^______ _______ M •======* HmWIzoom I Hi ■■MM A iimill A MbHAH/ m clevelandska wLEVELAIVIJSKA AnHERIKA amer,ka | j NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. ,13. HO. 13. CLEVELAND, O. TORJEK 13. FEBRUARIJA 191 a. "" T VOL. V. I Mestne novice. ■Kako sodijo Irci o drugih na- I rodih, ki pripadajo isti ve-I ri. V župniji sv. Mi-hada še ni miru. i||$LOVENSKE NOVICE, j —Poročali smo že večkrat, Hra se vrši v največji župniji Hietega Mihaela, kjer je bit Bftjekdaj škof Kubelka za župni-Ba; velik boj proti cleveland-Bikemn škofu, ker jim *neče ■4ati onega župnika, katerega ■trsa fara zahteva. V zadnjem Krlasitu "Catolic Universe" je Hkilo župljanom te župnije pre-* Betj ostro povedano, da so re-Ebcli. To je napotilo nekega I jrca, da je napisal sledeče pi-Ssmo na uredništvo tlik. nein- "Spoštovani g, urednik. Be-Bple članek v zadnjem "Catho- ■ lic Universe", stran 4. druga holona, pod naslovom "Katoli-Rčarrstvo ni klika", in odgovo-Hrite na ta članek če morete. H Vaš list je glasilo upornikov Bdučmanske župnije sv. Mihaela Ktn je se, in vi ste pomagali naif jfega dobrega škofa Farrellya ■ žaliti. ki ima irsko kri v ži-Ijlah. l,eta in leta so bili Irci mv tej župniji zapostavljam, toda I sedaj so na vrhu, kjer bode-Ifj* ostali, kljub dučmnaom, ki Kpo sedaj ven vrženi. Dučmani p«o bili dolgo časa sami zga-Kgarjr. Videli bodete, da je škof I farrelly popolnoma zmožen l/jih pognati tja, kamor spadajo, Kljub temu. da jih zastopa vaš I bi Kalil dobrega škofa kot B^ Farrelly. Ti listi ne priob-Sujejo takih neumnosti kot vi, Eki ste glasilo dučmanskih upor-Inikov. S spoštovanjem Patridi -Kaše menje je le, naj jim Ijtlief da, kar zahtevajo vsi fa-Hmm, pa bo m;r. "Spominja nas ttia to na daVne, davne čase v 1 P1 —Jako lepo igro smo zopet I videli v nedeljo 11.. februarija Iv Knausovi dvorani. "Revček IjAndrejček" je dosegel svoj I uspeh. Društvo "Triglav", že R enkrat uprizorilo to igro. pa je ■ vendar se v nedeljo privabila ■■Mnogo občinstva. Igralci so I bili *si na svojem mestu. Po-afelmo moramo omeniti g. Smu-I ka ,ki je igral očeta Jeklena, grdega kmetskega značaja. G. ®muk nam je pfi tem nastopu Blako ugajaj ker je inrcl nastop l»ravi, govor pravi, obnašanje Hn drugo popolno. Uloga je bi-Ba zanj prav hvaležna. G. To-linazič, sin stare ubožrce Nene Pm hlapec pri Jeklenu je bil ka-E-lcor navadno, le preveč navdu-fakno in patetično je govoril, Mb se pri kmetskem fantu te-Eiko zgodi: Stvar je ta: Vsak Bgralec, ki ima talent, ga ima REa svoje uloge. Sicer pa ni bilo [ifeSesar hudega. Naš komik g-rapwboljsek, nas vedno poživi I zdravim humorjem. Hbi, je kar ustvarjen za take Kfoge. Tako ti govori in se Ekre^e. da se mu moras smejtfti Hferda moraš zadovoljen biti z : Bjim. Hvala mu. Jako dober Bj>il4udi Grešnik, v osebi g. gMarna. Podal je nam prav Ipremenit obris kmetskega Iznačaja. Govor in kretnje so Spile na pravem mestu. Vpra-plal bo menda kdo po "Revčku Bialh. Grdina. Saj bo dovolil, Hp ga tako nazivljamo. Le po-Brlejte ga na odru, pa bodete , rekli, da smo opravičeni ga ta-||to nazivati. Bolje bi bil prepro-ittga vaškega reveža teško Jeklena, je prav dobro igrala Tonica Grdinova. Vendar smo tudi pri njej opazili, da je ustvarjena za boljše uloge, ki ji bolj prijajo. Glas ni bil popolnoma v redu, ker od nje, kot izvežibane igralke, lahko vedno pričakujemo polno mero za-dovoljnosti. Ana, Jerica, Nena, Ivanka, Špela, vse so svojo ulogo prav srečno rešil«? in nastop vseh teh oseb nam * je prav ugajal. Gospod Zvitorog , je bil mož na mestu, kakor tu-i di gostilničar Domen ter ostali 1 igralci. Igra se je občinstvu ja-- ko prikupila, in vsakdo je od-■ šel prav zadovoljen iz dvorane. : Upamo, da nas "Triglav" v 1 tej sezoni še enkrat razveseli z 1 dobrim nastopom. ££ —Umrl je v Preserju na Kranjskem, možak stare kore-L nine, splošno znani kovaški mojster v več farah g. Frank Zakrajšek. V Clevelandu zapušča tri sinove. Franc, Louis in Josip, v Arkansasu eno hčer v New York 11 dva brata in eno L sestro, in en sin v Chicagi. —V nedeljo zvečer je v bolnišnici« sv. Aleša umrl rojak John Sokolič, star 35 let in sicer za pljučnico. Bolehal je samo nekaj d'nij. Pokojni je prišel pred 4. leti s soprogo v A-meriko. Lanskega leta meseca avgusta je odšla žena s 3. otro-, ki v staro domovino. Prav ol> tem čash pa bi morala priti zopet nazaj k svojemu možu v Cleveland, toda poslano karto je vrnila nazaj, ker je pisala, da je sedaj po zimi preslaba vožnja. Ravno isti večer, ko je Sokolič, umrl, je prišel .brat njegove žene. ki je zvedel žalostno novico. Ranjki je bil na Gorenjskem, kjer zapušča ženo in štiri otroke, očeta in in sorodnike. Sprevod se l»o vršil v sredo zjutraj. Bil jt član Slovenske Dobrodelne Zvez in društva Naprej, št. 5 S.N.P.Jed., ki mu bodejo vsre-do zjutraj ob 8. uri priredili lep pogreb. —Zopet je enega Slovenca vlak nb'l. V četrtek je hodil rojak Ignac Grm po železniški progi v So. Brooklynu. prihitela j* lokomotiva in ga take zadela, da je bi takoj mrtev Ranjki Grm je bil star 53 lel in je bil dolgo časa pre nekem farmerju, ki je pa propadel. Pri društvu ni bil nobenem. Je oženjen in zapušča v stari domovini tri otroke. V Ameriki je bil 15 let. Pogreb se je vršil v pondeljek zjutraj. Doma je bil i* vasi Les na Dolenjskem.' Prijatelji, bodo pob rali za pogreb. * ! —Narodna dobrodelna Družba ima splošno sejo za vse člane v petek, 16. februarija ob 8 xv. v Knausovi dvorani. Poročalo se bo o izidu veselice in nakazala nova podpora potrebnim. —Prihodnjo tiedeljo bo slavnosten dan za društva S. N. P. J. Bratsko društvo "Primož Trubar" razvije ta dan svojo, novo društveno zastavo. Veselica, ki se bo ob tej priliki pri- , redila, bo obširnega značaja. Vse natančneje poizveste iz programov in lepakov, ki so razneseni. ; —Louis Sterniša je nabral pri svojih prijateljih $4.60 za venec umrlega mladeniča John I Baznika, ki je umrl v petek. , John Baznik je bil pravo veselje svojim starišem. —V sredo, 14. febr, se"vrši v GrdinOvi dvorani gledališka zabava in ples v korist hromemu dečku Henriju Kue-sebeek. . —24. febr. priredi Čitalnica v svojih prostorih zabavni večer. Več ob priliki. —Slovenske Sokolice prire-I dije 10. marca v Knausovi ovo- [ 1 Dopis. Rojaki se opozarjajo, da pristopajo k slovenskim Jed-notam, mesto h tujim zavarovalnicam. RAZNE NOVICE. Chicago, III., 11. febr. Cenjeni g. urednik. Sprejmite nekaj vrstic v naš cenjeni list. Z delom gre bolj počasi kakor povsod. Na društvenem polju smo dobro preskrbljeni in precej dobro napredujemo. Naznanjam rojakom v Chicagi ift okolici, da hodi okrog Slove-necev zo|>et neka oceba, ki nagovarja ljudi za neko zavarovalno družbo Contirtetal Casualty Co. Ta oseba je Slovenec, če se prav neče izdati. Tu di pri meni je Ivi. in me nagovarjal za vstop v družbo govoril je angleško, kako je lobra ta družba, da je bol 'ša kot vsaka Jednota. Odgovor:' sem mu, da pripadam k slovenskim Jednotam, ki plačujejo bolniško podporo in poškodbo, da sem v slučaju, da me nesreča zadene, siguren, da kaj dobim. Take in enka d užbe pa ne vem, če plačajo k;ilj ali nič. Seveda je on trdil svojo, jaz pa svojo in nazadnje je po vedal da je Slovenec. Rojakom samo to povem, naj se ne pustijo speljati na led, ker take družbe plačajo siino že počkodnino po nesreči, in ne plačajo tega. kakor slovenske Jeduote. Jaz sem govoril z osebo, ki je bila glav- ini je povedal, da m resnica. kar njen zastopnik v Cliicag govori, ta družba ne plača za take podpore ne deli, kakor govori agent. Rojakom Slovencem bi torej svetoval, da pristopajo k slovenskim Jednotam kjer ste zagotovljeni, da dobite podporo, poškodnino in usinrt-n no in sicer vse. kar vam pripada. Naj še omenim, da je društvo "Zvon" št. 70 J. S. K. Jed znižalo, oziroma sprejema nove člane vstopnine prosto za dobo treh mesecev. Društvo je na dobri podlagi kakor jednota, plačuje podporo 6 mesecev, potem pa Jednota $20. na mesec. torej prosim rojake, ki še niso pri društvu, da sedaj pristopijo. Društvo sv. Štefana, št 1. K. S. K. J. priredi 18. februarija veselico v češki dvorani na Leawitt St. in 19. cesti. Cenjena društva in posamezni rojaki so uljudno vadbljeni na veselico, da se v obilnem številu udeleže, ker društvo sv. Štefana bo tudi pdrišlo na veselice drugih društev. Konečno pozdravljam ' vse rojake široin Amerike, tebi naš list pa želim obilo uspeha in naročnikov. John ZvežiČ. —Revna žena dobi brezplačno sta'novanje pri neki družici, Ima tudi lahko otroka s seboj. Poizvedite v našem ured nistvu. 1 —Društvo "Koruzna Pipa" je v nedeljo priklopilo Slovenski Dobrodelni Zvezi v Clevelandu. Društvo šteje blizu 100 , članov. To dejstvo nas jako veseli, ker člani so lahko prepričani. da so pristopili k dobri Jednoti, ki ima varno podlago in prav po bratsko skrbi za svoje člane. —Opozarjamo na mično in zabavno ligro "Cigatai", katero uprizorijo Slovenski Sokoli v nedeljo ,25. februarija. —Mrs. Virant, Mrs. Svete Iz delavskih krogov. Delavske unije na Angleškem imajo jako velik upljiv pri politiki. Za delavske postave. POLOŽAJ DELAVCEV. London, 12. febr. Angleška je zadnja leta, odkar je prišla liberalna stranka na krmilo vlade, naredila več delavskih postav,, v pridi delavstvu, kakor .so jih sploh kdaj prej naredili tekom celega obstoja države. Liberalno stranko podpira delavska in narodna stranka, in s skupnimi močmi izdelujejo prav koristne postave. Tekom dveh let so izdali sledeče postave v prrd delavcem: 'štrajkarjem je dovoljeno pojavljati straže pri onih tovarnah. kjer se vrši štrajk. I'bogi šolski otroci dobivajo zastonj hrano, kadar obiskujejo šolo; delavci, ki se ponesrečijo pri • delu, dobijo brez tožbe in težave odškodnino od delodajalca ; vlada mora plače-vati linijske plače vsem delavcem, ki so v njeni službi Vla-la ima poseben oddelek za l>. ezposelne. Staii delavci dobivajo pokojnino, da so vsaj nekoliko preskrbljeni; nadalje plačuje vlada zastopnike delavstva v parlamentu, doč ni so j h prej moarle pJucevati delavske unije. Indianapolis, Ind , 12. febr. Zvezina oblast pnčakuje, da bo v torek zaprti!f jiseh 40 o^eb, katere jj veli" v zvezi z dinamitnMii napadi bratov McNamara. Zv^zini maršali so na delu v raznih državah, da iz oči; i zaporna povelja obtožencem in jih pripeljejo v Indianapo'is, kjer jih bodejo sodili. Unija Structural Iron Workers je p i svoji seji sklenila, da zbere vsak mesec sedem tisoč' d »larjev za obrambo obtoženih delavskih vodij. Trideset urad likov omenjene unije je med »btoženimi. Med člani unije vlada zanimanje, kako se bc obravnava končala. —Nekaj pratik imamo še v zalogi. Kdor je še nima, naj se potrudi, da jo hitro dobi. —Revne druž;ne, ki bi potrebovale podporo, se lahko oglasijo pri Frank Butala. 6222 St. Clair a ve.. Frank Turk. 1361 E. 55th St. ali Louis J. Pire, 6119 St. Clair ave. —Društvo Lunder'- Adam č priredi svojo vsakoletno ma-škerado v 'nedeljo 18. febr. v Knausovi dvorani. Pri tej priliki se bo igrala mična burka "Bratranec". Tudi v ostalem se trudi veselični odbor, da bo presenetil občinstvo z bogatini programom. Natančneje prihodnjič. —Gospodje, ki bi hoteli požrtvovalno sodelovati pri predavanjih v prostorih Slov. N. Čitalnice, so naprošeni, da blagovolijo naznaniti svoje ime in predmet predavanja tajniku, oziroma uredništvu lista in sicer vsaj en tede'n pred mesečno sejo. Ignac Smuk. tajnik. —V zadnjem oglasu od Jak. Tisoveca bi se moralo imeti glasiti Josip Zaje in ne Jqhn Zaje. V —V sredo, 14. februarija i« prične vpisovanje v šolo zV Slovence. Učila se bo anglešča na. Ker je tako potrebno vsemi Slovencem, jim svetujemo, dal ne zamudijo te prilike in sej ., ... \r * ; I Lahi v kleščah. Ekspedicjja v Tripolis jih velja milijone, toda še ne morejo pokazati nobenega uspeha. IZ INOZEMSTVA. Tripolis, 12. febr. Tripoli-tansko obrežje, razve 11 Tripolis in okolice, je sedaj še vse v turških rokah. Dobri turški zavezniki. Arabci, se prikažejo zdaj tu zdaj tam, da imajo Italijani silno posla, in ne morejo tekom petih mesee, kar se boj vrši, pokazati najmanjšega uspeha. Lahi bi morali poslati preveč vojaštva v Tripo-litanijo. če bi hoteli zasesti celo obširno afriknasko obrežje; ker se pa bojijo, da bi doma nastali nemiri, če odpošljejo preveč vojaštva v Afriko. se jim godi v Tripolisu jako slabo. Italijanski poveljniki so dobili naročila, da morajo z vso odločnostjo postopati ter prej ko mogoče narediti mir. Berolin. , 12. febr. Za predsednika nemškega državnega zbora, kjer sedi 110 socijali-stov, je bil izvoljen katolik Peter Spalni. Prvi podpredsednik je socijalist z imenom Filip Scheideman. Uspeh volitev je vse presenečil. Socijalisti so gotov pričakovali, da bo njih pristaš /.voljen za predsednika. Pravijo, spodarsko življenje. 1. Ameri kanec pri delu. 2. Gospodarsk napredek. 3. Trusti. 4. Delav sko vprašanje. 5. Kmetijstvo 6. Gozdarstvo. 7. Rudarstvo 8. Obrt. 9. Občila. 10. Trgovina Sesti del: Naseljevanje. ». V Ameriko! 2. Zakaj v Ameriko? 3. Kako v Ameriko? Sedmi del: Slovenci v Ameriki. i.Vorske razmere. 2. Domače društveno življenje. 3 Duševni napredek. Organiza cija. Politika, b. Amerikanizacija. Osmi del: Zgodovina sloven skih naselbin. Dodatek: Sfznain znameti tejših Slovencev. Posamezni zvezki stanejo eno krono za Evropo in za Ameriko. Kdor se naroči na vse zvezke naprej in poš je naročnino takoj, plača v Kv< ropi 10 kron, v Ameriki $3.00. Naročnikom v stari domovini so na razpolago položnice c. kr. poštne hranilnice. Amerikan ceni priporočamo, da rabijr Money Order, kafteri je na amerrkanskih poštah vsakemu na razpolago. Rojaki ,ki ho čejo naročnino plačati s "če kom" kake banke naj blago^ volijo čeke s potrebnim pojas niloin poslati na Rev. A. L Blaznik, Haverstaw, N. Y.t kateri bo potem potrebno ukrenil. Vsekako pa priporocamc Amerikancem, naj se naročniki v vsaki naselbini združijo te* pošljejo naročnino pod enin naslovom. Tako se upravni štvu delo zelo olajša. Kdor ra bi Money Order, naj ga naslo- - VUlach* Austria™*" 1 V Meksiki vre. ■ Nezadovoljni prebivalci v Mt~ ksiki se upirajo v vseh državah. Amerika je pripravljena. NEMCI IN ANGLEŽI. Washrington, 12. febr. Položaj v Meksiki je postal tako slab, da je vlada Zjedinjenih držav sklenila poslati še večje število vojaštva na meksikan-sko mejo. Zadnja poročila pravijo, da so nemiri nastali po vseh državah republike, ker je že ljudstvo .nezadovoljno * sedajno vlado predsednika Madera. Prav ob meji Zjedinjenih drižav se ljudstvo upira, napada javna poslopja, zažiga hiiše in ropa po ulicah. Ameriški konzul iz £anta Rosaliav poroča, da je 1600 ustašev napadlo to mesto, kateremu grozi s požigom. Amerika je pri- ? pravljena, da udari čez mejo, če bo ljudstvo napadlo ameriške državljane ali poškodovalo njih lastnino. Posebna brzojavke iz Mek-siko City, ki je glavno mesto* Meksike, sporoča, da se vlada boji, da paide tudi to mesto« ustašem v roke. Kar je najbolj? čudno, se uporniki ne družijo skupaj, pač pa se vsak na svojo Iji. Pa tudi oni, ki delajo po tovarnah, hudo čutijo posledice zime, ker je treba več toplote, več gorke obleke, več zdrave hrane, več stroškov, tako da se srednje vrste Pa da, strajkarje se strelja n in zapira, ker rušijo mir in red, n • maslo postaja dražje, ker krave ne dado mleka, meso je dra- si go, ker ni dovolj paše za ži- it vino — dočim nam je vsem predobro znano, d)a oni, ki ima- si jo vso to stvar v rokah, le komaj čakajo, da se jim po- n* nudi ugodna prilika, da cene si podražijo, da se steka čim večji dobiček v njih žepe, da sirote lahko bolj pritiskajo in pustijo gladovati. *t In oblasti? l> Nabirajo podatke, postavlja- i j jo komisije, kako bi se ta ali l>! ona itvar dala rešiti, Obetajo st pravico, grozijo s kaznimi in k< drugimi takimi stvarmi — svet se pa suče od danes do jutri, v< venomer naprej, in vsi vemo, ct da se nikomur ne bo ničesar zgodilo, da nikomur niti las ne ji! bo padel z glave radi zločinov, O ki jih počenjajo. dc In da. nekaj delajo vlade, sv »ta. celo vlada Zjedinjenih držav po svojem predsedniku W. iz Taftu se je zgenila in začela pobirati milodare — pravijo, ci da morajo zbrati en milijon do- pr tarjev za lačne — Kitajce. Ce ni to ni zasramovanje in krutosrč- še noBt prizadjana narodu, tedaj nt ne vdmo. kaj je sploh na svetu tu zasmelt in kruto srce! Cast člo- k vekoljubju in velikodušnemu če srcu. ki pozna siromaka tudi v cd daljni deželi, toda dokler ima- o< mo mi tukaj v Kaši sredini, src- Ufr di nas tisoče in tisoče izstrada- t < nih Ijudij. golih iti napol mrt- ns vili. ici se klatijo kot sence ter j mrtvega sina, a vendar so jo - prestregli in zadržali. Pala je - na zemljo, pretresljivo je kri- ■ čala ter si pulila lase. Vstopili so v sobo, sprejel ■ jih krik in jok. Na postelji je i ležala mlada deklica, brat je vstopil, vrgel se je čez sestro, ter sta milo jokala. Vstopil je oče z objokanima očmi, kot blazen je hodil sem 1 in tja ter nekaj iskal. Glej se- < daj se je zagledal v mrtveca vzdih vaje ga je opazoval, sto-p:l je bližje, vrgel se čez njega, j "Pepe, Jezus, Pepe, Pepe," ter milo jokal, < 1 * * * i Po polju sta hitela dva fanta ( molče, le srce jim je bilo mo- ■ čno. . "Vrgel bom nož proč." | "Zakaj?" "Krvav je," stresel se je, dvi- ^ gnil je roko a že ga je zgrabil , tovariš. "Ne meči ga tukaj!" "Zakaj ne ?" "Ga lahko najdejo." "Naj ga najdejo. Kaj misliš, da se ne bo zvedelo?" , "Naj zvedo, da smo ga umorila. a to le ne bodo vedeu, da sva nož ukradla." j "Imaš prav, vrgel ga bom drugje." Molče sta hitela dalje, že c je kazala pšenica, roka se ^ je dvignila, zabliskalo se je, ( znšttnielo je po pšenico in zo-pet je spet vse utihnilo, le u- . darci nog so se slišali. "Postojva, mestu se bližava, ne smeva teči, ker bi bilo sumljivo." Ustavila sta se ter korako- > ma šla dalje. * Tli je gostilna. Vstavila sta 1 se ter poslušala pri oknu. 1 "Pojdiva na pol litra!" "Pcxfi ,tjvoja mati je notri, t a jaz grem iskat svojo." r Odšel je v svojo rojstno hišo, omahovaje .nekako neodločno, t mehanično je premikal noge. V a po licu so se mu udrle solze, t "Kaj jočem? — Zakaj jo- ' čem ?" Nehote je postal in se bridko I1 zjokal. k Obrisal se je solze ter vsto- z pil v sobo. "Dober večer, mati." Glas se je odbil od sten. ^ slišal se«^e votel odmev, čudno mu je bilo, nekoliko časa je * pričakoval odgovora. A nikdo )' se ni oglasil. Prižgal je luč. v 1 tem ie pa zašumelo. vrata so J1 se tiho odprla in mati je vsto- 1 •t o pila. "Mtiti, ali ste doma?" se je obrnil. "Pojdite z menoj v gostilno, imam vam nekaj povedati." n "Tu zaradi tega moram iti v n gostilno? — Saj lahko tu po- " veš." "Mati. ne morem, to — se S1 mora zgoditi v gostilni." n "No pa grem!" Odšla je. upihnil je luč. ozrl se po sobi. ter tiho odšel za s< materjo proti gostilni, nešteto- 11 krat se ie ozrl nazaj na rojstno v hišo. brisal si solze. Vstopila sta. v gostilni v lr kotu zraven kmečke ženske je sedel mlad fant. oprt s komo!