentov. Zvezni agenti povzročijo k večjemu eno aretacijo na dan v Clevelandu. Kakih 100 prohibicijskih agentov obsega eleve-landski distrikt. Sicer pa zvezni prohibicijski agenti zadnje čase ne poslujejo redno v Clevelan- dedič tega "premoženja" je neki Patrick Mahoney, ki biva na Irskem. Žganje je zapustil John Mahoney, ki je bil svbje dni eolninski kolektor. Odvetnik, ki upravlja zapuščino, ne ve, kaj bi naredil z žganjem. Da bi ga poslali na Irsko, bi preveč veljalo, prodati se radi prohibicijske postave tudi ne sme žganja. Kazalo ne bo druzega kot da pride dedič v Ameriko in povžije dedščino. Bržkone bi dobil dosti poma-gačev pri tem, menda ja! nadalje znižati stanje svoje ar- du. Vlada je mnenja, da eleve made, in s pozornim očesom zre na potek dogodkov, zlasti kar se tiče bodočih garancij, da bo dobivala vojno odškodnino od strani Nemčije. Ako Francija ne dobi garancij, tedaj izjavlja, da je pripravljena svojo armado vsak čaz zvišati v številu moštva in orožja. Iz vsega francoskega zatrjevanja odmeva nekak strah Francije pred Nemčijo. Slednja je danes sicer še onemogla, in videti je, da bi jo Francija najraje držala kolikor časa mogoče v takem položaju. -o- Večji 'Cleveland V predmestju Parma se je začela živahna agitacija, da se priključi predmestje Parma Clevelandu. Parma ima nekako 4,000 prebivalcev. Nov tajnik Na izvanredni seji društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ je bil izvoljen tajnikom društva Mr. John Sušnik, 1041 E. 78th St. landska policija dovoljno skrbi, da se prohibicija tie krši v mestu. Resnica je, da je Cleveland veliko bolj čist korupcije glede prohibicije kot so druga velika mesta. Zvezni prohibicijski agenti se ne brigajo dosti za ma le prodajalce opojre pijače, pač pa iščejo neprestarto^vire velike proizvodnje opojne pijače. V mestu se nahajajo le mali kotlički, dočim so zunaj na deželi ve liki kotli, katerim posveča zvezni prohibicijski aparat posebno pažnjo. V splošnem so zvezni prohibicijski agenti mnogo bolj prijazni in dostojni kot so biti svoje dni. -o- Na razstavi V dvorani javne knjižnice na St. Clair Ave. in 55.,cesti se nahajajo tri krasne fotografije M. Beros-a. "Krokarjevo gnezdo," "Študija v profilu" in "Predica" je naslov slikam. Slike so bile vzete v Podgori, Dalmacija. Oglejte si te slike! Grof in ločitev Slikar Rudolf Stefenelli, ki stanuje na 1435 E. 39th St., in ti je po poklicu slikar, želi biti očen od svoje žene. Njegovo popolno ime je Rudolf grof de Stefenelli de Prenterhop et Hohenmauer. Leta 1901 je grof prišel iz Avstrije. Pravi, da ga je žena pred d. leti zapustila. Grof je star 60 let. Nova trgovina Priljubljeni rojak Filip Razrešen, ki je imel svoje dni farmo v Perry, Ohio, kjer gospodari danes Mr. Blaž Hace, je odprl novo trgovino na 1020 E. 185th St. Oziroma se vrši odprtij a v soboto. Cigare in cigarete, do-ara mehka pijača, candy in enake potrebščine dobite vsak čas pri Filipu. Ga priporočamo. Listnica uredništva Naročnik. Raje pustite zadevo v miru. Zakaj bi delali sitnosti drugim. Mogoče bi pripravili rojaka ob $100, in kakšno zadovoljstvo imate vi pri tem? Nobenega! Namesto, da bi denar ostal v slovenskem žepu, ga bo pa sodnija pogoltnila. Torej, potrplenje in pamet! Poročne licence Ako danes vložite prošnjo za poročno licenco, morate^ čakati pet dni, predno se, smete poročiti. Delegatinja Društvo Kraljica Miru št. 24 S. D. Zveze je izvolilo za delega-tinjo Mrs. Terezijo Lekan. Namestnica je pa Mrs. Mary Vrček. * Kot vohun je bil korporal Zimokas v Vilni, Poljska, ustreljen. majhen vetrič, se opazijo spodnja oblačila, ako jih dekleta sploh imajo., Jaz vam povem, da gledam danes dekleta na cestah, ki imajo manj obleke na sebi, kot jo je imela njih stara mati, kc je šla k počitku. Ali imenujete to moralo?" Billy Sunday je skušal govoriti še o bolj deli-katnih stvareh v protestantov-ski cerkvi, toda nastal ja nemir med ženskami, pa je pogoltnil besedo in začel govoriti o — pro-hibiciji! "Morskakaca" Tako no, imenitno sta potegnila časnikarske reporter je, policijo, sploh vse ljudi, Bagen-stose in Wilson,_ ki sta prišla na dan s pripovedko, da sta vjela v Erie jezeru ogromno morsko kačo ali pošast. Well, saj sta potegnila celo znanstvenike in učenjake, in kako ne bi nas, ki se nq razumemo na lintverne in morske pošasti. Vsa zadeva o ujetju "morske kače" je izmišljena in premeteno spravljena v javnost v sebične namene. Ba-genstose in Wilson sta se nahajala tekom konvencije shriner-jev v Clevelandu, kjer sta pri nekem cirkusu kazala dolgo kačo. Ko je konvencija minula, je seveda minul tudi business. Pa si zmislita lisjaka povest o morski pošasti. Najprvo sta začela krožiti novice o skrivnostnem zmaju v jezeru Erie blizu San-duskya. Potem sta pa kmalu skrivej naložila kačo v čoln, Streljanje v premogar-skem revirju St. Clairsville, O., 22. julija. Voditelji štrajkarjev so danes sklenili, da naprosijo governer-ja White, da slednji posreduje v štrajku. Odbor 75 mož je bil postavljen, ki naj protestira pri governerju, ker je bil umorjen 16-letni William Simon v spopadu med premogarji, ki so na delu in ki so brez dela. Odbor bo od governerja tudi zahteval, da se odstranijo oboroženi stražniki iz štrajkovnega revirja. Če se governer ne odzove zahtevam premogarjev, tedaj bodo postavljeni piketi pred governerjevo hišo. Medtem je pa včeraj prišlo 500 premogarjev pred urad komisarjev ~v Steubenville. Zahtevali so smrtno kazen za 43-let-nega Joseph Peterlina, ki je najbrž Slovenec, ker je baje on ustrelil kot skeb u n i j s k e g a premogarja Simona. Peterlin je izjavil, da je streljal, potern ko je bil avtomobil, v katerem se je peljal, napaden s kamenjem od štrajkarjev. Niti vedel ni, da je koga ubil. O tem I je zvedel šele potem, ko je bil [aretiran, štrajkarji so izjavili, da zahtevajo $10 na teden podpore, in če je ne dobijo, bodo zasedli okrajno poslopje. Hrvatski piknik V nedeljo, 26. julija, priredi organizacija Hrvatski Narodni Dom v Clevelandu svoj izlet na Pintarjeve farme. Posebni truki bodo vozili od 64. ceste sej in St. Clair Ave. do prostora odpeljala na jezero, in ko sta se | piknika, kjer bo na razpolago vrnila, sta začela praviti, da starka jagnjetina in prasetina, kačo vjela na vodi. Ljudje seveda pa skupaj od vseh strani, računalo se je 25 centov vstopnine, pa je bilo $500 v enem dnevu skupaj! In mi, Pepeti in Pepce, j 23-letni Bruce Tippitt sta bila seveda smo se dali potegniti za j včeraj ubita na železniškem ncs. Well, vsak pes ima svoj j križišču na Pui*itas Ave., kjer ter vsakovrstna hladilna pijača. Velika nesreča 21-letna Irene Prentice m dan! Po operaciji Srečno je prestala operacijo Mrs. Joseph M. Plute. V par dneh se vrne iz bolnišnice. Za časa njenega okrevanja bo stanovala pri starših na 3852 E. 112th St., ker se je družina preselila na farme. Prijatelji jo lahko obiščejo. Vreme Danes je začetek pasjih dni. Imeli smo jih pa že dovolj letos. vozi N. Y. C. železnica. Kljub svarilnim znamenjem ob križišču sta zavozila preko proge, ko je prišla lokomotiva. Oba sta bila na mestu ubita. Na počitnice Včeraj se je podal na počitnice dobro poznani Frank šober s soprogo, 1207 Addison Rd. Odpotoval je na farmo Mr. Louis Babnika v New York državi. Preskrbel si je tudi novo puško, da bo preganjal jazbece in — mačke. