14.
V Trstu, v nedeljo, 14. januarja 1917,
Letnik Xl!i.
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj.
Urcd .Ulvo: Lika Sv. i s iitka AsiSkega še 20, !. nad&tr. — Vsi J06*st naj sc poSlij2;0 uredaiiiv u lista. Netrankirana pisma « ac
fprejcrr^jo in rokopisi se ne vračajo. Ldaiitelj hi odgovorni urednik Steian Oodiaa. Lastnik konsorcij l~»ta' Edinost- — Tbk i!*k-irne „£dinosti\ vpisane zadruge a »frejenin poroštvom v Trstu, utica S t. FrančiJka Aailkega št. 20. Telefon ureumitra in uprave štev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo ieto.......K 24 —
Za pot leta .................'J-
za tri mesece ......... •••••• •
ca nedel|ako ladajo aa celo Id*...... . 5.29
ca	................
Z60
Posamezne Številke »Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v 5!rokosti ene ko'.jne
Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov.....mm po 10 vin-
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K -0,—
vsaka nadaljna vrsta.............L'.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti' — Plača in toži se v Trsta.
Uprava In Inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiikega 31. 20. — Poitnohranllnfčnl račun Št. 841.(>52
Pregled no]nove]tlh doftodkov.
Cesar Viljem nemškemu narodu.
Romun>ka bojišča. — Novi uspehi zaveznikov v dolini Slanica. V oitoški dolini odbiti močni ruski napadi. Severno Br. e zavzele turške čete kraj Mihalea.
|<u>ka bojišča. — Na dvinski fronti neznatno bojno delovanje-
Z* p a dno bojišče. — Angleški napadi se-j \ern<> Ancre večjidel krvavo odbiti.
Na italijanski in macedor»ski fronti no-j bet H h važnejših dogodkov.
Dogodtt na morju. — Katastrofa ita-a -ke bojne !adje Regina Margherita«.
R i/no. — Grški odgovor na NVilsonovo
Cesar Olljem nemškemu narodu.
BEROLIN. 12. (KorJ \Voffiov urad obavija sledeči poziv: Veliki glavni stan, 12. januarja 1917.
Nemškemu narodu!
Naši sovražniki so vrgli krinko raz ^ebe. Najprej so z zasmehovanjem in hl-i avskimi besedami o svobodoijubju in ckmčansrvu zavrnil? našo pošteno mirovno ponudbo. V svojem odgovoru Združenim državam ameriškim so pokazali sedaj še osvojevalno pohlepnost, katere nesramnost Se povečuje njeno obre-ko\alno utemeljevanje. Njihov namen je pod tržen je Nemčije, razkosanje z nami /vezanih vlasti. zasužnjenje svobode Evrope in morja pod isti jarem, pod katerim ječi sedaj Grška šfcripaje z zobmi. Toda če^r niso zamegli doseči v 30 mesecih i.ajbo!« krvave borbe in najbrezvestnejše <i.i-podarske vojne, tega ne bodo dovršili Mi vsej bodočnosti. Maše slavne zmage iii železna energija, s katero prenaša naš bojujoči se narod pred sovražnikom in «> ma vsako nadlogo in težave vojne, jam-J čl)o za to, da se naši ljubljeni domovini | tudi v nadalje ni treba ničesar baii.
Žareče ogorčenje in sveta jeza bosta podvojila moč slehernega nemškega t -ikega in sleherne ženske, bodisi da |e •!Hiiv bol posvečen delu ali požrivoval-trpljenju. Bog, ki je zasadil ta vzvišeni duh svobode v srce našega hrabrega uarota, bo nam in našim zvestim, v boju preizkušenim zaveznikom podelil tudi popolno zmago nad vsako sovražno oblastni pohlepnostjo in uničevalno besnostio.
V i I j e m L R.
Avstrijsko uradno poročilo.
DUNAJ, 13. (Kot.) Uradno se razglaša: 13. januarja 1917.
Vzhodno bojišče. — Osmanske čete so zavzele z naskokom Mibaleo, zapadno Vadeni. 100 mož in par strojnih pušk je ostalo v rokah napadalca. Istočasno so zavzeli Bolgari še neki od Rusov zasedeni samostan severno reke Buzeu, ob njenem IzHvu. Na obeh straneh oitoške duline so avstrijske In nemške site povsod odbile močne ruske napade, deloma v bojih moža proti možu. Severno doline Slanica je bilo v sled nastopa nemških oddelkov pridobljeno na ozemlju. 4 oficirji m £70 mož je bilo ujetih in uplenjenih 7 strojnih pušk in 7 mlnovk.
Italijansko in jugovzhodno bojišče. — Položaj je neizpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hdfer. fml.
Hemsko uradno porodilo,
BEROLIN, 13. (Kor.) Veliki glavni stan. 13. januarja 1917.
Zapadno bojišče. — Fronta prestolonaslednika Ruprehta: Severno An-cre so izvršili Angleži nove napade proti Serre. Bili so večlldel krvavo odbiti. U-stalili so se v neki predpostofanki. MI držimo glavno postojanko.
Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Bojno delovanje ie bilo majhno. — Fronta nadvolvode Jožefa: Z uspešnimi napadi nemških čet ie blk» severno doline Slanica zopet pridobljeno na ozemlju. Sovražnik je ostavil v zgubljenih postojankah 7 strojnih pušk, 7 mlnovk m velike množine municije za puške in ročnih granat. Ujeli smo 4 oficirje in 170 mož. Na obeh straneh oitoške doline so bili močni sovražni napadi v sled hrabre obrambe nemških in avstrijskih čet brezuspešni. V srditem boju tnoža proti možu je imel sovražnik velike izgube. — Mackensenova armada: Ob stočju Buzaula in Sereta so zavzeti Bolgari neki samostan, ki so ga imeli še Rusi v rokah. Severozapadno Brajle so zavzele turške čete kraj Mihalea. 100 mož ruske posadke je bilo ujetih. Ostanek, ki je hotel ubežati, je utonil v Seretu. Uplenjenih je bilo deset strojnih pušk. V ostalem je visela nad bojišči gosta megla. — Mace-tJonska fronta: Vzhodno Cerne proti Strevini prodirajoče sovražne stotnije so bile pognane nazaj.
BEROLIN, 13. (Kot.) Veliki giavui stan. U Januarja 1917« zvečer.
Na zapadni in vzhodni fronti nobenih posebnih dogodkov.
Prvi generalni Isvartirmoistera pl. Ludendorff.
Turiko uradno porodilo.
CARIGRAD. 12. (Kor.) Iz slavnega stana se poroča: Fronta v Iraku: Angleži so po 48 urni topovski pripravi izvršili napad v ozemlju I man Mohameda, vzhodno Kutelamare, se nahajajoče turške postojanke. P« majhnem uspehu Je bil sovražnik s protinapadom zepet na vseh straneh vržen nazaj. I stota k o Je bil odbit napad sovražnika na fronti Felahie. — Perzijska fronta: V ozemlju Hamadana Je bil izvršen posrečen napad na predstraže sovražnika, pri čemer je zgubil sovražnik okoli 100 mrtvih In ranjenih. — Turki so izvršili proti več v pristanišču Melyn se nahajajočmi sovražnim vojnim ladjam napad z ognjem. Ena angleška križarka, tipa J u no, je bila s polnim zadetkom razbita. V pristanišču se nahajajoča torpedovka ie pobegnila z razbitim jamborom. Neka druga vojna ladja neznane narodnosti ie bila na begu zadeta v polno in se Je oddaljila, nagnjena močno na stran, v južni smeri.	_____
Dogodki na morit*.
LUGANO. 13. (Kor.) Včeraj objavljeno poročilo mornariškega ministrstva pravi: Ker so odpadli težki vojaški vzroki, ki so dosedaj obsvetovali objavo poročil, se naznanja, da je v noči II. decembra kraljeva vojna ladja »Regina Margherita« na vožnji zadela na dve mini in se potopila. Nesreča se je raz v ila v sled velikega obsega razpok na sprednjem delu v par minutah. Od 945 na krovu se nahajajočih useb se je večji del potopil. Neugodne okoliščine so otežkočile rešitev prežive-čih, izmed katerih je bilo rešenih 270. Poveljnik ladje in 14 oficirjev se je potopilo. Razven dosedaj nazuanjenih ladijskih izgub ni zaznamovati nobenih nadaljnih. Torej so nasprotna poročila, razširjena med občinstvom, popolnoma napačna.
Bojna ladia »Regina Margherita« ie bila zgrajena i. 1901. hitela je slin .>0*3 cm topove in v mirnem času 810 mož posadke.
BEROLIN, 12. (Kor.) Woltfov urad poroča: Dne 28. decembra 1916 Je potopil eden naših podvodnikov v Angleškem kanalu prevozni parnik z ugaslimi lučmi, ki so ga spremljali sovražni rustici torpe-dovk. Parnik ie Imel okoli 8000 ton.
BroUovno poveljstvo.
So vratna uradna poroilia.
Italijansko uradno poročilo.
12. januarja. — V Trenti zmeren topovski boj. Sovražnik je streljal na naš lazaret v Andražu, ki je imel znamenje Rdečega križa; žrtev ni bilo. Na julijski fronti topovsko delovanje. Naša artiljerija je povzročila požar na Fajtem hribu in razpršila na potu v Renče in severozapadno Devina se pomikajoče čete. V noči od 11. na 12. t. m. je zmetalo sovražno letalsko brodovje mnogo bomb na polje pri Ogleju; bilo je več ranjenih in več poškodb. Eno letalo je bilo sestreljeno; pilota sta bila ujeta. — V tem času so naši letalci uspešno metaii bombe na sovražno letališče na Prošeku in postajo pomorskih leta! v Trstu. Letala so se kljub živahnemu sovražnemu sovražnemu ognju vrnila nepoškodovana.
Rusko uradno poročilo.
10.	januarja. — Zapadna fronta. — V ozemlju Babitskega jezera, zapadno Ri-ge, se boj nadijuje. Naši oddelki so se po srditem boju polastili sovražne postojanke med Tirulskim močvirjem in reko Ao in prodrli dve vrsti v južni smeri; napravili so ujetnike. Od 5. t. m. do danes smo uplenili v ozemlju Babitskega jezera 2 i težkih in 11 poljskih topov, 11 municijskih vozov, dva žarometa in vrh tega mnogo orožja in materijala vseh vrst. — Romunska fronta: Ponovne napade sovražnika na višino severno reke Slanie smo odbili z ognjem in s protinapadi. Sovražnik je, podpiran po močni artiljeriji, napadal ves dan trdovratno naše postojanke ob izlivu Rinmicula. Vsi napadi Nemcev so bili odbiti s težkimi izgubami za sovražnika z ognjem in s protinapadi. Pri nekem protinapadu smo ujeli 6 oficirjev in 65 mož.
11.	januarja. — V ozemlju južno Babitskega jezera se boi nadaljuje. Dne 10. t. in. smo zavzeli neko vas, ki so jo Nemci trdovratno branili z velikim številom strojnih pušk. Dva protinapada sovražnika sta bila odbita. Trije napadi sovražnika pri vasi Kaluzem so bili odbiti z velikimi izgubami sovražnika. Pod zaŠčitd oblakov dima so poizkušali Nemci ofenzivo proti našim četam, ki imajo zasedeno postojanko severozapadno Ixkiilla. Bili so razpršeni po našem ognju. — Romunska fronta: S pomočjo srditega topovskega ognja se je polastil sovražnik s ponovnimi napadi dveh višin severno Oitoza. Sovražnik je potisnil Romune s trdovratnimi napadi jugovzliodno Motite Casinula in severovzhodno CemLiuri ob reki Sušiti ne-
koliko nazaj. Sovražnik je pod zaščito megle prekorači! Putno in odrezal enega naših polkov. Silni protinapadi so vrgli po kratkem bajonetnem bofu sovražnika naZaj, pri čemer je ostavi! v naših rokah ujetnike.	_____
Grški odgovor na VVilsonovo noto.
