Poštnina platana v gotovini.
Štev. 9.	V Ljubljani, dne 31. marca 1923.	V. leto.
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani.
Ce»a posamezne štev. 1 05n.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din. 40"— Polletna naročnina	20-—
četrtletna naročnina. . . . „	10-—
Za inozemstvo je dodati poštnino. -.... ■ Oglasi po ceniku. :	...
Uredništvo: Ljubljana, pokrajinska uprava oddel. za soc. politiko. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno rankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina šilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
naj se pošt. 5;L Tja
A. L.:
Po 18. marcu.
Izid skupščinskih volitev je marsikoga presenetil. V prečanskih krajih so zmagale avtonomistične stranke, na bivšem srbskem ozemlju pa stranka, ki ima na svojem praporu geslo o Veliki Srbiji. Povsod torej stranke z izrazitimi državnopravninii programi. Povsod je šlo v prvi vrsti za ustavna vprašanja, šele v drugi vrsti so bila gospodarska in kulturna vprašanja.
Kaj pomenja ta izid volitev za državne nameščence? Izboljšanje njihovega stanja, ali stagnacijo, ali morda celo poslabšanje? Nemogoče je odgovoriti na ta vprašanja, dokler ne bo imela nova narodna skupščina vsaj nekaj sej in dokler ne bo izvršena nova grupacija strank. Mnogo se piše zadnje dneve o tem, da se koalirajo radikali, Padičevci in Slovenska ljudska stranka. Slovenska ljudska stranka je v volilnem boju neštetokrat zagotavljala, da bo stremela po tem, da se uzakoni službena pragmatika drž. nameščencev in da se mora izboljšati gmotni položaj javnih uslužbencev. Upajmo, da bo svojo, obljubo tudi izpolnila in našla pota, da uravnovesi drž. proračun tako, da ne bodo nova bremena, ki bodo potrebna za ureditev našega gmo" tnega položaja, prinesla nam neprijazne-
ga razpoloženja med širokimi masami. Seveda, težje je izvrševati lepe programe, kakor pa o njih govoriti.
Jugoslovenska demokratska stranka je dobila v Sloveniji le en mandat; pro- ! fesor Keisner, ki bo zastopal Ljubljano v ; narodni skupščini, bo gotovo — sodeč po j njegovem dosedanjem delovanju v parlamentu — izmed prvih, ki bo dvignil svoj glas za naš dobrobit.
Mnogi tudi proroku je jo, da narodna skupščina v svoji sedanji sestavi, sploh ne bo delazmožna in da bodo prav kmalu zopet nove volitve. Ako bi se zgodilo to, tedaj bi bili javni nameščenci prizadeti naj- ! hujše: službena pragmatika bi bila odložena, naši prejemki bv ostali neizpreme-njeni, draginja bi pa veselo naraščala.
Bolj ka,kor kdaj preje nam je potrebna močna, složna, disciplinirana organizacija. Toda te nimamo niti za Slovenijo, jriti za vso državo. Osrednja zveza se ruši, Savez je brez inicijative in brez smeri. Eden izmed naših tovarišev je povedal v »Našem Glasu« že svoje mnenje o naši organizaciji in pokazal tudi pot za prero-jenje. Zdrave, realne so njegove misli in vredne vsega upoštevanja. Toda odziva ne najdejo. V naših vrstah vlada topa ! brezbrižnost, samo od časa do časa vzplamti več aktivnosti, kadar je gorje že
neznosno. Ali to je premalo. Vedno bi morali biti delovni, ne samo takrat, ko že skoraj iiimiramo. Sredi aprila se sestane nova narodna skupščina; ali ne bi kazalo, da pripravimo že za prvo sejo mogočno gibanje po vsej državi ?
Akcijski odbor bo gotovo do tega ro ka pripravil vse, kar je potrebno, da ne bodo ostale besede brez dejanj. Od njega pričakujemo, da bo temeljito obrazložil novim poslancem, da država kot delodajalec nima le pravice nalagati dolžnosti, temveč da zavezujejo dolžnosti tudi še k čemu drugemu.