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIA* DAILY NIWSPAPBR Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Ea Ameriko in Kanado na leto „..$5.50 Za Cleveland, po polti, celo leto 17.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta 03.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta I3.S0 Za Cleveland po raznaSalcih: celo leto 15.60; pol leta (1.00 Za JEvropo pelo leto $7.00, pol leta 13.50. _Posamezna Številka 3 cente. Vsa pisma, dopise ln denarne pošiljat ve naslovite: Amerttka Domovina, 1117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 1831. JAMIH DIBZVIO and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January Sth, 1000, at the Post Office it Cleveland, Ohio, under the Act of March Srd, 1870. 83 No. 172, Thu., July 23d, 1931 znani prodajalec zemljišč in zavarovalnine, Louis F. Petrich, 19251 Monterey Ave. Telefon KEnmore 0922-W. Primarne volitve Čitatelji so prošeni, da pazno preberejo vsebino tega članka, čeprav jih je mogoče prestrašil naslov o volitvah. Razmere v ameriški republiki so pač take, da imamo sedaj le ali one volitve. Prav tako kot imamo vsak mesec redne društvene seje, mnogokrat pa še izredne seje pri društvih, ravno tako imamo mestne, narodne in državne volitve. Pri društvenih sejah si izprašamo svojo vest eden drugemu, potem pa odločujemo. In tako je tudi pri političnih volitvah. Dobro narodu, ki rad zahaja na svoje društvene seje in se zanima za napredek svojega sobrata in društva. Zgodovina zadnjih Štiridesetih let slovenskih naseljencev v Ameriki kaže, da večja je bila udeležba na seji, večji je bil napredek, kajti v družbi je lahko in z veseljem delati. Enako v politiki. Kdor se zaveda, da je ameriški držav-ljart, ta tudi ve, da je njegova prva dolžnost in največja pravica, kot ameriškega državljana, da se posluži pravice glasovanja, kadar pridejo volitve. Najboljši društveniki, najboljši prijatelji, najbolj odkrite duše so oni naši ljudje, ki pridejo na plan ob vsakih volitvah in — volijo. Za plankami, na domovih, na cesti, pri pijači rentačiti in "reševati" javne zadeve, ne pomeni nič, pač pa škoduje, ker se s tem zgubi marsikak dober glas. Glasovnica, to je, kar šteje. Noben pameten državljan sicer ne bo pričakoval, da bo s svojim glasoiji vedno tistega izvolili, za katerega je volil, kajti nobene zmage ni brez boja, in marsikdo je v boju sempatja poražen ,toda zmaga pa le od časa do časa, in zmagal ne bi nikdar v političnem smislu, ako se ne bi poslu-žil svoje volivne pravice, ki mu gre kot ameriškemu državljanu. Komaj dva tedna imamo Še do jako važnih volitev v Clevelandu 11. avgusta imamo v našem mestu takozvane primarne volitve. Te primarne volitve se direktno tičejo vseh naših 11,000 ameriških državljanov, ki so'slovenskega ali hrvatskega rodu. Usoda je nanesla,-da moramo letos voliti kongresmana v 20. okraju, potom primarnih volitev. Kaj so primarne volitve, je bila naša prijetna in neprijetna dolžnost že leta in leta razlagati svojim državljanom. Naj na kratko ponovno zopet o tem spregovorimo. Primarne volitve so narodne volitve, ko se daje ljudem prilika, da izberejo sami kandidata svoje stranke z večino glasov. Pred leti so politični bosi izbirali kandidate za ta ali oni urad. Kdor je bil izbran od političnih bosov, kot kandidat, ta je kandidiral, in pripadniki dotične politične stranke niso imeli druge izbere kot voliti za onega, ki so ga postavili politični bosi. Napredno mišljenje v ameriški politiki je to proceduro v politiki popolnoma spremenilo. Politični bosi ne morejo danes nastavljati kandidatov in jih vsiliti ljudem, da za nje glasujejo. Upeljane so bile primarne volitve, ki naj preprečijo oblast političnih bosov. Na kakšen način se to zgodi pri primarnih volitvah? Pri teh volitvah je lahko vsak pripadnik te ali one stranke kandidat za getov urad. Ne samo ena oseba, ki je dobila dovoljenje za kandidaturo od političnega bosa, pač pa vsak posten pripadnik vsake politične stranke. Primarne volitve torej ne pomenijo končnega rezultata izvolitve, ampak določajo samo, kdo izmed Številnih kandidatov ene politične stranke bo zastopal kot kandidat stranko pri glavnih volitvah. Recimo: Izpraznjeno je mesto governerja države Ohio Treba je voliti novega governerja. Republikanci kot demokrati bi radi izvolili svojega moža. V bivših časih je politični bos politične stranke, republikanske ali demokratične, imenoval kandidata, in republikanci so morali glasovati .za kandidata, katerega je imenoval republikanski bos, in enako so morali storiti tudi demokrati. Odkar so pa upeljane primarne volitve, je pa zadeva popolnoma drugačna. Bosi nimajo več besede v stranki, kar se tiče primarnih volitev. Vsakdo se lahko prijavi za kandidata, potem pa demokrati odločujejo pri primarnih volitvah, katerega imajo najrajši izmed demokratskih kandidatov, republikanci pa enako odločujejo o svojih kandidatih. Tini demokrat, ali tisti republikanec, ki dobi pri primarnih volitvah največ glasov .svoje stranke, je potem kandidat dotične stranke za governerja alf za katerokoli drugo mesto pri glavnih volitvah v novembru mesecu, dočim se primarne volitve vršijo vselej v avgustu mesecu. (Pride še.) Collinwood, O.