ATENE, 12. (Kor.) Odgovor grške vlade na ameriško not-.* se glasi: Kraljeva vlada je z živahnim, interesom vzela na znanje korak predsednika WiIsona glede končanja dolgotrajna grozne vojne. Ona ceni v visoki nferi Hemeniti cilj, ki je diktiral ta korak modreca državnika, ki vodi usodo velike ameriške republike in ki stremi po častnem miru za vse in ojačenju stabilnega položaja mednarodnih odno-šaiev. Ta korak poti eni važno stran v knjigi zgodovine. Premišljevanja, ki se nahajajo v noti predsednika glede trpljenja nevtralnih narodov vsled gigantske borbe, kakor tudi garancije, ki naj jih podaste obe vojujoči se stranki, da se zasi-gurajo pravice in varnost vseh držav, so vzbudile v srcu Grške posebno simpatičen odmev. Faktično je ni dežele, ki bi v tej vojni ravno toliko trpela kakor Grška, Čeprav ni v vojni. Vsled posebnega zemljepisnega položaja se je Grška manj kakor vsaka druga nevtralna država zamo-gla izogniti direktnim in pogubnim učinkom sovražnosti med vojujočimi se strankami. (Tu sledi v rzel v brzojavki). Oropano v tem trenotku še brodovja in skoro popolnoma razorožeuo, vznemirja našo deželo umetna revolta, ki išče dobička iz tuje okupacije. Zaprta po sovražni blokadi, ki brani vse zveze in grozi mirnemu prebivalstvu z lakoto, vštevši ženske in otroke, ki bi se jim moralo predvsem po pravilih mednarodnega prava prizanašati, tudi če bi bila Grška v vojni, se trudi Grška z vsemi sredstvi, da ostane nevtralna. To zadostuje, da se pokaže, kako bi zamogla vsaka inicijativa, ki bi do-vcdla do miru, neglede na humanitarna razsnotrivanja splošnega značaja, služiti življcnskim interesom Grške. Kraljeva vlada bi se tudi gotovo v prvi vrsti po-trudlia, da se pridruži prva mirovnemu koraku predsednika, ako ne bi bila otire-7 i i r.,1	* nioči^ se strank, '.lo-
čim mora od druge sk-jpine pričakovati rešitve izrednih težkoč. ki vladajo sedaj na (irskem. Toda kraljeva vlada zasleduje z vsem srcem dragocena prizadevanja predsednika in Jim želi srečnega izida. Ker je vlada že prve dni vojne mislila na vzpostavitev kontakta med. nevtralci v svrlio, da se zaznajo skupni interesi, se veseli ponuđene prilike za izmenjavo misli, ako bi bilo to potrebno, in se izjavlja pripravljeno, da se v danem trenotku udeleži akcije za dosego trajnega miru, ki bi garantiral pravice vseli držav in vsako suverenost in neodvisnost.
Položaj na Grškem.
LONDON, 12. (Kor.) »Morningpostc poroča iz Aten dne 10. t. in.: Kakor se javlja, je italijanski minister za vnaujc stvari brzojavno nasvetoval grški vladi, da naj sprejme ultimat aliirancev in da bo za bodočnost dežele zelo žalostna perspektiva, ako se to ne zgodi.
LONDON, 12. (Kor.) Reuterjev urad poroča, da je smatrati odgovor Grške na ultimat aliirancev v bistvu kot sprejem zahtev aliirancev. da pa v očigled sedanjemu položaju ni točen in dovolj določen. Tako privoljuje odgovor v zahtevo na takojšnjo izpustitev aretiranih Venizelistov, vendar pa ne določa za to nobenega termina. V Atene so bila že brzojavljena navodila glede odgovora. Grški vladi se poroča. da je nota izzvala zadovoljstvo, da pa so potrebna natančnejša priznanja. 15-dnevni rok za izvedbo zahtev aliirancev ne prihaja v poštev. Ententa ne namerava opustiti blokade, dokler ne bo zahtevam aliirancev popolnoma zadoščeno. Večji del angleške kolonije je že zapustil Atene, vendar pa so zastopniki aliirancev še vedno na svojih mestih.
vor na vsa poročila. *Morning Post:: pravi: Govor Lloyda George in odgovor aliirancev Združenim drŽavam dokazujeta, da pričenjajo zavezniki novo leto v pravem razpoloženju. Anglija sama ostane neranjena, toda njeno srce besni vsled krivic, prizadejanih njenim prijateljem. Združeni hočemo ostati, dokler ne bo izvršena naša naloga. »Times« pišejo: Odgovor aliirancev \Vilsonu bo mora! zadovoljiti ves ameriški narod. Nemčija je Wilsonovo prošnjo za podrobnejša pojasnila kratkomalo odklonila, dočim naznanjajo aliiranci svoje splošne vojne cilje z večjo natančnostjo in točnostjo, kakor kako izjavo lastnim rojakom. »Daily News« pravijo: Glavna razlika med odgovorom aliirancev \Vilsonu in onim Nemčije je ta, da so aliiranci javno in natančno navedli svoje pogoje. Od Nemčije je-sedaj odvisno, ako pride do miru. Aliiranci so pustili vrata še odprta.
Uspeli V. ogrskega vojnega posojila.
BUDIMPEŠTA, 13. (Kor.) Uspeh petega ogrskega vojnega posojila znaša !>o dosedanjih ugotovitvah 2.300 milijonov K ter presega torej uspehe vseh dosedanjih vojnih posojil.
Nemški
vi o odgovoru entente Wilsonu.
BEROLIN. 13. (Kor.) Pod naslovom »Razgrnjena slika« piše »Vorwarts«: Nota Wilsonu nI niti oddaleč mirovna ponudba. Ona je nova vojna napoved z brez-mtjnirni osvojevalnimi cilji. Sedaj bi bilo vsako dejanje, vsaka beseda, ki bi hotela omajati obrambno voljo, zločin nad nemškim narodom. Na točko v odgovoru, kjer en ten ta zanikava, da hoče uničiti nemške narode, pravi »Pressezeitungf: Napram tujini že pol stoletja ne obstojajo več posamezni nemški narodi, ampak le združen nemški narod in ta se bo boril za svoj obstoj, svojo moč in svojo čast do skrajnosti.
Pijano veselje v Angliji radi odgovora WHson«.
LONDON, 12. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Vsi listi se izražajo entuzijasti č no o odgovoru aliirancev Wilsonu: >Di!y Telegraph« piše: Nota izraža popolno in jasno razpoloženje zveznih narodov. U-pamo, da jo bodo smatrali v Ameriki kot popolnoma korekten in zadovoljiv odgo-
Razne politike vssiL
Odgovor centralnih vlasti na odklonitev mirovnih pogojev. Včeraj objavljena nota centralnih vlasti je prinesla svetu presenečenje. Ne morda s svojo vsebino, kajti ta obseza le znane, notorične in neoporečne resnice. Je le nekaka rekapitulacija že večkrat objavljenih konstatacij, v kakem navskrižju z resnico so trditve ententnih vlasti, češ, da ste centralni vlasti hoteli vojno, ker da hočete zavladati vsemu svetu, ter da se ona, ententa, bori proti nemškemu militarizmu za svobodo in neodvisnost narodov, velikih iti malih. Posebno silen je argument v opozarjanju na tragično usodo irskega in finskega naroda, ker osvetljuje drastično vso neresničnost in praznoto baharije z ljubeznijo do svobode narodov ter postavlja sovražnike pred kardinalno vprašanje: zakaj ne uveljavljajo te vneme za svobodo tudi malih narodov najprej v svoji domači hiši, kjer oi bili mogli to brez vsakih katastrofalnih dogodkov. Presenečenje ni torej v vsebini note. marveč v dejstvu samem, da ste centralni vlasti sploh še prišli s to noto. Po odklonitvi mirovne ponudbe je mi nismo več pričakovali. V dejstvu torej, da ste zopet odgovorili, da polagate toplo, prepričevalno besedo vojevitežein na srce, da ste kljub vsemu in vsemu storili še »nadaljen koraka h kateremu ju je s toliko vnemo pozivala »Arbeiter-Zeitung«, je najeklatantneji dokaz o miroljubju in iskrenih namenih centralnih vlasti. Ni ju k temu prisilil vojni položaj, ne kaka m»-ralična stiska, ker na njiju strani so mili-tarični uspehi, čiste roke in čista vest. Pozdravljamo ta drugi korak kot smo prvega. Bog daj, da bi sedaj beseda našla ču-stveneja srca, nego jih je prvikrat. Pozdravljamo ta korak, ker se žnjim nadaljuje beseda o miru, kajti, dokler ljudje govore ined seboj, ni še ugasnila vsaka nada, da se končno morda vendar približajo drug drugemu. Človeštvo hrepeni po takem zbližan ju, ker je že dovolj trpelo vsled vojne na svojih človeških, materijalnih, etičnih in kulturnih vrednotah. Po miru kliče človeška civilizacija. Na ententnih vlastih bremeni sedaj grozna odgovornost pred sodnim stolom Boga, človeštva in zgodovine! Centralni vlasti pa lahko z mirno vestjo čakate sodbe tega tribunala.
Z ozirom na zahtevo po še enem nemškem mlnistru-rojaku prinaša »Info/rma-tion« kaj interesantne spomine iz milo-lih časov. O nekdanjem češkem ministru-rojaku dr.u Režeku so razširjali te dni glas, da je vedno zastopal stališče, da češko ministrstvo ni samo zastopstvo Cehov, marveč vse dežele, torej tudi nje nemškega dela. Potemtakem bi bilo to deželno ministrstvo v najširšem smislu te besede, ne pa ministrstvo za varovanje interesov ene narodnosti v deželi. Uvedba češkega rojaškega ministrstva je bil prvotno eden pogojev za zopeten vstop čeških poslancev v državni zbor (pod Taaf-fejern), dogovorjen med dr.om Riegrom in sekcijskim načelnikom dr.om Greifom, ki je sedaj, ko se je to ministrstvo opustilo, zapustil njega pisarno. Tedaj je šlo res za varovanje čeških narodnih interesov, torej res za rojaško in ne deželno ministrstvo. V tem smislu je izvajdl svojo službo češki minister-rojak dr. Pražak in mu ni nikoli prihajalo na misel, da bi hotel biti tudi zastopnik Nemcev na Češkem. Zato je nazor, ki se pripisuje dr.u Rezeku, enostavno nevzdržljiv. Kajti če bi hotel biti minister za deželo Češko, bi se moral opirati tudi na zaupanje Nemcev in stvar bi se morala urediti tako, da bi se vrstila, oziroma zamenjavala Ceh in Nemec na čelu tega ministrstva! — Oči-vidno gre tu za nesporazumljenje. Resnica je pač ta, da je dr. Rezek ves čas svojega ministrovanja pobijal zahtevo Nemcev po ministru - rojaku, ki naj bi bil v protitežje proti češkemu. Tudi je dopisniku razložil, kako je v nekem konkret-
nem slučaju zastopal svoje stališče pred pokojnim cesarjem Franom Josipom. To utemeljevanje se je glasilo: »V kabinetu sedi šest nemških ministrov, ki gotovo zadoščajo za hrambo pravičnih in opravičenih zahtev Nemcev. Ako bi se jim pridružil še poseben minister-rojak, bi mogel imeti k večjemu to nalogo, da bi u-stvaril posebno zastopstvo za neopravi-, čene nemške želje,« Cesarju je ugajala ta argumentacija. Odobraval je stališče dr. Rezeka in ie s tem, kakor se je pozneje pokazalo, rešil vso institucijo!! — Tli ima vTagespost« odgovor na nje zahtevo. Kajti v sestavi sedanjega kabineta je razmerje isto: Nemci imajo odločno večino v njem! Tudi sedaj bi mogel imeti kak posebni nemški minister-rojak le to nalogo, da bi zastopal neopravičene želje Nemcev! Nemci so si pač prikrojili neko posebno teorijo, da dokazujejo, da niso dovolj zastopani na vladi. Po njihovem je vsak minister češke narodnosti — četudi je Ie birokrat — zastopnik čeških na-cijonalnih interesov, »podobni ministri nemške narodnosti pa so Ie birokrat je in ne Nemci! Po tej teoriji je seveda lahko prihajati do neresnice, da Nemci niso dovolj zastopam v ministrstvu. Tudi na tem slučaju vidimo, kako znajo ti ljudje sukati in zasukavati načela in teorije, da su dosledni le v — nedcslednostil
Nemško-nacijonalno hinavstvo. Ena
glavnih zahtev nemškega »Nationalver-banda; je dandanes, da naj vlada s pomočjo § 14. uvede tak državnozborski poslovnik, ki bo preprečeval cbstrukcijo in tako omogočal redno poslovanje državnega zbora. Dobro je, če se ob takih prilikah pogleda nekoliko nazaj v zgodovino našega parlamenta, pa se vidi. da še ni dolgo, ko so bili ravno nemški na-cijonalci najhujši nasprotniki poostritve državnozborskega poslovnika, kar se je posebno pokazalo v državnozborski seji 19. decembra leta 1909., ko je Šlo za glasovanje o predlogu, da naj se potom novih določeb v poslovniku onemogoči obstrukcija z nujnimi predlogi, dobesednim čitanjem interpelacij, poimenskim glasovanjem in desetminutnimi premori, s čimer bi se odpravila glavna sredstva instrukcije. Posl. Wolf. sedanji član pred-sedništva nemškega »Nationalverbanda« je tedaj utemeljeval predlog na poimensko glasovanje o gornjem predlogu z naslednjimi, v stenografskem zapisniku zabeleženimi besedami: »Ker bo v bodoče
£tran II.