Lahko bi se drugače uresničil rek — kakor ti meni, tako jaz tebi. Ako država tako nizko ceni naše delo, da nam ne za-sigura niti golega obstoja, čemu bi se potem njeni uslužbenci trudili, da bi poverjene jim posle izvrševali točno in vestno. Nevarna je pot, na katero se podaja država; ako v doglednem času ne bi rešila ugodno našega vprašanja, bo imela v svojem organizmu toliko smrtnonosnih bacilov, da jo bodo požrli. Izvoljeni svetovalci države, narodni poslanci, naj se zavedajo z vso resnostjo odgovornosti, ki so jo prevzeli od ljudstva. Ustvarijo naj nov zakon za zaščito države, zakon, ki bo zaščitil najprej gospodarske temelje naše Lop-ate. države in ki bo na tako zasigura-
Pcter Kropotkin:
Pred viharjem.*
Nepotrebno je, da bi obširno razpravljali o položaju kmetov na deželi in v revnih slojih po mestih neposredno pred letom 1789. Vsi zgodovinarji velike revolucije so posvetili temu poglavju obširne opise. Ljudstvo je stokalo pod davčnimi bremeni, ki jih je nalagala država, pod visokimi obrestmi, ki jih je moralo plačevati gospodi, pod desetinami, katere mu je nalagala duhovščina in pod tlako, katero so zahtevali vsi trije od njega,* Prebivalci celih vasi so bili prisiljeni k beračenju in so se potikali v skupinah p0 pet tisoč, deset tisoč in dvajset tisoč v vsaki pokrajini po cestah možje, žene in otroci; enajst tisoč beračev je bilo ofi- * 4
‘Urcdništvo je prejelo od nekega svojega so-trudnika delni prevod 4. poglavja Kropotkinovega dela o francoski revoluciji. Prevajalec meni, da so razmere, ki Jih opisuje veliki ruski anarhist v
4. poglavju svoje knjige, v marsičem enake današnjim a ne samo v naši državi, temveč da po vsej Evropi samo da Je nekatere stanove zamenjati s povojnimi bogataši In kmete z javnimi nameščenci. Zdi se, da ima prevajalec skorajda prav.
cijelno dognanih za 1. 1777. Po vaseh je bil glad kroničen; od časa do časa se je vračal in dechniral cele pokrajine. Kmetje so bežali v masah iz svojih vasi z upanjem ki pa se ni nikdar uresničilo, da bodo kje drugje lažje živeli. Ob istem času je naraščalo po mestih število ubogih od leta do leta. V mestih je trajno primanjkovalo kruha, mestne uprave niso bile v stanu, da bi napolnjevale trge, zato so postali upori vsled glada trajen prikaz. Posledica teh uporov je bila, da so se medsebojno pobijali ljudje in v vsej državi so postali ti upori konstanten pojav.
Na drugi strani je pa živela ona rafinirana aristokracija osemnajstega stoletja, ki je razmetavala v brezglavem, nesmiselnem luksusu neizmerna bogastva — stotisoče in milijone frankov letnih dohodkov. Življenje, kakršno so živeli ti ljudje, lahko dandanes navduši kakega Taina, ker ga pozna le iz daljave, v stoletni razdalji in le iz knjig; resnica pa je, da se je skrivala za zunanjimi oblikami, ki jih je določil plesni učitelj in za razgrajajočo zapravljivostjo, najsirovejša poltenost in popolno pomanjkanje kakršnihkoli interesov in idej, niti preprostega
človeškega čustvovanja niso bili zmožni ti ljudje. Zato se je pojavljalo pri teh bogatinih vsak trenutek dolgočasje; da preženejo to dolgočasje so si izmišljali najbolj bedasta in otročja sredstva, ki pa seveda niso zalegla. Sicer se je pa natančno videlo, koliko da je vredna ta aristokracija takrat, ko je izbruhnila revolucija. Kaj malo jej je bilo na tem, da bi ščitila »svojega« kralja in »svojo« kraljico. Nasprotno! Drug drugega so prekašali v tem, da so čimpreje zbežali iz dežele in da so klicali na pomoč tujino, da jih invazija tujcev ščiti pred razjarjenim ljudstvom. Njihovo vrednost in »plemenitost« njihovega značaja je vsakdo lahko preštudiral v emigrantskih naselbinah v Koblencu, Bruslju itd.
Ta nasprostva med luksusom in bedo, ki so se pojavljala v življenju 18. stoletja tako močno, so opisali vsi zgodovinarji velike revolucije prav dobro. Treba je pa poudariti še eno potezo, ki je važna zlasti sedaj na predvečer ruske revolucije in važna za onega, ki proučuje stanje kmetov na Ruskem.
Beda ogromne mase francoskih kmetov je bila brez dvoma strašna. Ta beda
niti temeljih zgradil stavbo, ki bo oznanjevala naš napredek na vseh poljih javnega življenja.
To delo ni lahko. In če ne bodo pri tem delu pomagati javni nameščenci, katerim so poverjeni tako važni državni posli, ne bo nikdar dovršeno. Toda v takšnem stanju, v kakršnem so sedaj državni nameščenci, pač ne bodo šli z radostjo na to delo in izvršili ga bodo površno, navidezno. Govorniki na naših protestnih shodih niso govorili le praznih fraz in votlih groženj, ko so opominjali državo, da bije 12. ura, ne, te ugotovitve so bile dobro premišljene in do pičice resnične. Novoizvoljeni ljudski mandatarji naj ne pozabijo naših opominov, a naše organizacije naj ne pozabijo, da čas bliskoma hiti._____
Brezprimerna krivica.