- v cem je.zamišljeno zrl v tla. Ko jc so se odprla vrata, se je zganil, prizdignil je obraz in videl se k je prestrašen njegov pogled. d "Kod sta tako dolgo hodila?" "Opravek sva imela, in nI- p sva mogla tako hitro priti — N z menoj..." Prestrašil se je jf sam svojega glasu, plaho se je k ozrl na okolu. ii "Kf»j ti pa je?" p< "Nič. nič, vesel sem. vesel, u mati." Privzdigni^ je glavo, sol- s< ze so se mu bliščale in drle po šl licu. "Kaj ti je? — Povej!" še "Mati, jaz nisem kriv..." q "Kaj — česa ti nisi kriv — 1 česa?"' gl "Mati, saj vam bom pove- nj dal." h Molče so se vzdigali gostje 'k< iiyhuL k - i, i m. JL jt^sJ& 'jJSSIm).... Mi • ■ ••.. . . K&uiui i ter se ozirali proti nesrečnemu a in zmajevali z glavo, i, "Mati, jaz nisem kriv, jaz ga nisem umorili" a "Jezus, - Marija !" a Strašen glas je pretresel gostilniško sobo, toda on ga ni e vjč slišal, kakor v snu se je dvignil ter zbežal. ) že je dospel tako daleč, da so se komaj še razločile hiše i domače vasi; tedaj se je ozrl, - potok solz je drl po njegovem i licu in milo je ječal, > "Zbogom, domača vas, zbo-i gom rojstna moja hiša. Nikdar, - nikdar več te rte bom videl!" Stekel je, sam ni vedel kam, l kar so ga nesle noge, vz>dra-: mila ga je šele težka roka, ki : ga prejela za ramo. "Stoj! — V imenu postave..." "Kaj hočete?— Saj nisem kriv — jaz ga nisem.... On. on ga je." "Bomo videli." "Ali je mrtev? — Ne, ne, jaz ga nisem." "Mrtev — A ta mje tudi drugi. — Tudi tega bo treba prijeti." Počasi je prihajal, zatopljen ni videl, kaj se godi pred njim. da bi bežal. — Že je skoraj tr-, čil, vzdramil se je, hotel je bežati, toda prepozno. Težka roka mu je slonela na rami. "Tudi ti si ibil zraven, tudi ti si kriv. — V imenu postave pojdeš zmenoj." "Ne, ne, jaz nisem kriv — on , ga je — on." "Ha, ho, ha. saj sta oba tu!" "Saj ga nisva umorila, saj je še živ. — Lažete....." ""Molčita — naprej!" Grozen je bil glas ki jima je velel; mehanično sta ubogala in molče šla z glavo, globoko 1 povešano na prsi, v roke pravici. ^ Vrata so se zaprla za njima, temno nemo zidovje jih je obdalo, predramila sta se. toda prepozno — prepozno je bilo ^ za beg. I i ♦ * * i Cez tri dni, ko je solnce stalo * visoko na nebu ter razpošiljalo svoje žarke, je stala pr.:d hišo na vasi krsta, okolu so stali ljudje v gručah, vsi mrki, tihi. Molče so naložili pogrebci | breme na rame ter nesli k zadnjemu počitku. Dospeli so na pokopališče,' n tiho se je opravila molitev v kapelici, po molitvi so krsto zanesli k jami. Ovili so vrvi okolu rak ve, ter spustili v jamo. V tistem trenutku se je razlegal po pokopališču čuden krik. ženska, ki je stopala tik i za ravi jo, črno oblečena, je n /drnila na kolena. ž "Moj Pepe! — Moj Pepe! z Vrnite mi ga. nazaj ga dajte!" č Tiho so pa stopali pogrebci t drug za drugim k jami. vsak j, je zgrabil po pest prsti in vrgel t na rakev zadnjikrat, zadnji spo- v min. In bilo jih je veliko. Pri- li hajali in odhajali so molče, le e oči so se jim rosile. j< k * * # 11 Takrat pa, ko so doneli zvo- J* novi. ko so se pele žalostinke j4 mrliču, je v ječi tiho sedel: 11 mučilo ga je, groza ga je ob- P šla. ko je slišal zvonove, ki so J spremili k večnemu počitku J* njega, ki ga je on umoril. Bridko se je začel jokati. "Kaj sem storil?" Dolgo je £ sedel nepremično, ni se dotaknil jedil, ki mu jih je kaznjenec v spremstvu paznika prinesel. Vstal je, začel je hoditi sem-intja. * Skočil je k oknu. zagrabil za x< verižico, naredil zanjko in si v jo položil okolu vrata. Solnce se je skrilo za oblaki. kot da ne bi hotelo gledati dela morilčevega. . Ko je paznik s kaznjencem j prišel po posodo, je odskočil Na tleh pri oknu nasproti vrat I je klečal morilec, okolu vrata. \ ki je bil dolg, iztegnjen, pa je imel verižico, oči so bile na ^ pol odprte, izbočene, mrtve »j ustnice nabrekle, na rokah pa g se }i poznala strašna, nečlove- n škn smrt. Mrtev je klečal ter mogoče še v poslednji uri prosil za o ipuščenje. J Zagrebli so ga. Ni mu donel * glas zvona, ni ga spremil k zad- ~ njemu počitku, ni so mu zapeli m u duhovnika in obredov. Ni se slišalo, pritajenega ih-z tenja. Mirno so stali pogrebci okolu ter se tiho pogovarjali. "Boljše kazni ni zaslužil. — >- Sam sebi je bil praviče^ sod-ii nik." e -'.......-- a TUJETZROK. e n Zakaj smo mi vedno zapo-sljerii? Pošteno delo in cene !_ so povzročile, da so bili naši prostori vedno napolnjeni tekom leta. Vaši prijatelji so bili pri n^s. Vprašajte jih. Začnite novo leto pravilno, i Pridite, da0 zastonj preiščemo vaše zobe, predno greste . kam druga. Mi delamo, kjer drugi ne morejo. Mi i imamo radi težavne slučaje. Mi vam damo zobe, ki sO tako naravni kakor vaši lastni. 2enskna postrežba. Govorimo slovensko, hrvatsko, poljsko, češko in nemško, i Odprto od 8. do 8. V nedeljo zaprto. RED CROSS, zobozdravniki 6486 St. Clair ave. vogal Addison Rd„ I. nadstropje. i ... g . Avstro • Amerikanska ČRTA. Kajpripravnejša in najcenejia parohrod-na črta za Slovence in Hrvate. , Regularna vožnja med New-Yorkom, Trstom in Reko. t Brzi poStni in novi parobrodi na dva vijaka: Cesar Fran Josip I. odpele prvič iz New Yorka 20. aprila '12. L . i Vsi parniki imajo brezžični brzo-jav, električno razsvetljav o in so moderno urejeni. — Hrana je do-mnča. — Mornarji in zdravniki govorijo slovensko in hrraSko. Za nadalue informacije, cene in vozne listke obrnit« *e na naše zastopnike aH pa nm: nan sms. i a. Hal A|t's, 7 Waski«|tiR St., Nilm WI11111II11MW1.11111V ( ... ž.... .:■„..■- .iii-i iT i . • Evropski način zdravljenja ; bolezni. Zdravljenje kroničnih bolez-( nij, krvi. strupa, revmatizma, : živčnih boleznij, nezmožnosti za spanje, zaprtje, oslabelega človeškega telesa, nosnega ka- ; tarja, katarja v grlu, zdravljen- -je v grl«, zdravljenje pljuč, želodca in drugih boleznij, se 1 vrši v našem uradu s pomočjo j karlovštkih električnih kopelji, -elektro-magneta. z vdihavanjem ozona, vibriranjem, X žar- \ ki in z vsemi drugimi metoda- ' mi ,ki se rabijo v slavnem kar- * lovskem zavodu, kakor tudi v i kopališčih v Emsu, Nauheimu g in Francovih kopelji, kakor je priporočal profesor Riter von Bauer v Monakovem in profesor L. Thomas, Hofrath v Trebingu. Vse to zdravljenje dobite pri * Dr. L. E. SIEGELSTEIN j 308 Permanent Bldg., 746 Euclid ave. Uradne ure: od 9. zjutraj do j 4. popoldne, ob nedeljah od , xo do 12. j POZOR ROJAKI! fo dolgem Ana« ] ^HH^L je potre jBf^S ^M Cl'o iznajti pra ? • v® ln BAjbotU« ^ sredatvo a mi 1m, proti i^^B^^^SV danju 1m ln -r ■Ufl^A ca oMniMai 1 wHUn^f luikin na glavi, i ^^WKHr t. J. Alp« fkt nt ura m pomada, od katon« rmmWrn* noftUn ln tensklm srantejo lopi 1» h Je; ravno tako moikatan wn>oJ> lopi brki la brada. RennatlMa v ro kah in nocah w popolnoma oditi—1, ravno tako kurja oCena. onaMlao. j bradavice ta potne noge to adrnvtt« hitro odstrani. Vpralajbe prt J. WAHCIC, 1099 £. 64th St Cleveland, Ohio. 2 NAROČUJTE "AMERIKO."] a | n rnf f, nin^nn^Miiffi^tiiniitcinoontnniiniaai JOU: m. jn iholowi, ' w :jf, 1 i 1 liIIIIIU , R|1 v Ab tSlJi IM B J IS 8 ' ^ I V« J. K U BEL K 539 V. 145 St, New York, N* Y» ^ 't v n Največja zaloga •loveniki^ 4njig. Pilite po ceni^^imi^^J SALOONI: FRANK JENSKOVIC, S393 St. Clair «ve. JOS MOZELY, - 1 4734 Hamilton ave. ' MIKE SETNIKAR, 6131 St. Clair ave. JOHN KROMAR, 998 E. 63rd St. 'W LOV. PETKOVSEK, 965 Addison Rd. ANTON ZAKRAJ8&K, 991 E. 64th St. FRANK STERNISHA, 6400 St. Clair ave. KALAN & KOGOJ 5oo6 St. Clair ave. JOHN BLATNIK, 6304 St. Clair ave. JOHN ZALAR [6120 St. Clair ave. FRANCES LAUSCHE I 61 a 1 St. Clair ave. JOS GRILC 1029 E. 6 tst St. JOE NO'SSE. 1226 E. 55th St. }•' JAKOB LAUSHE. 6101 St. Clair ave. t ANTON KXJHELJ, 3822 St. Clair ave. % , AUGUST BUDAN, 1423 E. 39th St. \ FRANK JURCA, 1287 E. 55th Sr. SLOVENSKA GOSTILNA, 3855 St. Clair ave. JOHN GRDINA, 6025 St .Clair, ave. JOS. ZALOKAR, 4 899 Addison Rd. N. E. JOSIP BIZJAK, 6026 St. Clair ave. MATH HRASTAR 5920 St. Clair ave. JOHN MAJZELJ 6138 Glas ave. % ANTON NOVAK , i ios6 E. 6ist. St ^ x u ANTON BRODNIK 61514 Juniata ave. y JOHN ZUPANC 1021 E. 6a. St. % FILIP EPPICH 5301 St. Clait ave. JOHN CIMPERMAN, T 1259 Marquette St. FRANK PUCELJ, 3209 S. Clair ave. J. JERMAN, 3840 St Clair ave. FR. KMET, '1 , ' 4 3922 St. Clair ave. J. KRALL ^^ ] 961 Addison Road. I * ' JOHN KRASEVEC 1009 E. 6a. St. A. POLONICH 8too Union ave. 1 Vino in žganje na debelo. THE OHIO BRANDY DISTILLING CO. (xo2 St. Clair av«. JOS. MEDEN, 1 1061-1063 E. 61st St. V 1 GROCERIJE. PREVEČ A PEKOLJ, 1293 E. 55th Stt. ( R. CERKVENIK 1115 Norwood Road. • KUHAR & JAKSIČ 3830 St. Clair ave. MRS. J. SKEBE, ' 960 E. Collamer St. ČISTILNICA OBLEK J FRANK MRVAR ( 1336 E 55 St- ] -- ( Slovenska izdelovalnica smodk. JOHN BRESKVAR i 1364 — E. 36 St. [I BRIVNICE. FRANK 3KERJANEC, St Clair ave. i^j A. BENSA, 3338 St.'Clair ave. MESNICE. -U OGRINC 3t ANŽLOVAR, 6124 Glass ave. FRANK VESEL, ^ 4034 St Clair ave. MESNICA IN GROCERIJA. JOS FURLAN 1604 e. 81 St ••;) ČEVLJARSKE PRODAJALNE: FRANK SUHADOLNIK, 6107 St. Clair ave. FRANK BUTALA. 6220, St. Clair ave. KROJAČI JOSIP GORNIK, 6113 St Clair ave. , JOHN GORNIK, 61O5 St. Claijftave. . ' ANDREJ JARC 6110 St. Clair ave. BELAJ & MOCNIK 6205 St. Clair ave. BANČNI ZAVODI FRANK SAKSER Co., podružnica, A. Bobek poslovd. 6104 St. Clair ave. TOBAK IGRAČE in CANDY STATIONERY. GEO. BOŠTJAN, v 6oto St. Clair ave. M. ERMAKORA j tir6 St. Chkr ave. ŽELEZNINA —POHIITVO ANTON GRD IN A, 6127 St .Clair ave. JOSIP ŽELE, 6108 — 10 St Clair ave , . TRGOVINE Z MODNIM ^ BLAGOM. JERNEJ KNAUS, 6i89 St. Clair ave. .. ANTON LOGAR, 3837 St. Clair ave . JOHN GRDINA, 61 r 1 St. Clair, ave. FRANK J. TURK, 1361 E. 55th St. I M. MARESIČ 4322 St. Clair ave. IZDELOVALNICA MEHKIH PIJAČ. JONH POTOKAR, 4126 St. Clair ave. KONTRAKTORJI SATKOVIČ BRATA, 1129 NORWOD Rd. LEKARNA. Slovenska lekarna 6036 St. Clair ave. Slovenska trgovina ian^kflf j slamnikov in klobukov pool) nost je oprava nevest. ROSI STANKO, 6303 St. Clair ave. Trgovina z moško opravo k FRANK KENIK, 6301 St. Clair ave. URAR IN ZLATAR. ANTON SAMSON 6209 St. Clair ave. FRANK ČERNE 6120 St. Clair ave. ........ ■■ __ Department store ANTON KAUSEK 6202—6204 St. Clair ave. To so sami slovenski trgovci, katere slovenskemu Občinstvu v naSi naselbini priporočamo. Pa tudi rojaki |»|j drugih naselbinah se lahko poslužujejo teh naslovov, in ka Historično politični roman. ^BMl spisal Sir J oh a Retd iffe; za Clcv. Ameriko priredil L. J. P. V "Gotovo, krasna gospa. Tukaj so papirji. Jaz spolnujem svojo obljubo, ko polagam to zapečateno kuverto v vase ro- in prosim, da vašega gospoda soproga spomnite na dejstvo, da v bodočnosti nisva več sovražnika." "Gotovo; upam, da vas prav kmalu vidim v svojih salonih. Ta papir naj izročim v zameno. Kdaj se vrnete iz svojega izleta, gospod grof." "Od tam?" In grof pokale z roko preko mogočnega mor-ja. "No. kakor so mi povedali, pridemo v New York v kakih dvanajstih dnevih, in politični boji v Franciji bodejo pcrtem |malu končani. Toda", in grof postane resen, "jaz odpotujem prostovoljno, in če se kdaj sploh vrnem na Francosko, ne bom potreboval dovoljenja ka-Kega Bonaparte. Toda kje je vaše spremstvo?" "Sama sem. in kakor ste videli, se prav nič ne bojim. Tudi nečem, da me predaleč spremljate, ker bi me sicer kdo spoznal. Zdravstvujte, gospod grof, in dajte natn kaj o svojih dogodkih poročati. Poznam vas in vem, da brez zanimivih dogodkov ne morete živeti." Zvonec je pravkar drugič zazvonil ; to je bilo znamenje, da morajo vsi zapustiti ladijo, ki niso namenjeni na pot. Grof vidi, kako gospa na vogalu še enkrat postoji, mu pomiga z robcem, potem pa stopi v kočijo. Težak vzdih se privije iz grofovih prsij. ker »delo se mu je, da se z mlado gospo poslavlja vse življenje polno zabave ter naslade, kot jo mora le Pariz svojim prebivalcem nuditi. Ko se grof oddalji od stop-njic, koraka proti glavnemu krovu, kjer dobi svojega Bonifacija, ki s pomočjo nekega ladijskega uslužbenca pripravlja grofovo ptrljago. Grofa je posebno zanimala čista in lepa obleka ladijskega pomočnika, dasi njegovega obraza ni mogel videti. Ko pa zopet spregovori nekoliko besed z Bonifacijem, se zopet poda proti svojemu prejšnjemu mestu. Prezrl je celo, kako ga j« zadel hudobci pogled nekega potnika tretjega razreda. Ta potnik je grofa it ves čas, odkar je bil na ladiji opazoval. Grof zopet stoji na galeriji, da si natančno ogleda lepi pri-zer*ko laldija odrine na široko morje. Tretje zazvoni zvonec, v trdnjavi zagrmi top in na visokem jarbolniku se prikaz amerikanaka zvezdnata zastr Kapitan daje zadnja povelj; vrvi, ki so ladijo držale, se oA stranijo in z mogočnimi sunki začnejo stroji delovati. Ladija % prične sukati in kmalu je *a prosti vodi. Tisočkratni klic zadoni: "Z * Bogom! Na svidenje! Dobro pot! Živijo Francoska!" Tisoče * robcev maha v pozdrav potnikom, toliko časa, dokler slednji še lahko vidijo svoje prijatelje ob obrežju. Pote;m pa kmalu zgine ladija za rtom haJ vrske luke. Na gorenjem prostoru kro-K|y|pa je se dolgo stal posamezen moz, ki je gledal na zginjajoče mesto; viharne mi-sli mu rojijo po glavi, ko se spomni, kaj je pustil v svoji domovini, in kaki hudi boji ga čakajo v novem svetu. "Zdravstvuj, Francija Žici vi, moja domovina. Z Bogom, Lahek in miloben glas ponovi njegove zadaje besede, plehka roka prime grofovo in grof se začuden ozre. sedaj jokaje stisne k njeinu. Mornarska kapa mu je padla na tla, in na glavi uslužbenca ■ se prikažejo dolgi, kostanjevi j lasje, in proseče ter moleče oči se obrnejo proti grofu. "Suzana! Za božjo voljo! Kaj pa ti delaš tukaj?" "Tebe spremljam, Ajme, tvojo usodo bom delila, naj bo sreča ali smrt," reče mlada zena. Zapustila sem otroka in domovino ter vse, kar mi je tam ljubo, samo da tebi sledim. Moje srce mi je povedalo, da si se motil, da se podajaš nasproti velikim nevarnostim. Torej daj se omehčati in poslušaj moje prošnje in solze katerim se tudi Bonifacij ni mogel ustavljati. Daj da grem s teboj, kakor tvoja služabnica, kakor tvoja sužnja, če hočeš, da bodejo moja prsa med teboj in nevarnostjo, ki ti bo pretila. \Te suni me od sebe, ker bi s tem pregnal dobrega angelja od svoje strani."' Ves čas ga je držala tesno ok len j ena. in dolgo časa ji zre v oči, ne vedoč, kaj bi naredil, ker je bil ganjen od tolike ljubezni. Konečno pa zmagajo v njem mehkejši čuti, rahlo se odvije njenemu objemu, in ko pokliče k sebi Bonifacija, poda obema roko. "Naj bo," reče, "zgodi se naj, kakor hočeta. Zvestoba in ljubezen naj me spremljata, in če ijiom kdaj pozabil na tebe. naj mi postane ljubezen moje pogubljenje. Bodita