.EDINOST« štev. 14.
V Trstu, dne 14. januarja 1917^
marsikdo žele! \ edetL kdo je imel pogum 13 ^oglašanje s samoskopitvik> parlamenta. in ker ie za nas Nemce želeti, da vemo, kdo izmed Nemcev se drzne soglašati s tako zavratno proti veljavi nemštva naperjenim predi vom, predlagam poimensko glasovanje.« In pri nato sledečem poimenskem glasovanju so glasovah naslednji nemški nacijonalci proti predlogu na izpremembo poslovnika: Albrecht, An-sorge. Auersj>erg (kočevski poslanec). Bachmann. Btnit. Brunner, Chiari. I>e-mel. Dobernig (je pred nekaj dnevi govoril za <edanje neinškonacijonalne zahtevek Einspinner. Erb. Goli. Grossl, Gross (predsednik Nationalverbanda*. Gunthcr. lierold. fierzmanskv, Pavel Hofmann, \ incenc Hofmann. Husak, Jesser. Kasper. Kindermann. Kirchinayr. Kletzenbnuer, Kraus, Krov. Krutzner. Licht. Ldssl, Marckhl. Mihluerth, Nagele. Nitsche, Pacher. Peritelt. Pirker. Prade. Pnma-vesi, Redlicli. Roiler. Schiidcr. Sciireiner (bivši nemški minister-rojak). Somnier, Martin Soukup. Spiess. Stolzel, Edvard StratMv. Svlvester (sedanji predsednik zbornice)* Telisehik. L rbai. (sedanji trgovinski minister h \\ ^«ner. \\ astian. \Vai-denhofier. Hans \\ inter, Wotf. Glasovalo je ted^i za predlog 315 p<*lancev. proti predi, gu pa 91 in sicer 16 Malorusov, 10 čevkii: narodnih socijalcev in radiKalcev. r> divjak«>\ ter 57 članov nemškega Natto-nalverbanda. Sedaj pa ti ljudje knce v svet. češ da so oni edini, ki hočejo resiti I arlamvnt. državo in ne vemo še kaj. Seveda. ker jim gre za to. da bi se državn^ zb- rski poslovnik izpremenil tako. da bi bila za večno zavezana usta vsem trenem-škim p slancem in bi nemški nacijonalci nemoteiio govjnniarili državi iu nje naro-dom. In kar s § 14. naj bi se uredila stvar tukt». kot hočejo oni. a kakor nikakor nisoj lioieiu da se zviodi pred komai sedmimi leti. Sedai zahtevajo, nai vlada »skopi I parlament in izvrši »zavratm napad na veljavo nemštva*? Taka je nemškonacijo-j nalna dosledni. ali naravnost povedano — hinavščina!
politično In narodno organizacijo monarhije!!
Po takih govorih so računi med avstrijskimi narodi in to stranko pojasnjeni do zadnje najmanje številke. Ni ga nobenega mostu več, ki bi mogel dovesti narode do kakih stikov s to stranko. — Ce se nemški politiki na sploh očita nedoslednost, pa je specijelno krščansko-soci-ialna stranka poosebljenje te nedoslednosti. Kam se je ta stranka v zadnjih časih izgubila s poti, po katerih je hodil nje u-stanovitelj dr. Lueger! To bi gledal mož danes, ako bi vstal iz groba, ko bi videl, da so žnjim položili v grob tudi načela in vodilne ideje, s katerimi je bil začel svojo veliko kampanjo in jo dovršil s sijajno zmago. Nič drugega ni ostalo na tej stranki iz Luegerjevih časov, razun — imena, ki ga jej je on dal! Načela pravičnosti do oseb. veliko idejo bratskega združenja vseh plemen v skupni državni misli na podlagi enakosti in enakopravnosti so spravili v ne vemo kateri muzej in danes proklamiraje hegemonijo dveh plemen nad vsemi drugimi!
Krščanski socljulcl zo oligarhijo!
Nedavno se je vršilo na Dunaju veliko zb< rovanje krščanskih socijalcev, na katerem ie znani poslanec vitez Pantz. razpravljal o velikih državnopravnih vprašanjih Avstrije. ?er je pri tem ragla-šal popolno sog!asje n«ed političnimi interesi !Semcev v Avstriji in onimi Madja-mv na Ogrskem! Pričakuje z vsem zaupanjem. da zbližavanje med obema narodoma«, ki se že med vojno pripravlja, privede preko okvirja neobveznih raz-rav in prijateljskih zdravic: da pride do velike živlienske -kupnosii obeh narodov, ki ie v medsebo;*r» pomoči na s krvjo narejenih grebenih \ Karpatih in v Alpah zadobila svoje posvećenje za vse čase«. Ce na Ogrskem — je menil dalje — še danes vztrajno odzvanjajo ozlovolienja proti Nemcem v Avstriji, ki jili ti poslednji občutiio tem bolj spričo mogočnega oja-čenja prijateljskega čustvovanja Ogrov do Nemcev v Nemčiji: je to pripisati zgodovinskim spominom, ki jih vsi Nemci v Avstriji v svoji skupntisti že davno in koruuo smatrajo za odpravljene. Brez \vt;ke zavisti se priznava v nemških krogih Avstrije državno moč. s katero pri-ha'j Ogrske iz te vojne, ko ne prihaja več nobenemu resnemu nemškemu politiku Avstrije na mise', da bi se hotel povraćati k misli skupnega centralizma, ki je bil z leton. odpravljen. Nemci Avstrije so — tako ie zaključil vitez Pantz — po izkustvih te svetovne vojne odločeni, trdno držati se v letu 1867 ustvarjene podlage monarhije kot realne unije suverenih dveh držav.
Ta govor nemško-krščanskosocijalnega poslanca nam podaja dejstvo, da se je ta stranka brezpogojno in brez vsakega pridržka sprijaznila v duvalistično organizacijo monarhije, ustvarjeno v letu 1867. Temu dejstvu samemu na sebi ne bi oporekali. ker se ti ljudje na vse zadnje morejo sklicevati na tehten argument, da kot resni politiki sprejemajo stvari, ki jih ne morejo izpremeniti. Ali. iz govora viteza Pantza nam izhaja še neko drugo dejstvo, ki se mu moramo najodločneje upreti. Govornik se je izrekel tudi za princip nemškega in madiarskega nad-vladja v monarhiji! In s kakim utemeljevanjem! Sklicuje se na izkustva in nauke te vojne in izvaja svoje zaključke iz premice. ki je v kričečem nasprotstvu z resnico. Po njegovem bi bili le Nemci in Madjari pojili s s\ojo krvjo greber.e v Karpatih in Alpah. Pantz vidi in priznava le dva ^naroda . ki imata pravico do politične veljave in moči v monarhiji. Na podlago te, za druge narode krivične in žaliive neresnice hoče postaviti bodočo
PODLISTEK.
Ozračje se cisti!
Mariborska » Straža- je priobčila tu doli sledeči članek, ki nam prinaša tolažljivo iznenađenje in o katerem hočemo nekoliko izpregovoriti na zaključku.
Ze mnoga desetletja stoji v vsem javnem življenju naše države narodnostno vprašanje močno v ospredju. Ce se je tudi mogokrat razpravljalo o zadevah, ki so navidezno zgolj gospodarskega ali so-cija'nega značaja — splošna volilna pravica. nove železnice, nagodba, trgovinske pogodbe itd. — se je vendar presojalo vsako tako vprašanje pri pretežni večini strank v prvi vrsti po tem, kakšne bodo posledice v narodnostnem oziru. V vsakem važnem ali ne važnem vprašanju se je skušalo spraviti odločitev v soglasje z zahtevami posameznih na državnem življenju soudeleženih narodnosti.
Dokler so vladale redne razmere, je bila dana posameznim narodom prilika, da so v raznovrstnih ustavnih zakonodajnih zastopih potom svojih izvoljenih zastopnikov v vseh takih zadevah branili svoje narodne pravice. S pričetkom \ojne pa je država v lastnem interesu smatrala za potrebno, začasno ustaviti delovanje najvažnejših javnih zastopov, pred vsem državnega in deželnih zborov: toda s tem pri posameznih narodih nikakor ni ponehala skrb za narodne pravice in narodne koristi. Nekateri narodi so celo mislili, da so te izjemne razmere za uresničenje njihovih narodnih želj posebno primerne in so se s podvojeno marljivostjo lotili dela. Tako se je mnogo slišalo o združevanju nemških strank v svrho uspešnejšega zastopanja narodnih koristi, o podobnih stremljenjih se je poročalo tudi iz središč nekaterih drugih narodnosti. In kdor je v pričetku tc vesti podcenjeval, mogel je svojo zmoto spoznati. ko se je proglasila izločitev Galicije: ko se je poročalo o uvedbi nemščine v primorske ljudske šole: ko se je trgovskim zbornicam naročila raba nemščine pri občevanju z osrednjimi uradi; ko se jc začelo naglašati. da je sedanja doba najprimernejša za uvedbo nemščine kot »državnega jezika*. To so nekateri čini; koliko jih je, posebno malih, ki jih sploh nismo opazili?
Narodnostno vprašanje stoji še vedno v ospredju, vsled vojne morebiti celo močneje, kakor kedaj poprej. Tudi narodnostna pogajanja v notranje-državni po-
9«
Ne sodite«...!
Roman.
Stopila ie k mali toaletni mizi in, kot običajno, prijela čopič za pudranje.
Magda je radovedno stopila bliže.
Kaj, pudraš se? To se mi zdi stra- j ho\ ito imenitno. Jaz bom tudi delala tako, ko bom poročena; sedaj ne smem. Sploh si zelo interesantna. Kaj pa imaš vse tu? A j. kaj se znaš tudi šminkati?
Sonja je odgovorila malomarno in blazirano:
Naravno, kakor pač zaliteva toaleta ali pa razsvetljava.
Josipino je ta odgovor naravnost raz-dražil in rekla jc hladno:
—	Svetujem ti, da tega ne pokažeš mojim staršem: ne bi ti dovolili.
—	l>ovolili?!