Ko je bil predsednik našega »Udruženja« v zadevi naših, za polovico prikrajšanih osebnih doklad pri ministru prosvete, izjavil je ta, da noče te zadeve predložiti ministrskemu svetu, ker v primeru, da bi se nam izplačale polne doklade, bi dohodki učiteljske družine presegali plačo visokih uradnikov s fakultetno kvalifikacijo in da ne mara ustvarjati takega »nerazmer-ja« (čeravno so danes naši uradniki s fakultetno izobrazbo ravno tako slabo plačani kot drugi). Neverjetno naziranje!
To bi bilo torej »nerazmerje«, ako bi dva duševna delavca skupaj prejemala več plače kakor eden sam! Da se pa ohrani ravnotežje, smemo me, z državnimi name-ščenci poročene učiteljice, prejemati samo polovico onih dohodkov, ki jih imajo neporočene ali pa učiteljice - žene, kojjh možje niso v državni službi in s tem že itak bolje situirani. Zakaj pa ne bi žene onih višjih uradnikov s fakultetno izobrazbo ustvarjale tega ravnotežja s tem, da z duševnim ali drugim delom tudi prispevajo k dohodkom svojih soprogov? Nerazmerje je to, ako ima služkinja večje dohodke kot učiteljica, rokodelec, delavec, hlapec več kot visokošolski profesor, ne pa, če dva zaslužita več kot eden. Tako razmerje naj bi se skušalo odpraviti .
Toda ni še bilo dovolj krivice! Vsi dr-žavni nameščenci so prejeli sedaj stana-
je naraščala ves čas za vlade Ljudevita XIV. v enaki meri, v kakršni so naraščali izdatki države in kolikor bolj se je dvigalo razkošje gospode. Zlasti okoliščina, da je bil del plemstva v resnici že miniran, a je prikrival svojo revščino z luk-susnimi navadami, in je zato izmozgaval kmete do krvi in zahteval od njih vedno večje dajatve, to okoliščino je treba upoštevati. Kmetje so morali izpolnjevati svoje dajatve do pičice in graščinski oskrbniki so jih terjali z neprimerno krutostjo. Ubobožanje enega dela plemstva je povzročilo, da je postalo plemstvo v razmerju proti svojim tlačanom pohlepna buržuazija, ki pa ni bila sposobna, da bi našla druge vire za svojo obogatitev nego izkoriščanje svojih predpravic kot preostankom iz najhujših časov fevdalizma.
Žetev leta 1774. je bila slaba, primanjkovalo je kruha. V aprilu leta 1775. je izbruhnil upor. V Dijonu se je polastilo ljudstvo hiš monopolistov; uničilo jim je pohištvo in porušilo mline. Pri tej priliki je izgovoril mestni poveljnik — eden izmed onih zastopnikov lepe, rafinirane kulture, o kateri govori Taine s takim spoštovanjem — one usodepolne besede ljudstvu, besede, ki so jih med revolucijo tolikokrat ponavljali: »Trava že poganja, pojdite n^ travnike in se napasite!«
rino, sicer samo malenkosten prispevek, ki zdaleka ne dosega tega, kar stanovanje v resnici stane. Me, žene državnih nameščencev, zopet nič. Prišlo je popolnoma nepričakovano, ker dotična naredba nikjer ne omenja, da bi bile me izvzete. Morebiti je vzrok slična mahinacija, kakor pri maksimiranju draginjskih doklad upokojencev, katero so zakrivile podrejene oblasti s svojim povpraševanjem in državno računovodstvo s svojim samolastnim tolmačenjem zakona.
Dokaz, kako da je nelogično in krivično tako postopanje, je v tem, da dobivajo stanarino tudi vsi oni, ki imajo brezplačna službena stanovanja, dalje one učiteljice, ki so žene veleposestnikov, trgovcev, bančnih uradnikov, advokatov ter učiteljice, ki bivajo doma pri svojih starših in tudi take, ki rabijo svojo plačo samo za luksusne izdatke.
Ako bi šla učiteljica, ki je žena državnega uradnika, v pokoj, bi dobivala stanarino, ako je mož vpokojen tudi, a dokler delata dva — tako dolgo nič. Enako je z dnevnicami.
Popolnoma pravilno je, da dobivajo tudi te stanarino, ker stanarina ni miloščina, ampak del zaslužene plače ter je po novem zakonu tudi zaračunjena v pokojnino. A tem bolj vnebovpijoča je krivica, ki se godi nam, to je krutost, ki nam jemlje ves pogum in zaduši v nas vsako iskrico idealizma, vsako vero v pravičnost in dobro voljo naše vlade.
V	dokaz nezaslišane krivice naj služijo sledeči podatki:	Učiteljica, ki je žena
državnega nameščenca in ki služi krog 20 let, je napram prej omenjenim tovarišicam prikrajšana za 19 Din dnevno, to je 570 D mesečno, starejše pa kar za 24 Din dnevno, to je 720 Din mesečno, torej nekaj manj kakor za polovico svojih prejemkov.