dobrodošla. Rdko v roko z vami, in opirajoč se na tvojo zvestobo Bonifacij, in na tvojo ljubezen Suzana, se W bojim ničesar, pa naj prinese prihodnjost kar hoče. Dosegel bom svoj bil j". Grof dvigne svoj "pogled, in kakor bi ga pičila nevidna strupena kača, se strese po celem životu. Njegov pogled se je srečal z onim. ki ga je že ves čas opazoval. Neki mož jc stal ob meji srednjega krova, ki deli prostor za potnike tretjega razr'eda in prvega. Svoj maščevalni pogled obrača proti grofu. Grof je bil prepričan, da je to Amerikanec, ki jc pri»-peljal ubogega gambusina v Pariz. Tu sta bila združena na eni in isti ladiji. Kdo bo v prihodnjosti zmagal, kdo se bo radoval ? Za potniki zgine obrežje. V San Franciscu. Grof, Hci se je podal decembra meseca v Havre, je dospel aprila meseca v San Francisco, kjer je takoj ustanovil družbo, kateri je dal ime: Ekspedicija v §onoro za skrivni zaklad Inkov ob reki Gila. Družbi je dal tako ime, ker se je kmalu prepričal, da ne bi mogel dobiti dovolj ljudi, ki bi šli v divjino za neznanim zakladom. Treba je torej že nekaj obljubiti. Razširil je torej govorico o bajnem zakladu indijanskih cesarjev ali Inkov, o katerih je bilo sploh znano, da so pred svojim begom pred Evropejci »krili zaklade v vrednosti več tisoč milijonov do-larjev.Zajedno je dal grof razširiti govorico, da je sam poskusil že večkrat odkriti zaklade, toda radi pomanjkanja moštva in radi velikih nevarno-stij ni mogel ničesar opraviti. Treba je torej pridobiti več ljudi, ki bi se skupno podali proti skrivnemu zakladu. V istem času je tudi mesto San Francisco popolnoma pogorelo, Ikar je bilo grofu ljubo. To je pripravilo ofoilo novih delavcev v mesto, izmed^ka-terih je lahko zbiral sposobne može za ekspedicijo. Poleg tega je moral Vseeno ostati v mestu vsaj do avgusta meseca, ker tedaj prideta tja tudi železna roka in glavar indi-,, Mg* - - ^jrjjpjjk&HHEiL JHEoStni i ! ' S- * . , j. pač pa sta bila objednem tudi lastnika. Sicer je grof tudi sprevidel, da meksikanska vlada ne bo rada videla, če udere: močna oborožena moč v nje-1 no deželo. Treba se je bilo torej z meksikansko vlado vnaprej kaj sporazumeti. Toda z vlado se je bilo te-ško sporazumeti. Država Ca-lifornija namreč obstoji iz dveh delov: Nova Californija je združena s severo-ameriškim kontinentom, in cloljna Californija, kjer so leta 1842 odkrili zlato, kar je imelo za posledice, da so ljudje kar drli v to državo. Nova Californija, ki se je po revoluciji leta 1848 odcepila od republike Meksi-ke in se pridružila* Zjedinjenim državam, je imela za glavno mesto San Francisco. Tukaj so se zbirali vsi zlatoiskalci. Dolnja Californija je pa še vedno ostala lastnina meksikanske republike. Dolnja Californija jc pravzaprav polotok. Temu polotoku nasproti ob obrežju pa je država Sonora. z glavnim mestom Hermosilo in z luko Guajamas. Sonora je največja država republike Meksiko. Na severni strani te države se še danes razprostirajo velike prerije in divjine, kjer gospodarijo Komanči in Apači. Spomladi leta 1852 so slednji indi jansiki rodovi strahovito raz sajsli po Sonori. Da celo oba sicer sovražna indijska rodova sta se zvezala skupaj, da bi skupno pustošila po nieks;kan-ki zemlji. Zastonj so bogati haciende-ri in posestniki zahtevali od centralne vlade da jih varuje | pred indijanskimi napadi. Ne prestane domače revolucije upor posameznih veljakov pro ti osrednji vladi, vse to je povzročilo. da vlada nikakor n mogla napredovati, ker je bila v neprestanih zadregah. Vsaka država je bila sama na sebe navezana in mislila na svojo lastno pomoč. In v takih oko-iliščuah je poslal grof Rulbon svojega zaupnika Bonifacija v Meksiko, da govori zanj pri vladi, kateri naj tudi ponudi grofovo pomoč. Toda kakor je bil Bonifacij grofu udan in mu je zvesto služil, je grof dobro vedel, da Bonifacij ni zmožen za diplomatična opravila ; poslal jc torej z njim svojo Suzano, ki je dobila od grofa posebna naročila. Suzana je hodila še vedno oblečena v moško obleko, Še od tedaj ko je prišla na Francoskem 11a ladijo. Takrat na ladiji so se zmenili, da bo igrala Suzana moško ulogo gro-fovega sorodnika, ker pri tem nihče ne bi mogel ničesar sumiti. Samo pod tem pogojem jo je grof pridržal pri sebi, ker sicer bi jo že iz New Vorka poslal nazaj na Francosko. Skrivnost zlate jame pa niti Suzani ni bila znana. Vedela je samo. da grof stremi za skrivnimi načrti, ki mu bodejo prinesli velikanski dobiček. Obravnave z meksikansko vlado so bile tako važne, da so se morale vršiti jako skrivno in previdno. Grof je moral uporabiti vso svojo moč m ljubezen, da je Suzano prisilil, da se je za kratek čas ločila od njega. Tako se je zgodilo, da Suzana in zvesti služabnik Bonifacij ob času groznega poža-rja v San Francisscu nista bila navzoča. Odsotna sta bila že tri mesece, in grof je z nepo-trpežljivostjo pričakoval njir povratka. Kakor hitro je mesto pogorelo. tako hitrp se je začelo tudi dvigati iz podrtin. V nekaj dneh so že stale skupaj zbite barake, kjer so si ljudje poiskali razna stanovanja Mesto Sfin Francisco je bilo tedaj še prav majhno mesto. Nad glavnim vfhodom šotora, kjer je grof zbiral ljudi za svojo ekspedicijo. je stal sledeči napis: Glavni stan, grofa Ruset Butbon, glavnega poveljnika ekspedicije v Sonoro za skrivni zaklad Inkov Cena akcij 286 Tako visoko so že prišle grofove akcije. Pomen in veljavo je dajal grofu tudi prvi bankir v San Franciscu, ki jc sam položil zanj varščino, vre- se oglaševali pri grofu, da jih , najame za svojo ekspedicijo. Grof je pa s so ljudje opoldne počivali. Je, > pač bila nesreča, ker je moral ■ priti takrat mimo senor Mun-' joz, ki je bil v istem trenutku 1 slabe volje. Ali ga hočem za-1 pisati med naše ljudi?" 1 "Prav gotovo ne. Saj imamo - dovolj drugih lumpov." "Prosil bi vaš g ekselenco, da - bi Munjoza vseeno vzeli s se-; boj, ker če pridemo v Guoaj-V mos, ima on tam veliko pri-r jateljev in nam hi lahko precej pomagal." "Radi mene pa ga zapišite. 5 En lump mauj ali več, je vse- - eno. Ali' imate še kaj take so-j drge?" ; "Dva mornarja sta pobegnila " iz- angleškega parnika "Jane" - ter se hočeta pridružiti ekspe-diciji." "Toda njih kapitan jih ' bo 1 zahteval nazaj." "V prosti deželi srno, senor general, kjer ne morete nikogar prisiliti, da bi kaj naredil proti svoji volji." "Torej ju vzemite; sicer sta pa najbrž kvartopirca in pijanca; v gotovih slučajih se pa lahko na nje zanesemo. Samo e Amerikanci niso dosti vredni." "Pri tej oporrinji vaše ekse-i lence, mi je prišlo v glavo, da e je adut, ki je prišel iz New Or- - leansa in katerega ste že tri-k krat odpodili, danes prišel če- d udeležiti ekspedicije.^ On trdi, da ste dolžni ga sprejeti, ker 2 se nahaja v veliki siromaščini." r "John Brown?" s "Mislim, da se tako imenu- c je" "Dajte lopovu deset dolar- j jev in pošljite ga k zlodju, ker j jaz nečem o njem ničesar slišati." > 1 Poročnik prečrta Brownovo < ime. < "Ali imate še kaj ljudij?" \ vpraša grof. 1 "John Meredith, ekselenca, 011 se je tudi odločil, da pri- .j stopi." < "Kaj? Bankir, posestnik ve- 1 like igralnice?" "Zadnje čase je imel velike j zgube, in govori, se, da je vsa ; njegova .lastnina v rokah njegovih upnikov. Danes je zadnji 1 večer v igralnici." "Torej ga moramo obiskati. Njemu se imamo zahvaliti, ker nam je poslal veliko ljudi. Ali ste končali ?" "Dve osebi še." "Povejte mi hitro njih imena, ker se mi mudi v igralnico, da se razvedrim za nekaj ur." "Eden," reče poročnik, "m je izročil to karto, drugi je pa traper in se imenuje Križono sec." "Križonosec je čudno ime: ! zakaj sc pa mož tako imenu-je?" "Francoski Kanadec je, in j< pri srebrnem križu, katerega vedno nosi pri sebi, prisegel, da vsak teden ustreli enega Apa-ča. Sicer ne veni, zakaj je storil tako prisego, toda Indijanci so mu morali mnogo hudega povzročiti. Samo to vem, da se ga Apači bojijo kot živega hudiča." "Dobro, naj ostane pri nas." PO teh besedah pa grof pogleda karto, katero mu je prej izročil poročnik. "Baron Arnold Kleist," reče. "poročnik brez službe. Torej Nemec. Ali so vse jjnienjene osebe tukaj ?" w "Vse, razven Kentuča-na. Povabil sem jih sem, da jih pred stavim vaši ekselenci." Poročnik odide in kmalu potem odpre vrata. Oddelek tri najstih mož stopi v sobo in st po kratkem pozdravu predstavi grofu. Seveda ni n:komur nit v glavo padlo, da bi se odkril. Dva izmed navzočih sta imela ' seveda tako slabo pokrivalo, da je grozilo vsak čas razpasti na kose. Ljudje so bili najbolj različni, kar jih morete skupaj zbrati. Različna domovina, o brazna barva, obleka, poklic. Razven obeh anglešikih mornar jev, ki sta bila zelo pijana, toda se iz navade še precej po-koncu držala, sta bila v družbi i dva zgubljena Evropejca, neki • Šved velikanske postave, Ki-' tajc z dolgo kito in zavitimi : očmi, ki je pri ekspediciji hotel trgovati; neki Spanec modre krvi, kakor je trdil in v raztrgani obleki, kakor je kazala njegova zunanjost; neki starej-šr mož herkulične postave in - brutalnega obraza, kateremu > ste takoj lahko na obrazu bra-■ 1 li, da je morski razbojnik, in I ki je nosil za svojim pasom cel - arzena! revolverjev in nožev, 1 potem pa neki človek smešne - postave. Nosil je klobuk, katerega krajci so skorej zakriva- » li njegov obraz popolnoma. Z ostrim pogledom premotri » grof vse navzoče. Nekoliko - vstran od glavne skupine ljudi - pa stoje dve postavi, ki ste se - od drugih močno razločevale. Eden je bil mlad mož visoke postave in vojaškega zadrža- • nja. Rokavice na rokah so ka- - zale, da se mož suče v boljši - družbi, mala noga je pa pričala o aristokratičnem rojstvu. Na a obrazu mu leži izraz žalosti in pobitosti. Grofu se takoj priku- - pi ta mož, ker je slutil, da bo imel v njem zvestega in zanes- 3 Ijivega spremljevalca, ki mu bo več vreden kot ducat pre-r dfznih in surovih Amerikancev-Vse drugačne zunanjosti pa il je bil mož, ki je stal poleg prej opisanega. Naslonjen je a bil na cev svoje močne puške - in mirno čakal kaj pride. Mo-a ral je biti star kakih 60 let. o Gosta bela brada mu je Obda-" jala cel obraz, ki je bil zagorel - in žilast od večnega življenja a na prostem. Ponosen, orlovski - nos, mu je dajal nekak spošt- - ljiv izraz. Na glavi jc imel ro--ibato kapo iz kože, usnjeno e srajco kakor Indijanci. Preko i, ramen mu visi lovska torba, in :a pasom nekak kos lesa ter ri 1 oz. Na prsih pa ima obešen z irebrn križ. To je bil Križonos, | ) katerem smo že slišali. p Grof pozdravi vse došlece ^ jrijazno, toda dostojno in sto- p »i bližje k njim. \3 "Vi hočete torej," reče, "ka- r cor mi je moj tajnik povedal, stopiti v službo pri sonorksi- j ;kspediciji. Ali so vam znani 7 [>ogoji, pod katerimi vas spre)- £ tnem?" p Mnogoglasiti "da" v raznih jezikih je bil odgovor. Le mla- ^ i\ Nemec nemo prikima in sta- fl ri traper nekaj zamrmra. y "Vi se obvežete," nadaljuje grof, "da mi sledite eno leto ^ za vsaki mpojetjem, kamor r vas* peljem, ali kar vam naro j čim. Vsak izmed vas dobi petdeset dolarjev na roke in redne r plačo 40 dolarjev na mesec Prvi pogoi, ki ga stavim je po s polna pokorščina napram vsem j, mojim poveljem." g •'Štirideset dolarjev, Jack.' j reče eden izmed mornarjev : "God-darned, to je že precej denarja za žganje." < "Poleg tega sc pa jaz obve t žem, da se razdeli peti de' j vsega zlata, ki ga najdemo meri ( moštvo." j "Karajo, to je malo," reči , adut, ki je bil kot morski ro \ par. "In kdo nam je porok, da nazadnje za svojo pravico aic bodemo ogoljufani?" "Jaz, grof Bulbon." "No, to je res lepo, toda ma- ! lo vredno. Najboljši porok bo po naših mislih močna pest, in nikomur ne bi svetoval, da b mi kratil moje pravice. Mislim da je najboljše, če se to kai naravnost pove." Grof stopi korak bližje. "Ka ko se imenujete vi?" Adut ga predrzno in zanič Ijivo pogleda. "Ha, jaz mislim, da pri takem podjetju, kot ji naše, se ne mnogo gledale na imena. Ker pa že silite \ mene radi imena, vam hočen istega povedati, "Rudeči mor ski volk" mi pravijo, in moji ime je poznano po celem Pad fiku do Kitajskega." "Vi ste torej znani morskiii ropar ?" "Morski ropar tja, morsk ropar sem, vsak se redi, kako; se more, grofiček moj. Če n< bi prekleti Angleži me zadnji čase tako preganjali po vodal in mi nazadnje celo latlijo za žgali, tedaj bi pri vseh nevih tah, katere goni hudič po mor ju, ne bil sedaj tukaj. Torej ho čem za nekaj časa na suherr poskusiti srečo. Toda zapom nite si: jaz nisem navajen spre jemati povelja od kakega gro fička kakor ste vi; šel bon svojo pot." Grof je čutil, kak upljiv s< predrzne besede roparja nare dile na druge ljudi. Vsak tre , nutek obotavljanja ga lahk( spravi ob veljavo. "Dobro, mojster morski volk kakor se imenujete," reče mr zlo, "moja dolžnost bo, da si preskrbim potrebno pokorsči no, katero ste mi dolžni, če vam sploh dovolim z nami potovati. Za sedaj moram pa sa mo eno stvar pripomniti." "In kaj 'bi bilo to?" "To je, da vam dam dobei svet, da nikdar ne dvomite nar' mojo besedo--" Korzar predrzno pogled: grofa, potoži roko na ročaj dol gega turškega noža in se za ničljivo smeje, "Sicer," nadaljuje grof, 'V vam bo vedno tako zgodilo, kakor sedaj!" In stisnjena desnica grofa zadene čelo korzarjr tako močno, da se njegova te ška postava zvrne na tla. v Pri padcu korzar strašno zatuli, dočim se njegovi tovariši prestrašeni umaknejo nazaj Toda korzar se kmalu pobere in z bodalom napade grofa Krik strahu se razlega po sobi: vsakdo je bil prepričan, da je grof zgubljen; morski ropar je bit na tako strašnem glasu, da so se ga vsi v San Franciscu bali. Le mladi Nemec se je skušal vreči med grofa in roparja, da bi obranil smrtni za-mahljaj. Pri tem pa je "bil sam lahno ranjen na levi roki. V istem trenutku pa čuti, da ga neka roka sicer mirno, toda z velikansko močjo odrine na-stran. Grof je stal morilcu sam nasproti, in njegova desna roka oklepa ramo roparja kakor (železna past. Brez šuma in ne romrievn rok<> H l^Hmi i zvijal kakor kača na vročem železu. Temni obraz korzarja postane modro-rudeč, njegove oči se izbulijo, bel pot mu sto* pi na čelo in pene mu prihajajo iz ust, konečno pa zatuli kot ranjen vol. Pest, se odpr€ in turško bodalo pade na tla. Rjovenje kor-zarja se spremeni v milo ječanje, in konečno zakliče ropar: "Milost!" Ropar; kateri je slišal isti klic tisočkrat od svojih žrtev na morju, ne da bi se zmenil zanj, je sedaj sam ležal na kolenih proseč milosti pred možem, katerega je še nekaj trenutkov zasramoval, in katerega je hotel s smrtjo kaznovati. Grof spusti roparja in ga sune vstran. "Vstanite!" reče mirno, "daj se zdraviti na moje stroške, in kadar boš zdrav, tedaj se oglasi pri mojem poročniku. Podelim ti dovoljenje, da se pridružiš naši družbi." Skrivnosten mir je vladal ves čas v sobi; navzoče osebe so se med seboj plašno pogledovale ; nihče si ni upal ziniti besedice. Grof je videl, da je dosegel svoj namen: pred ljudmi si je pridobil spoštovanje in st(ah. Sedaj pa stopi grof k Nemcu in mu podeli roko. "Vi ste bili edini," reče, ki je imel pogum, da mi je pomagal v nevarnosti. Iz tega sem sprevidel, da ste rojen vojak. če hočete prevzeti službo, vas v tem trenutku imenujem pobočnikom naše ekspedicije. "Toda saj me še ne poznate, grof. Pustite me v začetku kot vsakega drugega pri družbi." "Mislim," odvrne grof, "da poznam ljudi precej in se nisem zmotil ,v svoji izberi. Sicer pa bodite brez skrbi, midva ne bode v a samo vse križe in težave nosila kakor vsakdo drugi, pač pa še veliko več. Kakor vidim na vasi vizitki, ste bili častnik v nemški vojski? Saj 1 vem, kaj vas je pripeljalo v Ameriko. Dolgovi in dolgovi. Pri nas to ne računa nič; tre ba je imeti srce na pravem mestu in poitenost vas bo pripeljala vsepovsod." Nemec pa odvrne: "B)dite brez skrbi, gospod grof, vaše-iga zaupanja niste pokazali nepravemu človeku., Toda dovolite, tfa vam predstavim mojega tovariša in potnega spremljevalca po divjinah, moiia, v katerem srcu prebiva levova moč in pasja ponižnost." Pri tem pokaže na starega traperja. Kriionos pa je bil popolno-ma osramočen radi hvale mladega moža. "Parblu 1" reče, '%do se bo toliko vznemirjal radi tega. VMfr prijatelj rad j zastavi življenje za prijatelja, in vi kk gotovo isto storili." "Slišal se**, mojster Križo-aos," reče grof, ste storili obljubo, vsak teden enega A-pača ustreliti. Morate imeti pač gotov vzrok za take čine." i ^Da, general, dovolj hudega so mi jtovzroeilv ko so mi zažgali ženo in otroke. Raditega sem jim prisegel večno maščevanje. Toda Apači so mogočen ih velik narod, m bitka z njimi pomeni boj na življenje in smrt. Le dva sta v puščavi, ki razven mene lahko pojdeta v boj proti njim. €e dobite ta dva moiža na svojo stran gospod, tedaj se lahko spoprimete ' s celim narodom Apačev." "In kdo so ti možje, mojster Križonos, katerim toliko poguma pripisujete ?" "Eden je Železna Roka in 1 drugi je Vonodonga, ali Veliki Jaguar, glavar Komančev." • Grof obmolči pri teh imenih, ki ste *bili tolike važnosti za : njega, posebno na današnji dan. ; Potem pa hitro vpraša: "Ali poznate osebe, katere ' ste imenovali, mojster Križo-1 nos, in ali veste, kje bi jih 5 dobil?" Dalje prihodnjič. 1 -----------i—■—- x — Kadar pošiljate denar po j 1 Ameriki društvom ali pri jate- - Jjem, tedaj se obrnite n*. nas. j i V zvezi str o z American - jntp Co. in iiwno Ho tako j 1 UStlU h JJUI - IkT ^Jf _ ^ | in »ročnim«. ^ 7\ BVROPO: !.!!!!!!*«M* Cleveland po poitl . . $aj® Dopisi brea podpisa in oeok-,*osti se ne »prejemajo. Vsa pisma, dopisi in deaar - naj ae pošiljajo na: "Clevelandska Amerika" 6119 St. Clair are. N. B. Cleveland, Ohio. **C1evelandska Amerika" Jasned Tuesdays and Fridays 6119 St Clair ave. N. tt. Cleveland, Ohio. Read bv 15.000 Slovenian« i Kraiwers) in the City of Cto-*«'*nd and eliewhare. Advertising rates on request Tel. Cuy. Princeton iff "'Entered aa second * class January 5 1909, at tka post office at Cleveland, OMo vtmder the Act of Mar. 3. ilpf." No. 13 Tue. Feb. 13'ia Vol. V. ---— 1 MMSMMsnvaHaHBaiHai r • ' 1 Ijr s • • v • Kako je v juzni Ameriki? 11 ' «1 ■ 3 J*red nekaj meseci smo brail a ■w časopisih iz stare domovine, \ posebno hrvatskih, kako so pi- c sali, da se je naš narod začel c "iaseljevati v južno Ameriko, in ; vse je izgledalo, kakor bi ti ^časopisi iznašli novo zemljo, < ikjer bo dobil naš rojak svojo n srečo, kjer se v kratkem času I .zasluži silno denarja, da se la- 1 hko vrne kmalu s tisočaki v / staro domovino. v Vse Je pa izgledalo, kakor ; bi bilo maslo parobrodnih d družb in izseljeniških agentov, 1 ki so hotele delati dobiček dru- 1 gje. ker ljudje se ne selijo več t ; v tako velikem številu v Zje- č dinjene države. Tu priobčuje- z mo pismo Antona Belaniča, ki ti prebiva v Rosario Santa Fe v p "južni Ameriki. Iz tega se lahko * razvidi, kakšne so delavske raz-j mere. Piše tako: n "Na vprašanje, če je za naš ti j. a rod koristno, da se . seli v k Argentrnijo v južni Ameriki, n se ne more odgovoriti niti z d Toda vrnimo se k stvari: Kakšna je torej južno ameriška republika Argentinija in kdo lahko tja gre? Kadar je čas ietve, gre človek lahko tja. Dela dovolj. Zetva v severnem delu republike se začne oktobra, ' včasih decembra, toda v ju ž- ' nem delu pa šele okoli božiča . ■ii traja do aprila. Kdor je mlad, zdrav in ima močne kosti, ta lahko pri dobri volji In pri treznem življenju lahko kak dolar zasluži in tudi prihrani, » sicer pa je bolje, če ostane tam ! kjer ;e. ker se "bo 011 čudil A- 1 nieviki, Amerika pa njemu. < Argentinija je poljedelski ; svet. Poljski pridelki in živi- I noreja so glavni vrelci dohod- l kov tej republiki. Ce pa izosta- I ne ena letina, tedaj nastane « občna kriza, ki podere ves gospodarski položaj, in ravno tako se je zgodilo lansko loto. 1 Treba je dobro leto čakati pre- t dno pride novo življenje. t V okolflci Rosaria, Buenos Ay-re* in Santa Fe se dobi mnogo Hrvatov in nekaj Slovencev, ki i so prišli tja pred kakimi dvaj- ( eti'1i: leti, ko je bila zemlja še i prav poceni. Danes morate ' dvajsetkrat večjo svoto plačati \ za isto zemljo, katero je pa < sploh teško dobiti, ker jo tudi v oddaljenih krajih neradi prodajo. Oni, ki so tukaj našli sre- i ;*o, <0 prišli sem jako mladi, > i »prva so opravljali najtežja I n najslabša dela. Hranili so in t lelwli s krvavimi žulji, dokler t li.^o toliko prihranili, da so la- < liko postali svoji gospodarji; \ medtem so se pa tudi spoznali k običaji republike ter se priučili -domačemu jeziku. 7.\ one t tiromak« pa. ki morajo delati, 1 :fa doma preživijo svoje, pa ni s wifj'li, da bi kedaj postali sa- > mostojni, ker nimajo , nikdar [oliko prihranjenega, da bi žareli na svojo roko. Kadar N zaslužijo, morajo poslati do- t nov. in tako so lahko deset let ; »ri enem delu, pa so tam, kjer 1 bili. Bolj bi bilo torej svetovati lašini ljudem, če se že selijo. > la potujejo v Severno Ameri- t vo, kjer se lahko vedno prej < >ride do dela kot tukaj. Pa tu- h li iz narodnega stališča je bo- j ja Severna Amerika. Redko cdo ostane v Ampriki za vedno. Izmed sto oseb mogoče pet. 1; vdor pa pride v južno Ameri- l co, in če si je le mogel na- t! irnniti nekaj denarja, bo goto-•o tam ostal za vedno. Tak lovek je zgubljen za domo- č ino. N V Argentiniji je treba nekaj 11 ;apita!a' in špekulacije, pa se t la pri zemljišču mnogo zaslu- 11 iti. Treba je seveda imeti pa- d net na pravem koncu. Dobro tudi. da je človek nekoliko zgojen, zna dobro pisati in v ačunati in pridenite še nekaj n reče. pa bodete dobro izhaja- u . K ki or pa tega nima, bo sam t< elit v nadlego, in konečno bo p reklinjal sebe in Ameriko, me- d to tla bi lepo doma ostal, kjer zi l' bil. Zlat denar tudi brez ruda ne le/i na cesti za nl-ogar. k Kadar je v Argentiniji žetev, » ednj zaslužite lahko po štiri, et, šest ali osem dolarjev 11a an. Xa mesec lahko računate l> 30 dolarjev. Xa polju se pa P ic pozna nobenega praznika, n obene nedelje. Dela se od ra~ ega jutra do poznega večera. )elo preneha samo tedaj, ka- 11 ar dež jako silno pada. Hra- k o morate jesti, kakor vam jo c< loložijo na mizo, pijača je pa P odena. Spi se, kjer je, najraje b »od milim nebom. V petih me- tf ecih bi človek po zgorejšnem di ačunu zaslužil 520 dolarjev. P ;e računamo, da je vožnja sta-\ 125 dolarjev iz stare domo-ine in zopet nazaj 125 dolar- pi ev. velja torej skupna vožnja s> 250. Prihranjenih je torej, če st e ni nič zapravilo kakih tristo la optimističen, ker se mora ra- 1 čunati Je deževne dneve, čas potovanja in druge zapreke. Na drugi strani pa se mora « človek dvakrat premisliti, pre-dno se odloči za tako delo, za take kraje in take stroške. < Tolio smo omenili, da bodejo 1 naši ljudje vedeli razmere, pre- ] dno se napotijo v daljno deže- 1 lo, kjer s« vedno tujci med tuj- I ci, izpostavljeni vsem nadle 1 gani in trpljenju. Sicer je pa t vsak svoje sreče kovač. 1 9 Strelice. i __1 »Veki Pittsburžan je odkril, j tla se lahko iz petroleja dela iz- ti vrstna hrana. Ha, nič novega! t John D, Rookefeller in njegovi koinpanijoni si delajo hrano iz petroleja že leta in leta. P • * * r Kdo ve. koliko bodemo pla- c čevali za led v letošnjem pole- t tju? Lansko leto so se izgo- k varjali. da ni bita dovolj ostra zima. da bi. se mnogo ledu spravilo v shrambe. I^etos se bodejo pa izgovarjali, da je bilo preveč mraz 11a prostem, da bi led spravljali. F, ponr si move. * * * Župan v Salemu bo omožil č neko deklico, ki je dobila prvo ž darilo za lepoto. Ti ubogi mož li ti! 'd * ♦ * d Sedaj se je neki duhoven v \ew Vorku izjavil, da bo pro- t( dajal v posebni prodajalni po- si polnoma sveža jajca po 30 Cen- d u>\ ducat. Prav radi vrjamemo. n ker je ta prodajalna zelo blizu jt cerkve. K very little bit helps. <1 ♦ * ♦ si 3000 dobrodelnih zavodov d imamo v Ameriki, kakor pravi n zadnje p/Močilo. Drugo poroči- Ij I i pa prA. da imamo v Ameriki 200 različnih ver, pa ven- či dar tako malo vere. In 3000 dobrodelnih zavodov imamo, d pa, ah....! k » ♦ * 11 I11 glejte, v soboto so zopet n enega našli na cesti, zmrznje- si nega. lačnega na smrt. Prenesli n so ga v najboljši dobrodelni za- p vod, v mrtvašnico. b ,, » * ♦ b Najprvo so govorili, da bo ti vlada zaprla -'5 napadalcev z si dinamitom. Pozneje jih je bilo n 32. sedaj jih je že 48. Hum, v hum! The more. the merrier! p * * * d Znamenje današnjega časa !< V neko hišo v Bostonu so ta d tovi ulomili ter odnesli samo 11 dva ducata jajec; vso zlatnino, d srebrnino iy denar so pustili si pri miru. I1 * * + v Ce bo šlo tako naprej, tedaj v bodejo boljše dame kmalu nosi- t< le jajčje lupine na prsih mesto <1 diamantov in safirov. ž< * ♦ * n Nekdo se je pustil razporo- ličili. ko .je. bil 4K let oženjen. k Neki drugi pa ko je bil 4 tedne. It is never too late nor v< too soon, to mend. Nikdar ki ni prepozno, nikdar prehitro, da se poboljšate. te * * ♦ še Ko so v zaporih Sin Singa zj v New Vorku peljali zločinca 1 v; na električni stol. so mu drugi ki ujetniki, ki bi imeli biti drugi ta teden na smrt dbsojeni, peli ns pobožne pesni. To se pravi, st da umirajoči umirajočega po- le zdravljajo. dc * * * nr Vsakdo ni svoje sreče kovač, — kdor kuje s kladivom. Pa tudi or ne z bakljo. pi / « ♦ * dc Ženske hočejo čiste ceste, in poročk neki newyorski časopis. lfydejo morale pač prijeti sli metlo in jih pomesti. te * * * re Papež Bonifacij VIII. blaženega spomina je nekoč izdal ta kanonično postavo: "Qui tacet. tr jonsetire videtur". Kdor molči, bi priznava. To bi lahko upora- kr bili pri našem Rooseveltu, ki ob trdovratno molči na vse napa-le in vprašanja, če hoče biti predsednik Zjedinjenih držav, jjg * * * Je Neki otrok, v Bostonu, ki je pr irišel z dvema glavama na T< »vet. živi, Ce bi imel kak odra- ii. ste| človek dve glavi, bi tudi za ahko živel. ko is verner. Sedaj šele razumemo, e. zakaj je krompir poceni pro- ra dajal. e. * * * sa En milijon dolarjev je Clkra-del neki mladi bančni usluž- jo benec neki banki v Philadel- e- phiji. Banka je sedaj javnjp raz- e- glasila, da ga ne bo pustila j- kaznovati, če papirje vrne. e Morala? Če že kradeš, ukradi ta toliko, da se bo tebi splačalo, kdo ti pa kaj more. * ♦* * Neki človek, ki je odšel od svoje matere kot berač, se je po dvajsetih letih povrnil k materi kot milijonar, da ji preskrbi ugodna stara leta. Ta človek 1, je brezsrčen adut, 'ker v celili . dvajsetih letih nj podpiral 111a- j ,! tere niti z enim dolarjem. , >- * * * , 0 Nekdo je pred tremi leti 11- | porabil pošto v zločinske na- ( mene. Sedaj so ga prijeli in bo , i- obsojen. Mlini naše poštne jus- , tiče meljejo počasi, toda več- ; >- krat prav gotovo. . ; a j -^- i h Hudi csiti. a --l li Mira. J t Tako mi je povedala Kova- j 1 čeva Urša. stara in izsušena d ženica, vdova, že Bog zna, ko- s ž liko let. A stari ljudje so 1110- ^ dri in izkušeni, gotovo torej. ^ da je vse res. t , / Sedela je na vreči otrobov, j - ter pripovedovala. Poslušala ^ - sem napeto, ker človek naj ni k- c - dar ne zamudi prilike, kjer se ^ 1,' more kaj naučiti. Kajti kratko 1 je življenje in redki so viri mo-. drost:. Ako te privede tvoja sreča do katerega, napij se jih. ^ / da bodeš rastel na letih in na v i modrosti pred Bogom in pred ^ - ljudmi. j( In govorila je stara Kova- v - čica: . ^ ^ Zato sem došla zavoljo soli. , da si je odnesem bar pol kile. ker brez soli ne moremo biti. makar smo revni.' Če ničesara t nimamo, vsaj krop si moramo - soliti. Ali povem jim. zdaj so i menda došli tisti časi, kakor so - povedali že stari ljudi: da brat brata ne bo mogel videti: da bo črte! oče sina, sin očeta, tna- 1 ti hčer a hči mater. Pa kaj ni so res došli zdaj ti časi? Kai > ni prepir med ljudmi vse po-. vsod? Kaj se ne tožarijo «n pravdajo pred gospodo, a en drugemu ničesara ne privoščijo? Vse zapravdajo in le gospodi ?epe polnijo. Rajši še sam ^ nima, pa gospodi zanese do za-. dnjega krajcarja, samo da so-i sed ne bi imel. Kakor le-ni Podjamski, kak sem jim že povedala. ki 11111 čejo pod si\i ( j vzeti ložo. Pa mu je le-ni. Pe- t - terlin je mejaše prestavil pa 1 > dal vse še enkrat premeriti. In- 1 žen i rja si je podmitil, da je 1 mejo zmerif, kot ni še tiikdat - meja bila. Zdaj se pa štimn. . kaj dobra mita velja. 1 Vprašam jih. ali bo tak člo-■ vek kdaj videl Boga. ki tako • krivično dela Pa te slanine pa nimajo — ~ terem-te-te. Pa zavoljo nje sem ' še najbolj prišla. Da je samo za mene, jaz bi si ar inasti J vzela: Ali mi je zavoljo nje. ki z mastjo ne je, ker se Je tam v Ljubljani pri gospodi navadla s slanino začinjeno jesti. Zdaj so ji šli gospoda čez leto na morje. Ona ie pa rajši domu prišla, kot bi šla ž njimi na morje.. Lani je šla ž njimi, — je, pa se ji ni dopalo. Bo ona vraga gledala one pečine pa oni sviž. Pa je rajši domu došla; snočkaj mi je došla. samo na brigo in na potrošek. "Ona" je bila njena hči. ki služi, v Ljubljani, že več let ter je došla zdaj domu. tako rekoč na dopust. Poslušala sem pazno, ter pritaknila le malokedaj kako pri-t rje val no besedo. Kajti zakaj bi izrabljal človek svoje moči. ko vidi. da drugi la'hko sam oba vi. In nadaljevala je. / Ker zdaj so ljudje tak revni, da res več ničesara nimajo. Je že še denarja po nekod, aH pri nas ga je preklicano malq. To samo za sproti. Kar zaslu- 1 ii. to tudi sproti zaje. Lahko J zaje, ko je vse tako neizrečeno- J ko drago. ^ ti j narja dosti. 1 ak. da so ga vse ), zemljo zakopali. >- Znam še, ko sem bila mala. Se sem na pašo hodila z deco. Pa smo znali deca tak v sta-- rem kostanju zakuriti, da smo si krompir pekli ali kostanj. Pa I- je za vsako nekaj doli kapalo, nekaj svetlega. Kaj smo mi de-a ca znali, aj to je. Ali to se zna, ker so se tisti penezi cvrli i in topili, ki so bili notri sprav-1, ljeni. Pa to tak dolgo, tak dolgo, da se niso vit tisti tolarji raztopili, t < Pa to še prav dobro znam, ! če prav sein b'la še mlada. Sre-" di gmajne, ober našega se1« " je stal star kostanj. Pa kadar c smo tam zakurili, se je poka-1 zal nad duplino plavi plainen-* ček. To- se zna, ki so cveli tisti penezi. ki so bili notri zakopani. Če je pa šel kedo kopat, da ' bi jih izkopal, pa so se le nižje ' dol podrli, da mkak ni 'bilo ' moči priti donjili. — So pa , ' ranjki gospod, — ne ta." ki so " zdaj umrli, ampak ondi so bili še oni. ki so pred tem zadnjim gospodom umrli, pa so rekli tako. da ko se bo pokazal pla-menček, naj hitro roženkranc notri vržejo. Onda se bo hudoba pobrala, ki na teh penezih sedi, a penezi se bodo vstavili; da ne bodo več dalj notri prešli v zemljo. Pa kaj bo kedo! Se v cerkvi skoro nima nihče roženkrarica pri sebi; pa ga bo tam imel pri delu. ko svet nič več ne da ne do Boga, ne do molitve. • Pa ni bilo nikdar tega rožen-kranca pri rokah, kad so penezi j cveli. tako da so se nazadnje do kraja pogreznili v zemljo, ' da ni zdaj več nikjer nič. j Pa veli'do eni da ni rudo na . svetu! Kak ne 'bi bilo rudo! Jaz si sama mislim, da kak to { še bo, ko nam ne bo letos nič . zraslo. Tak lani je bilo slabo. ' letos pa spet. Lani nam je dež \ vzel. letos pa suša. Pa lani je 1 bilo vsaj še po nekoliko, letos pa ne bo ničesara. Krompir je i bomo pa futrali svinje, 'brez zamere, ko tako rečem. Repo nam čedo požreti kar vso črvi, tam kjer je, kaj je. Krompirja nič, pese nič, korenja nič. To se zna, da mora onda draginja. No to če bo kje, kjer in toča pobila kaj te kapjice, da bo za sio za odrejati. Pa kedo bo pil če ni kaj v usta vreči. Prav tako bo, kak je že bilo enkrat v starih časih, ko tudi eno za drugim ni bilo letine, da je vsega zmanjkalo, pa so lju dje grozno stradali. Kak pove-dajo, da so šli Hrvati iz hribov | v mesto kupovat kruha. Pa so vzeli polno tolarjev s seboj. Tisto torbo, kak jo že Hrvatje nosijo. Pa so dobili za vse te tolarje komaj en hlebček kru- I V S i ti (I V t' 11K ti 1 -Jlfil LŽčl 5 v svoji hiti in da I i ga bodete rabili ^^ po predpisih. 25e. in 50e. stekle* | nice v lekarnah. Čuvajte se i| 1 Vponaredb. 0S, lli Puri K, Itv Ttrl >. T &J LA) Dr. RiehLrj.r* Congo Ftluk oiajkjo. \ > N/^f <Ž5e.>lia0e.) jft-ff V Slovenski tolmač V JI pri sodnijah. •J 393a St. Clair Ave. ■ i? 1 1 " ogenj \ Zavarujte se proti nezgodam! ogenj i Iff fj Pri ilovenskem zavarovalnem agenta iVjC« A. Haffner»ju Zavarujem bito, pohlAtvo, »teMane ilpe (plat« ataaa) blago, dtUUUMa (atock) raeh vrat, konj«, vozove, tar aploh vm kar vaaa mor« kak tujec xavarovati. POSEBNOSTI Kadar m ■•lite, n« pozabit« pr«m«nltl naateva on , zavarovalni polici, k«r v slufiaju ognja bi ne dobili odlkodnino, late velja tudi kadar oddajte poaeat komu drugemu. Da si prihranite po ta in nepotrebolb aitnoatlj pridite k meni In jas vam uredim v«* potrebno In zastonj. Vse tnfonnaelje glede zavarovalnine zastonj Oglasite se pri meni prej ko oddaste zavarovalnino kakemu tujcu 8e priporočam rojakom. — Na uradu Cleveland Trust Co. 8t Clair lir 40. ceste od 8. ure sjutaaf 4m S. ure sveder. v^l« H A.1h TN ISJEl.