Ironično je dvignila lornjeto na oči.
Josipinine oči so se zabiiskale.
—	No da. Če imaš take pretirane navade. pa ne bi bila prišla semkaj v našo hišo; tu nimamo take navade.
Sonja se je nekoliko okrenila:
—	Aj. če se ieziš. se vidi, da imaš lepe oči. Josipina!
Josipina je kar ostrmela in bila je popolnoma razor oŽena
—	Nekoliko rdečila na tvoji lici, pa bi bila zala.
—	Hvala!
Magda se je poredno posmejala:
—	Imenitno, Pepi, kaj bi potem rekel tvoj oboževani učitelj?
—	Magda!
Grozeče je pogledala mlajšo sestro.
litiki se vrše naprej, le sredstva so se iz-premenila. Med tem, ko so to delo poprej opravljale posamezne politične stranke v zakonodajnih zastopih, se vrti danes z vladnim posredovanjem od naToda do naroda potom združenih strank. Po narodnostih »združene stranke« so posebno občevalno sredstvo v medsebojnem življenju avstrijskih narodov. T« razvoj je nekaj naravnega. Danes se narodostna vprašanja ne rešujejo v zakonodajnih zastopstvih, temveč na najvišjem mestu in v osrednjih uradih. Strank in strančič pa tam ne upoštevajo v tisti meri, kakor e-dinstven nastop celih narodov. Na teh mestih se računa le z velikimi skupinami. V okvirju vsakega naroda pomeni narodova celota največjo skupino, najuspešnejše sredstvo. Narod, ki se tega sredstva ne posluži, ne razume bistva časa in dela napake, ki se morajo maščevati prej ali slej; tudi to jc zakon narave.
Državna oblast pripušča ta koncentracijska stremljenja Je to dokaz, da se zaveda, da je to naravna posledica sedanjih razmer. Državna obfast priznava s tem važnost narodnostnega vprašanja za notranjepolitično življenje naše države, priznava pa tudi, da so v današnjih razmerah združeni nastopi strank posameznih narodov najprimernejše nadomestilo za manjkajoči državni zbor. To gibanje jc v interesu države, zato ga vlada pripušča.
« * *
Pri Slovencih pripada ogromna večina vseh izvoljenih državnih poslancev taboru Slovenske Ljudske Stranke, osobito glede državnega zbora velja to; vendar ta stranka ne predstavlja narodove celokupnosti, ker zastopa vodstvo S. L. S. — naravno — le svojo stranko in ni pooblaščeno nastopati tudi v imenu o-stafih slovenskih političnih strank. Mesta, kjer bi se skupno posvetovale vse slovenske stranke, še nimamo, toda voči-gled sedanjim razmeram ga je treba ustvariti. Ni dvoma, da bo doba, ko se bodo končno urejevale notranjepolitične zadeve na podlagi novih, vsled vojne ustvarjenih razmer, najvažnejša za vsako narodnost te države. Cimbolje bodo narodi pripravljeni, tem bogatele bodo pri končnem urejevanju razmer obdarovani. Napačno pa bi bilo misliti, da je, kar se tiče nas Slovencev, za narodno skupnost še časa dovoli: vsak dan |e za^ muda. kajti na najvišjih mestih se je s pripravami za nov red že pričelo.
Vpraša se sedaj, na kaki podlagi bi se dalo doseči skupno nastopanje slovenskih političnih struj. Odgovor je prav enostaven: Na podlagi vseh tistih narod-nopolitičnih točk, ki so vsem slovenskim strankam skupne; edina možnost jc dana s pogajanji od stranke do stranke na podlagi tistih narodnih točk, ki niso sporne. Takih zadev je več i »t se tičejo v prvi vrsti vprašanja o slovensko-hrvatski skupnosti, našega razmerja do sodržavljanov Nemcev, do Ogrske, do nadaljnjega zbliževanja Avstrije k Nemčiji; v zvezi s temi vprašanji so vse znane naše zahteve glede šolstva, uradov in važnih narodnogospodarskih naprav. Naloga skupnega posvetovanja slovenskih političnih strank je, zbrati te skupne narodne točke. Le na takem točno dogovorjenem skupnem temelju vseh nasiti narodnih zahtev je mogoče uspešno pogajanje na najvišjih mestih, ki danes odločujejo o usodi narodov.
To je danes najvažnejša in najnujnejša skupina naših narodnih zahtev. Preostaja pa potem še več važnih notranjih ali domaČih vprašanj, ki bi jih iz ozirov celokupnih narodnih koristi istotako bilo treba rešiti potom sporazuma med strankami. Le-te se tičejo: 1. našega naroduo-obrambnega dela, 2. slovenskega zadružništva in 3. stalnega skupnega narodnega sveta
Cepitev obrambnega dela po strankah ni bila potrebna. Obrambno delo ima namen, braniti in krepiti narodne manjšdne bodisi z ustanavljanjem narodnih šol, bodisi z raznovrstnimi gospodarskimi napravami. Ta nazor vlada v vseh slovenskih narodnoobrambnih organizacijah. Cemu je potem bilo treba cepitve? Oba hočeta isto, oba delata isto, zakaj bi potem ne nastopala oba skupno? V raznih drugih vprašanjih sta morebiti različnih nazorov, glede narodne obrambe pa mislita jednako. Obema je na tem ležeče, da se obrambno delo izpelje čim najuspešneje, oba hrepenita z jednakimi sredstvi za jednakim ciljem; tedaj je pač najbolje, da se združijo sile "obeh in da nastopita skupno. (S tem pa nočem prezreti, da ima mlajša vseslovenska obrambna organizacija v gotovi meri neoporečne zasluge: Vzbudila je tudi pri kmečkem ljudstvu razumevanje in voljo za sodelovanje v obrambni organizaciji.) Preureditev slo-
—	Prosim, pojdimo, starši niso vajeni čakati na nas.
—	Kam pa gremo pravzaprav? Kaj pa imate tu pri vas ob eni?
—	Obed.
—	Komično, ob dveh se pri nas običajno šele zajtrkuje.
—	Tu pa ne____privadi se temu. Prosim ....
—	Olej, sedaj so tvoje oči Že zopet lepe; bom te vedno nekoliko dražila.
Josipina je obstala; njen izraz je bil prijazen.
—	Mislim, da je tebe treba meriti z drugim merilom, ne pa z navadnim, potem pa že pojde____sedaj pa prosim!
Stopile so v obednico.
—	Strela, si Je mislil tajni svetnik, — ta-le bi pa še celo kakemu staremu možaku povzročila utripanje srca.
ŠaleČ se, ji je stopil naproti.
Posedli so se.
venskega narodnoobrambnega dela je potrebna, tozadeven predlog člankarja —nj— v 94. št. »Straže« je prav umesten: Ciril-Metodova Družba obdrži šolstvo in se pečaj izključno le s šolstvom, a vse druge vrste narodnoobrambnega dela, kot naseljevanje obrtnikov, varstvo narodne kmečke In hišne posesti, vsakovrstna narodna propaganda itd. pa preidi na Slovensko Stražo. Ureditev tega vprašanj bi se najbolje uredila potom sporazuma med vsemi obstoječimi narodno-obrambnimi organizacijami in sicer: C. M. D., S. S., Branlbor in Šolski društvi na Goriškem in Koroškem.
Tudi glede zadružništva ima mlajša organizacija (Zadružna Zveza v Ljubljani, oziroma njena prednica Gospodarska Zveza) veliko zaslugo, da je zanesla zadružno misel, pred vsem Rajiajzenovih načel, v široke mase našega kmečkega ljudstva. In drugih razlogov pa ni, ki bi se jih dalo navesti v upravičenje za. ustanavljanje konkurenčnih zadružnih organizacij. Ali pa bi se morebiti hotel kedo sklicevati, da je bila potrebna kontrola vsled napak, ki so se vršile v mladem slovenskem zadružništvu prve organizacije? Ne drži: kajti: 1. je stvarna kontrola zadružnega gospodarstva uspešno mogoča le iz dotične organizacije same, ki je kontrole potrebna, 2. se vrše napake v vsaki mladi zadružni organizaciji, tudi na Slovenskem so se delali zadružni grehi na obeh straneh.
Navesti pa se da vrsta tehtnih razlogov, ki govore proti cepitvi in za enotnost slovenske zadružne organizacije n. pr.: Bistvo zadružne misli je le zgolj gospodarskega značaja. Zadružništvo stremi za ustanavljanjem velikih gospodarskih sil potom zbiranja malih gospodarskih eksistenc. Glede razdelitve gospodarske moči na posamezne člene človeške družbe je slovenski narod po ogromni večini tako enovrsten, da se težko najde primera v kakem drugem narodu; male in srednje gospodarske eksistence tvorijo ogromno večino (gotovo nad 95%), ves narod je vsled tega kakor ustvarjen za zadružno gospodarstvo. Kdor v teh ugodnih naravnih razmerah kljub jasnemu bistvu zadružne misli zadružnega dela ne opravlja le radi narodovega gospodarskega napredka, temveč vmešava izven gopodar-skih še druge cilje v svoje zadružno delo, tisti ali bistva zadružne misli ne umeva, ali pa namenoma uporablja priznano moč zadružne ideje v dosego kakoršnihkoli ciljev, ki nimajo z zadružnim stremljenjem ničesar skupnega! In nekaj podobnega se je moralo zgoditi tudi na Slovenskem, kajti dokler se zasledujejo le gospodarski cilji, tako dolgo je izključeno, da bi se prišlo do tiste vrste konkurenčnega zadružnega organiziranja, kakor ga imamo pri nas. Bile so to pred vojno res nevzdržljive razmere in so splošno znane vsakomur, ki je zasledoval naše javno življenje. Zato se je mnogokrat slišalo od vseh strani želje, da se naj naredi temu škandalu konec! Zadruga ni nič manj važna za življenje naroda, kakor je občina. Vsled zakonite ureditve je zabranjeno, da nove občine ne moTe ustanoviti vsakdo, ki je s svojim političnim ali go-gospodarskim ali verskim nazorom v manjšini; glede zadruge še nimamo take pametne zakonite ureditve, zato jo moramo vladati vsaj po razumu. A kakor v občini, tako je stvarna opozicija potrebna tudi v zadrugi. Kakor išče občina, ki je v prvi vrsti končno vendarle tudi gospodarska naprava, pomoči pri politikih, tako jo bo v marsikateri zadevi iskala lsto-tam tudi zadruga. Naobratno se bo politik mnogokrat skušal uveljavljati v zadrugi, toda, to se sine zgoditi vedno le pod vodstvom onih visokih gospodarskih ciljev, ki jih zasleduje zadruga; le ti cilji morajo biti merodajni, ne pa cilji, ki jili zasleduje v zadrtig; sodelujoči politik kot pristaš ali zagovornik gotovega političnega stremljenja. Končno je zadruga zaščitnica tolerance, zadrugarji so lahko različnih političnih nazOrov, toda v za-družnogospodarskem oziru mislijo enako, sicer bi ne bili zadrugarji: zato je tudi tukaj, kakor pri obrambnem delu. skupno stremljenje mogoče in v interesu stvari istotako neobhodno potrebno. Prepričan sem, da si danes niti približno ne moremo predstavljati velikega dobička, ki bi ga imel ves narod, ako pride do ujedinjenja slovenskih zadružnih organizacij. Vse slovenske zadružne organizacije naj se strnejo v eno samo s sedežem v Ljubljani, v posameznih pokrajinah naj delujejo pokrajinske zveze z nalogami revizije, pouka, organizacije in zadružne propagande. denarna in blagovna centrala naj bodi v Ljubljani. Točnejša ureditev bi bila naloga sporazuma med obstoječimi
zvezami.	.
Končno bo potreben tudi narodni svet
kot stalna najvišja instanca v narodnih' vprašanjih. Član istega naj bi bil slehern, ki zavzema v našem javnem življenju važno odgovorno mesto bodisi v politiki bodisi v gospodarstvu, bodisi v zgolj izo^-braže\ alnih zavodih. Že pred vojno se je mnogokrat kJjcalo na ustanovitev narodnega sveta, ker se je enkrat tu, potem zopet drugod čutila živa potreba take naprave: toda vselej se je našel kedo, ki je zagnal kamen in dober nasvet je bil vedno zopet pokopan. Na Štajerskem pač obstoji nekaj, kar se imenuje narodni svet; čast dobri volji, ta narodni svet ni niti §e senca tega, kar potrebujemo. Organizacija mora biti izvedena tako, da se bo na prvi pogled poznalo, da je to zavod vsega naroda. Upam, da bi se potom sporazuma med strankami dala urediti tudi ta zadeva.	(Konec prih.)
Gospa tajna svetnica je s strahom opazovala svojo Ivanko, če je vse v redu. Gostu v čast so pripravili eno jed več in tudi še posladek.
Pogovor ni bil živahen, dasiravno se je trudil tajni svetnik, da bi ga spravil v živahen tir, in si je prizadevala tudi Sonja, da bi obvladala neko notranje nezadovoljstvo, Zdelo se ji vse tako, da nikakor ne spada semkaj: ta okolica, ta preprosti obed, lahko namizno vino, vse ji je vzbujalo čim dalje tem večje hrepenenje po domovini. Da ne bi opazil kdo kaj, je končno dvignila lornjeto na oči in se začela ozirati po sobi. Hipoma pa je njeno prej le dozdevno zanimanje za slike in druge stvari v sobi postalo resnično, ko je ugledala kabinetno fotografijo, ki je stala na klavirju. Tajna svetnica, vesela, da je mogla pričeti razgovor, je vprašala: — Kaj te pa zanima, dragS netjakinja?
(Dalje.)
Gorifta slovenska gimnazija.
Prejeli smo:
Okoli 350 slovenskih gimnazijcev goriških je postalo brez pouka, ko je o bin-koštih 1. 1915. izbruhnila vojna z Italijo. Razun maloštevilnih premožnejših, ki so mogli nadaljevati svoje študije na kranjskih gimnazijah, so vsi drugi izgubili šolsko leto 1915/16.
Začetkom oktobra I. 1916. so se otvorili v Trstu zaposlovalni tečaji slovenske goriške gimnazije. Njih otvoritev je na zasebno prošnjo »Posredovalnice za goriške begunce v Ljubljani« dovolilo naučno ministrstvo z izrecno pripombo, da za njih vzdrževanje ne more prispevati ničesar. Te tečaje obiskuje okoli 100 učencev, med katerimi je kakih 60 nekdanjih učencev slovenske goriške gimnazije, kot učilnice rabijo prostori, katere je mestna občina tržaška svoj čas rabila za ljudsko šolo, pa jih po izpovedbi mestnega inženirja g. Forestija iz zdravstvenih in šol-skohigijenskih pomislekov opustila. Prostori tudi zares radi slabe svetlobe, pomanjkljive razsvetljave in kurjave kot šolske sobe niso porabni. V starih, pokvarjenih šolskih klopeh, ki so bile narejene za ljudsko šolo obiskujoče otroke, učenci ne morejo ne prav sedeti, ne prav pisati. Tudi druga oprava teh prostorov, mize, table komaj odgovarjajo svojemu namerni. Tečaji nimajo na razpolago nikakoršnih učnih pripomočkov, ne za zemljepis, ne za zgodovino, ne za naravoslovje, ne za fiziko, tudi knjižnice ni. Razen 1000 (tisoč) kron, katere je vodstvo prejelo od »Zadružne zveze v Ljubljani«, za učence ni došla od nikoder nobena podpora. Vsled draginje, ki je v Trstu večja kot povsod drugod na Slovenskem, živijo učenci večinoma v velikem pomanjkanju vsega, kar tudi slabo vpliva na šolski napredek.
Notranje ministrstvo je svoj čas obljubilo ustanovitev konvikta in zaposloval-nih tečajev slovenske goriške gimnazije v Kromefižu. Kakih 100 učencev bi tam dobivalo brezplačno stanovanje, hrano, obleko in zdravniško pomoč; drugi premožnejši, ki bi hoteli tudi obiskati tečaje v Kromefižu. bi morali plačevati nizko šolnino. Zdaj je notranje ministrstvo to ustanovitev opustilo z motivacijo, 1. ker je bilo premalo prosilcev in 2. ker obstoje že zaposlovalni tečaji v Trstu. Razen obiskovalcev teh tečajev in onih, ki so na kranjskih gimnazijah, ostanejo na ta način vsi drugi nekdanji učenci slovenske goriške gimnazije, bodisi da žive še doma;' ali v begunskih taborih, drugo leto brez
P0"1"*-	• »» •
Od druge strani pa smo prejeli: Med dogodki zadnjih dni jc za naše domače razmere pač najvažnejši ta, da je mini-strst. za notranje stvari odtegnilo dovoljenje za ustanovitev tečajev in konvikta za goriško slovensko gimnazijo v Kromefižu — in sicer radi neznatnega števila priglašenih obiskovalcev in radi tega, ker so že ustanovljeni slovenski zaposlovalni tečaji v Trstu.
iz podčrtanega stavka se da sklepati, da se prošnje dijakov zaposlovalnih tečajev v Trstu niso niti upoštevale, in tako je bilo število drugih priglašencev menda res neznatno.	. .
V gmotnem oziru je ta odlok ministrstva notranjih stvari težek udarec za dijake goriške slovenske gimnazije in s tem tudi za zavod sam. Dijaki italijanske narodnosti z Goriškega so imeli že v šolskem letu 1915,-16. svoj konvikt na Dunaju in v Gradcu, slovenski dijaki pa so s prav malimi izjemami to leto izgubili. Steni da je padel konvikt v Kromefižu, bo za mnoge dijake goriške slovenske gimnazije izgubljeno tudi drugo šolsko
leto.	„ .
Zato prosimo one vplivne činitelje, ki so morda pripomogli k temu, da ostanejo gimnazijski zaposlovalni tečaji v I rstu, naj delajo na to, da da vlada tista srpstva, ki bi jih bila potrosila za KromeHž, na razpolago Trstu, da se zamore zavod tukaj krepko razviti. Prostori, ki niso za šolo čisto nič pripravni, manjkanje učnih pripomočkov, beda dijakov itd. so ovire, ki izključujejo vsak napredek. Ce se razmere temeljito ne izpremene, bo zavod le žalostno životaril, kar ne bo ne mladini in ne narodu v korist.
Ustanovi na| se konvikt tukaj v Trstu, da lahko nadaljujejo študije tudi tisti dijaki, ki žive raztreseni po raznih taboriščih ali* so še v domovini — pa So brez sredstev. Le če se to doseže, bo imela korist ne samo naša slovenska mladina, temveč tudi naša narodna stvar kot taka. (Glej »Edinost« z dne 12. t. m.!)
Objavili smo ta dva dopisa, kakor smo ju prejeli, in radovoljno priznavamo, da je vse le preveč res, kar je povedano v njih. Stvar je torej taka, da moremo računati edino le z zaposlovalnimi tečaji v Trstu in njih morebitno izpopolnitvijo v normalen zavod, državno realno gimnazijo. Prva podlaga za to je paC tu, a vse
T Trstu, One 14. Januar)« 1917.
»EDINOST« fttcv. 14.
Stran III.
I,,.! .,,. L-^
KuKOT KH/Ci : naibHje po-
re; ko
Trs ki oe
va*
TOii iMl
(if-š
rej treba. :dlnor*ti* i maziji s
o ur ena
ciiii« Krogov. ni:i v zgi raj vin. eno. rlia po c. kr. učnim jezi-
JAJCA.
1 (dve) jajci na osebo in teden po 22
Cnnle bele
da viai -sti goi
mM na 'aiala • - Kron:
i naredbenin potom ško c. kr. državno i uCuii.M jezikom v azi
a 2
ren
SUROVO MASLO.
Na vsake .-J liri) odrezke oficijelne izkaznice za maščobe, ki veljajo za čas od eb.; je. Uj vlada naredbenin potom 15. d0 21. t. m., se bo v vseh prodajalnah,
kjer se razpečavajo živila aprovizacijske komisije, obenem z drugimi živili moglo igo sredstva, dobiti 60 g (6 dkg) surovega masla na o-»iiviktu in tečajem, » st:bo Lxi sicer po K 12'5(» kg (6 dkg 75 vin.). Tižu, ali da zahte- |	MAST.
ar je edino pra\ : vlada naj da za-	vsake 3 (tri) odrezke oficijelne iz-
Trstu na razpolago, kar bi bila da- j kaznice za maščobe, ki veljajo za čas od kr. gimnaziji s slovenskim učnim 15, do 21. t. m., se izroči proti izkaznici 1 \ liorici. To ie d< !/;ia usl.«iov- ^ živila ena izkaznica zeleno-svetlo-crne i z.»v» u in dolžna prebivalstvu j barve ter se bo_ moglo dobiti nanjo do ' / brczprisnerno vd. nostjo in j vštete sobote, 27. t. 111., v običajnih pro-»\a!n«-»;io picnaša 'riti kost i in te-1 dajaluah 60 g.(6 dkg) masti na osebo, ozi-ojre ter izp rfnjiiie do skrajnosti roma izkaznico, in sicer po K 10 kg. lo»i? li-jhne državljanske dolžnosti.	KROMPIR.
I rs 11 iaj se za čas nenormalnih j Tekom iega razdeljevanja se izroče •.1 }'-uvikt za goriške slo- j odjemalcem zeleivo-svetlo-črne izkaznice k aziice-begunce in jim tako;7il krompir in sicer dobi vsaka oseba eno > . j<i!je\ anje gimnazijskih <tudi-, izkaznico s štev. 15. Na eno izkaznico se se jc omogočilo njihovim tovari- moglo dobiti 1 kg krompirja po 20 vin.
I>o K 1'•*>©. barrane po K - -80, bombaž K 6'—. Tolneoa pokriva]* K 3 50. j l«'«niee K 4—, rabljeno o blok o K 2*—, belo voluo K 7-—, «▼© roleo K 6 —. Zalogo ulico Oppo Na««©a._8t>5
g kuhinjo, najraje meblirone. v
soiočni legi iif »m. Ponndbe na :n-> odd. Kuinosti pod „Uradnik".	P53
Eve sobi
lile i
J>iTftČO.
nCenca in ntenko ali dekle iz dobre družine, 14—16 let etoro. — Jančak
857
u|X|m * t ali 2 etanovaDjl tziidmb ▼ najem
mSliO ali kupim Ponudbe pod „Takoj kron
na Ineer odd. Edinost«.	8-r»8
iOOO'
delavca kovača. Andrej Purič, Trst, nI Medij 6.	65o
narodnosti.
-tori. na ob; liešoK
n na >nih ( zavo ii >r
: preskrbe >. ker ima jritvi dveh take pri-
•tu r.aj s< * ni težk( IH> zatv< zavodov
izpolago.
krbe potrebna uCila, da se nahaja v Triih. zav dov. tem
kg.
OLJE.
Izkaznice za olje s štev. 1. veljajo vštete sobote, 20. t. m.
do
po uč
tn
ĆESKO - BUDJFVISKA ReSTAVRV CIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulrsi delle Poste Stev.
14, vhod v ulici Oiorgio Qa!atti, zraven \ v .j 'izp" etka"mogii glavne pošte. Slovenska postrežba in slo-»gat? iz svojega stal-1 venski jedilni listi___
R OGLASI.
lice te_
Hi debelo somo zo preprodajalce.
Kogarice. sokonoe, pipo. »ilo, gmmijeTO pod^et-oike, razni jmrnbi, douarcie«, Mazilo so Carljo, električno zvotiljko, batorijo, pioomaki papir kopirni <*inčniki, zaponko, ptztani rdoćofa krita, kremo za brado, ilieo, razna rezila, roboi, mrežico so brka, pletenine, arojeo, spodnje hlača, < »glodal*, ■stoike, razne glavnih* zaponko „Patent Knopfo" In drogo prodaja J4XO» TJfiTI. nUca & Siool«
.Ta
tte*
M
ANDREJ PURIČ
>ieg<
aneinu zavodu, za leje najbrž itak ino-i iznova.
a tudi za učiteljski
i, odu.
S
■*	TRt. uliti IMl It 6, Trst
bb	proda več vsakovrstnih Štedil
■	nlkov (Sparherd) In drugih po
m	trebščln ter Iz vrtu je vsako po
mm	pravijanje na svoje stroške
LV.W.wvlw
J
G. Plno
Trst, ulica Canale itev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd.
Cene zmerne.	Cene zmern«.
* IVAN KRŽE - Trst
Plan« tan Oltvaiml 1.
TnlnAff kuhinjskih In kietarskih potreb-LUlUjO Min od lesa In pletenin, škalov, brent, čebrov fn kad. sodčekov, lopat, re-Set, sit in vsakovrstnih koSev, Jerbosev in metel ter mnogo dragih v to stroko spa-dajočlh predmetov. — PRIPOROČA svojo trgovino s kuklnjsko posodo vsake vrste bodi od porcelan«, zemlje, ematla, kesi-tarja ali cinka, nadalje pasamantorjo, kletke Itd Za gostilničarje pipe, krogtje, sesalje In stekleno posodo za vino i. t. d. i. t. d.
□♦□♦□♦□♦□♦□♦□♦□♦♦□♦□♦□♦□♦□♦□♦□♦d
r
n

Prodajo se hlže
(ugodna j rilika za be-
gnnce* z obsežnim dvo-: y
meri Iriačen! in najlepšo Igo ▼ tržnSki okolici za P6 j O tiirtVM , . odf5(etkoT cenilne vrednooti. HL^e so prikladne za | g na Mora\skem. Ker ; tr >orino ^ ka o obrt pona^be no IrB. oddelek j 0
svoio službo izven Edinosti pod „§ter. «59859 p
__' D
ra hauirni strokovnjak ftiralmb °
aaaoaaaoaaBDaaoaooaaaaoaaaaaaaDg
ii<
>sti
G. Pečenko,
strojev izvršuje hitro in očnn
111 sO tO T
ati, a vendar lll>a-	v-»kc poI^a^\jarJe po zmernih c^nah. Sv. M. Mag.
an»a. na drugi	Zg. it 1« (oosproti Salez-jancem).	b'0
ie na
edin; s i
« o
za ei
i vlada
initelji. katerim a^eniu narodu na Pri-v^cmu slovenskemu renski Rimnazii^ki za-jo v njihovi moči, da vo najupraviČenej^a in'^r čudno, da bi se \ koncih in krajih na-snostfo poudarja vele-:ev, nas Jugoslovanov r vrla spraviti na noge gimnazija v kraju, ki ej*i zanjo! Kaj hi i^o-nci. če bi vedeli ^a te
Kftin
28. IT L riidatr.
a
D
a v
FMpti Me DAGUERRE
Trst - Corso štev. 39 - Trst
10 dopisnic v platinu, zgotovljene v 48 urah od K 3 naprej, z vsakim vremenom. Za vojake nizke cene. :: Tudi električna razsvetljava. ::
□a a
i g □
) D □
C
S g
k trile ni deklici petnajst do frstnajst
' IuHaaoooaaaaoaaaopaDaaBoaooDaBaon
le do deklico. Podrobnosti ulica Piccardi | OQ
A* . It f
■o
□a
v baka rrste kupujem. Zulogo J/.Margon. u ioa Oarintia 13	SbJ
žekjje_
Gospodičnu
Edinost'.
išče učitelja za čeSlti jezik. Po nudbe pod „T. M." na Ins. odd. I
863!
Tigrasto,
vrata
avtomobilsko pokrivalo se proda v svrho odpotovanja. UL Raffineria 9
«novem sK(sd!!čn „finstrla"
«3]b»b amnestija.
se p a-
- čuj-
meš-ane cunje od PO stet do K 1-20. volna od 6-7, bombaž od 5-6, taklje, iirna, ateklrnice in vrv po rajviijih cenah. Via Molino Grande itev. 3S. — Moioeinovič.
Hermanglld Trecca
TRST, ulice Barriers veccbin I
ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
j Venci iz porcelane in biserov, vezani ! z medeno žico, iz umetnih cvetlic s j trakovi in napisi. Sttke na porcelanastih i ploščah za grobne spomenike Itd. itd.
j	Najnliie honkuranžnt cene.
r
i ami dec.
- * * llftaflAfi 8 t mi otroci v dobri slu/.hi se ?el ninistrst\ a m rnillistr- J VuUvCl pvoC.ti * pridnim dekletom ali vdovo inibo iz janc izvršilne brez otrok od * J do 35 let. Le resne ponudba p«-«! JStiie pre plašene od ' .Vdovec" n« Ins. odd. EdinoHti.	*»<i7
1916, za
Tt
IZI'
po- I
hiU
srednje starost: reli p-evze*i vodstvo (» ane pred 1. ia-j in izn eni seh g^.spod'injskih del, govori sloveu-
1Q1
trt 21*
na 2. žc đa Vn
at: nii pr no
Na^ ok i v« pr. ka?
be
ueit
slede«
_____c kazne
7 od sodišča imoOno kaznijo, ki nt ali pa denarne g!«^be ne čez •in ie bila ta kazen, v kolik* r j '.vrstna, odpuščena, pripadajo i E>e Kakor tudi cn il-u- osebe in horožene sile < likov) se! iMiii ujetniki so\ i n držav.'
i:ieri so deležne amnestije; \ e vojnih udeležencev, s tem,' spregledajo kazni do 400 K. :enci v tem smislu niso samo j borožene moči in orožništva, j ' sobie finančne straže, držav-c. i n kr. obmejne straže, ki so; i' smislu črnovojniških zako-' rbnih predpisov k vojaškemu.
V smislu ce^rske po-, c dc p r t d iož it v e p« ^c "on i 11 po- : i predlogov v večjem števi-tudi take osebe predlože za i irloščenje. ki ne spadajo v; ic amnestije, boda zaslužijo j se vpoštevajo, čeravno s<> n. j kaznovani ali pa obloženi si mejo splošne amne- j i se vpoštevajo ose-adajo k oboroženi i »bmočju o|.erirajoec svojo službo spolnu-Sevale, enako kakor j moči. (Osebe pre-1 deželnih prevoznih j >čba. nai se spre^le- j .m 1917 izrečene in! popolnoma izvršene kazni, se raztezaj
)r d: a
točkah: 1. K jfonSRfl kake^metij^ke ali druge obrti, p
It
skupne vojne	nemfiko in italijansko. Prijazne ponudbe pod
presega | . PridQa gos odinja" na Ins. odd. Edinosti 3'BT
DpflKn r A	»nSkat, dese tni rerosk (sladek)
rfllllu ib in	iampanjec „Comte de Valois"
po ^rinierni ceni.	Parfina. ulica Gelsi 10 od 11-12.
4 -5 w>o.	3' 36
rJO™P~CKEL ■
| Trst, vegai Via M«ia Teresi-L Cstcrinfi g
H Nov prihod volnenega blaga za moške, |J 5 in ženske, zefir, batist in perljiva svila za Jopice. — Svilenina in okraski zadnje jjj novosti, velik izbor izgotovljenega pe- R rila in na metre, spodnje srajce moderci. K Vezenine in drobnarije, preproge za- S trliž po izjemno nizkih cen«h. I
iibJI
GANBRINDS
[ vsaki volor ! ob 9V,
»lita mm predstava.
HT Vstopnina K 1*- m ^Jj
Ogalsl, osmrtnice, zahv&le In vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se pošl-ljajo na »Inseratni oddelek Edinosti« — Ul. Sv. Frančiška Asiškega št. 20. pritličje.
AlIaFiducia
Trst, ulico Scorzerln 4, vogal ulice Arcato.
Velika izbera otročkih oblek, volnenih in bombaževnih hlač za delavce, perila Itd. po nizki ceni.
Vrhutega se prodaja mlečne karamele In druge vrste, konserva vsakovrstnega sadja, mleko v prahu, milo na debelo bi drobno, mineralne vode, ter pisarniške potrebščine kakor zvezki, svinčniki, koledarji z razgledom Miramarskega gradu po 38 vin.
Elastični jekleni podplati .,pax
in jekleni iz linoieum prevlečeni pedpetniki, ki se pritrdijo toliko na nove, kolikor na rabljene čevlje s par žeblji. Podplati „PAX% patentevani v Avstro-Ogrski in v Nemčiji, so elastični, lahki, ne ropotajo, se ne polzijo in trajajo dolgo. Pripravni tudi za gospe, posebno priporočljivi pa za dečke In za one, ki mnogo hodijo. — Trajajo najmanj 3krat toliko kolikor usnjati podplati, in so vsled tega skrajno ekonomični. — Par podplatov in par podpetnikov stane samo za malo časa in v svrho reklame kron 8.—.
Za naročila zadostuje poslati v papirju izrezano mero podplata in podpetnika skupno z imenom in naslovom naročitelja na
I. FRAGIACOMO - Trst - Corso it. 1. II. nadstr.
Uradne ure od 10-1 In 4-6. Poilljatve samo po povzetju.
GI-II—IC
-■L
3!_II_IC
3C
•«. D
Pri ZAVAROVALNEM ODDELKU ces. kr. avstrij skega vojaškega sklada za vdove in sirote
deželna poslovalnica T RIT, ulica Lazzaretto vecchio štev in pri okrajnih poslovalnicah KOPER, BUJE, PULA, PAZIN KRK9 LOŠINJ in VOLOSKO se sprejemalo ponudbe vojnih ---zavarovani za slučaj smrti in onemoglosti.---
3CZ3EI
r. 3, T
MN, L
HANIBAL MANZONI javlja v svojem ia t imenu svojih otrok, zetov, sinah, vnukov in vnokinj prcžalostno vest, da je njegova nepozabna soproga
KATARINA
danes, po kratki in mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspala. GORiCA-PODNART, dne 10. januarja 1917.
Brez posebnega obvestila.
ese;
iM. tnik«
podreje-l] ehe in so-nitc v so- j kazensko-i amnestiji, i i čin cesar-i bilo želeti. I e*zt!ii>tvu te do-j vojnimi ujetniki J
Tužnega srca naznan amo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalogtno vest, da je dne i. januarja 1917 s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal
ni m<
ne o Pritei
V K
iplinarn odusen teea bi
Anton Petelin
posestnik In krčmar v Tomaževlcl pri Komnu na Krasu ;
begunec, bivajoč v Dvorjah na Gorenjskem.
Ar ton, .♦!•#, VIi«<«rc In Kari NteJn, sinovi. - Rezali j« I Miroslav Pc««Hn, c. kr jol. oficijal, br^?. — i«l«f« WWW| «l wtre. - Kart UUMf,	KstvMn,
zadnji čas
An^vizsicliske stvar«.
KAJ DOBIMO TA TEDEN?
15. do 20. t. m. razue-do (proti preščipljenju št. ) dobila naslednja ojnisije in sicer na
Mgjpečln slouenslin hranilnica i
MM hranilnica ljubljanska
Ljubljana, Prešernova ulica šf. 3
je imela koncem leta t916 vlog.....K 55,000.000
hipotetnih in občinskih posojil....... 30,600 000
rezervnega zaklada .........* 1,500.000
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
4
vetje in nestalne vloge pa po dogovoru.
Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod
kontrolo
c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje Ima vpeljane lične
domače hranilnike.
Posoja na zemljiSča In poslopja na Kranjskem proti 5 °/0, izven Kranjske pa proti 5 V4 °/0 obrestim in proti najmanj 1 °/0 oziroma 7* °/0 odplačevanju na dolg.
V podpiranje trgovcev in obrt ikov ima ustanovlfeno
Kreditno druStvo.
sjr.
Ta
•jeva: W. iz
7.V

4
TESTENINE.
ctenin	po K 176 kg.
HŽOL.
Ma	Po K V— kg.
I MMENTHALSKI SIR.
:nov (f> dk^) ftnimentlialskeKa si-
k^. Največ t • Ka more dobiti »c glede na šte\.. > odmerkov /i-
GA\ JEČMEN tsa<knaeslek /a ka\o.)
ju K 1-0 i *.
i SJ u

I
I
j
Jadranska banka
II »■■■■illJIHHiHHill IIBHBIHSinn
Trst VI« Cassa di Risparmio it. 5 1 (Lastno poslopje)
Kapital In rasorva K S,890a000B
KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papitie, rente, obligacije, zastavna pii.na, prijoritete, delnice, srećke Itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papir e in blago
leieče v javnih skladiščih SAFE - DEPOSITS.	PROMESE.
Brzojavi: JADRANSKA

£1
MENJALNICA UBftBHiaaBiii
VLOGE NA KKJIŽ1GE
3X%
dn*ru vlog* do t R«ntni davek plačuje
•d dnrru vlog* do antra Tidiga
-TOjtfa.
OBIlEbTOVANJE VLOG a>a tekočem in kiro-ra&mnu po
'lofrorora.
FHJJALKE: DUNAJ I TtttihoStrmt 1-9 DUBROVNIK
KOTOR LJUBLJANA METKOVIĆ OPATIJA
SPLIT ŠIBKNIK ZADAR
AKREDITIVI, ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA.
Živahna aT«za z AMERIKO.
P.EMBOURSNI KliEDITL
PRODAJA 8REČK RAZREDNE LOTERIJE.
III II
od • do n m od 3 do S pop. ♦♦♦♦
u imaii mmmnmmnmmnmmm
ESKOMPTUJE : srečke, deviz? in papirje« Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REiVlBOURS-KREDlTi
Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA.	1NKAS0.
Telefoni: 1463; 1793 in 2676.
|
i
ESKOMPT MENIC
1IIHH1I8 iil
tlu^J
Stran IV
»EDINOST« štev. 14.
V Trsi u t dne 14, januarja !9I7.
DomaČe vesti.
Lif'rl je v Trstu g. Fran Stermde. višji | lotili kontrolor v pok. Služboval je dalje. časa v Gorici in Trstu ter ie bil povsod t v slovenski družbi dobro znana m priljubljena oseba. N. p. v m.!	.
Iz slovenske žurnalistike. »Učiteljski Tov ari«- ie vstopil v 57. leto svojega ob-: sur ka. mariborski Slovenski Gospodar« ' \k je dovršil 50. leto svojega izhajanja. Oba sta torej doživela, kakor se pravi, če-stitljivo starost, a vendar oba krepka,, energična, polna življenja in veselja do — nadaljnega dela, kakor to zatriata v svo-jih tozadevnih člankih. 50. ozinHna nad, 5U kt slovenskega žurnalističnega življenja! To ve ceniti le oni, kdor od bližje: pozna vse grenkobe in težave, ki so usojene slovenski žurnalistiki. Slovenski list, i ki doživlja tako starost ob polni, nezmanjšani *ivlienski sili, mora že imeti globok!	. ... , . . ... . I ,reii v narodu oziroma v sloju naroda, j od 6. do 13 t m je bilo v tržaški občim
_ idejah Kolegijalen zaznamovati o slučajev davice in 3 slu-
Tovarišu in Go- \ čaje legarja. Umrle so tri osebe za legar-! jem.
i zavoji za vojne ujetnike. C. kr.j Kdo ve k*? Antonija Furlan, Campo S.
i«prava je sporazumno s tujimi u- Oiacomo list. 5, nadst. V., pogreša od 1. i odredila, da je poštne zavoje | Junija 1916 soproga Josipa Furlan roje-l za vojne uietnike in internirane! "ega I. 1*85. v Brjah pri Vipavi. Služil je oddajati brez poštne; kot desetnik pri 9/. pespolku,
Tedensko zdravstveno poročilo. V času
asi i* ti
l. in v irišema
Po
:ij<
zm tujini
ce. Izjemo tvorijo le poštni zavoji ker francoska poštna uprava v to enostavnejše postopanje.
Uvedba tobačnih izkaznic. Po včeraj-
je » Triester Tagblattu- posnemamo: -vrho otnogočenja morebitne uvedbe kaznic za enakomerno oskrbo v Trstu okolici živečega civilnega prebivalca s tobačnim materijalom se je finan-radzorništvo obrnilo na aprovizacij-
samtetni
oddelek 14. stotnijc. vrojna pošta 6.3. Kdor kaj ve o pogrešancu, naj blagohotno sporoči na gornji naslov.
Mestna zastavljalnica. V ponedeljek, 15. t. m., se bodo od 91!« dop. do 1 pop. in od 312 do 6 pop prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene meseca februarja leta 1915. na svetlomodre listke serije 137 in sicer od št. 9501 do št. 10700.
Komenska trtnica Forčica in dr. se nahaja sedaj na Dolenjskem. Naslov: Sv.
iomisiio. da vJem oziru izvrši l*>-|Križ H Kostanjevici Dolenjsko, e preapo»vedbe Ker kad!	1 ,z vrdelce. Božičnica, popoldanska ve-
r ,f„^n ' dni*,do.->lnfe^lica in družinski večer,	vse je uspelo
rat nam. in se miauiiii no uoijoiiijc- , , .-	. „.,	, . .__x
11	c^i^ji no cniA	dobro. Vse se je vršilo v	pokritje stros-
lo. leta starosti spioti ne sme ouaa-:.	T	. ,	*., . , , .
)bak. se predvsem ugotovi koliko! provzročemh po obdaritvi otrok vrt-h; oseb nad lb let starih prebiva se- ^ v Vrdelch B.loje z oblekcatm obdaro-
Trstu in Okolici Doči • 11 bi ves to- I vanih 18 otrok 111 3 ,lh Je dobl!o bIago* ker materijal, ki pride vsakikrat. iinan- se ni utegnilo sešiti oblek. Iskrena hvala ladzorništvo porazdelilo po kvotah na trudu P" šivanju gospicama Piji Godi-totke ali cigarete ali tobak in oddalo ! Bernardi bkainperle m gospej Ivanki
množino tobač- Oropane. — Delale so za sirote, ki so res
Trgovina {estvta in koloni]al
IVAN BIDOVEC, Trat. ul Camjamile 13 (Trg Ponterosso) Zaloga rae^a ▼ konservi, sarUu, kondenzirano mleko, mezge, čokolade in kakava. Velika izbere likerjev tn domaČih rin. Sve/i čaj, maslo. Cene zmerne.	22* 0
Hotel Continental
Trs\ ulica .San Nicolo št. 26 (blizu Corsa). Preao čišče za vojake. Drigalo. Cene zmerne Postrežba točna.	ISO
Manufakturne trgovine.
SncCESSORI (Naaledniki) PrETRO TAVOLATO Trst, JL^seni trg (Piazza deli* Legna) itar. t. — Bogata irb*ra an a a ufakta raaga blaga. —
104
Papir.
VELIKA ZALOGA PAPIRJA za ovitke, papirnatih vrečic las te e tovarne. — Valčki ružnih barv in velikosti. Cene zmerne. — GiStone Dollin;jr Trst, Via dei GeLsi IG.
Knjigoveznica
PIETRO PIPPAN, Trst. ulica Valdirivo 10. Ari stična vezava Žepni koledarji lastnega izdelov* nja. Vp;sniki (registri) posebnega sistema. 207
Majolične peči in štedilniki
M. EPPATf, ul. 6. Glovanni 6 in 12. N»jbolj£>a izdelovanja in najpopolnejša Trsta. Oeue zmerne. 102
London Biscuit Factory.
A. GAITI, Trst, najbolj iskant. Friporoeei rekonvalescenta« otroke od pr***h »diavntskih rittt.
ZDRAVNIK
Hel Dr. Korol Pernlclc
stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 III. n. (zraven
Dreheijeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, L od 3 do 4 pop. za notranje« narvozne In otroik« bo-teanl (blizu cerkve sv. Aniona novega.)
Milili
Trsi - Olo Stadion 10 - Trst
Odprt od 8'2 zvečer naprej
Cena: L vrste K Z. 11. vrste KI.
! BRistno-fotogrsM afelle
! Trst. ulica del Rivo št U (pritličje) Trst
y
ttlt uni
Izvikuje vsako fotografičao delo kakor tudi razglede, posnetke notranjost lokalov, porcelanast« plošče za vsakovrst spomenika. POSEBNOST} POV£?ANJl tn VSAKE FOTOGRAFIJE :il
Radi udobnosti gosp. naročnikov sprejema naročoe iti jili is-vrsuje na domu., ev. tudi zunaj mesta po najzrnernejsih cauah,
Trst, ul. M Riuo itii hI
Hote! in restavracija
METROPOLE
Trst, ulica S. Nicold 22.
Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost.
ZOBOZDRAVNIC
Dr. I. Umik
v Trstu, ul. Poiie vecchše 12, vogal utkedellsPosts.
izdiranje zeb&v brei boležir&e. s-: m Plombiranje. UMETNI ZOBJE.
Pasi za prenos in platno za jadra.
L.PIGI Z1 "CUI-iUT, odlikovana tovarna zugr!::".il in asfaitov. Kojan 3tev. 2 ('rad ulica Gbe^a 2. I speci. alitcta : zastori za gostilne, kavarne, i»iO "a- j jalne itd.
Nepremočljivi plašči.
LEOPOTiD HAAS, Trst, Corso 2 in via T.arrlern veccliia 10. Rogata izbera vojaških plaščev o t K 20 — naprej.	J ,17
Šivalni stioji.
DELNIŠKO DRUŠTVO ŠIVALNIH STKOJKV S1NGER, Trst. Cor^o 20. Prodaja šivalnih sLfojov in vse pritiklin. Delavnica za popravljanje.
IIBB u^HBBii smm
jubilonsko kreditno
=== podružnica v Trstu
iita Csserma šieu. 11.
Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste tuje zlate in papirnate novce in devize.
mm ure oti §-12, od 3-5.
srečke, g
arnarjem
materijal;
lih
določeno . hi prv
iz Kaznic m prebivalstvu
rn p.,L r itim	uboge, ta zavest naj jim bo v najlepšo za-
^tK^Zui nu*- i hvalo. Bog povrni trud! Dalje je bilo s kru-
d 16 let staremu moš ob i>riliki izdaie kruš-
h
ri i
retner bi ne ozna
rn lnhir
klicna rodbin i tobačnega n izdalo po Me1 sakikrat razlici lic. ki bi jih poti
poti kad \ eč l»zi pra /alf
a aprovizacijska ko- j se živilska izkaznica ila s posebno označili izkaznic ima pra- > Vsakokrat pred do- j itcrijala bi se pravo-: Ikali ugotovljeno ste-!v;-bar\nili tobačnih n crdjemalci tobaka jjali tobakarnarjeiii ob sprejemu toba-/, u vedbo tobačnih izkaznic bi se predli odpravila ona velika imeča pred to-^rnami in d</!^o čakanje in bi vsak iltc dobil zaželjeno vrsto v tej ali oni ikarni!! Tako Triester TaKblatt^. —1 >Giiiinjamo. da se tudi nam zdi taka iba najpametnejša. Edino io bi bilo še cbno. da bi se oziralo pri tem tudi na iice. ki po svojem poslu potrebujejo tobačnih izdelkov kot pa drugi. — ralo naj bi se posebno na ljudi, ki o-. Ijajo nočno delo. za katere je tobak, nekako dramilo in ga zato tudi,
hoiii in igračami obdarjenih 84 otrok. Res. milo je bilo gledati, kako je otrok že na odru ogledoval svoj hlebček. 2e na odru so otroci pokazali okrogli stvarici svoje male zobiče.
MM ni V. vojno posolilo. - 36. Izkiz.
„Salone Edison"
Tr.-t, Vojaški trg (Piazza Ca-trma) Palata Via nello. Naj|>reljnbijeni kinematograf tržaakeg.* r h činstva, kjer se predstavljajo najboljši gIcfli(li*-:: fihns.	211 I
Oaie predujme na vrednostne papirje -in blago in izvršuje — vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije.	~
Damska krojačnica
A. RIKOER, Trst ulica Torrente št 30, I. na.".-1. IzJel UjC ^ .-'ukovrstne obleke po angleškega in rr .n- 1 coskorn kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za £Tlebalis5e itd. (Jene zmerne.	:k!7
i Ulose no Knjižice obrestuje 4% n
gj Ulose no tehcO in žiro-račun nojUolje po dogovoru.
g	Obavlja nakazila veimfti ujetnikom.
g Poslovalnica c. kr hiEHiimi
i
1
potrebujejo m porabijo mnogo več, kot drusji. ki kade samo podnevi. Takim ka-dilccm je treba izkaznic za dvojno navadno množino. V ostalem pa. re^i stvar čim prej!
Alojz vit. pl. Berneticli-Tomasini K 150.000; N. j N. 10.650; Iv. Obersnel K 8.(J00; N. N. K 7.000;! Pio Nesri & sin & R. L.* Arnerich. Mat. Stopar; (kavarna Terjteste) po K 5.000; Alojz Ooriup, Prošek 4tisoč; Cesarco Cit Carmellcii (kav. Spe-i ehi in (irientalc), M. Weiss po K 3tisoć; Anton Vlalalan, los. Fanišek. Ing. Ohira 6c. Cattariuich, I Franc pl Varda, ravn. avstr. Lloyda. N. N. za- [ druga gostilničarjev, Iv. Comel. Ovid Drloli (kav. i Acquedotto) po K 2iisoC; Nikolaj Casparis (kav.1 Pitschen). srbska ljudska Šola po K 1.500; Uršula Stolra, Jos. UK mar, Jos. Sav, Flori jan Viđali, Ma-! rija Palčić. Ana. Bice iu Adela Freuo, tvrdka M. j Cumbat. Iv. pi. Renaidi, Franc Volpich, Al. VVe-ber. Anion Kopulety, dediči Michlavetz (kav. Sta-zionc), Viktor Beril (kav. Edison), L. Au&ustiu, evang. obč. na helv. kont. N. N. po K Itisoč; prof. j Jos. Zolja K 600; Ernest Sposito. Mat. Vladio.! Herman Kober, Mat. Pinzan. Marija Bello, R. Ti-meus, Pomeulk Pecorari, Tomaziiia Ivanissevich, .losipina \Veber, K. Mosetticli. Marv Volpich. F. j Vlahov. Terasa Blaievich, Jos. Farasgi, Mat. 1 Vladić (kav. Riva Tegetthof), TodeschinI & Co. j (kav. Tommaso). Predotizan & Co. (kav. Centrale), Jakob Casparis (kav. al Corso), Anton i <amo da j Sorli (kav. Commercio), Franc Boje (kav. Uni-><uiio Uct ^!verso) Hcnrik Curiel (kav. Nev-York). Anton
! hppi (kav. Via Torrente), F. Dula (kav. Olimpo), ■ Vincenc Skerk, Vincenc Skerk ml., Marija Skerk. I Juliia Skerk, Mat MaroviČ, dr. Gustav MiSetić.
dr. Marko Rusca. N. N., Rudolf Benedetti po K ' 50®; Franc Bolle. Jak. Ipavitz-Peitaros po K 400: j Emil Cliieroto, Iv. Mccchia, O. Adamich (kav. Piazza della Borsa), kavarna >-Unione G. Chiste; (kav. Ejtpress), E. V/indspach (kav. Eden) po K 300; razni majhni podpisi K 1.000,___
Perite	s ^^Henišnim razkuševalnim patentnim	praškem4*
PERILO PAT.UA T „11 HPIIL
Umivaitfi	tovarne kemičnih proisvedev v Hrastniku.
..	Izkiiuersa zaloga za TUST, SSTKO In DALMACIJO
ALESSANP^O MAHANCIOM8 - Trst, ulica Omsršzr*

ROKE

Dobi se nspršdai pri vseh prodajalnah Jestvin, mlrodianicah Sn ^i^gah s^'li,
DAROVI.
Darovi, dosii ces. koaiisariu! Karel Mioni K 200 kot tretji prispevek iz prodaje svoiih brošu-ric »Visioni« in »Mater Dolorosac — in sicer polovico za vdove in sirote padlih vojakov in polovico za vojne slepce. — S tem prispevkom je dose/en znesek K 1000, ki ga je pisatelj daroval za plemeniti namen. — Aleksander P. Basili K 10 kot incseOni prispevek skladu za bresposelne.
Lep /fcleo usmiljenja do beguncev. O.
dr.
nial me; bi I seb
nail
tli
PUP0R9ČUI9E TURSKE
D
alrntin KrKper je vnovič naklonil cdovalnici za tforiške begunce v n imeni 1000 K, in v imenu svoje e. gospe Ernestine. 500 K. To ple-( i delo je združil s srčno mislijo, naj:	Mehanična delavnica,
a ta dva prispevka v pričetek po-; oDUKOV m UVARMCA OSVALDELLA. Via ^a sklada, namenjenega V pomoč Med a 2C. l/.delovanj« in poprava strojar in mo-
.:>ušće!iim med begunci, namreč | torj*T- r'< faćuni-_
rtnim otrokom
919
pa znč
pri ime
ce li
in njihovim mate-; i. ki trpijo v tujini najhuje gorje. Vod- i Posredovalnice« se blagima daro-; _ema najiskreneje zahvaljuje za dar,1 [li>i za izraženo misel, katero je takoj J i izvrševati s tem. da ie ustanovilo' Posredovalnici po>eben sklad pod ■ iiom: ♦Otrov! J -klad goriških begun- i ter istemu takoj odkazaio zgoraj na-eiia zneska kot osnovna prispevka, sredovalnica« je preverjena, da ple-1 ■ili čin gosp<»da dr. Krisperja in njego-j ^pe matere najde povsod glasen od-ter da zbudi širom domovine obilo j i.emovalcev. Saj gre za to, da se re§i! cž . iii otroki kolikor mogoče prihod-j nesrečnega goriškega ljudstva. Toli laga srca. spominjajte se ob vsaki iki Otroškega sklada goriških begun-. — »Posredovalnica za goriške beče v Liubliani .
Jestvine na debelo.
Bogata i/.bera vsakorrstnih jeatvin; proda aa de
belo RUttGERO GAMBEL ▼ Trstu ulica delle Ac^ue vogal ulica Coroaao.
i niiMB ir^i^i riigiia^i^^^——
Pri ces. kr.
Krku
Avstrijskem skladu za vdove in sirote vojakov
pod Najvišjm ^krovitelj^tvom Nje^ a -ost. Veličanstva Oddelek: Vojnega savarovanja se tortjemajo ponudbe za vdjno zavarovanja In sicer p i deželni posredovalnici za Trst, Isiro, gornko^adljgansko w Trstu, V * d Lh?/ «cto vecchio St. 3 Kakor tudi pri odtlt)JKih za
i) It. Vid n Staro mesto, Via Besengr i št. 19 I. nad. 2> Novo mesto, Via delle Legna &t 2 polunadstropje 3) Novo mitnicoj via Ftccolomint 3, II. 4-) Staro mitnico, ^lazza Barriera vecchia št. 4 L nad.
5)	Sv. Jakob, Vtrf Heil'lstrla 8/'.
6)	Precmestje Vrdela, Via Giulia St. 54f I. nad,
7)	Zgornjo okolico Op£9nev V Carinta t 8 kakor tudi pri krajnih posredovalnicah v Poretu, Kopru, Puli, Volosko-OpatlJI, Pazinu, in ioi—v vseh »Minskih, Šolskih in iupnijskih uradih i. t. d.
Sklepati se morejo v * > anja za »»ajvišio s-oto K 40.000.^ Premije za svoto K 1000. z^ eno leto za
Zavarovanja v slučaju smrti znašajo:
a)	Za vojake po poklicu In one, ki s auajo v rezervo (i2 letno obvezno službovanje, v kolike r ne spadajo v skupino b) ali d)
b)	Za vojako. ki spadajo k t^en^k m in sat itetnim četam (če niso črnovoJniki)
c)	Za 6rnovoJnlke z orožjem (brez ozira na starost in brez 02ira na to, da služijo osebno l*ot ćmovojnlkl, ali da so biu teKom vojne potrjen')......
d)	Za vojaške uradnike, kr jigovoche, inženirje, kovaške,mojstre, one, ki spadajo v oddelke za vzdrževanje in one za delavce, In naposled za druge, ki se ne bojujejo
Oni, ki dobivajo državno podpor- , plačajo lahko na račun, ostanek pa se jim odt3gne v desetih 14 dnevnih obrok h, kj se oobijejo od podpore
Osabe. ki so že zavarovar e, se zavarujejo ponovno Zavarovanje stopi takoj v veljavo
V slučaju da umre zavarovanec v teku enega leta, bodisi vsled rane aH bolezni, se izplača zavarovana svota zavarovancu ali pa onemu, ki se izkaže s polico. Ako se dožene, da se Je zavarovanec zgubil aH pa da je umri, kakor tudi ako ie bil ranjen ali pa bolan pred dnevom zavarovanja, tedaj se izplača predlagatelju znesek premije brez vsakega odb tka.
K 70,— K 55.-
K 45,—
K 35,-
MranilM
sprejema, od vt ke^a tudi če ni ud zadruge, in jih obre-^^ 1| #1 vefje 7L>eake po de* btuje po 4 |4 |e govoru. Tf|iwcew otvaija čekome rnčuae z dnevnim obresto-vaajem.
Vlaga se lahko p » eno krono.
Fcšice-hiiilaltii ratna 75.17!. TELfFH 1H4.
Traovsko-obilns zadrugo v Trstu
zadruga z neomejenim Jamstvom
ulica S. Francesco Itev. 2,1. nadstropje.
Posojila
daje na osebni kredit in na zsstnva
proti i ličilu po dogovora.
Uradne ure: vsak dan za stranke od 8 pretlp. do 1 popoldne.
Priporoča male hranilne Skrinjice, ki so posebno primerne za družine.
Tržaška posojilnica In hranilnica
registrev?na zadruga z omejenim poroštvom TaST - Piazza della Caserma St. 2, 1. nad. - TrtST (v lastni 3»žil) vhod po glavnih stopnji^H.
POSOJILA DAJE
za vknjižbo 5 */■ •/• na menice po 6'/, na zastave in amortizac^o za daljšo dobo po dogovoru
HRANILNE VLOGE
sprsjsM* od T^akega, Ce tu JI ni ud in ji" obrestuj« po Vcdeitalne vloga In vloge na tek. račun po dogovoru.
Reatai davak pla£u]« un4 u ni — Vlaga se lahUo po eaa kroam. — ODDAJA ■OMAga NABIRALNIKE/ HRANILNE PL^ICE.)
PoStno hranilnićni račun I6.<J<)4.	TI'LKFON P52
Ima varnostno celico isafo deposiw) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov ia razuiU drugih vrednot, popolnoma varno proti ulomu 'n požaru, urejf-no po najnnvejj'J'n nAČiau ter je oddaja strankam v najem pO najnižjih Cenah« STANJE VLOG NAD 10 MILIJO*©* KRON.
Us m: rt 3 ds I2 dip. in od 3 ds 5 m liihlin m\ dalaiBU 03 araiiii urata