Storile smo vse, kar se sploh da storiti, pisale in pošiljale peticije na vse strani, obrnile se do vseh naših organizacij, zainteresirale poslance itd., a vse zaman.
Opetovano pozivamo naše organizacije, da se z vso vnemo zavzemajo za nas, da zastavijo vse svoje sile v odpravo teh krivic. To, kar sta svojčas dosegla »Leh-rerbund« in »Zveza štajerskih učiteljev« v našo obrambo pod nemško, nam sovražno vlado v štajerskem deželnem zboru, to menda ne bo nemogoče tudi našim organizacijam v domači državi. Ako pa ne bodo imele dovolj moči, da bi nas obvarovale takih krivic, potem so postale brezpomembne in naj so še tako idealno zasnovane in imajo še tako idealen program.
Učiteljica.
Uboga Slovenija!
Nad vse zanimiv članek z naslovom »Lažni budžet« prinaša letošnja 12. številka »Učiteljskega tovariša«. la članek bi morali ponatisniti vsi slovenski Usti, predvsem dnevniki, da bi sleherni uovek v Sloveniji spoznal, kako se nas hoče tudi na prosvetnem polju izstradati. Vsa slovenska javnost bi morala protestirati, ko se jej hoče okrniti najprimitivnejše kulturno sredstvo — osnovno šolstvo in ko se ogroža obstoj vsega ostalega šolstva. Ce bo proračun za prosveto za Slovenijo še nekaj let takšen, kakršen je letos, bomo zopet doživeli dobo, ki je bila pred 100 leti v naših krajih, ko je v vsaki vasi znal morda le en prebivalec čitati in pisati.
V	naslednjem priobčujemo zgoraj omenjeni članek, ker izpopolnjuje sliko našega bednega stanja. Članek se glasi:
»Izvoljena je nova nar. skupščina.
Najvažnejša pravica narodne skupščine je dovoljevanje vsakoletnega budžeta. To pa je obenem njena najvažnejša dolžnost, za katero nosijo poslanci odgovornost pred narodom.
Načelo pri sestavljanju proračunov, bodisi društvenih, občinskih ali državnih, mora biti, da se pri izdatkih upoštevajo vse obtsojeČe potrebe ter se zneski za nje preliminirajo v najvišje verjetni izmeri, pri dohodkih pa sc vzamejo najnižji sigurni zneski. Ako se pri tem pokažč primanjkljaj, se morajo iskati novi viri dohodkov:	pri društvu zvišanje članari-
ne, pri občini in državi novi davki. Le na ta način je mogoče vzdržati budžetno rav' novesje v proračunski dobi.
Pri sestavljanju državnega budžeta za leto 1922/23. se žal ni postopalo po tem načelu. Poznamo natančno le en del državnega budžeta:	proračun izdatkov
za prosveto v Sloveniji. Ta je ena sama velika laž!
Deloma je število profesorjev, učiteljev in uradnikov v proračunu manjše kakor število faktično z dekretom nameščenih; deloma so njihovi prejemki v proračunu nižji, kakor jim pristojajo po zakonitih predpisih: nekatere postojanke so v proračunu kratkomalo izpuščene, druge pa določene z naravnost smešno nizkimi zneski. V proračunu ljubljanske univerze je 44 rednih profesorjev: 10 po 9000 Din., 21 po 7500 Din., 13 po 6000 Din.; pred sprejetjem budžeta pa je bilo nameščenih 48, in sicer 20 po 9000 Din., 18 po 7500 Din in 10 po 6000 Din. Izpuščeni so v proračunu 3 univerzitetni konceptni uradniki, ki so bili nameščeni že leta 1920. Za 4 $išje šolske nadzornike je preliminara plača 20.000 Din.; faktične plače pa so bile pri treh po 7000 Din., pri enem 5500 Din., skupaj 26.500 Din. V proračunu ni bilo predvideno, da se v jeseni nastavijo novi učitelji, ki pridejo iz učiteljišč. Za učila 12 državnih srednjih šol v Sloveniji je v proračunu smešna vsota 6000 Din., za neobvezne predmete (petje, stenografija tid.) v pročaunu ni kritja, za draginjske doklade prosvetnih nameščencev v Sloveniji Je v proračnun blizu 12 milijonov dinarjev manj, kakor znašajo po iiizakonjenih na-redbah. Itd., itd.
Kaj je posledica tega? Proračun je zakon in zakoni se morajo izvrševati. Zaradi tega bi se morali odpustiti iz službe vsi oni, ki niso v proračunu: le en mesec po začetku nove proračunske dobe bi smeli še prejemati svojo plačo.1 2
V prejšnji kraljevini Srbiji se je to tudi prakticiralo neizprosno in učitelji so na ta način izgubili svojo službo in si potem iskali nov poklic. Šole so se zapirale, druge so vegetirale z nedovoljnimi sredstvi in zmanjšanim številom učiteljev.