^ * f M A T ijA*'SKENDER? Slovenski in Hrvatski javni .notar J 2 za Ameriko in stari kraj. ^ Sprejem* toibe —Zagovarja io tolmači na sodrijl. —Zahteva in i.tirj« ^ fek odikotlnine od kompanij • sa ponesrečene pri deln. — Dela i ooblaotija. L ^ kupoprodajne pogodbe, proinje sa oprostitev vojaMhie. dolina pisma V Itd. Istiija dolgove tukaj in v starem krajn. — Isvriuje vsa v n< tarsko S vtroko spadajoča dela. Cene vedno smerne. — Svoji k svojemu! " 5241 Butler St. Pittsburg, Pa 1 ■r BELL PHONIC 7-R PIHK . k arararjrarar ar ar ararar ararararar^ I-------11111A Varate se, II Ali imate kdaj če zanemarjate svoj prehlad in če mi- obistno bol? , jetrno nepriliko? slite. da se kaAelj "sam prežene". v hr*btu? • glavobol? ! „ . sealno nepriliko? bol v ledju? ; Uvažujte na svet. I* 1 , . , usedlino v skalim? oslabelo utripanje? ; Fo prvem pojavu kakega obolenja vas,h nerednog( v mehurju? otekanje noe? ] pljuč, ^rla ali sapnika začnite uživati Severov balzam Seyeroyo zdravilo za j za pljuča 4sbls" '«K „ ^ j s J (Severa s Kidney and Liver Remedy) Severa's Balsam for Lungs) je priporočljivo za odpravo tac i h ne-Imejte j^a v hiši! Dajate j^a vsem čla- rednosti. Izkazalo je svojo vrednost, v nom družine, odraslim in otrokom Vsa- , tisočerih najmučnejših slučajih, ka škatljiea šteje! Cnea 25^ in 50/ Skatlja 50^, velika škatlja$i.oo. I \a prodaj povsod v lekarnah. Pazite na ime "Severa" na vsakem zavoju, ki ga kupite. To je vaše poroštvo proti razočaranju. Za zdravniški svet pišite pismo na H T i ▼ «4 v J sd m m H ■■ a ^^m^l "I Jif-mTilJ I FRANK SAK8ER | I 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. | PODRUŽNICA: I 6104 St. Clair Ave., N. EL, Cleveland, O. K Pošilja DENABJX v lzdaja au dINAKN« PRODAJA PABO- STARO DOMOVINO NAKAZNICE za dobre, solidne BRODNX IN ŽILE3C- jt brzo in ceno. V -Av- banke; za Slovence na pr. na NI&KE LISTKI za e| stro-Ogrski izplačuje Kreditno banko v Ljubljani. ygako prekomorsko denarne poffljatye c. ^^ DKrARJls ^ družbo ^ I m kr. postna hranilnica kurau. h na Dunaju. nan- S M ■ 9 Vsak potnik mora paziti, da prida na pravo številko: 82 Cortlandt St, New York. 1 « < Vsa pisma, poliljatve in nakaznice ae imajo glasiti na: I PRANK SAKSER, 1 !§ Ako šsU kak rojak t Zjedinjenih državah ali v stari domovini kaj peiiradeli, m naj sa obrne name ter mu drage volje dam odgovor. H_• __J I jiOYwOSKd l/uUE uOCIDd LrfltLC j ^ i - i -ft- f, —-- , -gu53\ 1-— * Ustanovljena 13. k jpf lil | Glasni sedež: I novembra 1910. Cleveland, O. - Predsednik JOHN GORNIK. 6105 ST. Clair Ave. Podpredsednik MARTIN COLARIČ, 1156 E. 62nd St. Tajnik FRANK MATJAŠIČ, 1204. 61st St. Zapisnikar JOHN JALOVEC. 1284 E. 55th St. | Blagajnik MIHAEL JALOVEC, 6424 Spilker Ave. Nadzorniki: ANTON OSTJR, 6030 St. Clair Ave.; FRANK 20RIC, 1365 E. 55th St.; JOHN ČUCNIK, 6204 St. Clair Ave. Porotniki: I/ ANTON AHCIN. 6218 St. Clair Ave.; ANTON BENCIN, I/ 4414 Hamilton Ave,; FRANK 2IBERT, 6124 Glass Ave. Pooblaščenec ANTON ' GROIN A, 6127 St. Clair Ave. Vrhovni zdravnik J. M. SEU5KAIR. 6127 St. Clair Ave. Vsi dopisi naj se pošiljajo na glavnega tajnika.— Vse denarne pošiljatve in nakaznice naj se pošiljajo na glavnega blagajnika Zveze. — Zvezino glasilo "CLEV. AMERIKA". ha, da so ga donesli domu: Nate adaj deca, jejte! Tak bo tudi še zdaj došlo, samo da ne bomo imeli torbe tolarjev, da bi si kupili hleb kruha. Znado, onda pa je bila neka usmiljena ženska: od te stare » Doljačke, če jo poznado, od teh Doljačev iz našega sela. j Toraj od te stare Doljačke sta-i ra mati je bila on'da, pa je po-"sejala neko rž, pa je prirastla I ena četrtinka rži. To je dala semleti, pa je s cele četrtinke | kruh spekla. Ta kruh je potem -tem gladnim ljudem, delila: "Nate, jejte, odteščajte se 1" j p. . Tak od onda je Bog dal spet, rodovitna leta. Takoj prvo le- | I to je zrastla strn brez slame, i Kar od tal do vrha je bil sa--mi klas. To je vse Bog dal, j ker je bila ona ženska us mi- i ljena; — Potem je počasi spet j začela slama rasti, vsako leto % več, a" vsako leto so bili manjši klasi, dokler ni bila strn taka, kakor je zdaj. Pa bo došlo še tako, da bo sama slama zra-| stla,*brez klasa. Tudi to bo še Bog dal, ker je svet zločest in pregrešen. rn Tak 'rt slan me pa mmado. ki sem za voljo nje še najbolj | došla, ker mi z mastjo ne je.. Kaj hočem pa zdaj, ker je ni? JfCo bo takovo larmanje, da joj 1 Jv In šla je ter me prepustila mojim dvomom in mislim. Jaz, ie bi znala, tia bo Bog dal v1 doglednepi času zopet klasju rasti berz slame, bi si kupila f, aa zlat denar falaček zemlje V pa tbi si nasejala same lepe, ' fumetie pšenice. I Pa če bi znala, da bodo še kedaj kje cveteli zakopani zakladi. bi vedno nosila za pasom rožni venec, "ja, če bi vse to znala! Konec. --o- m Dež. -- , VASILIJ MIHAJLOVIC \'7 DOROSEVIC: p' ' *; t> ' ' t Xg ruščine preložil Ivan Šajovic-Velesovski. Nebeški sin— naj bo slavno njegovo ime ha vekov veke — j cesar Li-O-A je stal pri oknu svojega porcelanastega dvorca, čeprav je bil še mlad, je bil dober in skrben vladar' zato tu-ni pozabil na vdove in sirote. \ Deievalo je kot bi lilo iz Škafa. Nebo je plakalo in znjiin vred so prelivale solze drevesa lil cvetlice in vzdihnil je: "Reveži ti. ki nimajo niti klobuka, da bi se ob takem vre-| menu z njim pokrili." Takoj* I J* dal poklicati svojega prvega komornika in niu dej a: *Hočem vedeti, koliko je ta-/i kih nesrečnežev v mojem Pe- » W tinfrii " ji' Kingu. "Svetlo solnce!" je odgovoril komornik Tzung-Hi-Tzang, ki I je padel pred cesarjem na kole-I na in s čelom bil ob tla, "nič Š ni nemogoče, kar zapove naše prevzvišeno ntbeško veličanstvo; še pred solnčnim zahodom boš vedel, oko zarje, kar želiš."j Cesar se je nasmehnil in odslovil Tzung-Hi-Tzanga, ki je i bežal k prvemu ministru San-|C-Sanu Pritekel }e k njemu, komaj sapo loveč in pozabil v dolžnimi častmi in mu dejal: "Veselje sveta! naš najmi-lostljivejši vladar je zelo neza-. dovoljen. ^Vznemirjajo ga ti, ki hodijo ob času dežja brez klobukov po ulicah Pekinga in zvedeti hoče še danes število teh nesrečnežev." "Da, so taki lenuhi v našem Pekingu", mu je odvrnil San-Ci-San, "sicer pa..." in dal je poklicati mestnega načelnika. "Slabe novice so prišle iz dvorca," je i/pregovoril, ko je I prišel Paj-Hi-Vo.in se priklonil trikrat prav do tal. "vla-dika našega življenja je zapazil i nered v Pekingu". , "Kako to?" je prestrašen vpraševal načelnik Paj-Hi-Vo, ' "kaj ne deli prekrasen senčen vrt dvorca od mesta Pekinga?" "Sam ne vem. kako se je moglo to zgoditi," mu je odvrnil San-Či-San, "njegovo veličanstvo vznemirjajo potepuhi, ki hodijo ob dežju brez klobukov po ulicah Pekinga. Se danes hoče vedeti, koliko je teh nesrečnih. Razumel?" "Pokličite mi takoj tega starega psa, Huar-Džunga, načelnika mestne straže!" je par mm m pozneje kričal- Paj-Hi-Vo nad svojimi podrejenimi u-radniki. In ko jc prišel načelnik mestne straže, bled in tresoč se od strahu, je mestni načelnik odprl zatvornice psovk, ki so r. vso težo padale na glavo nesrečnega stražnega načelnika: "Lenuh, nepridiprav, podlr Izdajica! ti nas hočeš vse s seboj vrej uničiti!" "Prosim te, pojasni ^ni vzrok svoje jeze." je prosil straž ni na čelnik kleče pred mandarinom. "da se moreni poboljšati, sicer se bojim, da ne bom razumel jezika tvoje modrosti." "Stari pes, kako moreš na-čelovati policiji najlepšega in največjega mesta na svetu? Sa mgospodar vser Kitajcev je zapazil, da nimaš reda v mestu. Po ulicah Pekinga se sprehajajo v dežju ljudje, nepridipravi brez klobukov. Se danes pred solnčnim zahodom hoče nebeški sin vefleti, koliko je takih ljudi v Pekingu. Zgini pes!" "Vse točno izpolnim." je odgovoril stražni načelnik in se priklonil trikrat do tal. Trenutek pozpeje je zvonil na "gotj-» gu" (zvonu) in s tem sklical k sebi stražnike celega Pekinga. "Lenuhi, ^med katerih vas polovico poobesim in drugo polovico pomorim! Tako pazite na red v mestu. Pred vašimi očmi hodijo ljudje ob dežju brez klobukov po ulicah. Se danes hočem -Imeti vse te ljudi v mestni ječi, sicer gorje vam r Par minut pozneje so stražniki začeli Izpolnjevati načel-nikovo povelje, lovili so ljudi kot divjačino. "Drži ga, v jem i ga, primi ga!" so kričali stražniki, loveči ljudi brez klobukov. Vlačili so jih izza vrat. iz hiš, izza plotov, lovili so jih kot kitajski mesar podgane, iz katerih hoče skuhati rižot. V pol ure so bili polovljeni vsi, ki niso imeli klobukov; postavili so jih na dvorišče jetnišnice, ker bi bila jet-nišnica sicer premajhna. "Koliko jih je?" je vprašal Huar-Džung. "20.871," je odgovoril stražnik i ' s Džung. še pred solnčnim zahodom je ležalo 20.871 Kitajcev obglavljenih na dvorišču jetn .šni-ce in 20.87- glav so nataknili na kole in jih razpostavili po mestu v svarilo prebivalstvu, Hu><»r- Džung je to sporočil Pai-Hi-Vo-u, Paj-Hi-Vo San-Či-Sanu in ta je o tem obvestil Tz u n g- H i-T z a n ga. Dan se je naklonil k .večeru in bližal se je solnčni zahod. Dež je ponehal in pihljal je prijeten zahodni veter in deževne kaplje so padale kot briljanti raz drevje na tla in cvetlice so se blesketale v žarkih zahajajočega solnca. Cel cesarski v«4t je bil sam briljant in sam vonj. Nebeški sin Ki-O-A je stal pri qknu svojega porcelanastega dvorca in se radoval nad prekrasno sliko. Mlati in dober tudi v tem trenutku ni pozabil revežev. "Da ne pozabim," se je o-brnil h komorniku Tzung-Hi-Tzanu, "ti mi hočeš sporočiti, koliko je takih revežev v Pekingu. ki nimajo njti klobuka, da bi se ob dežju z njim pokrili." "Zelja vladarja sveta ie izpolnjena po njegovih slugah." je klanjajoč se odgovoril Tfcung Hi-Tzang. ^ "Koliko jih je? Govori pa čisto resnico!" "V celem Pekingu ni niti enega človekawki bi ne imel klobuka, s katerim bi se pokril ob času dežja. Prisegam, da je čista .resnica, kar govorim !" jc odgovoril Tzung-Hi-Tzang in vzdignil pravo roko v znamenje prisege. Obraz mladega cesarja se je ob teh besedah razjasnil. znamenje, da je zadovoljen in srečen. "Srečen narod! Blažena de žela!" jc dejal; "in kako srečen sem jaz. da sem vladar takega -naroda." In ves cesarski dvor jc bil srečen ob pogledu na za dovolj-nost vladarja. San-Či-San. Paj-Hi-Vo in Huar-Džung so pa bili odlikovani z redom zlatega zmaja za "izvanreduo očetovsko skrb" z® kitajski narod. - Kadar ne morete sami narr risati aH vam je predaleč do »ofite, obrnite sc na našega za »onnika v vašem mestu, k-.♦am bode prijazno in dobr »ostregel. — Kadar nošiljate denar jm Ameriki, društvom ali prijateljem, tedaj se obrnite na nas. V rveei smo z American Express Co. in imamo isto tako dobre "money ordre* kakor na pošti. Poštna pristojbina je zelo majhna. \ Mali oglasi, Dokaz da Sloveiisko Angleška Slovnica, Tolmač in Slovar odgovarja namenu je da se jc 4000 rojakov naročilo na to knjigo, ker po njej se lahko vsaki priuči toliko potrebne angleščine brez učitelja. Knjiga v platno vezana stane samo $1. in je dobiti pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St. New York, N. Y. p ——-— Proda se ali zamenja grocerij-ski posel, vse ali polovico. Dobra prodajalna iti prostor. Na . St. Clair ave. Se proda počen Vprašajte na 3614 Payne ave. jlIi telefonirajte Centrat 7579L na 3602 E. 82. cesti. (15) Pohištvo naprodaj radi odhoda v staro domovino. Poizve se NAZNANILO. Bratom Sokolom se naznanja, da se vdeležimo korpora-tivno v društvenem kroju slavnostne veselice in razvitja nove zastave društva "Primož Trubar" št. 126 S.N.P.J. v nedeljo, 18. februarija; v dvorani P. Kogoj, 6006 St: Clair ave. ob 2. uri popoldne. Zbirališče v Knausovi dvoraiji ob pol 2 pop. si č. Radi tega se vrši mesečna seja zjutraj ob 9. uri popoldne. I .. . PI 1 •• S 1 •• pekanja. Slovenskim družinam in društvom, ki -prirejajo veselice, priporočeni dober domač kruh in vsakovrstno pecivo. Priporočam se rojakom ob priliki svatb in krstov za fine torte in druge slaščice. Lahko spečem za veselice in slavnosti cele mlade pujske. Dobra in hitra postrežba. Podpirajte rojaka! Svoj k svojim! (18) Martin Marine, 5900 Frances ave. S. E. ZDRAVILA. Kadar kupujete zdravila, morate najprvo gledati na čistost Zdravila so čista ali nečista, zanesljiva ali ne, srednje poti ni. Nikar ne riskirajte. Naša zdravila so najboljša, kar jih more denar in pamet pro-duciati. Naše cene niso višje kot jih plačujete za slabša zdravila. Naša posebnost je izdelovanje zdravniških predpisov in samo najboljša zdravila prodajamo našim odjemalcem. H. GUENTHER, lekarnar, Addison Rd. in St. Clair. ' NAZNANILO. Naznanjam, da sem sedaj v svoji lastni hiši na 396 E. 160 St. otvoril saloon in pool room. Priporočam se najlepše vsem Hrvatom in Slovencem in jim obljubujem, da bodejo vedno postreženi z najboljšo pijačo. Objedneni naznajam, da bo slovesna otvoritev novih prostorov v soboto, 10. februarja. (13) Tom Stakich. VINO! VINO! Concord vino po 80^ galona. zelo fino Niagara vino po $1.20 galona na drobno. Vse .moje vino je pristno, dobro in. izdelano iz najboljšega grozdja. JOS. KOZELY, 4734 Hamilton ave. (30) NAZNANILO. Naznanjam vsem rojakom, da sem pričela izdelovati naj; finije 3modke na svojo ime. Poprej sem bila uslužbena pri J. Breskvarju. sedaj pa imam lastno izdelovalnico avstrijskih -mtodk na 4602 St. Clair ave. Fact. No. 197. Smodke, ki jih izdelujem, se imenujejo "Lun-der-Adamič". Slovenskim gostilničarjem se priporočam v obila naročila. 03) Mrs. Fanny Trbežnik, 4602 St. Clair ave. VABILO. ? Vsi slovenski groceristi so vabljeni 11a skupni sestanek 13. februarija 1912 v John Grdino-vi dvorani ob 7- nri zvečer radi dogovora o ustanovitvi zveze za poboljšanje sedanje draginje in trgovskega stanu. Sklicatelj. (13) ........ 1" t*" 11 1 1 "* NAZNANILO. Naznanjam vsem rojakom Slovencem v Clevelandu, jaz, Frančiška Pucel. da bi rada zvedela za istega človeka, ki ima toliko govoriti, da je moj mož zaprt radi ponarejanja denarja in prosim istega človeka, ki o tem kaj ve, da vse to dokaže, in če to naredi, mu dam $50.00 nagrade. Isti človek, ki nima druzega govoriti kot to, naj raje jezik za zobmi drži, ker je skrajno grdo, da Slovenec svojega rojaka Slovenca obrekuje. Kdor če pa kaj več poizvedeti, pa naj pride k meni. Frančiška Pucel, 4229 St. Clair ave. Cleveland, Ohio. (13) S -—T--- Pomočnik zmožen v trgovini z mešanim blagom, dobi takoj službo. Moški ali ženska. Poizve se v našem uredništvu. -— (13) NAZNANILO. Vsi oni rojaki, ki bi radi začeli z učenjem angleščine v drugem tečaju, naznanjam, da se prično vpisovanja za poduk angleškega jezika v sredo, 14. februarija v John Grdinovi dvorani ob 8. zvečer. Ker je stvari za rojake jako važna, je želeti največje udeležbe. Vse podrobneje se poizve pri vpisnini. Fr. Jakšič. vodja. (13) '. '"• '' '' "'''J. i ■ ■mmmL V SK M Spodaj podpisani se priporočam vsem rojakom v Clevelandu, posebno pa v Newburg in okolici ter vsem rojakom po Zjedinjenih džavah v obilen nakup lepe zlatnine. Imam vsakovrstno urno kolesje, kakor je rojakom po volji, najboljšega izdelka. Imam na izbero lepe verižice, obeske, prstane, z jednotnim znakom. Posebno se priporočam ženinom in nevestam v nakup poročnih prstanov, in pri meni bodete bolj postreženi kot pri krivonosnih. Nadalje prevzamem vsakovrstna popravila, za kar jamčim. Dobijo se tudi grafofoni in slovenske plošče. Rojaki, ne pozabite gesla: Svoji k svojim! Podpirajte domače ljudi ne krivonosnih. J06. Marinčič, 8101 Marble ave. S. E. Cleveland, O. The Darnhack & BucMz Co. PLUMBERJI Napeljujejo cevi za vodo in kanale, krijejo strehe, polagajo cevi za gas in delajo kopališča. Se priporočajo rojakom. 7100 St. Clair av. Bell Phone Erfst 3365 HH.I. S Jablcnskiji EM 810 Veki*it i < I ■P^B v F0T00IM F. I MMm\ <>K»> ST clair AH;. X K. I 1/Hetui« slike za ženitbe in družinske sltke. otroAk« po najnovejši modi in po nizkih cenah Za $3 «. vrednosti slik (en ducat), naredmio eno veliko slike v naravni velikosti zastonj. Vse delo je garantirano 'H'*!"!"!"!' H-H 111 II l H H^ j ^ ^ ^ ^ * Kdor od rojakov , še ni pil naravnega domačega vina ali pristnega Kra- i » karjevega brinjevca, tropinjevca ali drožnika, naj ni- j J kar ne pozabi vprašati nas, glede cen, predno se obr- 5 * ne kam drugam. 'f-m » Mi jamčimo za vsako naročilo. Ako se vino na 4 n potu pokvari, nadomestimo ga z drugim. Mi smo prepričani, da vsak novi naročnik, ka-teri enkrat od nas naročij ostane vedno naš zvesti * odjemalec zato, ker je vedno z pristnim domačim bla- * » gom postrežen. Prepričajte se sami. PRVA SLOVENSKA DRUŽBA » The jj Ohio Brandy Distilling ; Company. ; 6102 St. Clair Ave Cleveland, O. Ali pa pr' sledečih tvrdkah kateri so , edini glavni razprodajalci za Ameriko: » Rnss & Pr ndergast Bros. Co. Pueblo. Colo. * The S ;venian Liquor Co. Jollet, 111. j JJ , Fra k PetkovSek, Waukegan, 111 ^ A Justin, Rock Springs, Wyo r.............................. Uedno zabtevanje. Jako malo je na svetu zdravil, katere bi ljudje vedno zahtevali, v vsakem letnem času, po vseh deželah in med vsemi razredi ljudij. Najboljše znano tako zdravilo je 1 Tri n erj c v o Ameriško a GRENKO TINO. Vzrok tej neprestani zahtevi je, da je to zdravilo velike koristi v toliko različnih človeških boleznih. Ker je narejeno iz čistega rudečega vina in zdravilnih rož, je namenjeno za zdravilo in za ojačenje bolnih organov od slabe prebave. Ozdravi bolečine v želodcu, slab počutek po jedi, izbruhe, vetrne kolike* tieprebavnost, zaprtje, uervozttost. zgubo apetita, . slabosti; Urejuje sistem prebavljanja. Je velike vrednosti v vseh takik boleznih, kjer opazite neprestano slabost telesa in kadar je kri nečista. Rabi naj se pri vseh želodčnih boleznih, jetrnih in ki dar kri ni v redu. Po lekarnah. Zavrnite poceni in brezkoristne ponaredke. JOSIP TRINER, Importer In exporter. j 1333-9 S. Ashland Ave. > CHICAGO, ILL 4*|+ tj Ustna Zjad. dr2» Vse postave, da se povečajo | d. vki ali dohodki Zjedinjenih di |av, morajo biti najprvo na-reene v zbornici poslancev, toda senat lahko kaj predlaga al pa sodeluje pri tem. Vsak zakonski načrt, ko je bil sprejet v poslanski zbornici in v senatu, naj se pokaže najprvo predsed-n'ku Zjedinjenih držav, predno postane postava; če on odobri postavni predlog, naj ga podpise. Ce pa predsednik neče ' podp'sati, naj vrne zakonski načrt oni zbornici, ki je prva pri-i nesla tak načrt v razmotrivanje. Predsednik mora vselej ' podati vzroke, zakaj postave ne 1 podpiše; zbornica mora potem 1 to zapisati v svoj zapisnik in 1 že enkrat o stvari debatirati. In * če po taki debati zbornica z dvetretinsko večino sklene, da se zakonski načrt odobri, naj se t pošlje to potrdilo drugi zborni-ci, ki mora tudi z dvetretinsko t večino postavni načrt odobriti. 7 Tak načrt postane potem po- 1 stava brez predsednikovega r podpisa. V vseh takih slučajih ^ se morajo glasovi v obeh *bor- h nicah glasiti samo "da" in "ne", * in ime vsakega poslanca ali se- « natorja se mora zapisati v za- d pisnik, kako je volit. Če pa P predsednik postavni načrt ne vrne zbornici tekom desetih * dni j. (nedelje so izvzete), te- [i daj postane tak načrt sam ob »j sebi postava, ravno tako kakor jj če bi ga predsednik podpisal, ž razven če kongres v tem času v zaključi sejo in tako prepreči t vrnitev načrta. V takih slučajih v postavni načrt ne more postati <1 postava. !< Vsako povelje, sklep ali glas, kjer je treba skupnega delova- p nja zbornice poslance in sena- n torjev, mora biti predložen si predsedniku Zjedinjenih držav, p razven, kadar zbornice sklepa- d jo, da se razidejo. p Kongres ima sledečo moč: k Nalagati in pobirati davke, eol- šs n i no, naklade in druge priho- o darine, plačati dolgove ter skrbeti za javno varnost in občno C ■> blagostanje Zjedinjenih držav ^ II vsi davki, prihodarine in naklade morajo biti enake po vseh Zjedinjenih državah. Kongres • ■!ačati davka. \r( 'ben denar se ne sme iz-, plačati iz blagajne Zjedinjenih držav, če kongres ne naredi postave za to; redna poročila od vseh stroških in dohodkih javnega denarja se morajo risati v javnost od časa do Časa. Zjedinjene države ne smejo nikomur podeliti plemstva. No-)ena oseba, ki je v službi Zjed. držav, ali pa vleče profit od stih, ne sme sprejeti nobenega darila, plačila, urada ali naslova nobene vrste, od kakega kraja, princa ali drugega poten-tata, razven če kongres v to, [irivoli. Nobena država ne sme z dru-?o delati posebnih zvez, zavez iti trusta, niti ne sme kovati j1 astnega denarja, ne sme izda-, i iirti računov rta kredit, sploh 1 ie sme narediti nobene posta-' 1 ve, ki bi bila v nasprotju z, i istavo Zjedinjenih držav. No- « >ena država ne sme brez dovo- ' je nja kongresa, naložiti kake ' ia'klade ali eolnine na exporte 1 di iniporte, razven če je abso- ' utno potrebno, da se spolnuje-jo nadzorovalne postave. In 1 -isti dobiček vseh davkov, ki t ih nalagajo posamezne drža- 1 'c se mora plačati v zakladni- < :o Zjedinjenih držav. In vse i ake postave so podvržene na l- i rorstvu kongresa. Nobena dr- ( iava ne sme 1>re/. dovoljenja ' congresa, imeti svojo vojsko j ili v^jne lad;je, če ni vojske. ^ ie sme delati nobenih pogodb c drttgo državo ali pa s tujimi t ržavami. , c Kksekutivno moč ima pred- r ednik Zjedinjenih držav. On 12 ipravlja svoj urad za dobo šti-1P ih let, in je zajedno s podpredsednikom izvoljen na sle- r Vsaka država naj imenuje - na način, kakor odredi posta- ■ vodaja dotične dri a ve, goto-i vo število elektorjev, ki naj : bo tako veliko kakor šteje ista i država senatorjev in poslancev, ■ ki so upravičeni državo zasto- ■ pati vi kongresu. Poda noben s senator ali poslanec ali sploh oseba, ki ima profit od Zjedin-: jenih držav, ne sme biti voljena za elektorja. Elektorji se morajo zbrati v , svoih posameznih državah in naj glasujejo z glasovnicami za dve osebi, od katerih ena pa ne sme biti pretwvalec iste države. Spisati se morajo vse osebe, za katero se voli in koliko je vsaka glasov dobila; list morajo podpisati in spri-čati, nakar ga morajo zapečatenega poslati naravnost v glavno mesto vlade na pred sednika senata. Predsednik senata mora v navzočnosti zbornice poslancev odpreti zapečatene liste, nakar se glasovi , Štejejo. Oseba, ki ima največje j število glasov, naj bo predsednik ; če pa dva kandidata dobita enako število glasov, al*' če imata dva večino nad dru-' gimi glasovi, tedaj naj zbornica poslancev takoj izvoli ene-! ga izmed njiju za predsednika, in če nobena oseba nima večine, tedaj se izvoli enega iz-me petih kandidatov, ki so dobili največje število glasov. In vsaka oseba, ki dobi za predsednikom največje število glasov. nai bo podpredsednik, če pa dobita dva enako število glasov, ali če ni več ne, tedaj naj senat glasuje po glasovnicah podpredsednika. Kongres naj odloči dan, kdaj se zbirajo elektorji in dan. kdaj naj oddajo glasovnice; ta dan-mora biti en in isti po vseh Zjedinjenih državah. Nobena oseba, ki ni po rojstvu državljan Zje- ] dinjenih držav, ne more biti voljena za predsednika Zjed. držav; nobene ose'be se ne more zvolit, če ni dosegla starost , 35 let in 14 let nepr enehoma prebiva v Zjedinjenih državah , Kadar predsednik umre, je i nezmožen za svoje delo ali se • i ....... . ..... 1 \ ' d ' I I-1 oupo\ c, leciaj \zamc poupreu- ie sednik njegovo mesto; če pa 1- umrjeta oba, se odpovesta ali >- sta nezmožna opravljati svoje ij posle, tedaj ima kongres* pra a vico postaviti uradnika na njih 7, mesto, kakor ga kongres sani >- zbere, dokler prddscdnik al 11 podpredsednik ni redno zopet h izvoljen ali pa je odpravljena t- nezmožnost prvega predsedni-ka, oziroma (podpredšedni"ka. Predsednik naj v gotovih ča-v si*h dobiva za svoje delo odško-n dnino, oziroma plačo, ki se pa it tekom njegove uprave ne sme a zmanjšati niti povečati. Tudi e ne sme ob tem času dobivat e prav nikakega druzega plačila _ od Zjed. d rjav. Predno n-; stopi svoj urad, mora položiti - sledečo prisego: "Jaz slovesno prisegam, da . bom zvesto spolnoval urad pre d sedmi št va Zjedinjenih dr-. žav, in kolikor najbolj bom . mogel, 'bom ohranil, podp'ral - in branil ustavo Zjedinjenih , držav. , --o--1 RAZNOTEROSTI. , i < Vsak glas ima svojo vred- j ■ nost. Najmanjo večino so šteli " pri nemških volitvah v Jeriho- , " vu, kjer je bil soc. demokraški \ (kandidat Haupt izvoljen s sed- ' mimi glasovi večine proti kon- , ' sertivcu pi. Byern. Liberalec ^ " Kaempf v Berolinu je zmagal z 9 glasovi večine. V Schwetzu ^ je manjkalo Poljaku pl. Sas-Javorskemu samo 2 glasova do j večine, tako da je prišel v o/.je 1 volitve. V Alzey - Bingen sta dobila župnik Korell in njegov protikandidat dr. Becker vsak . po 12.010 glasov, tako, da se je moral prvič v 25. letih uporabiti S 12. drž. vol. zakona^ < ki se glasi: "Pri enakem ste- 1 vilu glasov odločuje pri ožjil * volitvah žrebanje." — Pri sep < lenatskih volitvah leta 1887. je prišel v Merseburg-Qucrfurtu I svobodomislec Pause z kon ser- s vativcem Xcubarthom v o ima svojo vrednost! Premetena sieparica z dragi- J ' ' ' - — rSEiSi gantni dami, ki ste osleparilif nekega pariškega zlatarja na rafinrran način za briljante in nakit v vrednosti nad pol milijona frankov. Pred nekaj časom je namreč prišla neka elegantno oblečena dama k nekemu pariškemu trgovcu ter kupila- za več tisočev biserov. Kupnino je dama plačala takoj ter namignila, da kupuje po 1 naročilu londonskih in ameriš- 1 kih dam drage kamene. Kmalu ' je dama zppet prišla, kupila ' zopet razne dragocenosti in jih ^ tudi to pot plačala. Ko je pri- I šla vnovič, je dama pripovedo- J vala, da mora odpotovati v London ter da bo za zopet \ zakupljene dragocenosti denar r od tamkaj poslala. Zlatar ji je t verjel in kmalu je nato dospela r iz Londona menica za 200.000 s frankov, ki pa je bila tudi na i dan zapadlosti točno izplačana. ? Od tega časa so se množila na- ^ ročila ter so bile zanje izdane ^ menice vodno ob določenem roku izplačane. Ko pa je po neki novi pošiljatvi denar izo- r stal. se je peljal zlatar v Lon- r doti ter vzel s seboj dragocene t briljante in nakite. V Londonu 6 je dobil omenjeno damo v dru- J žbi neke druge. Obe ste zatrje- S vali, da še ni dospel iz New Yorka denar, kar se bo pa brezdvomno zgodilo v prihod-,11 njih par dneh. Zlatar je.stomld to neprevidnost, da je damam« 11 sedaj izročil proti novi menici p tudi s seboj prinešene drago- t cenosti. Od tega časa pa ni no- b benega sledu o teh damah. Zlatar ima škode več kot pol mi- , lijona. 11 Borowska — zdravnica v n čikaški bolnišnici. Poljski listi g poročajo, da je Janin? Borow- ^ ska, znana iz vohunskega pro-cesa. pozneje v zadevi obtožbe umora svojega zastopnika dr. Levickega, kjer je bila oproščena. dokončala svoje medi- 6 cinske študije na Dunaju ter n se bo izselila v Ameriko, kjer ^ bo nastopila službo zdravnice ^ v neki čikaški 'bolnišnici. g Nov rekord v aviatiki. V H Johanistalu je inženir Grulich b Društva S. D. Z. 1/ Društvo št. 1. ustanovljeno j 13. novembra, 191 o. Ima svoje 0 redne mesečne seje vsako prva _ nedeljo v mesecu v John Gr-{ dinovi dvorani. Predsednik J. j 2ulic, 5704 Bonna ave., tajnik 1 Leop. Furlan, 6424 Spilker ave. . blagajnik Anton Vardjan, 6401 . Bonna ave. / Društ. Svobodnemiselne Slo-t venke, št. 2. i na a svoje meseč- \ r ne seje vsako drugo nedeljo v \ i mesecu v prostorih sestre Set-t nikar, 6131 St. Clair ave. Pred-> sednica Helena Perdan, 1114 E. 63rd St., tajnica Jožefa Ra-zinger, 1164 Norwood Rd. bla-gajnica Marija Kranjc, 1139 E. 63rd St. Dr. Slovan, št. 3. ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v Kogojevi dvorani na 6006 St. Clair ave. Predsednik J. Kalan, tajnik E. Kalish, 6u<> St. Clair Ave., blag. J. Poiun. Dr. sv. Ane, št. 4. ima redne mesečne seje vsako drugo ne-I defjo v mesecu v prostorih na 1W4 E. 55^ St. ob 2. uri popoldne. Predsednica Rozalija Urh, tajnica Rozalija Jalovec, blaga j niča Ana Zorčič. Dr. Napredni Slovenci, št. 5. ima redne mesečne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Primož Kogbjevi dvorani, 6006 St. Clair ave. Predsednik Frank Butala, 6222 St. Clair ave., tajnik John Dejak, blagajnik Fr. centa, 6009 St. Clair ave. i '.'M Društvo Slovenski Dom, št. 6. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj pri Jos. Drugovich, Nottingham, O. Predsednik Jofip Drugovich, ' prvi tajnik John Korenčič, blagajnik John Fa- = Reischmanns Yeast = Koristne in krasite stvari za vas in Jgrafee za otroke. I Vae to dobite ZASTONJ za nase zavitke in lM>elne. t Številke kažejo, koliko jih rabite za vsako stvar. Bat za baseball . 75 ^ ^^^^^^^^^ Vel^ noz in ^ce 450 Žoga za baseball • 75 || ^^ ^ nlji ll^300 Žepni nož ... 75 H 'mjO ' Vrvza ribji lov . 25 Škaije .... 125 J ^^^^^^^^^^^ j Otročje posodice 50,75 M Mnogo drugih daril. Brisače in prti za mizo. 11 Pišite po katalog. Vprašajte svojega groceija zanj ^l^SI The Fleischmann Company, 2168 E. Mh Street, Cleveland, Ohio. , • "'a. ..." . ... ... .. . , ■ 3K PI.....'.;'i.:uRi»»!rtii m** via 12 ^liar 1 'tshxc/ . ^ibitx^Mi eiiamfi -i/ni« inovo^.bo & ".itJLoa" .t lidfisoq at isvoi j asa cBfi L/OpiSL —.— jAciamsburg, Pa. Gosp. urednik, prosim, da priobčite sledeče vrstice v naš cenjeni list, ker želim rojakom nekol&o' naznaniti. kako se nam tukaj godi v |; državi Pennsylvaniji in Westmoreland Co.. Imeli smo 16-mesečni štrajk, in sedaj smo 5 mesecev delali. Dobro pa vedo vsi tisti, ki so plačevali unijo, kaj se godi sedaj z njim. Kapitalistična zvijača je vse one, ki so pripadali k United Mine Workers odslovila in izgnala iz kompanijskih koč in i, sicer v desetih dnevih se morajo odstraniti. Prva kompani-/ ja, ki je pričela s takim delom je United Coal Co. Ta hoče začeti delati s popolnoma nO" vimi močmi in neorganiziranimi ljudmi. Zato pa naznanjam rojakom, da ne hodijo v Westmoreland okraj dela iskat, ker t, aprila bo zopet štrajk. V resnici smo v težavnem položaju. V hudi zimi, ko leži sneg | čevlje visoko, morajo družine . in otroci slabo oblečeni ven iz hiš, ker jih kompanije ne marajo. Moraš pa iti rad ali nerad. Iz tega se razvidi koliko imajo premogovi baroni usmiljenja z ubogimi trpini, ki se nekoliko zavedajo bratske slo-/ , ge.Zato prosim vse organizirane premogarje, da bi nam 1 stali v pomoč in podporo, da bi dosegli naše pravične za-hteve. Res je, ako nam drugi ne bodejo pomagali, nam ni mogoče doseči naših zahtev. Setlaj bo priložnost, ko pride t. april, da premogarji po vseh državah zaštrajkajo. Skupni sili se kapitalisti ne bodejo mogli ustaviti. Prosim vas torej usmilite se ubogih sobratov in trpinov v Pennsylvaniji, da bodete združeni v bratski slogi. Pozdravljam vse zavedne ^premogarje sirom Amerike. John' Mostar, Adamsburg, Pa. Newark, O. Pretečem- pon-deljek je pričelo goreti v najbolj živahnem delu tuk. mesta, , v takozvani "Music Hall". Nevarnost je pretila velika, ker stoje hiše tesno skupaj. Na lice mesta so bile poklicane vse štiri požarne brambe, in ogenj omejile, da se ni razširil na sosednja poslopja. Spodaj se je nahajal saloon in restavracija, zgorej pa dvorana, ki je bila najstarejša v mestu. Še sedaj so imela razna društva, kakor uniski lokali seje v njej. Da imamo tukaj pravcato sibirsko zimo, mi ni treba še posebej povdatjati. In v tem priljulbjenem mrazu nas je zadnjič posetila Mrs. štorklja ter se ni prej poslovila, dokler ni v vsaki slovenski družini pustila eno deklico ali pa dečka. To- * rej v tem oziru vendar napredujemo, saj drugače napredka ne moremo zaznamovati. Da je tukajšnje podnebje po-| stalo mokro, že menda veste, -pa ne samo takrat kadar gre dež. pač pa tudi kadar solnce • sije. Gostilne namreč rastejo v tem mestu kakor gobe po dolgotrajnem dežju, torej je ta •obrt sedaj v našem mestu po dolgi suši v polnem teku. Seveda je novoizvoljeni g, župan pomnožil svojo pinkertonsko ! armado za 50 odstodkov. ki Tjodejo lovili uboge grešnike ter jih brezplačno spravljali za I omrežje ter jih obratno zopet izpustili proti plačilu. Drugič 1 pa kaj več. Pozdrav vsem. 1 Ivan Gabrovsek. jfc Steelton, Pa. Velecenjeni g. urednik. Iz vseh krajev širne Amerike se čitajo dopisi v vasem cenjenem listu, le iz naše naselbine se nihče ne oglasi. Namenil sem se torej opisati nekoliko naš položaj. Z delom f se ne morem preveč pohvaliti, » ker je bolj srednje, nekateri s oddelki delajp s polno paro, 1 drugi pa čisto malo, kar naj- < "bolj vedo oni, ki so pri takem delu. 2 Z društvi dobro napreduje- r mo, ker imamo štiri podporna t društva, katerih treh spadajo s k K. S. K. Jed.. Ihiamo tudi tudi eno samostojno društvo, \ ki ima tudi lepo svoto denarja s v blagajni. 1; Imamo tudi svojo lastno in ( poučujejo našo mladino v slovenskem jeziku šolske sestre Notre Dame. Da naša napreduje je dokaz to, ker danzadne-vom prihajajo tudi otroci drugih narodnostij iz javnih šol v rtašo, ker se lahko nauče marsikaj koristnega. Naš župnij je Rev. Ažbe, ki je izvrsten pridigar in znan tudi po drugih naselbina'h. Tukaj vo-d'i vse v najlepšem redu ter je priljubljen pri Slovencih in drugih narodih. Kar se pa tiče ženitve ta predpust, pa moram reči, da spijo naši fantje spanje pravičnega. V tako. veliki nasePbini, kjer je toliko fantov in deklet, pa samo ena ohcet in še ta od štajerskega Slovenca, je pa že prežalostno. Kaj je temu vzrok ne vem, mislim, da marsikate-mu ne pripuščajo finančne razmere. Živimo v dobi predpust-nih burk in laži. In ker smo šele pred kratkim nastopili leto 1912, bo marsikaterega cenjenih čitateljev zanimalo či-tati, kaj se bode in kaj se ne bode zgodilo v tem letu. V tem letu ne bodejo češplje orehov rodile, ne krave nič valile, ne bodejo žabe terice, ne kure predice. pač pa bodejo vse ptičice vesele in rožice cvetele po gredicah naših slovenskih deklet, da bodejo delala iz njih šopke, in jih dajale za spomin svojim izvoljenim. In ker je to moj prvi do-pfs'^tfem listu.' ter sem še nepoznana oseba, se hočem natančneje opisati. Povem vam, da sem lep kot strah v prosu, pridem kakor cigan v hrastovi senci, s kokošmi idem spat in 7. otroci vstajam; telesa sem ši1>kega kakor preklja v zelniku. glavo pa imam zalo kakor najlepša zeljnata glava, usta so mi pa kar nalašč ure-zana za največjo ribniško žlico. Kaj ne, da sem lep kakor moj patron, blaženi Kurent na pratkah. katerega spomin bo-demo v kratkem obhajali. Sedaj pa pozdravljam vse Slovence sirom Amerike in ostajam vaš Lipe izpod brinove gore. « So. Chicago? III. Gosp. urecl- tvk, prosim nekoliko prostora v cenjenem listu. Malokdaj se sliši sedaj od nas. pa.saj veste, da ie huda zima. da je črnilo zmrznilo.. Ravno danes smo šteli 15 pod ničlo. Toda za zimo se ne zmenimo dosti, ker imamo precej dobrih rojakov gostilničarjev, ki nas z gorko pijačo postrežejo. Z delom.je bolj počasi. Pravijo, da bo takrat boljše, kadar prvič kukavica zapoje. Na društvenem polju prav lepo napredujemo. Društvo Marije Spočetja, št. 80 K.S.K. Jed. je priredilo 4. febr. lepo zabavo, pri kateri so nas razveselile članice s šaljivo pošto in svežimi šopki, katere so fantom na prsa pripenjale. Veselica se je vršila v dvorani g. Medoslia. Pa tudi ne smem pozabiti omeniti, da bi naš zastopnik Clev. Amerike v tem mestu lahko kaj več dopisov poslat iz naše naselbine. Pa še nekaj. Vrli rojak Matija Pernar je premenil svoj stan. Vzela ga je gospodična ftlarija Preselj. Veliko sreče In blagoslova želimo vsi. Vesela je bila svatba v Medoševi dvorani, ki je bila do zadnjega kotička itapoljnena . Vam g. urednik želim obilo novih naročnikov in mnogo uspeha letos in vedno. Vaš Frank Gorenje. o Oj, to življenje! Podk rimski. Solnce je posijalo izza Krima in me vzbudilo iz mučnih sanj. Hitro sem vstal in šel ven v prosto naravo. "Kam sedaj?" sem se vpraševal. Prijela me je želja, da bi zopet enkrat sam tam na krasnem ižanskem polju, ki krije toliko lepih, pa tudi žalostnih spominov iz prošle dolbe.... Bila je nedelja. Zatopljen v 1 preteklost nisem zapazil, da sem jedva sto korakov oddaljen od vaškega pokopališča. Obenem zaslišim žalostno petje zvonov iz vaške cerkvice. 1 i- ; Ozrem se in zapazim v dalja-e vi mrtvaški izprevod, Spredaj - črna krsta, za njo pa so sto- - pal i ognjegasci v paradi, njih - čake so se svetile v jutranjem >1 solncu. e "Koga nesejo pokopati?" - vprašam mimoidočega znanca. - ^Mladega Erjavca iz Bresta, 3 gospod, če ste ga poznali."' "Kaj?" sem se začudil, "saj r sem ga vendar videl še pred 1 kratkim Čilegja in zdravega." "Veste," mi zašepeta, "ljudje a pravijo, da ni umrl naravne a smrti, menda so ga stepli, da - je umrl vsled udarcev po gla-I,' vi." "Kdo pa ga je stepel?" I "Imel je čudno življenje ta e Erjavec. Pred par leti se je < oženil in ljudje so si začeli, - kmalu šepetati, da se z ženo - ne razumeta najboljše. Saj ve- - ste, kakšne so vaške opravljiv-) ke, takoj opazijo, če ni kaj v - redu pri hiši. Sprva je bilo si- - cer vse bolj tiho, ko pa je začel - ranjki posedati po gostilnah in z pijančevati. se je splošno zve-7 delo za njegove domače raz-e mere. Nekega večera, ko sta £ se zopet prepirala, je ušla že-, na domu k starišem .in se je ► vrnila šele tedaj, ko ji je pre- - pustil polovico premoženia. - Prepirala sta se kljub temu da-E. lje; pred enim tednom jo je 1 vlačil za lase v pijanosti po hiši. Navzoč pa je bil slučajno - njen brat in ta ga je menda - pretepel. Drugi dan so ga pe- - liali v bolnišnico, kjer je umrl. , Ali ni bilo žalostno njegovo , življenje?" mi še pripomni. i "Da. v resnici žalostno." 1 "Poglejte, gospod, tako mlad i človek bi lahko živel Še pet- - deset let, pa mora leči pod - zemljo. Je pač tako to živ-, Ijenje." "Naša usoda," mu odgovo-1. rini. r Šla sva vsak svojo pot. 1 Prispel sem do visokega jag- - ujeta, ki je stal samotno sredi polja in molel svoje veje viso- c ko v zrak. Pod njim v senci 1 je sedel berač in otiral znoj raz čela. 1. "Dober dan", me nekako • boječe pozdravi/ - . "Bog daj!" f*" a "Prosim kak dar, ker sem e ubogi siromak." "Kako ste prišli do beraške 3 palice očka?" "E, ^spod, povest mojega - življenja^je dolga. Marsikaj r sem prestal 11a svetu. Trpel in ^ delal sem od zgodnje mladosti i pri drugih ljudeh, jedel sem i celo življenje kruh drugih ma- - ter, lastne matere niti poznal - nisem. Vendar bi si lahko kaj prihranil na starost, pa zašel r sem med slabo družbo in živeli ) smo samo za takrat. Saj nam . niti na misel ni prišla starost. ) ki je žalibog tako hitro za pe- - tami. Zbolel sem, videl me ni ) nihče prejšnjih znancev, ljudje ) me tudi niso marali, ker so - poznali moje prejšnje življenje. . šeffsem v bolnišnico. Ko sem 1 se povrnil, mi ni kazalo dru- - zega, kakor vzeti beraško pali-1 co v roke in hajdi od hiše do r hiše. Ej. huda je ta pot, pa kaj hočem, živeti moram. In ■ ljudje me pode dalje, kakor psa. j če mi pa dajo vbogajme, mi 1 daje z nejevoljo in godrna-1 njem." l Orosile so se mu oči, ko je ■ končal. Segel sem v žep in sem l niu dal mali dar. Nisem poslušal njegove za- ► hvale, stopal sem urno med ze- ► lenim poljem... Krasna je bila pot med cvetočimi travniki in polji, kjer se je pripogibalo rumeno klasje v lahnem vetru. Celo polje je bilo podobno valovitemu morju, kadar pihlja hladna večerna sapica. Občudoval sem to naravo in si mislil: mogoče še danes, lahko tudi še par dni dvigate tu ponosne glavice, o krasne cvetke, potem pride kosec ali že-njica. padle bodete pod ostrim jeklom in ne dvignite se nikdar več, ker taka je vaša in — naša usoda J----- Telesno in duševno zmučen sem prispel proti večeru domu. Na pragu me sreč^ mati rekoč: "Naš sosed je zopet nesrečen. Jernačev konj je njego- yemu konju odbil na paši no-„ »» go "No, nesreča se je zgodila, kaj moremo zato", ji odvrnem. I Stopil sem v ve^o. Tu ie se- kozarcu žganja, naslonjen na mizo in zatopljen v bogve kak sne misli, v kotu na tleh pa.je sedela njegova žena vsa objokana, okoli nje je ležalo pet raztrganih in umazanih otroči-čev. Moj oče ga je tolažil. "Povem ti France, jaz sem najnesrečnejši človek na svetu. Naj se obrnem na desno, ali levo. naj delam in trpim kot živina, vedno me zalezuje nesreča. Denarja nič, živeža nič. Mislil sem, da si bom sedajle kaij zaslužil s konji v gozdu, a sedaj je ven.1 Kako naj preživim otroke in ženo? Meni je obupati." "Ne misli tako hudo," ga tolaži moj oče. "Bog skrbi za vse. Tudi jaz sem prestal mnogo nesreč me je obiskalo, vendar sem še danes živ. Bodi pameten in se daj potolažiti." • "Šel bom in se bom končal, potem bo vsaj konec trpljenju in večnim skrbem." Njegova žena ga je pogledala s prosečim pogledom, iz njenih oči je gledala skrb in beda. "Saj tudi jaz trpini," mu je dejala, "saj tudi jaz nosim težave in skrbi, vendar ne obupujem. Poglej te-le uboge najine otročiče, kaj bodo delali, kako bodo 'živeli, če jih ti zapustiš?" Predramil se je in ozrl na svojo deco, ki je med tem po-spala n?} trdili tleh. Ta prizoi je vzbudil usmiljenje v njegovi duši do nedolžne dece. zavedel se je očetovskih dolžnosti in oko mu je zažarelo v novem upu do prihodnjosti. Vstal je, sklonil se nad speče otroke, vzel najmanjša dva v naročje in šel z njimi in ženo domu. "Oj, to življenje!" sem si mislil. ko sem šel v sobico, "kaj nam nud'š druzega. kakor skrbi i ti bolesti ?" In zdel se mi je v onem trenutku srečen mladi Erjavec, ki spi pod zeleno rušo---^ o—. — - I DROBNOSTI. Včasih je treba dati bolniku mehko kuhano jajce ob desetih. ali gostu za zajutrk in se pripeti, da so jajca zunaj umazana in grda. čeprav so popolnoma sveža. Grdo in neokusno je dati tako umazano jajce na mizo, posebno ker se .dajo take lupine prav na lahek način očistiti. Namoči krpico v jesili in omij jajce pa bo čisto, tudi lupina od citrone je 1 dobra za tak slučaj. * * * Ob selitvi se pohištvo navadno vselej več ali manj poškoduje in odgrtie. Tudi če od starosti izgleda bolj slabo in neugledno, ga gospodinja lahko zopet malo polepša in obnovi. Pobarvane postelje in omare odrgni z lanenim oljem in videla boš, da bodo mnogo lepše. Za lakirano pohištvo pa vzemi terpentinovi špirit ali pa v navadnem zelo močnem špiritu razpuščeni šelak. Zlati okvirji od podob in* zrcal se očistijo z gobo namočeno v razvodnje-nem špiritu; potem jih je treba obrisati z mehko, suho cunjo; * P * Vsaki gospodinji je treba vedeti, koliko časa potrebuje želodec, da prebavi to ali ono jed. Drugače je treba hraniti otroka, drugače bolnika-; težaka, ki je delal cel dan. je lačen in ima zdrav »želodec drugače, kakor uradnika, ki je dopoldne sedel v pisarni in se pritožuje čez slabq prebavo in slabim spanjem. Jed mora biti ne le dobrega okusa, ampak tudi izdatna in hranjiva. Riž, mehko kuhana jajca, pris, špinava, pečena divjačina, kuhane hruške, jabolka in drugo kuhano sadje potrebuje eno uro za prebavo. Grah, bob. leča. fižol, celer, kuhano mleko, surova jajca poldrugo uro. Surovo mleko, goveja jetra, praženo goveje meso, krompir dve uri. Šunka, goveje kuhano meso, salata, sko-povina tri ure. Svinjska pečenka, maslo, trdo kuhana jajca, star sir. bel kruh in čebule tri ure in pol. Telečja pečenka, 1 perutnina, kiselo zelje, repa, o-rehi. gobe in peckovito sadje , štiri ure. Mast prebavo ovira, - ^ 1 !JJ ' več poprati ali kisati, to škoduje ledvicam, draži želodec in čreva in vzbuja^ neprirodno žejo. Ruska duma je v tretjem branju sprejela zakonski načrt o zavarovanju delavcev proti nezgodam in zakonski načrt o odškodnini v slučajih škode, ki jo v svojem uradnem poslovanju povzroče unadne osebe. —-Pri razpravi o izločitvi helm-ske gubernije je govoril Poljak Jablanowski in označil načrt kot državno nasilje. Poljaki pa se s tem činom ne bodo dali oplašiti in ne bodo pozabili svojih bratov, katere se namerava odtrgati od njih. Društvenioslasi. Društvo "Sava" St. 87. S. S. [ P. Z. ima svoje redne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu pri John Grdi ni, 60 21 St. Clair ave. , Predsednik Jos. Polanc, 1101 ( E. 63 St.; tajnik Anton Lakner 1101 E. 63 St.; blagajnink Toni t Jereb, 1268 E. 55 St. — V dru-! štvo se sprejemajo rojaki od . 16. leta do 55. Torej imajo ro-. jaki, ki so preporačili 45. leto, lepo priliko, stopiti v društvo, . ki daje $8.00 na teden bolniške podpore in $500.00 smrtnine. 1. febr. 13. Slov. Lovsko Pod p. društvo [ ima svo^e redne seje vsako I Iruiro nedeljo v mesecu in si-1 cer ob 2. uri popoldne v John Grd'novi dvorani. V društvo se sprejemajo člani od I(> do 45. . leta. Vstopnina po starosti Rolnirka podpora znaša $5 00 1 na teden. Predsednik Jos. Rus, 1306 U. 55 St.; tajnik Jakob Požun, 1164 E. 61 St. i i. jan. 13. Društvo sv. Janeza Krstnika, št. 37 I.S.K.J. Predsednik ^r j Milavec, 1031 E. 61 St.; tajnik Iv. Avsec 3858 St. Clair ave.: ■ blag. Anton Prijatelj, 4015 St. ^ Clair ave. zastopnik, Louis Lnh 1033 F. 62 St. Društvo potuje lepo tedensko bolniško podpo-( ro iti je en*> najmočnejših društev. Seje se vrše vsako trfctjw nedeljo- v mesecu v John Grd novi dvorani. 6021 St. Clair a v« Dr. zdravnik J. M. /Scliškar, (>127 St. Clair a> e. i apr. 12 K. K. podp. dr. Srca Jezusa ' ima svoje redne seje vsako dru-* 1 go nedeljo v mesecu ob 1. uri > popoldne v Knausovi dvorani. Uradniki za leto [912 so: John j Pekolj, preds. 5613 Carry ave. fernej Kraševec podpreti&ed. Mat h I Oblak, tajnik 1761 E. 41 St.; J. Brus rag. taj.; John Levstek blagajnik; F. Levstek in F. Komidar zastopnika. F. Prelogar, zastopnik za Collin-wood, 650 Harlem St.; Drust. zdravnik F. J. Schmoldt, 5133 Superior ave. Uradne ure od 7—S zvečer. 30. dec. ii, K. Ž. P. dr. Srca Marijinega (staro), ima redne mesečne seje vsak drugi četrtek v mesecu ob pol 8. zvečer ^v mali Kau-sovi korani. Vstopnina od 17 do 30 leta $150; od 30 do 45 leta $1.75, Mesečnina je 40c in bolniška podpora po $5.00 na teden. Katera želi pristopiti mora biti vpisana en mesec prej po društveni sestri. Predsednica Ana štepec. 1204 E. 40 St.; 1. tajnica Ivanka Pelan, 6131 St, Clair ave.; rač. tajnica Helena Mali; blagajničarka Ana Povž, 4426 Hamilton ave. 19. marc 12. Samostojno K. K. P. dr. sv. Jožefa ima redne mesečne seje četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v Knausovi dvorani. Vstopnina od 18. do 30 leta $1.50 od 30 do 35 $2.00 in od 35 do 40 leta $2.50. Predsed. Frank Koren, 1583 E. 41 St I. tajnik Fr. Košmerlj, 45s E. 152nd St. Collin>wood; II. taj. Peter Pikš. 6305 Glass ave. Blagaj, -John Grm, 1089 E. 64 St Rojaki se vabijo k obilnem pristopu. (i. jan. 13 Dr. sv. Vida, St. 25. K.S.K.J. ima svoje redne mesečne seje prvo ned!eljo v mesecu v Knausovi dvoram. Preds. Mike Set- J nikar. 6131 St. Clair ave. I. taj, I Jos. Russ, 1306 E. 55 St. društ. 1 zdravnik J. Šliškar. 6127 St. < Clair ave. Jer Knaus. zastop- Usmrtnina $500 ali $1000, in $6 bolniške podpore na teden. Novovpisani 'član mora prinesti zdravniške tiste I. tajniku pred sejo, nakar se pošljejo vrhovnemu zdravniku; če ga ta potrdi, društvo pri prihodnji seji giasuje o njegovem sprejetju. Isto velja za članice. Rojaki se vabijo k obilnem pristopu. i. avg. 12 Dr. Slovenske Sokolice imajo svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu v mali Knausovi dvorani ob 2. uri popoldne. Novopristopivša mora biti vpisana po kaki sestri Sokolici. Starostka Zofka Birk 6029 Glass ave.; tajnica Marija Pe-terlin, 6314 Glass ave.; II. tajnica Antonija Likar 6014 Col-, lins ave. Collinwood O.; blagajničarka Ana Gorenc'1258 E. 55 St..; dr. Zdravnik J. Seliškar 6127 St. Clair ave. (1. jan. 12 \ Dr. Slovenija ima svoje redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v pro-i štorih na 3044 St. Clair ave. N. E. Kdor želi pristopiti mora biti upisan mesec dnij poprej po društvenemu bratu. Bratje pristopajte k dobrem društvu ker dr. Slovenija plača $6 bolniške podpore na teden. — Preds. Frank Špelkr i 3504 St. Clair ave.; tajnik Fr. ( Rus 6104 St. Clair ave. N. E. blagajnik Anton Pijelik 1758 F. 43 St. Bolniki se imajo javiti , bolne ail zdrave pri predselniku Fr. Špelko, ali pri tajniku Fr. Russ. 31. dec. 11. 1 Si. ml. pod. dr. 2al. Mate-' re Božje ima redne mesečne * seje vsako trejo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 2. uri pop. in redne vaje vsak prvi in tretji torek v mesecu ob 7, zv. v veliki Knausovi dvo- ■ rani. — Predsednik Jak. Jtelc . 1253 E. 60 St.; tajnik Jos. Gla vič, 6401 Metta ave, blagajni! , Matija Glavič, 6131 St. Clai. . ave., načelnik F. H. Mrvar . 1336 E. 55th — Ker-je to dru?, , .vo mUuleniško sprejema sanv j mladeniče v društvo od 16 d< _ 30. leta. Udnina znaša 50c ur * mesec. (1. avg. ; Dr. sv. FrančiSk«, št. 66, K. S.K.J. ima svoje redae seje 1 vsako prvo nedeljo v mesecu ; v Jos. Percovi dvorani na 79th j Si. Predsednik, Alois Zupan čič. 3236K Hamilton ave. 1 , tajnik Josip Perko, 6914 Grand ave., zastopnik Anton Sušter-5ič, ,1618 Otter ave. Rojaki se vabijo k obilnem pristopu. 1 (1. marc it) : Tel. in pod. dr. Slov. Sokol. * ustanov. 3, jun. 1897 ima svoje redne mesečne seje vsako 3. nedeljo v mesecu na 6131 S t j Clair ave ob 2. uri pop. s. č. Starost^ Jos. Kalan 6006 St. % Clair ave.; tajnik Fr. Hudover ! nik 1243 E. 60 St.; /blagajnik . Iv. Pekolj, 5613 Carry ave.: , dr. zdravnik J. M. Seliškar 6127 . St. Clair ave. — Tel. učitelj Iv. f Levar-. Telovadne vaje se vrše 5 vsak drugi torek v mesecu in vsak petek, za naraščaj od 7. j do l/29. za telovadce od 8 do i 10. zv. s. č. na 6131 St. Clair j ave. i, jan. 13. K. S. K. pod. dr. sv. Alojtija v Newbttrgu ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v Mike Plutovi dvorani na 3611—81 St. Predsednik John Lekan 3559 E. 80 St. S. E., tajnki Josip Trček 3596 E. 78th St. S. E. blagajnik Anton Fortuna 3593 , E. 81 St. S. E. 1. jan. 13. Mlad. pod. dr. sv. Antona P^dovanskega v Newburgu ima svoje redne mesečne seje vsako 4. nedeljo ob 2. pop. v M. Plutovi dvorani na 3611 E. 81st St. Predsednik Jos. Lekan 3556 E. 80 St.; tajnik Dom. Blatnik 3538 E. 82 St.; blagajnik Fr. Plut 3611 E. 81 St.; Načelnik Louis Gliha 3572 E. 82 St. 1. jan. 12 6k>v. K. Vit. dr. sv. Aloj-sijt, ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo pop. in redne vaje vsaki drugi in Knausovi dvoram. Predsednik I T*-vli f* "i i. cj, p, • f T G 'k ■ I * Park, O. Društveni zdravnik * 1 J. M Seliškar. Vo ooift*<*Wi > daje prvi tajnik. K- S. P. dr. sv. Barbare, it, if _ 6. spadajoče k gl. post: v Po-_ rest City, ima svoje redne me- I , spčne seje vsako prvo nedeljo ^ v mesecu in sicer ob 10. dopt j V Grdinovi dvorani V društvo - se sprejemajo-člani od 16 do l , 45 I. Vstopnina je po starosti, 1 i. Bolniške podpore se plača $7. 1 1 na teden in takoj po vstopu || . Predsednik, M. Colarič 106$ E. 61 St.; tajnik J. VVidervol j 6127 St. Clair ave.; blagaj. M. Vintar, 1141 E. 60 St. Pojas- j nila dajeta predsednik in tajnik :: hil.f-> Slovenska Narodna čitalnica ima svoje redne seje vsak prvi četrtek v mesecu ob 8. zvečer v čitalniških prostorih na 1157 E. 61 st St.. Knjige se izpo-sojujejo vsako nedeljo od 9 do 11 ure dop. in vsak četrtek od 7 do 9 zveč. Vsa pojasnila dajejo: perdsednik Peter Pikš, 6305 Glass ave.; I. tajnik Ig. Smuk, 6401 Bonna ave.; blagajnik Jakob Pdžun, 1164 E. 1 61 St. (1. jan. 13 Samostojno Pevsko In podp. dr. Vrh Planin, ima svoje red-ne seje vsako prvo nedeljo v mesecu in pevske vaje vsak torek in petek zvečer ob H.nru \ Predsed. Maks Temistokle, tyi-l j E. 152 St.; podpredsednik A. Pelan 513 E. 152 St.: tajnik . Carl Lampe 16007 Waterloo | Rd.; blagajnik Martin Janežič, | 5706 Waterloo Rd. 1. apr 12 C Ciril Metodova Podružnica, št. 24, ustanovljena 25. februa-^ rija, 1910 v pomoč onim sloven-skim otrokom, katerim grozi nevarnost, da postanejo Nem- J ci ah pa Italijani, ker ne morejo priti v slovenske šole Le-J ( tni prispevek za Člane je 50c. | Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9/ uri dopoldne v j . Knausovi dvorani. — • Predsed- | • 1 nik, L. J. Pire, 6119 St. Clair I ' ave: tajnik John Vidervol, 6127 ' St. Clair aVe. Mike Setnikar, jj r 6131 St. Clair ave, blagjanjik r Narodna dobrodelna DruH)* 1 v pomoč slovenski mladini, iol» u skim otrokom in siromakom Clevelarudu. Skrbi za učne knji-1 ge slovenskim otrokom ter jih 1 drugače po možnosti materij«!-d no podpira. Letni prispevek je samo 50 centov, toda posanMp J c ni darovi so dobrodošli. Pred- 1 sed., L. J. Pire, 6119 St. OlajsUjl > ave.; tajnik J. Vidervol, 6127 St Clair ave ; Mike Setnikar, 1 blagajnik. 6131 St. Clair ave. >( Slovenski politični klub im* ' svoje redne seje vsaki drugi M t- torek v mesecu v Knausovej dvorani. Odborniki so: k Predsednik, Frank Butala 6230 | ; St Clair ave; podpreds. Ivan Jj 7 žulič, 5704 Bonna ave.; tajnik i Ivan Pekolj 5613 Cary av*.;|j e blagajnik Jos. žele 6108 St. ft n Clair ave.; zapisnikar Ivan A*»;i sec 3858 St. Clair ave. Rojaki f j Slovenci se vabijo k temu. klu-r bu. Pojasnila dajejo vsi urad- | niki kluba. 4 avg. II 1 Žensko podporno druStvo t "Clevelandske Slovenke", spa- - dajoče k S. D. P. Z. v Cone- i maugh. Pa. imajo svoje redne A mesečne seje vsako prvo ne-1 ) deljo v mesecu v prostorih g. J > Smrekarja na 82. cesti. Dni- . štvo daje $7.00 bolniške pod- . 3 pore na teden in $500 smrt- i . nine, Slovenke se vabijo za L jj pristop. Marija Polončic pred- I i sednica 8100 Union ave. Fran- I 1 čiška Penko tajnica, 3557 E. J ? 81 St.: Frančiška Juh blagaj-I . niča, 3533 E. 82'St. Dramatično in podp. društvo ! , Lunder-Adamič, št. 20 S.S.P.Z, | ima redne mesečne seje vsako.^ drugo nedeljo v mesecu v veliki | Knausovi dvorani dopoldne. ' Društvo daje $8.00 bolniške 1 , podpore na teden in $500 smrt- | nine. Reden mesečni asesment je $1.00 Predsednik* J. Mam, i 6401 Bonna ave. I.^tajnik Ig* ^ Smuk 6401 Bonna ave.; blH gajnik FrLah. 1157 E. 61 St. Žalostna sUtistika. Lansko > leto se je od junija do oktobra ^ponesrečilo na morju 108 ladij mm 114.231 tonami. Med temi je bilo 43 pamikov io 65 jadrnic. 12 ladij se je potopilo, 5 je bilo popolnoma uničenih, 6 jih je zgorelo, 14 so jih vrgli viharji I na obal. Angleška je izgubila f, 12 ladij, Amerika 13, Švedska at, Norveška 10, Nemška 2. Občinsko gospodarstvo v Pragi. Neki praški list poroča, da ni v blagajnah mesta zlate Prage nobenega denarja. Za 2,7000.000 K potrebščin v Januarju in februarju nima mest- 1 na občina nobenega pokritja. Mestna finančna komsiija je u~ stanovila izvedbo mestnih in- 1 Podzemeljski hodniki v jet- 1 nišnici. Iz Peterburga poroča- ( jo. da so kaznjenci v Simsers- 1 polu izkopali dolge podzemelj- ; ske hodnike, po katerih so I10- 4 teli pobegniti iz ječ. Za beg je ; bilo domenjenih 20 kaznjencev. Hodnike pa so pravočasno od- \ krili in tako preprečili komplot. j Celo druiino umoril, da si je I potolažil lakoto. Iz Peterburgia , poročajo, da je v mestu Triosk | vdrl neki kozak v hišo nekega 1 ; kmeta ter umoril celo družino, } ; pet oseb, da je prišel v posest < jedil. Morilca so aretovali. Pri 1 preiskavi je priznal, da je gro- f zno dejanje storil vsled lakote. 1 Za bedne ruske kmete. Car I je dovolil "Rdečemu križu", da ji uvede splošno denarno zbirko . za pomoč bednemu kmečkemu s ; prebivalstvu. Vlada je nakupila c I sa 100 milijonov rubljev žita, 1 1 ki ga bodo oddali za nizke cene \ V- stnadajočeniu prebi v a 1 s t v u. Ii I Brezposelne kmete in delavce s bodo pritegnili k javnim delom, u Nenavadno počeščenje mrt- s I m Pred dnevi je umrl v n ■Ploskvi znani milijonar in člo-vekoljub Nikolaj Ljamin. usta- { novi^elj dijaškega konvikta, ki e so ga poznali vsi Moskvicani in ,] l-zhisti najubožnejši med njimi ^ i p radi njegovih številnih darov. . # Pokopan bi moral biti v doma-f kapeli Ljaminov, ki je v zali- vetišču za vdove. Pred palačo, Rjplkoder bi se imel vršiti po-| |reb, je stalo okoli krasnega I Žveterovprezenega mrtvaškega I voza na tisoče ljudi, katerim ' je umrl dobrotnik. Ljamin je imel med prebivalstvom častno f ime "oče ubogih". Ko so pri-| ncsK iz palače krsto z umrlim ; ter jo položili v voz in so se , začeli konji ie pomikati, je na-| enkrat udrla množica kot na povelje proti mrtvaškemu vo-I *u, izpregla konje in na stoti-I ne ljudi je vleklo v pobožnem moHcu krasni katafrilk i/pred hiše pokojnega h grobnici Lja* I minov. Ko so odprli oporoko pnmrlega, se je izkazalo, da je Xjamin zapustil velik del svojega premoženja dobrodelnim ustanovam in v korist reveiem, Računa se, da so znašale vsote, ki jih je letno izdal Ljamin v* dobrodelne namene, nad milijon kron. ■Half v j Sin ubil očeta., V Calmi pri Mitrovici se ie zgodil grozen I zločin : s n je ubil očeta. Neki Fran Guugert si je kot vlaste-|r*?]a«gki sluga prihranil nekoliko ' Bnarja, ki mu ga je shranjeval Segov oče. S tem denarjem I malim posojilom ie oče pojita vil dom in pozval sina. naj Sfstopi iz službe ter prevzame gp j^omače gospodarstvo. Ko pa ■Pita živela oče in sin skupaj, (Je nista mogla več razumeti in f prepirala sta se slednji dan. O-ffc je vsled tega prodal posestjo, denar obdržal in rekel sinu, ^ naj gre kamor hoče. Sin je o-gorčen vsled očetovega postopanja pograbi v prepiru za sekiro ter ubil očeta. Ubijalec se ie sam javil sodišču. mm ' Strašna drama pred sodiščem. Marsilj, 27. januarja. V tukajšnji sodnijski dvorani se je zgodil strašen dogodek. Neki vinotržec je zgubil pravdo proti dvema odvetnikoma. Po prečitani obsodbi je ustrelil oba advokata in sebe. Vsi trije so Ogenj v Pofegi. V Požegi ie zgorela manufakturna trgovala Ig. Gruna ter znaša Skoda na 8o,ozo K. Maščevalec svoje sestre. — Lvov, 27. januarja. V petek /.večer je potrkal na vrata zobozdravnika dr. Pfaua neaoao človek. Ko je zobozdravnik odprl vrata, mu je porinil neznanec v trebuh bodalo in zbežal. Mož je brat zobozdravn k o ve uslužbenke, ki je b:to pred kratkim odpuščena. Policija ga je aretirala. Svetovni rekord letalca Fi-scherja. Belgijski letalec Fischer, ki je, kakor znano, odnesel na tržaškem letalnem tednu v Zavijali največ nagrad in žel največ simpatij, ki je nedavno bil pri letalnih tekmah Vancosk." vojne uprave med prvimi, je dosegel nov svetovni rekord v visočitii z dvema pasažirjema. Na svojem Far- i manovem dvokrovniku se je : dvignil 22. januarju v Bonvu na Francoskem z dvema pasa- ' žirjema v 50 minutah do viso-čine 1350 metrov, ter prekosil za 275 metrov rekord letalca ( Verrepta v visočinskem poletu ( z dvema pasažirjenia, katerega je bil dosegel ta par dni poprej. * Težave ženskega izobraževalnega vprašanja v Bosni.'-5-!- 1 11 ose 11 ska vlada je posvetila ! nekaj svoje pažnje tudi višji < ženski izobrazbi. V saboru so | se med drugimi oglasili tudi I mohamedanski poslarici in za- | lit c vali za svojo žensko mladi- I 110 višjo šolo — preparandijo, < kjer bi se Šolale bodoče učite- i Ijice na dekliških nižjih in vi- ; šjih ljudskih šolah ter se tako 1 -časoma tudi za mohamedan- I -ko žensko tlečo uvedla šolska ( obveznost. Vladia je ,napravila | načrt, po katerem se nadalje- t valili tečaj na sarajevski mo- t hamedanski višji dekliški Ijud- j ski šoli spremeni v štirirazred- t 110 višjo dekliško |q1o in osnu- 1 je zasebno mohainedansko žen- c sko učiteljišče, ki |bi temeljilo na mohamedanski verski pod- 1 lagi, sicer pa bi fre na ujem j učili isti predmeti kakor na 1 enakih državnih ženskih Stavo- 1 dih. Ta načrt je vlada v presojo 1 poslala Mledžlisi-Ulemi in ta'] je odgovoril, da se protivi tem šolam iz razlogov: 1., ker bi učenke na teh šolah odrasle čez tista leta, ko morajo po šerija-tu začeti hoditi pokrite in ne •»mejo več priti v stik razun z najbližjim sorodstvom: 2. bi pa dekleta po dokončanih naukih imele po javnih ljudskih šolah služ:ti kakor učiteljice, kar tudi nasprotuje šerijatskim predpisom. Vlada je nato načrt u-teljišča opustila ter prosila Me-dilis - Ulemo. da pritrdi vsaj razširjenju obstoječega dveletnega tečaja na štiri leta. Reis-ul-ulema je nato sklical islamsko prosvetno anketo, ki je pa bila glede višje izobrazbe ino-hameduink iz ozirov na šerijat istega mnenja kakor Medžlisi-Ulema. Nekateri zborovalci jsfo se sploh izrekli proti vsaki , splošni ženski izobrazbi, ker je za mobamedanko dovolj, da zini voditi gospodinjstvo in vzgajati otroke v pravem islamskem duhu, avse kar potrebuje za življenje ji je dolžan preskrbeti mož. I • Kako vdržujejo v Parizu ceste čiste? Pariz, ki ga je pred dvema letoma označil predsed-:i:k pnriškeva munidpalnega -i vel a kot najumazanejše mesto n t svetu, :e doživel dogodek lokalno h storičnega pomena. Pred kratkim ie namreč stopila v veljavo odredba p< 1 -cijsktga prefekia, k strogo prepoveduje, metati na ceste r«1 klamne liste ali kake druge pa pirje, sadne ostanke in podobno. Za ta.delikt je določena denarna globa od pet do 50 K. ako pa se globa ne plača, pa zapor enega do petnih dni. Pariški stražniki so dobili od pre-fekta primerna navodila, po katerih morajo vsakogar, ki v rž v ( papir ali kako stvar na cesto, ustaviti ter ga pozvati, naj do- I tično proč vrženo stvar zopet pobere in vtakne v žep. Ako se 1 dotičnik brani, ugoditi stražni-nikovi zahtevi, se mora na li- ! cu mesta napraviti protokol in ako se more grešnik legitimi- \ rati, sme iti svobodno svojo pot naprej, če ne, pa mora iti J na bližnjo policijsko stražnico. Razprava proti delinkventu se \ vrši pred mirovnim sodiščem. Policijski prefekt je tudi v po- i licijske komisarje v Parizu na : svdj odlok ter zahteval, da se ■ strogo izpolnjuje. Prefekt za-i hteva tudi poročila-o vseh raz-: pravah te vrste, da si more o 1 učinku sam ustvariti sodbo. Policijski prefekt pa ni prepovedal metati na cesto "čikov**! v veliko veselje raznih nabiralcev. Reklama s plešami; Pri nedavno vršeči se predstavi v nekem gledališču v Stockholmu je vzbudilo pozornost občintst-va 12 gospodov v rdečih frakih, ki so sedeli skupaj v prvi vrsti parterja. Akoravno je noša teh gostov napravljala nenavaden vtis, je trilo še bolj iz-redno'to, da je imelo vseh dvanajst velike svetle pleše in da je bila 11a vsaki pleši naslikana po ena črka. Ljudje so kmalu spoznali, du se'stavlja 12 č;k na plešah ime znane francoske tovarne likerjev. Naši zastopniki. Sledeči rojaki so pooblaščeni pobirati naročnino, pi^>da* jati knjige, naročati tiskovini in pobirati oglase v svojih naselbinah. Za Chicago, 111. Fr. Mravlja, 2059 VV. 23rd St. Chicago. 111. a Springfield, 111.: Anton Kuž-žnik, i j01 So. iyth. St. /.a I'oresi City, Pa. John Oso-lin, Box 492. /a Moon Run, Pa.: Frank Str-mljan, Box 238. Za Manor, Pa. Frank Demšar, Box 253. /.a Creb Tree, lJa.. John Tome, Box 94. //a Iron wood, Mirh. Jos. P. Mavrin, 132 Luxmore, St. Za F.ly, Minn. Jos. J. Pesliel, Box 165. Za Kansas City, Kans. Anton Žagar, 330 N. Ferry St. ; Za E. Mineral, Kans. Ig. Schlu-ge, Box 47 Za Rodk Springs, Wyo. Ant. Justin, Box 563. i Za Enum Claw, Wash. Joseph Malnaritch. i Za Great Falls, Mont. John An- ,< zac, Rainbow, Dam. ; Za Montevideo, Uruguay, Južna Amerika, Frank Istič,, i 245 Libertad. JoWet, 111. jt,», ..»evuz 1 1300 Cora St. : Za Borberton, (J. in okolico Al. Balam. 112 Sterling ave. - Za Meadou Lands in Canuons-► burg Pa. I retard Lenasi, Box 53 Meadmv Lands. Pa Za So. Sharon in Sharon, Pa. Jakob Peršin, Box 666, So. Sharon, Pa. Za Beaver Falls, Pa. Nick. Klepec, 1836 — 3rd Ave.'J Za Broughton, Pa. in okolico. Ant. Demšar, Box 13p. ' Za P.radock, Pa. in okolico Iv. Grm, B 57, Braiddoek. Pa Za Ncvvprk, O., John Gybnov- šek. 1Jefferson St. Za Indianapolis. Ind. Lovrenc Bizjak, 743 No. Warman av. Za Clinton, lnd. John Jarc. Box 18?. Za država Pensylvania J0I111 Batich, R. D. No.i Box 38 f Washington, Pa. Za De Pue. III. Frank March. . Box 295 Za LaSalle, Tli. in okolico A. štrukelj. 1202 Main St. 7.-\ Conemaugh. Pa. Frank Prestavec* Box 174. y.:i Steelton. Pa. Anton Mren, 2ii) So. Front St. 7a Lnzeme. Pa. Anton Vozelj. S30 Bennet St. Za Pittsburgh in Allegheny, Pa. Ignac Podvasnik, 4734j Hatfield, Pa. Za So. Chicago III. John Golob 3545 — 9? St. /a Watikegan. HI. F. Grom. 1212 — joth St. m 7.a No. Chicago Fr. Osredkar. ^ Box 546 ft Za Milwaukee in U'e^t Al!i^ 1 Wis. Ant, Hren. 208 Grove | St. Milwaukee, Wis. 1 Za Linkoln. Ill Karol Spent, i 702 Sherman St. j Za Aurora. 111. John Marsirh J c8f> No. Broadwav. Za Sheboygan, Wis. John Grandlič, UK; No- 8th Št. Za Mohawk. Mich, in okolico. ! John Kocjan Box 25 Za Calumet, Mich. John Ster * bene, 706 Oak St. Za Aurora, Minn. Jac Serjak, Box 275. / Za Gilbert, Minn. John Fran-eel, Box 26. Za Chisholm. Minn. John Arko Box 826, Za Eveleth, Minn. John Kau-šek Box 615. W % Električna luč. > 'i', Vi jo hočete v vaši hiši. Vsakdo jo hoče. Najbolj pripravna, gospodarska in čista. ' JJ'. I Če je hiša ležeča na naši črti, in če sedaj rabite drugo luč, kreditiramo 15 odstotkov v korist prihodnjim računom za elektriko, do svote $15.00, če se delo zvrši tako kakor je od nas odobreno. Deset mesecev imate čas, da plačate. Za podrobnosti se obrnite ali telefonirajte Main 4360 ali Central 5860. The Illuminating Co. Sales Department 232 Superior Avtnne N. E. VILJEMA ki vam naredi plane in v s« uačite 2243 W. 98rd St. Tel. Bril Ridge 381 X El Bernardo Cigar Co. (SAM 9CHUL19T) naznanja •>. »lovehsken n občinstvu, pot«tu o pa »1 venskim gostilničarjem, da }e otToiil na 5811 St. Clair Are veliko prodajalno in to t srno sa isdeli/. ra jeNMODK. Prodaje se na dro no nde>eio. Po.-ebnoatje: I ck Ra' btt duhan sa irečiti in Jack Uabt it modke. in ie vsake druge vrste smodke. Imamo vse cigarete in duhar ca cigsrrtr na drbe o in droi 00. Za obilen poset sv prrporoia BI Eemaido Cig^ax Cc. (SAM SCHULIST, irdel vatel).) 5811 St. Clair A>enue, Cleveland, Ohio I SLOVENSKA DVORANA, I MIHAEL SETNIKAR, 0 <1131 8T. CLAIR AVE. j Trni. PHnoatan 1044 L > Priporoča rojakom in društvom prvo slovensko dvo- 1 i ano v Cleveland!! za veselice, igre. za poroke in kr-^ slavnosti kakor tudi s a vse druge prilike. £ Priporoča svoj dobro ureieni saloon. Svo j k svojim f nffVfftffirftffvrrnrrrrrrrrrfr^iT^iTTr' rynTrnrrifftf«n#»<*«^ TCER vem' da imaJ° Slovenci vedno ra. i • j žlahtno vinsko kapljico, sem naredi J A^t^Y letos prav izvrstno vino. katerega pošiliam ! fly H po celi Ameriki. Pišite o evne, in prepri- ! ! č-ili se bodete, da imnm dobro vino po ! | L-___ niski ceni. | LOUIS LACH. | j o o" 1033 E. 6snd St. Cleveland, Oblo j _______ TACI D 7C| P SLOVENSKI POGREB- Jt/Olr' /iCLC, NI K IN TRGOVEC. x Priporoča se slovenskemu občinstvu, da ga poseti ob vsaki priliki. Pogrebni zavod je izvrstno preskrbljen z najfinejšo opravo in finimi kočifami. Zaloga pohištva, želez-nine, posode, barve stekla itd. Odprto noč in dan. JOSIP ŽELE. 6108 ST. CLAIR AVE. j -DOMAČE VINO' j Naprodaj imam veliko zalogo doma riarejenega vsakovrstnega čistega vina. Prodajam ga doma in \ tudi pošiljam na vse strani Zjedinjenih držav. Vss 3 t naročila izvrsitn hitro in točno. Vsem rojakom se priporočam za obilna naročila. j /H. SKE BE, 960 lv*n*oe M- 5 Points, Colllnwood, O h to M—BH"—— JOHN QORNIK, Priporočan te tno rojakom v nakup lepih, modernih In trpet-nlfc leseoikih m tlmsklta oblek ter suleeaj. Prodajam obiske po meri In Ko narejene. Priporočam ae nlavnlm društvom v nanravo uniform tn Isvriujem vsa druga krojalka narečlla. Priporočam tudi svojo veliko zalogo vseh molkih potrebičla. EDINI ZALOŽNIK VSKH SOKOLSKIH POTRRBfClN. Tel. Princeton 2402 W SVOJ K SVOJIM) TO .( ■' '"i .Ji • \ i'';. , . ; V i .. J \ ■< ' - Največja slovenska trgovitia i iti pogrebni zavod* I Ratdeljena v dva dela In v polni meri z najfinejšimi pripravami X preskrbljena. Trgovina ss nakup polili t vs. orodja, premog, posod«. T barve, stekla In drugo. Pogrebni zavod je 1 najfinejšimi pripravami i preskrbljen. Ml preskrbujemo najlepše sprevode v zadovoljno* f ljudij, zaksr Imamo brei števila tahval. Za vsaki alitffcj Imamo dvs Z ambulance ta fine koAje. Trgovina odprts no« la dan. Se pripora* # -aro vaem Slovencem la slevsasklm društvom. Te, jj«, A GrdJna> ^aaraaa. | j GEO. JRAVNIKAR, I J ^ Staro znani trgovec z domačim priatnim vinom. Se ^ a jakom sa obilna i^aročila^ pristnega o®® ega v na. I