—Gotovo je že cenjenemu občinstvu znano, kako je vse lepo predelano pri Mr. štrumbeljnu na Bliss Rd. Kako ima vse nalašč preurejeno za piknike in druge zabave. Ta prostor si je izbrala za izlet ali piknik naša podružnica št. 10 S. Ž. Z., za v nedeljo 26. julija. Ta piknik bo nekaj posebnega in cenjeno občinstvo je vljudno vabljeno na to prireditev, ki jo bodo priredile samo ženske. Že dolgo nekaj prikrivajo, da se ne more nič izvedeti, kaj se bo vse priredilo na ta dan. Le toliko so se zarekle, da 60 dale razumeti, da se bo izplačalo priti pogledat. Tam bo vse dobre in zidane volje, saj ženske se vedno kaj novega izmislijo in se znajo prav veselo zabavat. Posebno v teh kritičnih časih, ko se marsikateri kislo drži, je potrebno par ur vesele zabave, da človek malo pozabi na vsakdanje skrbi in preneha z večnim študiranjem: kaj in kako bo. Veselimo se dokler smo zdravi in smo še lahko veseli, saj bo za tarnanje še dovolj časa ostalo. Nikdar ni tako hudo, da se ne bi pretrpelo. Veselimo se, saj bo tista dolgočasna zima kmalu tukaj. Ženske in dekleta, ki niste bile na zadnji seji in ki berete to, povejte še drugim, da ne boste rekle da niste vedele za piknik. Vseh skupaj nas je blizu Cleveland, O.—Kot vidim, je mnogo Slovencev, ki so bili zaposleni pri New, York Central železnici in sedaj se je družba odločila, da preseli tovarno v Indianapolis, Intl. Jaz sem bil ravno v tistem kraju s svojo ženo na obisku in je bilo dovolj časa, da smo si' dobro ogledali prostor, kamor boste šli. Lahko vam rečem, da je prav prijazen kraj. Tam je tudi dosti prav prijaznih slovenskih dru- žin, ki imajo svoje domove in vam bodo prav dobro postregli. Govoril sem z nekaterimi ta-mošnjimi rojaki in so rekli, da so pripravljeni iti vam na roko v vseh ozirih. , Naši rojaki žive prav v bližini te tovarne. Ce pa želite še kaj več pojasnila, ga vam prav lahko dam, ker sem bil dovolj časa tam, da sem preštudiral razmere. S pozdravom, vaš dobro po- 500 članic. Če se vse udeležimo in pripeljemo seboj tudi naše možičke in otroke, to bi bilo veselja! Vabimo pa tudi Članice naših sosednjih podružnic, saj jim bomo v slučaju njih prireditve vrnile, če nas bo več, bolj bo prijetno. Vabimo tudi Jakata, Pograjca, Baragata in Legana. Za nje imamo pripravljeno posebno "špago," da bodo vriskali. Veselični odbor se že dolgo pripravlja in je pripravil nebroj raznih telesnih dobrot za ta dan. Imeli bomo izvrstno^ godbo Frank Žig-mana, ki bo igrala vesele po-skočnice za stare in mlade. Začetek bo ob dveh popoldne in bo trajalo do polnoči ali pa do drugega dne, kakor bo komu ugajalo. Tudi tisti, katere bo na drugih piknikih noč vlovila, naj pridejo k nam, ker bo pri nas vse lepo razsvetljeno, kakor v stari domovini na balu. Imele bomo tudi spretne natakarice, ki so rade vesele in ki bodo stregle gostom na vrtu pri mizah. Za otroke bodo balončki zastonj, da se tudi malčki malo poveselijo in raz-kačej.o tam po vrtu. Na ta piknik je lahko priti: vzemite St. Clair-Nottingham karo do konca, in tam pa čaka vsako karo bus in se pripeljete prav skoro do mesta piknika. Samo na desno se obrnite par sto korakov, pa ste na Štrumb-Ijevih prostorih. Torej ne pozabite na 26. julija, da bomo vsi na tem pikniku. K obilni udeležbi prijazno vabi Štefka Koncilja, predsednica. se noben direktorjev ne izrazi za trditev direktorja Levstka, pač pa ravno nasprotno, se zapisnik sprejme kot čitan. Mr. Medve-šek pojasnjuje, kako da so prišli do tega pogovora, ne ve. Ve pa, da se je on izrazil, da ker plača itak ne odgovarja delu, si je on osvojil tisti komi-šen, in namreč že dvakrat. Zagotovljen je bil, da tisti komi-šen pripada tajniku, in ne v blagajno SND. In iz tega razloga se je izrazil pred direktorjem Levstkom, da dvomi, da bo prihodnji tajnik to vknjiževal v Domove dohodke. Predlog sprejet, da se zadeva vrže z dnevnega reda. Račune za mesec marec se sprejme. Sklene se, da se računa za oglase na zastoru le 30 procentov. V zadevi najemnine dr. Mallyja in dr. OmanjJ se sklene, da se jima piše ali pove ustmeno, da direktorij SND vztraja pri prvotnem sklepu. Sklene se, da ima Slovenski Narodni Dom zastopnika za brezposelno akcijo ter se izvoli direktorja Oglarja, da je polno-močen zastopnik S. N. Doma. Odbor, kateri je. imel nalogo, da preštudira zapisnik zadnje delniške seje, ne priporoča zapisnika za priobčitev. Po daljši debati se sprejme predlog, da se zapisnik priobči. Zaključek ob 11:45 zvečer. Sklene se, da tajnik vknjiži tudi balance na sprejemni listek, kadar prejema najemnino, či-a se prošnjo od društva Slovenski Sokol radi znižanja najemnine sokolske telovadnice. Sklene se, da se odgovori Slovenske-(Dalje na 3. strani). SKUPNI PIKNIK KORPORACIJ S. D. D. IN S. D. Prirejanje piknikov ima poleg drugih dobrih lastnosti tudi to dobro stran, da se delavec po trudapolnem delu s svojo družino ohladi v prijazni gozdni senci, saj v mestu ni prostora za prijazno senco. Ako hočemo nemoteno uživati sveži zrak, moramo iti ven,na deželo, na "kmete." Tam ni zaduhle sopare in ni neprestanega mestnega šumenja. Senčnat, prijazen gozdič poživi trudne ude in ne poznam možaka ali žene, ki bi se pritoževala nad mirno gozdno tišino. Tudi direktorij a Slovenskega Delavskega Doma in Slovenskega Doma sta si izbrala prijazno šumo za obdržavanje skupnega piknika- obeh korporacij in to Ua nedeljo 26. julija na poznani Močilnikarjevi farmi. Cenjeni delničarji obeh narodnih inštitucij! Cenjeni rojaki! Pridite vsi in vse na ta pomembni skupni piknik, kateri je organiziran za v korist obeh imenovanih domov. Naj narod vidi, da med Slovenskim Delavskim Domorti, in med Slovenskim Domom ne obstoja nobeno sovraštvo in preziranje. Oba doma sta naselbini potrebna, to dokazujejo dejstva zaposlenosti društvenih . prostorov. Narod potrebuje oba. In, rojaki,' ako hočemo, da naše narodne institucije napredujejo, jima moramo dati vseh prilik in bratske pomoči. Deluj mo složno, roka v roki. Stare nesporazume pozabimo in želi bomo uspehe v skupnem delu in pomoči. Na tem skupnem pikniku bo zadosti zabave za mlade in stare. Potrebni odbori bodo skrbeli vsestransko za žejne in lačne. Ako pa boste med srečnimi, boste tudi deležni lepih nagrad. Tudi za plesaželjne bo preskrbljeno, kajti Jack Zorco\ orkester bo za to skrbel. Col-linwoodčani, to in o n s t r a n mostu, na svidenje v nedeljo popoldne na tem skupnem pikniku na Močilnikarjevi farmi! V. C. Vsi važni izčrpki zapisnikov Slovenskega Narodnega Doma za mesec april, maj in junij 1931 Zapisnik seje gospodarskega odbora direktorija S N. Doma, ki se je vršila 6./aprila ob osmih zvečer. Prisotni so vsi odborniki. Prvo preidemo na, čiščenje sten. Predlog sprejet, da se dobi proračun, koliko bi stala vsaka soba zase, Tajnik poroča, da dr. Mally in dr. Oman še vedno vztrajata pri tem, da plačujeta po svoji lastni volji. Predlog sprejet, da se zadeva prepusti za redno direktorsko sejo. Sklene se, da se napravi za drapperies spravo tako, da bo pripravnejša in varnejša. Naroči se, da Skuk in oskrbnik napravita vse potrebno, ker ravno sedaj se je oskrbnik poškodoval ter ni zmožen za taka težka dela. Zadela barvanja hiše na Addison Rd. Sklene se, da se da prebarvati in popraviti vse potrebno, ker odbor je izprevidel, da je neobhodno potrebno. Delo za izvršitev se odda J. Sku-ku. Sklene se, da ima samo tajnik takozvani "Masters key/' Mr. Malesketu se odobri par-kanje njegovega avtomobila na dvorišču. 'Razmotrivanje siste* ma za prihodnji termin se ukrepa; definitivnega se ne ukrene nič. Zaključek. Redna seja direktorija S. N. Doma, ki se je vršila na večer 13. aprila 1931. Navzoči so vsi direktorji, razen Fr. černeta, ki je odsoten radi bolezni. Zapisnik se sprejme z rezervacijo zadeve direktorja Levstka in Mr. Medveška. Mr. Erženu se odgovori, da se ne more ugoditi njegovi prošnji. Predlog sprejet, da se pojasni v časopisju, da nam ni mogoče ustanoviti fonda za odpoklic delnic za v nujnih slučajih, kateri je bil na delniški seji sprejet. Ker sta sedaj navzoča oba, direktor V. Levstik in Mr. Medvešek, se takoj preide na zadevo, katera ni rešena še od zadnje redne seje. Zapisnik se še enkrat prečita. Po prečitanju istega dobi besedo direktor Levstik, kateri pojasnjuje, da se je on izrazil drugače kako stoji v zapisniku, namreč, da se je Mr. Medvešek izrazil, da dvomi, da bo sedanji tajnik vknjiževal takozvani ko. mišen v domove dohodke. Ker Zapisnik seje gospodarskega odbora SND ki se vrši 16. apri la 1031. Začetek ob 8:15 zvečer. Navzoči so vsi odborniki. Ključavnice se ne kupi od Mr. Siterja, katere on ne rabi. Skle ne se, da ako se Mr. Sitter ne preseli do 1. maja, se mu računa pclna najemnina. Čita se pismo, poslano od dr. Omana, ki poroča svoj lastni sklep radi najemnine prostorov v SND. Se prepusti redni seji. Sprejet sklep radi čiščenja sten, da se počaka, da dobimo še eno ponudbo od domačih ljudi. Pismo, poslano od dramatičnega društva Ivan Cankar, se prepusti redni seji. Sklene se, da se naroči oskrbniku, da ovije pipe v barr-roomu v spodnji dvorani, ker se ob .neugodnem vremeny potijo ter tako delajo škodo na obleki, kadar je prireditev. Radi barvanja avditorija se sklene, da se da vse enemu, tako da bo le eden odgovoren za delo. Priporoča se ena ko barvo; priporoča se za dekor racijo bronz. Na večerni red zopet pride zadeva sistema za prihodnjo sezono. Gospodarski odbor ima za študirati, da se sistem uprave izboljša . To je bil sklep prve redne seje meseca februarja. Sklep odbora je, da se pregledajo knjige in iz istih se potem lahko kaj ukre ne. Zaključek ob 10:30. Zapisnik redne seje direktorija Slov. Doma, ki se je vršila zvečer 12. maja 1931. Pri či-tanju imen direktorija so odsot ni sledeči: černe, ki se je opravičil, in Kalan, ki je bolan. Og lar, Levstik, Truger, Kogoj, Somrak, Tekauc. Zapisnik se sprejme s priporočilom, da se ne imenuje, kdo stavi predloge. Zapisnik gospdarskega odbora se sprejme. Tajnik poroča, da je prosil za vstop na današnjo sejo dr. Mallyja, ki bi rad pojasnil, da njemu ni mogoče, da bi plačeval več kakor $55.00 na mesec. Ko ga je tajnik klical, je bil že odšel iz svo jega urada. Zadeva se prepusti za pozneje. Društvu Svobodomiselnim Slovenkam se odobri, da se jim radi neudeležbe povrne $5.00. Prošnjo od Mr. Banovca in Mr. ši)blja se odkloni. Ker se je izgubilo nekaj obleke, se sklene, da'se povrne prizadetim, fantom v check room pii se naroči, da boljše pazijo in tako dajo boljšo postrežbo. Taj_ nik poroča, zakaj ni predložil računov. Direktorij se s pojasnilom tajnika zadovolji. Zadeva zahteve dramatično društvo Ivan Cankar radi predelave avditorija za takozvane "rest room" in se sklene, da se stvar opusti, dokler ne pride podjetje na boljše finančno stališče. Pravni nasveti Piše Frank V. Opaskar Zanimiva je razsodba najvišjega sodišča Zedinjenih držav, da je davek na "chain stores," caterega je uvedla država Indiana, veljaven. Že več let se je delovalo na tem, da bi se nekaj ukrenilo proti verižnim trgovinam, da ne bi" te pregnale male trgovce iz trgovine. Te velike korporacije s stoterimi trgovinami, centralnimi skladišči in ogromnim kapitalom, so pravo zlo za malega trgovca, ki je moral eden za drugim zapi rati vrata. Da bi pa velike trgovine ne imele posebnih privilegijev, kot pa posamezen trgovec, je država Indiana upeljala poseben davek na vse verižne trgovine. Ta davek je naložen sledeče: 1. /Za samo eno trgovino se plača $3 davka na leto. 2. Do pet trgovin po $10 za vsako trgovino, razun prve. 3. Za nadaljnih pet trgovin po $15 od vsake. 4. Za nadaljnih deset trgovin po §20 od vsake. 5. Za vsako trgovino čez 20, pa po $25 letno. Seveda, ta davek se je zdel verižnim trgovinam prevelik in začela se je tožba med nekim Jacksonom, ki ima več sto trgovin v omenjeni državi in davčnim odborom države Indiane Jackson ima 225 trgovin v mestu Indianapolis in je prodal v teh trgovinah v enem letu za preko en milijon dolarjev blaga. Davek na te trgovine bi znašal letno $5,443, medtem ko bi ena sama trgovina plačala samo $3 davka in bi morda prodala za ravno toliko blaga. Jackson se je pritožil, da davek ni pravičen, ker bi moral biti, po njegovem mnenju, samo $3 od vsake trgovine, ne pa stopnjema od vsake nadaljne več. Ta tožba je prišla zadnji mesec na najvišje sodišče Zedinjenih držav in najvišja sodnija je odločila, da je davek postaven Najvišja sodnija je povdarjala, da je poslovanje verižnih trgovin čisto drugačno od onega posameznega trgovca. Velik kapital, skupno nakupovanje, centralna zaloga, poseben sistem razvažanja, posebne izložbe v trgovinah, skupno oglaševanje po časopisih, razlikujejo verižne trgovine od posameznega ti*' govca in ta razlika je vredna posebnega davka. V tej deželi so razdeljene trgovine sledeče: '63% je trgo vin, ki so pod privatnim lastni, štvom, 16% je takozvanih department trgovin, 4% je takih ki poslujejo pismenim potom (mail order), 12% je pa chain trgovin. Živemu človeku se vse primeri, mrtvemu pa samo eno, pravijo. In tako se je primerilo tudi našemu Francetu Jakšiču, ki je tajnik na slovenski North American Trust banki in velika glava pri podjetju (kar se tiče urada). Tajniki morajo biti velike glave, ko imajo same številke v glavi. In Frank je šel v pondeljek po kosilu na banko in je že hotel zaviti v poslopje, ko ga pokliče s ceste neka ženska. Ozre se in vidi, da sedi v Fordoven žlahtovcu poznana slovenska gospodinja in ga kliče. France je vljuden kar se da in gre k avtomobilčku, tako hitro, da še cigar« ni vtegnil vzeti iz ust. "O, halo, halo!" pozdravi France rojakinjo. "Kaj pa čakate tukaj?" "Jej, France, veš da se mi je ta vranč od Forda ustavil! Pa sem ravno tebe videla in pem si takoj rekla: 'France ji bo vedel "tadu," če noben drugi.'" \ "Da ne gre?" pravi France in zavrti cigaro na vzhodno strah svojih ust. "Da ne bo šel, pravi. Saj jih poznaš Forde: če enkrat pravi da ne, potem je da ne!" toži rojakinja. "Pa da jo naj jaz nagovorim, da bo šla liza?" vpraša France. "Sem mislila, da bi, če bi hotel; vem da znaš, saj si tajnik na banki." In ker je France strašno vljuden človek, ki nikomur ne odreče pomoči, se spravi nad lizo in ji začne tipati žilice. Najprej pogleda, če so vsa kolesa napumpana, potem pogleda če je motor v ogrodju in če so luči v redu. Pritisne na starter in starter ne reče nič. Pritisne na piščalko, ta mu od- " i.'.iC!":«' ' "i ' ' • i • „ Vprašajte za ceno i Ako se pri naroČilu pogreba informirate za cene, vam bo iste natančno podal pogrebni zavod, torej boste že naprej vedeli koliko boste plačali. Ferfolijev pogrebni zavod vam radevolje da detajliran račun o strošku pogreba, in boste , samo toliko plačali pa nič več. Louis L. Ferfolia SLOVENSKI POGREBNIH 3515 East 81st St. Tel. Michigan 7420 ori š pritrjevalriim in fiež-nim glasom, da je na svojem mestu. Pregledoval je lizo tako vestno, da je pozabil na cigaro, ki mu ja ugasnila. Vzame žveplenko in jo prižge. Ko napravi v zrak par kolobar-čkov, se nasloni na okno lizo in pravi: "Sedaj pa že vem kaj je na robe z lizo." "Da veš, Frank? Joj, se pa res zastopiš na take stvari. Saj sem takoj vedela, da boš. Kaj pa je narobe?" "Kolikor sem mogel jaz po-gruntati, je samo ena stvar ž njo in ta je-—gre ne ..." Takrat je pa France naglo odskočil od okna, ker rojakinja je zamahnila z roko proti njegovi glavi. "Saj tisto sama vem, po-štajna!" je zaklicala gospodinja za Frankom, ki se je na vsa usta režal in odhitel y banko. A Tak je današnji moderni svet: V avtomobilu jo je zasnubil, v bolnišnici je pa rekla—ja. A Baraga vpraša Legana (shorty ta) : "France, zakaj pa vedno zapreš oči, kadar vidiš 'ta kratkega'?" "Veš, kadar vidim palenko, se mi začnejo kar sline cediti. In veš da jaz ne pijem z vodo zmeŠanega žganja." V sprejemni sobi sedita domača hčerka in njen zaročenec. Bila je komaj deseta ura zvečer, zato se fantu ni nikamor mudilo. Takrat pa pride v sprejemno sobo dekletov oče, ki drži uro v roki in se strašno grdo drži. Obrne se do fanta in ga precej osorno vpraša: "Fant, ali veš koliko je ura? "Ja, ja," jeclja fant, "saj sem ravnokar mislil iti domov." To rekši zgrabi za svoj klobuk in trešči skozi vrata. Oče se pa ves začuden obrne do hčerke: "Katj pa je fantu? Meni se je ura ustavila in sem ga hotel samo vprašati, koliko je na njegovi uri." Ja ZAPISNIK S. N. DOMA (Nadaljevanje Iz 2. strani) mu Sokolu, da nam ni mogoče znižati najemnine, ker je najemnina dovolj nizka. Nato preidemo na sistem uprave, katero imamo urediti do 1. julija 1931. Sklep je, da pridejo vsi iz upravnega odbora in vsi predsedniki odborov, pregledajo naj račune in potem poročajo redni ali izredni seji direktorija SND, Zaključek ob 11:05 zvečer. Zapisnik sestanka gospodarskega odbora SND, ki se je vršil na dan 18. maja 1931. Odsoten direktor Gornik, ki se je opravičil. Odobri se delo čiščenja sten v dvoranah in uradih. Delo se je oddalo Neighbor Cleaning Co. Tajniku'se naroči, naj napravi pogodbo z dotič-no kompanijo. Predložiti morajo inšurance tako, da v slučaju kake poškodbe ni Slovenski Narodni Dom odgovoren. Plača naj se jim po delu, pridrži pa naj se $50.00 ter naj se jih izplača 14 dni po izvršitvi vsega dela. Sklene se, da se naj popravi hodnik na Addison Rd.; delo se prepusti Jamšku. Sklene se, da je nocojšnja seja le sestanek ter ne zaahteva za to odbor nobene plače. Sklene se, da se računa za drapperies od sedaj naprej $5.00 manj, torej $20.00. Zaključek ob 9:45. Zapisnik, izredne seje direktorija S. N. Doma, vršivše se na večer 5. junija 1931. Odsotni so: černe, ki je bolan, in direktorja Truger in Kogoj. Predsednik nato pojasni vzrok, zakaj je bila sklicana nocojšnja seja. Pozove direktorja Tavčarja, naj poroča, kaj so pro-našli v knjigah, tikajoč se izdatkov, kakor tudi dohodkov. Tavčar se odzove ter čita, kako se je hranilo po letih in ker so v letih, ko je bil tajnik in oskrbnik v eni osebi, manjši izdatki, pri-P°roča, da se upelje zopet tak S1stem, da bomo zopet kazali do- gospodarsko . jan SND, tar ko, da bo tajnik obenem tudi oskrbnik. Protipredloga ni bilo stavljenega. Predlog sprejet, da se najprej vpraša sedanjega oskrbnika, ako hoče in ako se počufi zmožnega.. Ker je bil stavljen protipredlog, je bila zahteva za pomensko glasovanje-Rezultat sledeč: Kačar ne, Oglar da, Okorn da, Somrak navzoč, Mack navzoč, Zorko navzoč, Jerina da, Zorič da, Levstik da, Vrtovšnik da, Stokel da. Predlog sprejet, da tajnik piše pismo Mr. in Mrs. Trenta v teku 48 ur. Predlog sprejet, da se čaka na odgovor pet dni. Predlog sprejet, da bo prihodnja plača oskrbnika in oskrbnice kot do sedaj $200.00. Ako ne sprejmeta, se da polnomoč gospodarskemu odboru, da razpiše službo. Zaključek ob 11:25 zvečer. proti pravilom, zato se debatira tako dolgo, da je bil sestavljen predlog, da se ravnamo po pravilih in protiprednog, da ostanemo že pri sprejetem sklepu. Da ostanemo pri prvotnem sklepu, dobi večino glasov. Nato pridemo na zadevo barvanja avditorija. Tajnik poroča, da ima ponudbe. Predno se da či-tati iste, je bilo stavljeno vprašanje, ako ne bi mogli prestati še nekaj časa, ker nekaterim direktorjem se ne vidi, da bi bilo še neobhodno potrebno barvanje letošnje leto. Mnenja direktorjev so bila različna. Vzele so se tudi slabe delavske razmere v pošte v. Stavljen je bi! nato predlog, da se da prebarvati avditorij še letošnje leto, in stavljen je bil tudi protipred-, log, da se ravnamo po predlogu delniške seje. Pri glasovanju dobi predlog osem glasov, pro* tipredlog deset glasov. Zaklju> ček. Zapisnik redne seje direktorija S. N. Doma, k se je vršila dne 9. junija 1931. Odsoten je direktor černe, ki -je bolan. Po Prečitanju zapisnika zadnje in izredne seje, se odobri tudi zapisnik seje gospodarskega odbora. Pismu delničarja K. Tri-najstiča se ne more ustreči, ker fond za odpoklic delnic se ni ustanovil. Sklene se, da Slovenska narodna čitalnica plača najemnino, kadar imajo čajanke; za predavanja se jim ne računa nič. Tajnik nato prečita Pismo, poslano na Mr. in Mrs. Trenta. Več navzočih direktorjev povprašuje, zakaj ni bilo zapisnika zadnje delniške seje v Javnost. Predsednik pojasnjuje, da sta šla do uredništva Enakopravnosti ter poizvedela, da na zapisniku še ni bilo napravljenega še nobenega dela. Iz te-Sa razloga tudi ni bilo mogoče, da bi bil priobčen do časa, kot Je bilo naročeno Direktor i j se Pojasnilom zadovolji. Na večerni red pride zadeva sistema, namreč sklep sprejet na izredni direktorski seji radi sistema pri-Slovenskem narodnem domu. Nekateri izmed direktorja so mišljenja, /da je sprejeti sklep Zapisnik seje gospodarskega odbora, vršivše se na na večei 16. junija 1931. Navzoči so vsi odborniki in predsedniki vsel? odborov. Preidemo takoj na odgovor, katerega smo sprejeli od Mr. in Mrs. Trenta. Pogoji, katere nam stavita, niso sprejemljivi, ker predlog, sprejet na izredni seji, se ne strinja s' pogoji, stavljenimi po Mr. in Mrs. Trenta., Zato je bil sprejet sklep, da se služba razpiše. Tajnik poroča, da se pevski zbor Zarja (samostojna) ne počuti dobro v dvorani št. 2, ker je v poletnem času prevroče in želijo, da se jih pusti za njih vaje v avditoriju. Sklep je bil sprejet, da se gre Zarji na roke, kar je mogoče, da se pa avditorija ne da za vaje izven sezone nikomur. Lahko se pa da spodnjo dvorano, ako želijo. Pri razpisu službe se sklene, da se ponudbe sprejemajo do 6. julija t. 1. Odobri se še več popravil, katera so nujno potrebna, največ na stari hiši na Addison Rd. Zaključek. Zapisnik seje gospodarskega odbora SND, ki se je vršila na večer 24. junija. Odsoten je samo odbornik Mack. Prečita se pismo, poslano po special delivery od Slovenskega Sokola, ki nas opominjajo, da naj se jim zniža najemnina Sokolske telovadnice v SND. Odbor je prišel do zaključka, da ker je redna seja že enkrat znižanje odklonila, se odbor ne počuti dovolj močnega, da bi znižal in šel preko sklepa redne seje. Sklene se, da se Slovenskemu Sokolu takoj odpiše ter pojasni zadevo. Sklene se, da se popravi vodne cevi v hiši na Addison Rd. Ker je nujno potreba, da se nekaj zemlje odpelje zadaj za restav-rantom in Ver oskrbnik nima časa, se dobi A. Bukovnika, da pomaga. Radi oglasov na za-storu se sklene, da se kolektira samo za eno leto in se računa tudi samo 15%. Ker nima tajnik S. N. Doma časa ob večerih, se poveri delo direktorju Skuku Ker imamo novega prosilca za oglas na restavrantu in ker je potekla sedanja pogodba z Mr. černetom se sklene, da se vpra ša prvo Mr. černeta, ako on želi imeti oglas še naprej, ako ne, se odda novemu prosilcu. Računa se ne manj kot $40.00 za leta. Razpravlja se tucli radi kopališča v Sokolski dvorani, ker teče voda v prostore Mrs. Kuš-lan. Se prepusti, da se pregleda in pozve vse potrebno, in na jesen se pa mora popraviti. Ker se je v časopisju nekdo spozabi ter kritizira gospodarski odbor se odbor zedini, da poda v javnost, zakaj je direktqrij povze te korake, da hoče izboljšati sistem pri Slovenskem Narodnem Domu, ter talko poda račune v javnost. Zaključek. preidemo na točko razpisa službe. Tajnik čita pismeno prošnjo, poslano od rojaka iz Kan-sasa po imenu železnikar. Ker pa dotični ne navaja, ali je delničar našega Doma ali ne, se njegove ponudbe ne upošteva. Nato se čita ponudbo, poslano po delničarju A. Vehar. Ker s© pa Mr. Vehar v njegovi ponudbi preveč zanaša na zmožnost njegovih otrok, se tudi te ne upošteva. Pri tem se pa začne z debato radi sistema, da naj bi ostal tak kot je dokonča leta; vsi navzoči se strinjajo. Zato je bil stavljen predlog, da se sistem uprave pusti tak kot je bil do sedaj. K besedi pride tudi tajnik, kateri pojasnuje njegovo stališče/odločno se odpove tajništvu S. N. Doma, ker se mu ne vidi umestno ker se godijo take stvari ne da bi kdo od direktorija protestiral. Povdarja, da on mora biti v Domu vsak dan. Boji se, kaj poreče narod, kateri nas je poslal, da izvršujemo po svoji najboljši moči. Tukaj pa pridemo te se pustimo dati pretepat. Zahteva, da kadar oskrbnica prekliče in obžaluje svojo pomoto, takrat pa je on pripravljen prevzeti delo, katero pripada na tajnika S. N. Doma. Predlog, dla ostane sistem uprave do konca leta je sprejet brez opozicije. Sprejet je bil predlog, da se zahteca od oskrbnice, da obžaluje svoje dejanje, ter da se jima predloži pogodbo, katero morata podpisati, tako da bosta vedela kaj vse imata za odpravljati pri S. N. Domu. Čita se pismo od Mr. černeta, kateri nam odgovarja, da naj oddamo oglas na steni na restavrantu novemu prosilcu. Odobri se še nekaj popravil, kot barvanje in drugo. Zaključek. tXStiJ L^UJ LiStX,1 VIŠARSKA POLENA Spisal NARTE VELIKONJA sfl fiSvi trtkvi r^iSi ržavi rTsvi tvstftirttvi r7*vj r<«vi ;/iS- Zapisnik seje gospodarskega odbora Slovenskega Narodnega Doma, vršivši se na večer 7. julija. Odsoten je samo direktor Mack, prisotni pa so tudi predsedniki vseh odborov. Takoj Zapisnik redne seje direktorija SND, vršivši se na večer 14. julija. Odsoten je samo direktor Černe, ki je bolan. Sprejme se vse zapisnike redne in gospodarskega odbora seje. čita se pismo od p,ev. z^bora Zarje samostojne, kateri ponovno prihajajo s prošnjo, da bi imeli pevske vaje na odru auditorija. Ponovno se jim odkloni. Komunistična stranka prosi za znižanje najemnine. Sklep seje je, da se jim ne zniža. Sklene se, da ima Slov. Nar. Dom oglas v spominski brošurici, katero bo izdal od-3or Collinwoodskih društev ob 7. redni konvenciji SDZ, namreč pol strani. Najemik ponovno zahteva, da se mu napravi mreža pri vhodnih vratih. Sklep seje je, da ako hoče Mr. Malesky ime-;i mrežo, naj si jo da napravit na svoje stroške. Tajnik poroča, da je prejel pismo od county, da bode seja radi tlakanja Addison Rd. Pri tej seji lahko odobravamo ali pa protestiramo. Sklep seje je, da se pošlje zastopnika. Zastopa nas direktor Skuk.^ Pridruži naj se, kamor poizve da naši sosedje zahtevajo. Nato se čita protest radi morebitne spremembe sistema uprave pri S. N. Domu, poslano, po odboru društva Naprednih Slovenk št. 137 SNPJ. Pridružujejo se jim še dr. Slovenski Sokol, Svobodomiselne Slovenke št. 2, SDZ, dr. France Prešeren št. 17, SDZ. Vsa pisma se preČitajo. Ker se pa vidi, da ostane sistem uprave tak kot je bil, se zadevo pisem pusti. Le pismo društva France Prešeren, kateri nam dajejo tudi nekaka navodila radi oddaje dvoran komunistični stranki se razmotriva, ali do zaključka se ne pride nobenega. Na večerni red pride zadeva najemnine Sokolske telovadnice. Ker predlog, stavljen da se poruši sklep prejšne seje, ne dobi zadostne večine, ostane prvotni sklep, da se Slovenskemu Sokolu ne zniža najemnine. Sklene se tudi, da se Slovenskemu Sokolu ne računa nič za shrambo, katero rabijo, dasi se sedaj telovadba ne vrši, in namreč za dobo 3. mesecev. Prečita se nato račune, katere nadzorni odbor priporoča v sprejem. Račune se sprejme. Predlog sprejet, da se kupuje vse potrebščine pri naših slovenskih trgovcih. Odobri se, da "Da, zdaj gremo najprej v cerkev, potem pa kosit!" je dejal. "Oče!" se je obrnil, "kje ste pustili konje? In denarja nimam nič, če ga imate kaj s seboj, če ne, bomo pili na kredo! Danes gre na moj račun!" In so zavili proti cerkvi. Stari Mohor je prijel sina za roko in solze nepopisnega veselja so mu polzele po licih. "O ti sveti Bog, o ti sveti Bog! Da se je res vse tako obrnilo, da se je res vse tako obrnilo! Daj, počakaj, Matijec, da pojdeva vštric!" In Mohor je pozabil, da ga boli noga, pozabil, da ima palico g seboj za oporo. Sin ga je skoraj nesel na roki, da so ju drugi komaj dohajali. Pod večer so ustavili pred Klančarjevo bajto. Klančar je zadnjih štirinajst dni topo sedel pred vrati ter ni bil za nobeno rabo. žena ga ni pustila izpred oči, in ko je le po ovinkih dognala, da se ga je polastil le stari dvom, je z grozo planila v jok. "Kako naj ti prisežem da boš verjel. Kako naj te ozdravim!" In v svetlih trenutkih jo je prijel za roko in se opravičeval: "Ne morem nič za to, kakor ne moreš ti nič za to. To je bolezen, o, to je strašna bolezen. Daj mi Janezka. Daj mi Janez ka!" In mu ga je dala; mož je položil dete na kolena ter ga ujčkal, mu dajal sladke priimke, pritiskal k sebi ter prpsil ženo: "Ne zameri, ne zameri; jaz ne morem, nič za to. Na Višarje g:i poneseva ,na Višarje ga ponese' va in bo že Marija pomagala. Saj vem, saj dobro vem in ti verjamem, vse verjamem, toda to je strašna bolezen !" Ko pa je imel. napad, je otroka nesla k sosedu, da mu je bil izpred oči: "Mati božja višarska, ozdravi ga, ozdravi ga!" In je gorela lučka pred Marijino podobo v kotu noč in dan za dušo vicano, za dušo preizkuša-no in nebogljeno. Ko so Matij ca oprostili, je Klančarka hitela kakor od veselja domov. "Matijec je prost!" je padla v bajto. "Prost?" je šinil na noge mož "Potem pa ni kriv!" "Ali nismo že prej povedali? Ko se je Tine obdolžil." "Tine bi se bil lahko takoj obdolžil !' je zmajeval z glavo. "To ni nič. če pa so zdaj Matijca oprostili — " In je sedel zamišljeno pred bajto ter strmel po cesti. "če je res prost? če je res prost, potem pride domov in ga bom videl. Po tejle cesti pride in ga bom videl." čim bolj je padalo solnce proti zatonu, tem bolj mu je rastel v srcu dvom. "še zdaj me je nalagala!" Kakor pijan je omahoval okoli bajte in črn naklep se mu je porodil v možganih. "Tamle tista veja, tamle tista veja!" je gledal v vejo stare hruške za hlevom, "še zdaj so me nalagali! O mi-aku! O mraku !" Sedel je spet na klop pred hišo ter topo grel v sebi misel: "O mraku! O mraku! Da mo ne bodo videli!" Toda preden je solnce zašlo, je Matijec ustavil konje pred bajto. Povedali so mu bili, česa ga Klančar sumniči. Spomnil se je tudi onega pogovora na poti v cerkev, udarca na vozu, in kako mu je Klančar vrnil denar, in mu je bilo vse jasno. "Tako!" si je dejal. "Tako so te reveža zamrežili in ne najdeš vozla!" "Klančar!" ga je poklical osor-no s ceste. "Klančar, pridi sem!" Možakar se je zdrznil iz svojega ždenja. "Sem pridi in takoj!' je vele' ostro Matijec. "Ali boš in takoj?" Klančar se je ustrašil ukaza ter stopil na noge. "Hitro, teci!" mu je zaklical Matijec. Klančar se je spustil v tek proti vozu. "Tako!' ga je 'Matijec trdo prijel za roko. "Matijec, da si ti, Matijec," in res prost!" se je budil Klančar iz svoje toge blodnosti. "Da si ti, Matijec!" "Jaz sem!" je dejal Matijec, "Jaz sem in bom iz tebe hudiča izgnal! Zdaj povej, Klančar, nam vsem, čigav je Janezek!" "Če si ti tu, Matijec, potem, potem —" "— potem —" je udaril Matijec Klančarja z bičevnikom po zadnji plati kakor porednega paglavca, da še je mož zvil od bolečine. "Potem je tvoj! Tvoj! Tvoj!" In ga je pri vsaki besedi užgal z bičevnikom. "Zdaj ponovi, ti grešnik nemarni, ki svojo ženo in otroka izdajaš! Ponovi, trkirat ponovi!" (Dalje prihodnjič). Zahvala Odbor Slovenske šole Slov. Nar. Doma, se zahvaljuje Mr. Nick Spelichu, ki je daroval zaboj mleka in vozil brezplačno mladino na šolski piknikr Tako tako zahvala Mr. Oglarju, ki je daroval lepo posodo, da smo jo dali največji družini na pikniku. Zavedna trgovca odbor priporoča, da se jih vpošteva. Mrs. Ci-rinski je pa darovala lepo blazinico, ki jo je sama naredila. Dali smo jo na dražbo in je prinesel lepo svoto $17.70. Izlicitiral ga je Mr. Oglar. Lepa hvala Mrs. Cirinski. Lepa hvala vsem posestnikom, ki so se odzvali v tako lepem številu. Vse priznanje gre tudi delavcem in delavkam, posebno pa še Mrs. Lun-der, ki je žrtvovala mnogo svojega časa. Tudi Klub društev S. N. Doma gre priznanje, ker je plačal $30.00 za transport mladine na piknik in domov. Torej vsem, ki so kaj pripomogli do tako lepega uspeha, se še enkrat zahvaljuje — Odbor. Pozor! Članicam Oltarnega društva sv. Kristine naznanjam, da se bomo korporativno udeležili sv. maše v nedeljo, 26. julija, ob pol enajstih dopoldne. Zbiramo se na vogalu Miller Ave. in Bliss Rd. Pridite v polnem številu z znakom. — Tajnica. Delo dobi dekle, za splošna hišna dela. Telefonirajte na EDdy 5443-R. Stanovanje * se da v najem, 5 sob, kopališče in furnez, na 1087 Addison Rd. Odda se tucli štiri sobe fn kopališče na 1079 E. 64th St., z dole j. Vprašajte na enem ali drugem naslovu. (176) Stanovanje se da v najem. Tri sobe. Prav poceni. 981 Addison Rd. (173) MALI OGLASI se daruje Slov. Nar. čitalnici namesto venca umrlemu nekdanjemu direktorju Ignac Smuku svoto $5.00. Nato pa pride zadeva sistema uprave. Direktor Gornik pojasnuje, da so imeli, namreč gospodarski odbor S. N. Doma, sestanek, na katerem se je stvar izčistila še precej povoljno. Oskrbnica je pripravljena, da se podpiše na izjavo, katera je bila predložena. Seja direktorija odobri prebrano izjavo, ter naroči direktorju Gorniku, da jo da podpisat. Ker je bil ves večerni red izčrpan, zaključi sejo predsednik Kačar ob 11:30 zvečer. Joseph Okorn, Zapisnikar. Pripomba: Da sem dal v javnost še zapisnik julija meseca, moram da se opravičim le toliko, da nisem smatral umestno, da bi bil zaključil v najhujši potrebi pojasnili javnosti, katera se interesira za Slovenski Narodni Dom. Za vsa nadaljna pojasnila sem pa pripravljen dati vsakomur pojasnilo in to ob večerih v uradu Slovenskega Narodnega Doma. Naprodaj je dobro ohranjena omara za posodo. (Dish cabinet.) Prav Vprašajte na 1016 E. (174) Hiša naprodaj za dve družini, 11 sob, 2 furne-za, 2 kopališča. Hiša je v zelo dobrem stanju in v lepi okolici. Cena je j ako zmerna. Vprašajte na 6608 Bonna Ave., zgorej. (173) i DOBER PREMOG! j) Točna postrežba! ) The Hill Coal Co. i) 126X MARQUETTE RD. v Stari Cimpermanuvi prostori IIEndcrson 5798 ^ FRANK ARKO, zastopnik MIKE BAMBIC DRY CLEANING CO. Obleke delane po meri Jj520 in več Obleke čiščene..............-...75«p Hlače čiščene________________- .4011III)llll|lkklll1Hfll1|IMIIllMII|UIII|l 141'HM IIH ltd II > 'liHIIIIMIIltHIIIMIIIIIIIillll(llt|lllll(lll1llilHIMI1! ^ 1W Jos. Zele iii Sinovi POGREBNI ZAVOD Avtomobili in bolniški voz tedno in ob vsaki uri na razpolago. Mi st}io vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. 6503 ST. CLAIU AVE. ENdicott 0583 COLLINWQODSKI URAD: 452 East 152d Street Tel.: KEumore 3118 f HENRIK SIENKIEWICZ POTOP lz poljščine prevel DR. RUDOLF MOLE (N*d*Hev«n|e> Ko pa sta oba poslanca zapu- Anušinega bega ga ni zapustila ščala tabor, se je Anuša, videč, v kako nevarnost se podajata, zbala zanju ter ju hotela na vsak način zadržati. S solzami v očeh je začela prositi mečnika, naj jima ne dovoli odpotovati, ker pismi lahko odnesejo tudi kmetje, ki se jim bo laže preriniti. Toda Braun in Jurko Bile-vič sta se temu tako uprla, da niso vsi ugovori nič pomagali. Oba sta hotela pokazati, da sta trdno pripravljena, storiti uslugo, a niti eden ni slutil, kaj ju čaka. Teden pozneje pa je padel Braun v roke Sakoviču, ki mu je dal odreti kožo, ubogega Jurka pa so ustrelili za Ponieviežem, ko je bežal pred švedsko poizvedovalno četo. Obe pismi sta padli sovražnikom v roke. XXVII. Ko je Sakovič ujel Brauna in ga dal odreti, se je takoj sporazumel s polkovnikom Hamilto-nom, Angležem v švedski službi in poveljnikom v Ponievežu, radi skupnega napada na partijo mečnika Bileviča. Babinič se je bil baš nekje skril v gozdovih in že par dni ni bilo nič slišati o njem. Sicer se pa tudi Sakovič ne bi bil več brigal za njegovo bližino. Imel je res vkljub vsemu svojemu ppgu-mu nekak instinktiven strah pj-ed Babiničem, toda sedaj je bil pripravljen sam poginiti, da bi se le mogel maščevati. Od jeza niti za en hip. Prekrižani računi in ranjeno samoljubje ga je gnalo v blaznost, a pri. tem je trpelo v njem tudi srce. Izpo-četka je hotel oženiti Anušo le radi njenih posestev, ki jih je zapustil prvi zaročenec, gospod Podbipieta, toda pozneje se je zaljubil vanjo slepo in na življenje in smrt, kakor se le more zaljubiti tak človek. In prišlo je tako daleč, da je on, ki se razen Boguslava ni bal nikogar na svetu, on, ki so že pred njegovim pogledom bledeli ljudje, kakor pes gledal temu dekletu v oči, se ji podvrgel, prenašal njene muhe, ji izpolnjeval vse želje, sku šal uganiti njene misli. Ona je uporabljala in izrabljala svoj vpliv, ga mamila z besedami, s pogledi, ga izkoriščala kakor sužnja, naposled ga je izdala. Sakovič je spadal med one ljudi, ki smatrajo za dobro in čednost edino to, kar je dobro zanje, za zlo in krivico pa to, kar jim prinaša škodo. V njegovih očeh je torej Anuša storila najstrašnejši zločin in zanjo ni bilo dosti velike kazni. Če bi to zadelo koga drugega, bi se gospod starosta smejal in norčeval, ker pa se je dotaknilo njegove osebe, je tulil kakor ranjeha zver in je mislil le na maščevanje. Hotel je dobiti v roke zločinko živo ali mrtvo. Hotel bi jo imeti živo, da bi mogel maščevati nad njo svojo moško čast, toda tudi če bi dekle imelo poginiti ob napadu, nič za to, da le ne bi prišla komu drugemu v roke. Ker je hotel ravnati zanesljivo, je poslal k mečniku podkupljenega človeka s pismom, kakor bi ga pisal Babinič; v pismu mu je v njegovem imenu sporočal, da pride v enem tednu v Vol-montoviče. Mečnik je lahko verjel, upajoč v nepremagljivo Babiničevo moč, in ni skrival tega. Potem se ni le sam dodobra nastanil v Volmontovičih, marveč je novico razglasil in privabil skoro vse lavdansko prebivalstvo. Zadnji ljudje so pribežali iz gozdov prvič radi tega, ker je bil že konec jeseni in je nastal velik mraz, a drugič iz same radovednosti, ker so hoteli videti slavnega vojskovodjo. Medtem pa so prodirali od Ponieveža k Volmontovičem Ha-miltonovi švedje, od kejdanske strani pa se je plazil po volčje Sakovič.. Poslednji vendar si niti mislil ni, da mu sledi tudi po volčje tretji, ki je imel navado, dasi ni dobil nobenega poziva, da se je pojavil tam, kjer so ga najmanj pričakovali. Kmiticu je bilo popolnoma neznano, da se nahaja Olenka v Bi-levičevi partiji. V Tavrogih, katere je razrušil z ognjem in mečem, je izvedel, da je ušla ob' enem z gospodično Borzobohato, toda sodil je, da sta ušli v Bialo-veško puščavo, kjer so se skrile tudi gospa Skrzetuska in mnogo drugih šlahčank. To je mogel tembolj pričakovati, ker je vedel, da je stari mečnik že davno nameraval odvesti nečakinjo v te neprodirne borove gozdove. Gospoda Andreja je neizmerno žalostilo, da je ni našel v Tavrogih, a na drugi strani se je tolažil, ker je ušla iz Sakoviče-vih rok in da najde do konca vojne varno zavetje. Ker ni mogel takoj iti ponj o v puščavo, je sklenil na žmudži sovražnika toliko časa napadati in ugonabljati, dokler ga popolnoma ne stre. In sreča mu je bila mila. že poldrugi mesec si je pridobival zmago nad zmago, oboroženi ljudje so se zgrinjali okoli njega v tolikem številu, da je v kratkem čambulik tvoril jedva četrti del njegove moči. Naposled je pregnal sovražnika iz cele zapadne žmudže; ko pa je slišal o Sakoviču in ker je imel a njim obračunati stare dolgove, se je spustil v svojo stran in šel z.h njim. Na ta način sta dospela oba ^ bližino Volmontovičem. Mečnik, ki je stal poprej nedaleč od tod, je stanoval tam že teden dni in mu niti na misel ni prišlo, kako strašne goste bo imel v kratkem. Nekega večera so naznanili mladi Butrimi, ki so pasli za Vclmontoviči konje, da se je prikazala iz gozdov neka vojska in da se bliža od južne strani. Mečnik je bil vendar prev<;č star in izkušen vojak, da ne bi preskrbel posebnih previdnih odredb. Svo jo pehoto, ki je bila deloma že preskrbljena od Domaševičev