Pri nas se letos vobče še ni postopalo po krutem »finansijskem zakonu«. Le pouk neobveznih predmetov na srednjih šolah se je itikinil, učitelji-voditelji ne dobivajo svojih nagrad za vodstvene posle, kateheti, ne svojih honorarjev za verski pouk, učitelji ekskurendnih šol in učiteljice ročnih del ne svojih jmtnin. Prvotno se abiturijenti učiteljišč niso mogli nastaviti, potem pa se je tudi,tu našel izhod.® Vobče se prosvetno delo nadaljuje še precej nemoteno. Toda za kakšno ceno? Ne-
1	Drugim bi se morale plače reducirati na zneske, ki so V proračunu dovoljeni.
2	Pričelo sc ie s silo goniti učiteljstvo v pokoj in čakalo se je, kdaj kdo umre, da so nč>-vinci lahko dobili plačo.
številne obširne vloge romajo na ministrstvo prosvete in na finančno ministrstvo. Iz Ljubljane je šlo najmanj 30 takšnih vlog, nekatere so imele po 20, 30 in več strani z raznimi seznami, izkazi- potrdili in dokazili o potrebi. Med tem pa čakajo prizadeti na svoje zakonite prejemke, v upu in strahu, ali jih dobijo ali ne. Da se pri tem razvija in bujno raste nervoznost med državnimi nameščenci, je jasno. O tej nervoznosti je nedavno dr. Hercog v »Novi Evropi« objavil zanimiv članek. Da ta nervoznost škoduje ne le prizadetim, temveč državi in splošnosti, je tudi jasno. Še bolj jasno je, da se na ta način ne pripravlja pot za redukcijo uradništva, ako se samo z lažnivim budžetom provocira na stotine nepotrebnih aktov — kajti tudi v drugih delih budžeta ni mnogo boljše.
Vprašanje pravilnega budžeta pa ima še drugo stran, ki je v ozki zvezi z valuto. Zaradi lažnivega budžeta se morajo dovoljevati naknadni krediti; že do sedaj se je samo za prosveto v Sloveniji dovolilo več milijonov; potrebno pa bi bilo toliko, da bi se prosvetni budžet za Slovenijo povečal za več kot eno tretjino vsote, ki je v proračunu. Ni verjetno, da-dr-žavni dohodki v isti meri rastejo nad zneske predvidene v proračunu. Posledica mora biti deficit na koncu proračunske dobe. Deficit pa mora zmanjšati zaupanje v našo valuto.
Ali je bilo treba tega »kresanja« proračunskih postojank? Poznavalci razmer trdijo, da ne. Naša zemlja je bogata. S primernim in pravičnim obdačenjem bi se dobilo dovolj sredstev za državo. Ponekod plačujejo tako malo davkov, da se norčujejo iz njih. Neki polkovnik je pripovedoval, da pridejo kmetje v gostilno in naročijo liter vina z besedami: »Donesi mi za jedan godišnji porez!« V nekaterih krajih ne vedo kam z denarjem. Zato tudi ne prodajajo svojih pridelkov. To povzroča draginjo. Srbski pregovor pravi: »Kod bogatog Vlaha je pšenica skupa«. Nadalje to povzroča padanje produkcije. Denarja ne rabi, zato se tudi ne potrudi, da bi več pridelal. Ako bi se tem bogatašem naložili primerni davki, bi bili prisiljeni, da prodajajo svoje pridelke in da skušajo čim več producirati. Zvišana produkcija bi zvišala izvoz in tako okrepila našo valuto.
Zmanjševanje budžeta, kresanje izdatkov, ovira napredek v dvojnem oziru: zadržuje razvoj duševne in materijalne kulture, ker odteguje državi sredstva za dviganje prosvete, za zboljšanje prometa, na drugi strani pa zmanjšuje produkcijo, ker ne sili prebivalstva, da bi izrabilo svoje telesne moči in bogastvo zemlje. Ni dober gospodar oni, ki malo izda, pri tem pa živi bedno zanikerpo življenje v zanemarjenem stanovanju brez kulturnih potreb. Gospodar, ki hoče biti res napreden, se trudi, da si poveča dohodke, da si uredi udobno stanovanje, da se izobražuje in živi duševno življenje. To velja tudi za narode in države.
Novo izvoljeni poslanci naj gledajo, da bo novi proračun boljši in pravilnejši Letos v izjemnih razmerah je še bilo mogoče doseči povečanje nekaterih budžetskih partij in vkljub temu je prosveta v Sloveniji in gotovo tudi v drugih delih države precej trpela. V bodoče se bodo povečanja med letom težje dosegla; proračun, ki je bil sprejet, se bo moral izvrševati, sledili bodo kravali in škandali ter splošno propadanje na celi črti. Caveant con sules!«
Vestnik.
Občni zbor društva držav, pisarniških uradnikov za Slovenijo.
(Nadaljevanje in konec.)
Od teh jih je pristopilo 43, drugi pa se še do danes niso odzvali, ali pa so prišli z nepojmljivimi izgovori, da so upravni in ne pisarniški uradniki. Društvo šteje danes 207 rednih, 18 podpornih in 8 ustahovnih članov. Ob koncu svojega poročila apelira na vse člane za podporo društvu z delom, informacijami in nasveti. Opozarja na potrebo organizacije, ki naj bo trdna in močna in naj prednjači v tem oziru pred drugimi. Besedo dobi blagajnik tov. Sotelšek, ki poroča: Društvo je imelo v preteklem letu 10.326 Din. 87 p dohodkov in 4125 Din. 53 p izdatkov tako, da ima društvo čiste imovine v gotovini 6201 Din 34 p. Na članarini za 1. 1922 je 580 Din. zaostanka. Nekaj članov (13), ki niso plačali članarine in na večkratne opomine siploh ne odgovarjajo, sc je črtalo. Društvo je zastavilo vse svoje sile, da okrepi blagajno in je imelo pri tem dobre uspehe. Ko je prevzel dosedanji odbor vodstvo društva, je dobil v blagajni 636 Din. 67 p danes pa izkazuje 6201 Din. 34 p čiste imovine kljub velikim neizogibnim izdatkom. Plesni večer je prinesel 3670 Din čistega dobička, dasi je bilo zanj slabo razpoloženje in malo zanimanja. Ta znesek gre v pogrebni podporni sklad, kateri šteje danes 58 članov.
Na to poroča tov. Beguš o delovanju OZ. Omeni, da je obč. zbor že čul o OZ dve nasprotujoči si mnenji, poročili g. Bekša in g. Držaja. Pridružuje se izvajanjem g. Držaja in poudarja, da je obstojalo delo OZ. zadnji dve leti po večini v golem pisarenju spomenic, prošeni in resolucij, in da je rodilo vse to delo le neuspehe. Imelo je za posledice razkroj, namesto združenje drž. nameščencev. Izjavlja, da merodajna mesta OZ ne smatrajo za resno organizacijo, zato jc njen boj, ako se sme imenovati to sploh boj, tako brez uspe-ha. Za to prezirajo in mečejo merodajni faktorji vse naše prošnje in zahteve v koš. Ugotavlja, da OZ ne bo priborila drž. nameščencem nobenih koristi, ako bo hodila še dalje po dosedanjih potih. V OZ ni kolegijalnosti, kakor bi morala biti in kakršna je v vsaki pravi organizaciji. To zelo škoduje, slabi in razdira slogo in moč OZ. Zato sam ne smatra OZ za resno stanovsko organizacijo. Vsled tega in pa ker ima društvo za OZ velike izdatke, ki so pri navedenih razmerah nepotrebni (letno 988 Din. 75 p) je imel namen, da predlaga obč. zboru izstop iz OZ. Tega vendar ne stori, ker upa, da bodo merodajni faktorji v OZ še spoznali da so na na napačnem potu in da bodo popravili svoje zmote. Prosi pa, da sprejme obč. zbor njegov predlog, da izstopi društvo lahko vsak čas iz OZ, kadar smatra to za potrebno in umestno. Predlog se soglasno sprejme. Na to poroča tov. Beguš o ustanovljenem pogrebnem in podpornem skladu. Opisuje delo za ustanovitev tega sklada in navaja dosežene uspehe. Omeni prireditev plesnega večera, katera ic vzbudila med nekaterimi člani prccci nevolie in razburjenja. Vse to je bilo neupravičeno. Lepše bi bilo, ako bi vsak po-samnlk pripomogel k še lepšemu uspehu s svojim delom, udeležbo in agitacijo. Poživlja vse člane k pristopu k temu skladu in da ga priporočajo še drugim. Vsakdo naj podpira odbor v n-egovem delu za splošni dobrobit vseh članov. Določila se je na to članarina za tekoče leto, ki znaša mesečno 5 Dinarjev. Višina posmrtnin v smislu § 67 dr. pr. se je dočila na 750 Din. Razpravljalo se ic še o vlogi ljubljanske organizacije vöjhili invalidov v zadevi zapostavliania vojnih invalidov pri oddaji pisarniških uradniških mest in se ie spreicla tozadevna resohiciia, ki sc ima poslati na merodajna mesta. Končno so se izvršile volitve novega odbora brez hrupa in šuma, nakar zakUuči tov.
! Kobe, ki je bil zopet izvoljen predsednikom ob pol 13. obč. zbor. V odbor so bili izvolieni: Beguš, Flegar, Jakulin, Mislej Pisansky, Simčič, Obradovič Sotelšek, Zajc in Zalesjak. Kot namestniki Lokar Anton, Lapamc, Bevc, Praznik; delegatom v OZ Beguš. Delegatom v strokovni Savez, ako se ustanovi: Beguš, Kobe Mislej in Pisansky.
Redni občni zbor društva zemlJiškoknUžnlh uradnikov In izprašanih aspirantov v Ljubljani sc vrši dne 15. aprila 1923 ob 14. uri (2. uri pop.) v sobi št. 28 justične palače v Ljubljani. Dnevni red v smislu društvenih pravil. Odbor.
»Društvo državnih upravnih uradnikov zdravstvenih In skrbstvenih Zavodov In osrednjih oblastev
za Slovenijo« vabi vse svoje člane, da se udeleže redne letne skupščine, ki se bo vršila v nedeljo 8. aprila 1923 v Celju, Narodni Dom, ob 11. dopoldne z običajnim dnevnim redom. — Gustav Nebenführer, tč. načelnik.
Opozorilo! Z današnjo številko zaključujemo prvo četrtletje 1923. Priložili smo ji položnice za vse gg. naročnike, ki jih prosimo, da se jih poslu-žijo in nam nakažejo naročnino. Na žalost moramo ugotoviti, da jih niti tretjina ni obnovilo naročnine za z današnjm dnevom poteklo četrtletje, zelo veliko pa jih je, ki naročnine niti za lansko in več tudi, ki je celo za predlansko leto niso plačali. Vsem, ki so kakorkoli v zamudi, označili smo danes poleg naslova svoto, ki jc z dnem 31. marca 1923 na dolgu. Pripominjamo, da so všteta vsa dana plačila in značijo zabeleženi zneski svoto, ki je z 31. marcom tl. po odbitku vseh danih plačil še na dolgu. Nujno prosimo vse, da izvolijo to vpoštevati in nam dotične zneske čimpreie nakazati. Ker imajo nekateri na dolgu po 200 K in več, in ker vemo, da vsak tako svoto težje utrpi, nimamo ničesar proti temu, če nam nakažejo tudi manj, dočim naj ostanek poravnajo v obrokih a to gotovo vsaj tekom dveh mesecev. Tiskovni stroški so zopet občutno narastli jn je uprava radi skrajno netočnega plačevanja naročnine neprestano v zadregi, katere bi pri malo večji stanovski zavednosti in bolj razvitem čutu solidarnosti ne bilo treba. One gg. naročnike pa, ki imajo naročnino plačano preko 31. marca tl. prosimo, da porabijo položnice v svrho pridobitve novili naročnikov ali prispevkov za tiskovni sklad. Ta prošnja velja tudi vsem ostalim gg. tovarišem kal ti le, če dvignemo število naročnikov, zagotovimo listu obstanek. — Uprava.
Protest upokojencev. V nedeljo 25. marca so sc zbrali ob treh popoldne v dvorani hotela »Union« upokojenci vseh kategorij, železniški, mva idi, vdove in sirote državnih uslužbencev. ■Shod jc otvoril in vodil g. Šalamun. Različni go* vorniki so naslikali bedo upokojencev, ki imajo tako nizke prejemke, da bi morali skoraj živi v grob. Največja krivica se godi onim, ki so bili upokojeni pred letom 1921, ker jim* doslej država še ni izenačila njihovih prejemkov. Pokojnine, provizije, nezgodne rente in milostne pokojnine se jim nakazujejo še yedno v avstrijskih kronah, a draginja jc postala neznosna. Govorniki so ener* gično zahtevali v tem pogledu temeljito remeduro, saj ne prosijo milosti, temveč zahtevajo le pra« vico. Predlagam resolucijo, s katero zahtevajo koalirani upokojenci izenačenje vseh pokojnin, pro* vizij, nezgodnih rent in milostnih pokojnin, dalje enkratni nabavni prispevek, povišanje draginjskih doklad in stanarino, je bila soglasno sprejeta. Na shodu jc govoril tudi novoizvoljeni poslanec SLS g. Kremžar in obljubil upokojencem, da bo nji« hove upravičene zahteve klub poslancev SLS top« lo podpiral.
ČevPe kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina & Ko. z znamko »Peko«, ker so isti priznano najbol ši in najcene ši. Glavna zaloga na debelo in drobno, Ljubljana, Breg 20, ter Aleksandrova cesta št. L
Razširjajte „Naš Glas!“
Ugodna prilika za nakup koles za moške in ženske.
Velika zaloga najboljših šivalnih strojev
Mundlos - Original Viktorija
10 letna garancija.
Konkurenčne cene.
Se priporoča tvrdka
DOS. ŠELOVIN - ČUDEN
Ifnbltana, Mestni trg 13.
Samopomoč
gosp. zadruga javnih nameščencev in vpeli. r. z. z e. z. v Kamnika
ie prešla v likvidacijo.
Eventuclne terjatve naj se priglasijo do 15. aprila 1923 pri njenem načelstvu kot likvidatorju.
Odon Koiitny
orodje in tehnične potrebščine
liiliaoa. HoMvorska nla 28.
Ljubljana, Stari trg 9.
Velika zaloga vsakovrstnih ščipalcev, očal, daljnogledov, toplomerov, barometrov i. t. d.
TIGER
Ljubljana
Sv. Petra cesta &t. 2
Specijalna trgovina pravih ročnih čipk (kleklanih in fillet.)
L. Mikuš
Ljubljana, Mestni tig 15.
priporoča svojo zalogo
dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic.
Popravila se izvršujejo točno in solidno
lUiirmsn
optik-specijalist
Ljubljana,
Šelenburgova ul. 2.
Priporoča se
SMT modna trgovina ~3MS
A. Sinkovič El.li.SlE
LJUBLJANA, Mestni trg 19,
Manufakturna in moitna trgovina
J. Kostevc
Ljubljana, Sv. Petra c. 4
priporoča svojo bogato zalogo za spomladansko sezijo.
Cene solidne, postrežba točna.
Priporoča se
T. Grošel
Trgovina z delikatesami.
Ljubljana, Poljanska cesta 7. Priporoča se papirna trgovina
Ivan Gajšek
Ljubljana, Sv. Petra cesta 2.
ki ima po zmernih cenah v zalogi pisarniške, šolske in risalne potrebščine, poslovne in trgovske knjige, bloke itd.
Razmnoževalne priprave.
DOSIP OLUP
Trgovina z manufakturnim blagom in z oblekami domačega izdelka.
Ljubljana.
Stari trg št. 2. in
gostilna pod Trančo.
Toči pristna dolenjska in štajerska vina. Preskrbljeno za mrzla in gorka jedila.
Urodnild pozor!
Pri sedanjih visokih cenali čevljev je treba paziti, da se dobi zanesljivo blago in da so popravila dobro izvršena. Vse to Vam nudi tvrdka
A. Schweitzer,
ki ima ZALOGO ČEVLJEV v Ljubljani na POGAČARJEVEM (sadnem) trgu v lastnem paviljonu, kjer sprejema tudi vsa popravila, katera izvršuje hitro, dobro in po nizki ceni.
Prva jugoslovanska tovarna dežnikov
Josip lir
Ljubljana,
Pred Škofijo številka 19.
Najnižje cene!
Solidna in točna postrežba!
Popravila, preobleke.
Simon KlimaneR
prvovrstni krojaški modni atelje
Ljubljana, Šelenburgova ul. 6.
Solidna in tožna postrežba.
01
/ popust vsem javnim nameščencem.
/O
Plačilni obroki po dogovoru«
Ustanovljeno leta 1912.
Ivan Pakiž
Ljubljana, Stari trg št. 20.
Velika zaloga vsakovrstnili atenskih I# žepnih preciznih ur ter zlatnine in srebrnine.
Na debelo 1	Na drobno !
Jn nizfti li" ICH. tmi
Ljubljana, Sv. Petra cesta št 3.
Trgovina z drobnim, pletenim in modnim blagom ter perilom in kravatami na debelo in drobno.
Največja zaloga potrebščin za krojače in šivilje.
Velika izbira otroškin vozičkov, dvokoles in šivalnHt strojev po ceni.
F- Batjel, Ljubljana, Stari trg 28.
Sprejemajo se v polno popravo za emajliranje * ognjem in ponikljanje dvokoiesa, otroški vozlčk šivalni in razni stroji.
„TRIBUNA“
Tovarna dvokoles in otroških vozičkov.
Ljubljano, Karlovška cesta 4. — Zvonarska ulica t.
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
priporoča najboljše šivalne stroje „Grltamer“, potrebščine za šivilje in krojače, modno blago in galanterijo.
G. Čadež
trgovina klobukov in modnega blaga za gospode in dečke
Ljubljana, Mestni trg Tvrdka
Ljubljana, Vodnikov trg 5 priporoča v nakup usnje In usnjate izdelke. Članom Nabavi jalne zadruge javnih nameščencev popust I
zobna
krema
Najbolja
DIUHDENT
dobi se povsod.
Perje in puh
C. 1 HAMANN
— Ljubljana, Mestni trg 8. =
Ivan Jelačin, ličili«
Uvoz kolonijalne in špecerijske robe.
Tvrdka ustanovljena leta 1888.
^853	Solidna in točna postrežba. IM*
^„TBXTI LIA“^
trgovska in industrijska delniška družba ^53	LJUBLJANA.
Delniški kapital z rezervami Din. 4,000.000 Telefon 177.	Brzojavi: Textilia.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Ustanov. 1900. Delniška glavnica in rezervni zakladi ca K 150)3 013
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Obrestuje vloge najugodneje. Prodaja srečke razredne loterije.
______PODRUŽNICE; Brežice, Cotje, Oorica, Kraaj, Ma -ibor, Metković, Nevi gad, Ptaly Sarajevo, Split, Trst._
' Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v L|uoljani.
Odgovorna urednica Štebi Alojzija. — Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani.