«ANJ, torek, 30. 3. 1982 CENA 9 din ■tfvniurednik. Igor Slavec Odgovorni urednik: v d. Jože Košniek Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Zaloge ferolegur pohajajo železarni so v prvih dveh mesecih letošnjega leta količinski načrt proizvodnje, niso pa dosegli načrtova-poslovnega uspeha — Težave s ferolegurami, prepolovHe-labava električne energije - Velike izvozne obveznosti Že- toetice - V jeseniški Železarni ji načrt zapisali, da bodo 204 milijard dinarjev celot- ■Gorenjska ■statistika U ugotavlja SDK Kranj, so tki cene industrijskih izdelkov famjnkem pri proizvajalcih uide za 42J5 odstotkov, cene irobno »kupaj za 45,1 odstot-Um pa cene industrijskih * za 47J9 odstotka, kmetij-oddkov za 45,6 odstotka, za 28J odstotka ter cene mJah storitev za 34,7 odstot-hpodatkih zavoda za stati-SRS so se pa življenjski a v letu 1981 povečali za 'Motka. Naj povemo še, za to se povečali poprečno i čisti osebni dohodki na n na Gorenjskem: v Kra->a 32 odstotkov, na Jesenicah % t Radovljici za 34, v Skofji 'ta30in v Tržiču za 34 odio. Realni osebni dohodki Mutno zaostajajo za rast-ijtkih stroškov _/ nega prihodka, 3,6 milijard dinarjev dohodka in 2 milijardi. dinarjev čistega dohodka. Za primerjavo naj zapišemo, da so lani dosegli 15,9 milijard dinarjev celotnega prihodka, 2,9 milijard dinarjev dohodka in 1,6 milijard dinarjev čistega dohodka. V prvih dveh mesecih letošnjega leta so količinsko načrt dosegli, temu pa ni sledil načrtovani poslovni uspeh, ki je izostal zaradi nedose-ganja načrtovanih prodajnih cen in izbora izdelkov. Januarja in februarja so v jeseniški Železarni naredili 69.761 ton izdelkov, kar je toliko kot so načrtovali. Prodaja izdelkov pa je prinesla 1,9 milijarde dinarjev, kar je 21 odstotkov manj kot so načrtovali. V primerjavi z letom poprej pa je skupna realizacija za 15 odstotkov večja. Vrednost načrtovane prodaje so za 41 odstotkov presegli v Zebljarni ter za 38 odstotkov v Livarni. V vseh ostalih temeljnih organizacijah pa so zaostali za načrtovano vrednostjo prodaje, kljub temu da so v Valjarni žice in profilov, Hladni valjarni Jesenice, Zičarni, Profilarni, Jeklo-vleku in v temeljni organizaciji Elektrode dosegli ali celo presegli načrtovano količino proizvodnje. Če prva dva meseca v jeseniški Železarni še niso imeli večjih težav glede oskrbljenosti s surovinami in 'Jktoetanosti na Planici nad Crngrobom je govoril sekretar komiteja tke konference ZK Kranj Stane Pirnat. — A. Z. »min: praznik in opomin •"rfanosti v počastitev 40. obletnice herojske borbe Selške vfiovta nad Crngrobom in v počastitev smrti narodnega Staneta Žagarja ter 14 soborcev je v soboto na Planici sekretar komiteja občinske konference ZK Kranj Stane . nad Crngrobom — wtf?>o, spomladansko jutro je ft. 27. marca, privabilo na r, nad Crngrobom številne .HOV in aktiviste, delovne »'/Wan* in Se zlasti mlade iz ** :n Škofjeloške občine. Za ' f, bil to lep spomladanski iimi pa obuditev spomina na herojske borbe Selške „„j nad Crngrobom in na urodnega heroja Staneta \\m 14 soborcev. 0*titev praznika krajevnih i Bitnje, Jošt, Sv. Duh in yt bilo tu tradicionalno zborovanje. Med udele-bili tudi predsednik zveze s* Slovenije Vinko Hafner *W>!iAki sekretar za ljudsko Martin Košir. Slavnostni m zborovanju, kjer bodo toi nrihodnosti zgradili spo-'/fetežje, pa je bil sekretar Ml oWinske konference zveze komunistov Kranj Stane Pirnat. Obudil je spomin na herojske in hkrati tragične dogodke in trenutke natanko izpred 40 let, izrazil občudovanje in hvaležnost vsem, ki so se takrat borili za to, kar danes v svobodi in miru uživamo. Herojska borba Selške čete takrat pa nam je tudi danes v neravno složnem in mirnem sVetu lahka zgled, kako očuvati in braniti krva^ pribor jen o. Po spominskih strelih pripadnikov garnizije Stane Žagar iz Kranja in položitvi vencev k spomeniku so dopoldansko svečanost na Planici nad Crngrobom sklenili s kulturnim programom, v katerem so nastopili učenci osnovne šole Lucijan Seljak iz Stražišča in kranjski pihalni orkester. Tradicionalno množično zborovanje na Planici je bila poleg številnih drugih tudi osrednja prireditev v počastitev praznika krajevnih skupnosti Bitnje, Jošt, Sv. Duh in Žabnica. A. Zal ar repromaterialom, pa so ta mesec že zaskrbljujoče. Težave je napovedal že podatek ob koncu lanskega leta. Zaloge materiala so znašale 2,8 milijarde dinarjev, kar je bilo 37 odstotkov več kot leto poprej. Vendar če upoštevamo lansko rast cen, so bile zaloge realno manjše. Največ skrbi v Železarni zdaj povzroča pomanjkanje ferolegur, ki jih morajo uvažati. Zaloge ferolegur so pošle, njihov uvoz pa je seveda odvisen od izvoza. Pomanjkanje tako pomembne surovine se bo odrazilo v izdelavi slabših vrst jekel, ki na trgu prinesejo manj denarja. Brez fero-kroma in ferosilicija na primer izpade celotni program dinamo pločevine. Proizvodnjo v jeklarni je minuli teden ohromila tudi prepolovljena dobava električne energije. Manjša proizvodnja jekla se bo odrazila v vsej železarni ter: seveda v vsej slovenski kovinsko predelovalni industriji. Jeseniška Železarna ima tudi letos velike izvozne obveznosti. Lani so načrt izvoza celo presegli. Sprva so računali, da bodo na konvertibilno tržišče prodali 33.600 ton izdelkov in iztržili 14,5 milijonov dolarjev. Prodali pa so 36.800 ton izdelkov za 15,3 milijone dolarjev. Količinsko večjemu izvozu torej denarni uspeh ni sledil, saj so prodali tudi slabše izdelke, skupno pa so dosegli le 8 odstotkov višje cene kot leto poprej. Pri tolikšnem izvozu jim je uspelo le 77 odstotno uresničiti načrtovani uvoz, ki so ga začrtali v višini 32 milijonov dolarjev. V letošnji izvozni načrt so zapisali, da bodo na konvertibilno tržišče prodali za 16,5 milijonov dolarjev izdelkov. Že zdaj pa ocenjujejo, da bodo morali izvoziti več, najmanj za okrog 20 milijonov dolarjev, da si bodo zagotovili devizna sredstva za načrtovani obseg proizvodnje. M. Volčjak 1 Obvestilo izžrebanim naročnikom GLASA V soboto gremo na izlet Ker izžrebanim naročnikom GLASA za sobotni izlet ne bomo posredovali posebnih vabil ozi-' roma sporočil, vas prek časopisa opozarjamo na nekatere podrobnosti v zvezi z izletom. Prosimo vas, da jih upoštevatejcer bo izlet le tako lahko potekal nemoteno. Da bi vam omogočili pravočasen prihod na zbirališče pred hotelom Creina v Kranju, vam sporočamo, da bo odhod avtobusa ob POL SEDMIH in ne ob šestih, kot smo vam prvotno sporočili. Torej, vidimo se v soboto, 3. aprila, ob pol sedmih pred hotelom Creina v Kranju! Program izleta ne bo spremenjen. Samo da bomo potovali v obratni smeri in sicer najprej obiskali Prevalje, Ravne z Železarno, Slovenjgradec in Prežihovo rojstno vas Kotlje. Potem bomo prestopili jugoslovan-sko-avstrijsko državno mejo in se vozili skozi Pliberk, Glčbasnico in Železno Kaplo. V Kranj se bomo vrnili do 20. ure, tako da boste lahko še dobili avtobuse do doma. Obenem vas ponovno obveščamo, da preverite veljavnost svojega POTNEGA LISTA, prav tako pa upoštevajte predpise ki veljajo za prehod čez državno mejo. Prepričani smo, da bo naše skupno potovanje prijetno. Zate NA SVIDENJE V SOBOTO. 3. APRILA! ___J 21. SEJEM GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA V SREDIŠČU POZORNOSTI r Surovin je še vedno premalo Slovenska industrija je že od druge polovice leta 1980 slabo preskrbljena z reprodukcijskimi materiali in surovinami in v zadnjem času se težava zaradi pomanjkanja določenih sestavnih delov še poglabljajo. Neupravičeno bi bilo trditi, da so vzrok za takšne razmere le uvozne omejitve, čeprav nedvomno prispevajo svoj delež k težavam v proizvodnji. Vzroke je po mnenju ekonomistov potrebno iskati v neskladnem razvoju med proizvajalci surovin in predelovalno industrijo, neurejenih cenovnih razmerjih in s tem različnem položaju bazične in predelovalne industrije ter v prelahki poti v preteklih letih do deviz za uvoz surovin in repromaterialov ter preveliki navezanosti na tuje partnerje. Ob izredno dinamičnem razvoju predelovalne industrije so bila vlaganja v bazično industrijo ob strani in posledica so premajhne količine in neprimerna struktura domačih surovin in sestavnih delov. Povpraševanje je večje od ponudbe in surovinarji imajo vnaprej razprodano proizvodnjo. Posledice so, da se ne drže rokov, čeprav so s kupci sklenili posebne samoupravne sporazume in celo sovlaganja v povečanje proizvodnih zmogljivosti ne pomenijo več veliko in ne zagotavljajo vedno zadostne preskrbe. Se bolj kot neredna dobava, proizvajalce pesti slaba kakovost in slaba izbira surovin. , . . ...... Slaba preskrbljenost s surovinami in sestavnimi deli je glavni vzrok, da je lani družbeni proizvod porastel komaj za dobra dva odstotka. Največ težav so imele delovne organizacije črne in barvaste metalurgije, kemične, kovinske in elektroindustrije, deloma tudi tekstilci, usnjarji, proizvajalci papirja in del živilske industrije. Slaba preskrba pa je bila tudi vzrok izgubam. Med delovnimi kolektivi ki so v preteklih letih dosegli dobre poslovne rezultate in so lani ob koncu leta zabeležili rdeče številke v zaključnih računih, je večina takšnih, ki so brez ostanka dohodka zaradi slabe oskrbe. Letošnje težave v oskrbi niso nič manjše od lanskih. Ker pa letošnja resolucija predvidevale 4,5 odstotno rast uvoza, ob čemer naj bi izvoz na konvertibilno področje porastel za 13 odstotkov, je jasno, da lahko pričakujemo le še ostrejše pogoje za uvoz surovin in še večje povpraševanje po domačih surovinah in repromaterialu. Kot to ne sme biti potuha proizvajalcem surovin, da spravijo v denar tudi slabo blago, se bodo tudi predelovalci morali še bolj potruditi za dohodkovno povezovanje v reprodukcijski verigi. Lep primer je Livarna LTH, ki ima na podlagi sodelovanja, sovlaganj in skupnega deviznega prihodka s Kidričevim dolgoročno zagotovljenih dovolj aluminijevih zlitin. Tudi težave Iskre pri oskrbi z dinamo pločevino iz jeseniške železarne najbrž niso nepremostljive, le skupen interes obeh bi bilo treba poiskati. L. Bogataj Planica je samo ena PLANICA - Tretji svetovn pokal v smučarskih skokih. tTVl zmagovalec je bil Avstrijec Hubert Neuper. Dve leti zapored je zdaj slavil njegov rojak A*mm £0gff. Med moštvi tokrat Avstrija pred gojenci jugoslovanskega trenerja Ludvika Zajca, Norvežani. V naš Planici, kjer je v prelepem koščku slovenske zemlje pod slikovitimi Poncami skakalni stadion brez primere na svetu. , Najljubši kraj pokojnega oteta smučarskih skakalnic £.tan.ka Bloudka. Že desetletja je Planica »Meka« najboljših smučarskih skakalcev na svetu. Kraj vrhunskega športa. Za vse nas, ljubiteljev Planice, pa še veliko več. Vsako leto je Planica naš praznik, dan našega smučarskega športa, športa, ki je prav v letošnji zimi učinkovito opozoril z velikimi uspehi. Planica je praznik. Je pa tudi obveznost, da bomo športu nasploh tudi v prihodnje posvetili vso potrebno družbeno skrb. Samo tako bo smučarski šport, ki se je letos pn nas zrcalil v številnih imenitno izvedenih prireditvah, lahko opravil svoje veliko, hvaležno poslanstvo in uresničil svoj večkratni pomen. To sta pouvdarila tudi visoka gosta Planice '82, član predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc in predsednik IS SRS Janez Zemljarič. Nad 40.000 gledalcev oba dni je zadovoljnih zapustilo Planico, imenitno športno prireditev velikih dosežkov in nepozabnih spominov. Planica je ena sama, naša, danes in vsak dan bolj. D. Humer KRANJ, 9.-19. APRIL CLA82 STRAN NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE TOREK, 30 MARCA d PO JUGOSLAVIJI POTRJENO PRIJATELJSTVO Predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher je v soboto pri-• potoval na štiridnevni uradni in prijateljski obisk v Ljudsko revolucionarno republiko Gvinejo. Aktivisti družbenopolitičnih organizacij Gvineje so pozdravili predsednika predsedstva Jugoslavije v palači predsedstva. Gvinejski predsednik Sekou[Toure je imel ob tej priložnosti govor, V katerem je omenil dolgoletno prijateljstvo naših dveh držav. Z globokim spoštovanjem je govoril o prispevku predsednika Tita v gibanju neuvrščenih držav in miru v svetu. POSVETOVANJE O ZUNANJI TRGOVINI V Ljubljani se je včeraj začel tet dnevni simpozij državnih rgovinskih organizacij iz držav razvoju, ki so ga pripravili mferenca združenih narodov trgovino in razvoj. Medna-'ni center za podjetja v druž-ti lastnini v državah v razvo-in Mednarodni center za rgovino. Udeležilo se ga je oko-75 voditeljev trgovinskih pod-tetij v državah v razvoju. V SPOMIN NA 200 TALCEV V spomin na 3. april 194Š, ko so okupatorji na Ledini pri Mariboru ustrelili 200 talcev, praznuje krajevna skupnost Radva-nje krajevni praznik. V počastitev tega dogodka so pripravili spominsko proslavo, prireditve pa se bodo zaključile 4. aprila. O NOČNEM DELU ŽENSK Slovenski delegati v zveznem zboru skupščine Jugoslavije so se v Maribom pogovarjali s predstavniki občine o uveljavljanju ustavne zasnove občin pri nas. Obiskali so tudi Mari-bosko tekstilno tovarno, kjer so se pogovarjali o delu delegacij te tovarne za samoupravne skupnosti ter o nočnem delu žensk. \ LETOŠNJE MLADINSKE AKCIJE V Portorožu so se zbrali vodje centrov za mladinske delovne akcije pri republiški konferenci in občinskih konferencah ZSM Slovence. Dogovorili so se o pripravah na letošnjih pet zveznih in enako število republiških delovnih akcij v Sloveniji. Načrtujejo pa še številne lokalne akcije. Na vseh bo sodelovalo okoli 45.000 mladih. Socialna VarnOSt inValidOV Druge seje občinskih kandidacijskih konferenc nedavnem seminarju društva invalidov Kranj so obširno pravljah o družbenem položaju invalidov - Najtežji je še Na razpravljali ^ vedno položaj invalidov brez statusa - Invalidske delavnice Pot štafete mladosti Štafeta mladosti, ki je na prvi pomladni dan, 21. marca, krenila iz Prilepa v Makedoniji, se te dni zadržuje v socialistični republiki Srbiji, od koder jo bodo 6. aprila ponesli v Vojvodino. Vojvodinski mladinci jo bodo predali bosanskim 12. aprila, od tod pa bo 17. aprila potovala na Hrvatsko. 23. aprila jo bodo v Bregani prejeli slovenski mladinci, ki jo bodo ponesli najprej na Štajersko, tretji dan bo prispela v Kamnik in potem obšla vso Gorenjsko. Izmenjali si jo bodo mladi iz Volčjega potoka, Domžal, Mengša, Škofje Loke, Žab-nice, Kranja, Golnika in Tržiča. Od tod bo štafeta nadaljevala pot v Leše, Radovljico, Vrbo, na Jesenice in Bled, nazadnje pa jo bodo planinci in smučarji iz Bohinjske Bistrice oddali mladim v Podbrdu, od koder jo bodo odnesli na Tolminsko in nato v Ljubljano. Na praznik osvobodilne fronte bo krenila iz Ljubljane v revirje in na Dolenjsko, naslednjega dne pa jo bodo iz Novega mesta prek Kočevja in Ribnice ponesli na Notranjsko in Primorsko. Obmorske kraje bo obiskala 29. aprila, isti dan ob 12. uri pa jo bodo pri Rupi slovenski mladinci znova predali Hrvatskim. S Hrvatske bo krenila 8. maja v Bosno in Hercegovino, pri črnogorski mladini bo prebivala od 14. do 19. maja, do 23. maja bo obšla še Kosovo, nato pa bo krenila v Srbijo, kjer jo bodo na sam dan mladosti sprejeli v Beogradu. Kranj — Temeljni pravici invalidov, usposobitvi za delo in vključitvi v no/malno življenjsko okolje, skušamo v naši družbi vselej zadostiti. Ob mnogih dobrih rezultatih, ki kujejo v zvezde našo doslednost zaTtonu in našo človečnost, pa ne gre pozabljati na vrsto slabosti in nedorečenih vprašanj. Med slednja so na delovnem srečanju aktivistov kranjskega invalidskega društva uvrstili pomanjkljive programe delovnega usposabljanja, nezadostno število mentorjev zanj ter še vedno neurejen položaj brezstatusnih invalidov. Socialna varnost delovnih invalidov izhaja iz njihovega minulega dela, tako da njihov obstoj ni docela ogrožen niti tedaj, ko za invalida ni dobiti ustreznega lažjega delovnega mesta. Tudi osebam z motnjami v telesnem in duševnem razvoju je deloma zagotovljena denarna pomoč od skupnosti socialnega skrbstva, čeprav še vedno ni moč govoriti o rešenem vprašanju te kategorije invalidov. Prav gotovo pa so v najmanj zavidljivem položaju tisti, ki nimajo priznanega statusa invalidnih oseb, zaradi česar je njihova prihodnost sila nejasna. Status invalidnosti si sicer lahko pridobijo pri skupnosti za zaposlovanje, kar pa jim še ne zagotavlja materialnih pravic, razen seveda delovnega usposabljanja. V času, ko je invalid na usposabljanju, mu skupnost za zaposlovanje nudi vso materialno pomoč. Vendar, ko to obdobje mine, postane položaj invalida spet nejasen in negotov. Redke organizacije združenega dela so pripravljene te delavce sprejeti na delo, saj je med njimi veliko takih, ki zaradi invalidnosti težko dohajajo normo. Za zdaj pa je neurejeno tudi vprašanje, kdo naj krije nadomestilo med dohodkom, ki bi ga invalid s svojim delom dosegel, in minimalnim osebnim dohodkom. V Kranju se socialne ustanove sicer že dogovarjajo o nekom, ki bi prevzel to obveznost, saj se zavedajo, da bi le na ta način spodbudili delovne organizacije k zaposlovanju invalidov. Za zdaj pa so delovne organizacije večinoma zaprte, celo med posameznimi temeljnimi organizacijami se je težko sporazumeti o prezaposlitvi invalid- Programska konferenca Zveze borcev Podnart — V soboto, 3. aprila, bo ob 16. uri v domu kulture v Pod-nartu programska konferenca krajevne organizacije ZZB NOV Podnart. Na konferenci bodo podelili najzaslužnejšim medvojnim aktivistom posebna priznanja, zato bodo pripravili tudi kulturni program. V njem bodo sodelovali komorni moški pevski zbor iz Podnarta in pionirji pionirskega odreda Alojz Rakovec iz osnovne šole Ovsiše. Ciril Rozman nih delavcev. Rešitev bi bila kajpak invalidska delavnica, kakršna je bila na primer Mladi rod, vendar pa današnje gospodarske razmere ne do-, puščajo gradnje investicijsko tako zahtevne ustanove. V novogoriškem Meblu so uspeli odpreti prezaposlovanje med temeljnimi organizacijami, ustanovili pa so tudi TOZD invalidsko delavnico, kar bi lahko služilo kot zgled tudi marsikateri gorenjski delovni organizaciji, če že ni moč postaviti rehabilitacijskega centra. Mnogi se sicer nagibajo k mnenju, naj bi invalida ne ločevali od zdravega okolja in ga zapirali v invalidske ustanove, toda za tiste, ki so jim običajna delovna mesta težko dostopna, in za duševno prizadete bi bila invalidska delavnica idealna rešitev. D. Zlebir Zadnje slovo od Vincenca Krmelja ŠKOFJA LOKA - Včeraj so se na škofjeloškem pokopališču na Lipici poslovili od generalpodpolkovnika Vincenca Krmelja. Umrl je 26. marca v Ljubljani po daljši in hudi bolezni v 56. letu starosti. Rodil se je 1927. leta v Bin-klju pri Skofji Loki. Odraščal je v delavski družini. Komaj petnajstleten, novembra 1942. leta, je postal skojevec, kurir in obveščevalec. Januarja 1944. leta je vstopil v partizansko enoto, kjer so ga še isto leto sprejeli v Komunistično partijo. Prešel je pot od borca in po lit delegat a v nižjih enotah do oficirja v štabu sla vne G ubč eve brigade. Po osvoboditvi domovine je ostal v armadi in kot starešina v njej opravljal mnoge od- Sovorne naloge širom po ugoslaviji. V bogatem vojaškem življenju je zamenjal Številne pomembne dožnosti; pred približno osmimi leti je sprejel dolžnost poveljnika divizije, pozneje postal načelnik centra visokih vojnih šol v Sarajevu, od tod pa je odšel v Beograd, kjer je bil načelnik komandno-štabne akademije KOV v centru visokih vojaških šol. Učil in izpopolnjeval se je ob plodnem delu. Končal je tudi vojaško akademijo Frunze v Sovjetski zvezi in vojaško šolo Jugoslovanske ljudske armade. Vrhovni poveljnik naših oboroženih sil maršal Tito ga je s svojim ukazom imenoval za generalmajorja, pozneje pa je bil povišan v čin generalpodpolkovnika. Za svoje delo je prejel številna odlikovanja in priznanja. S. Saje DOGOVORI IN SREČANJA Jesenice — V torek, 30. marca, ob 16. uri se bodo na skupni seji sestali zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor jeseniške občinske skupščine. Obravnavali bodo predlog statuta občine, poročilo o delu izvršnega sveta v minulem mandatnem razdobju in poročilo občinske volilne komisije. Po zaključeni skupni seji se bodo zbori sestali Še v stik posebej. Na vseh treh sejah bodo obravnavali pripravo sprememb in dopolnitev družbenega plana za tekoče srednjeročno razdobje, dogovor o usklajevanju davčne politike v letošnjem letu, zaključni račun proračuna občine in poročilo o delu postaje milice Jesenice in oddelka milice Kranjska gora Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti bosta obravnavala še spremembe in dopolnitve odloka o davkih občanov, odlok o posebnem občin-občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter spremembe in dopolnitve odloka o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča. Zbor združenega dela pa bo sklepal še o uporabi sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v občinah Ilirska Bistrica, Postojna in Sežana ter obravnaval odlok o določitvi delegatskih mest, oblikovanju delegacij, konferenc delegacij in skupnih delegacij za zbor združenega dela občine Jesenice. Ponoven sklic seje - Za petek, 26. marca, sklicana seja komiteja občinske konference zveze komunistov Kranj je zaradi nesklepčnosti članov komiteja odpadla. Zato je sekretar komiteja ZK Stane Pirnat sklical ponovno 3. sejo komiteja občinske Konference ZK v sredo, 31. marca, dopoldne. Na dnevnem redu so naloge komunistov na področju uveljavljanja novih družbeno ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu in najpomembnejše usmeritve in aktivnosti komunistov, ki izhajajo iz programsko volilne konference ZK Kranj. Obravnavali bodo tudi gradivo za 9. kongres ZK Slovenije. Vzdrževanje mestnih ulic — Pri samoupravni komunalni interesni skupnosti Kranj je bil včeraj (29. marca) sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki kranjskih trgovskih, prometnih in nekaterih drugih delovnih orgahizacij ter komiteja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Kranj. Razpravljali so o vzdrževanju mestnih ulic v Kranju in sicer: Prešernove, Tavčarjeve, Tomšičeve in ReginČeve. A. Z. O L./4 S Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica, Skotja Loka in Tržič — Izdata časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec — V. d. odgovornega urednika Jote Koinjek — Novinarji: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc. Dušan Humer, Helena Jelovčan, Lea Mencinger. Stojan Saje. Darinka Sedej-Kuralt. Marija Volčjak. Cveto Zaplotnik, Andrej žalar in Danica Zlebir — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, Tomaž Gruden, Slavko Hain in Igor Kokalj — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja '960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500 603 31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860. odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-t/72 t— Polletna naročnina 300,— din. ( o r S t fl iJ ( .) t 'J " It I MU v - - -------- ----- - .. Boljša udeležba kot pred štirimi leti j Letos je prišlo na volišča več volivcev kot pred štirimi leti ' V vseh temeljnih organizacijah in krajevnih skupnostih ^ delegacije dobile zadostno število glasov — Premalo kandio^ tov z Gorenjske za delegacijo za zvezni zbor SFRJ — Kandio^L za predsednika izvršnega sveta Miro Pinterič — Podpora vmk vsem drugim kandidatom za vodilne funkcije ^ bilja predlagan Janez Bizjak iz morja. Škofja Loka — Na drugi občinski kandidacijski konferenci so pregledali oceno letošnjih volitev. Udeležba je bila zelo dobra, boljša kot pred štirimi leti in sicer je v združenem delu prišlo na volišča 92,12 odstotka vpisanih volilcev, v krajevnih skupnostih pa kar 95,57 odstotka volilnih upravičencev. Povsod so volitve uspele, povsod je volilni postopek pravilen in nobena delegacija ni dobila premalo glasov, tako da bi bilo treba kje volitve ponavljati. Nastalo pa je nekaj sprememb pri predlogih kandidatov za nekatere vodilne funkcije v samoupravnih interesnih skupnostih. Za predsednika skupščine skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja je namesto Milana Zaklja predlagan Janez Šimenc iz krajevne skupnosti Godešič. Za predsednika zbora uporabnikov občinske izobraževalne skupnosti namesto Branimira La-hajnarja kandidira Ivan Cepuder iz Alp ine Za predsednika zbora uporabnikov občinske zdravstvene skupnosti pa je namesto Rajka Šti- Konferenca je tudi podprla izbor možnih kandidatov za v^A zbor ^skupščine SFRJ, ime}a p,ijj pripombo, da ima Gorenjska fA malo kandidatov. Prav tako je prj prla predlog možnih kanddiato*5| predsedstvo SRS in za vodX| funkcije v samoupravnih interval skupnostih v republiki. Imeli pa £1 pomislek glede kandidature ytff\ Zupančič za predsednico zbora ir^l ialcev kulturne skupnosti Slov*a#J Kandidatka je namreč ravnate^! kulturnega centra v Kamniku*rA individualni poslovodni or«an more kandidirati za takšno fiik Kandidat za predsednika iivr ga sveta občinske skupščine je Pinterič. Možni kandidati, ki i konferenca predlagala za { izvršnega sveta pa so Anton Ivo Kržišnik, Ferdinand Buh. WA Jelovšek, Borut Mencinger Cadež m Pipp Andrej iz sedanffl sestava in Mirjam Jan-Blažu' j/J ko Beričič in Jakob Kavčič Potrdili kandidate L Bofattt Predlogi kandidatov v razpravah v temeljnih sredin«K / živeli nobenih sprememb, zato jih je tudi druga občinST dacijska konferenca potrdila »nsKakti Kranj — Delegati druge občinske kandidacijske konference, ki jo je v Eetek, 26. marca, sklicala občinska onferenca SZDL Kranj, so ugotovili, da po razpravah v temeljnih sredinah po prvi občinski kandidacijski konferenci in tudi po volitvah ni prišlo do novih predlogov za kandidate za vodilne funkcije v občinski skupščini in skupščinah interesnih skupnosti. Sicer pa so na konferenci najprej poslušali poročilo o opravljenih aktivnostih po prvi občinski kandidacijski konferenci. Vsi kandidati za opravljanje vodilnih funkcij, o katerih je razpravljala in jih tudi sprejela druga občinska kandidacijska konferenca, so bili določeni že na prvi konferenci 22. februarja in tudi izvoljeni so bili V temeljne delegacije in družbenopolitični zbor občinske skupščine. Ker torej ni bilo dodatnih ali spreminjevalnih predlogov v razpravah v temeljnih sredinah, je občinska kandidacijska konferenca sprejela listo kandidatov za vodilne funkcije v naslednjem mandatnem obdobju. V temeljnih sredinah so razpravljali tudi o kandidatih -za člane izvršnega sveta skupščine občine Kranj. Franc Hočevar, ki je bil na prvi kandidacijski konferenci določen za kandidata za predsednika izvršnega sveta, je delegatom tudi obrazložil predlagano *{3etnajstčlan-sko sestavo izvršnega sveta, v katerem se sicer zamenjajo le. člani: po mnenju novega ma: ja za izvršni svet, je le-ta s ,-• dosedanjim delom in organizam/ celoti opravičil zaupanje, zato ni razloga, da bi se takšna f tudi kaj bistveno menjala. V terih temeljnih sredinah jo imeli nekaj pripomb, ki » delegati na seji konference obrazložili, vendar pa je kon z večino glasov dala podporo k logu kandidatov za izvršni svet. Delegati druge občinske k cijske konference so obrt tudi predloge delegacij t samoupravnui organizacij in nosti ter družbenopolitičnih zacij za delegate za Zvezni Skupščine SFRJ; in določili seznam kandidatov za Zveznega abora Skupščine S kranjske občine sta bila za d v zvezni zbor predlagana d Alojzija Planinšek, socialna iz kranjske Save in Jože kmet, delegat Gorenjske k zadruge Kranj. Delegati druft činske kandidacijske konf se strinjali tudi z možnimi k za predsednika in člane pre SRS, možnimi kandidati za 2* publik in pokrajin Skupščine in predlogi za vodilne in funkcije v Skupščini SRS m ščinah . samoupravnih in skupnostih v republiki. Že drugič podprli kandida Kamnik — Minuli teden so se delegati kandidacijske konference v Kamriiku znova zbrali, da bi odločili o imenih za vodilne haloge v občini, republiki in federaciji ter sklepali o odgovornih v občinskih samoupravnih interesnih skupnostih. Hkrati so ocenili tudi volitve v kamniških krajevnih skupnostih in združenem delu. Druga občinska kandidacijska konferenca je znova potrdila kandidate za vodilne funkcije v občini in interesnih skupnostih, odločala pa se je tudi o dveh novih kandidatih v samoupravni zdravstveni in stanovanjski skupnosti. Delegati so glasovali tudi o novi sestavi izvršnega sveta, ki ga bodo do novem sestavljali predsednik Franc Jeras, člani Boris Zakrajšek, Tomo Malinarič, Zdenko Kogler, Janez Brlogar, Boris Bavčar, Marjan Urh, Peter Plevel, Jože Peklar, Silva Drobnič, Iztok Jurančič, Tone Istenič in Ivan Hri bar. Omenjeno sestavo izvršnega sveta so delegati podprli, prav tako pa tudi kandidate za zvezni zbor skupščine SFRJ ter ostale vodilne naloge na vseh treh ravneh družbenopolitičnih skupnosti. Ugodno so ocenili tudi nedavne skupščinske volitve, ki se jih je v kamniških krajevnih skupnostih in združenem delu udeležilo kar 94,25 odstotkov volilnih upravičencev, še bolje pa so se odrezali kmetje s 95 odstotno udeležbo. Podrobnejšo • analizo volitev bodo pripravili kasneje, trenutno so se omejili le na udeležbo in podporo, ki so jo ljudje in občani dali delegat kandidatnih listah. D Izobraževanje osnovna naloga komunistov Kranj - Na drugi sen obč konference zveze komunstov K so minuli teden obravnaval: cvi o idejnopolitičnem usposabljaaM zvezi komunistov v minulem let* sprejeli program za leto*. Ni opozorili, da morajo vodstva c: nih organizacij ZK v me posvečati vso skrb idejnopo.« mu usposabljanju kotnMJk Sprejeli so tudi tako imenoma« meljni program izobraževanj* M v organizacijah oziroma \ lahko tudi dopolnijo glede na janja v okviru letošnjih obeh gresov ZK. Sicer pa je povsod \ komunistov treba zao^nti o4fi nost glede idejnopolitičnega >..\' zevanja in usposabljanja. Prerh. je treba povsod v program vk izgrajevanje delegatskega hkrati pa dopolnjevati in irr r vati že ustaljene oblike izobra nja. Pri izvajanju izobraževal programa pa je treba pasveo posebno skrb splošnemu Ijtrf odporu in družbeni samozaščiti _ 30 MARCA 1982 GOSPODARSTVO 3. STRAN GLAS lanice so dale pripombe - 15. in 16. marca so bile ■"■rajskih občinah konfeta Ljubljanske banke — P* banke Gorenjske, ki so ^nJegradivo za 1. zbor Ljub-w*e - Temeljne banke .» Kranju. O vrsti kon-F¥«nb sta razpravljala po-■ BnSlni odbor temeljne »auhc, zadnjo besedo pa bo imel seveda zbor banke. Tako so članice poslovne enote Tržič predlagale, naj v zvezi z vračili deviznih kreditov banka evidentira vse tiste članice, ki svojih pogodbenih obveznosti glede vračanja deviznih kreditov niso izpolnile oziroma jih vračajo v dinarjih. Zahtevali so narodna vloga sindikata Člani komisije za med tkm pri občinskem svetu ■ftatov v Kranju so lansko dejavnost ocenili kot Delovanje sindikata na področju je v minu-" glavnem slonelo na tra-itikih z delavskimi in organizacijami drugih Iflij k povezuje s tovrstni--jazni v pobratenih me-prizadevanjem k vsebin -tanjim nalogam še vedno preseči predstavniške rav-ično so ocenili, da je na-udelovanje z zamejskimi b z organizacijami naših u za jasnem delu v tujini »d poti mnm mednarodno dejav-pomanjkljivosti v sami organizaciji vplivajo tudi ■reke razmere, ki so zlasti stike z inozemskim članstvom. Delavci pa nemu prepričani, da velja sindikata na medna-aorjroeju ohranjati, nadalje-a/jpolnjevati. a je v skladu s temi J program letošnjega dela aaterrjejše cilje kot doslej, ta so stiki z delavskimi zunaj države le del dejavnosti sindikata, so Ladi načrte dela v tem '•eobno je predvsem, da aadikat omogoči ustvarja-aa področje mednarodne politike. Mednarodna delitev dela bi morala biti delavcu v združenem delu še bližja. Pogoji gospodarjenja, ko so delavci primorani vse sile usmeriti V proizvodnjo za izvoz, terjajo tudi večjo poučenost delovnih množic o izvozno-uvoznih tokovih, gospodarskih odnosih s tujino, ne pa da ta vprašanja ostajajo stvar vodilnih politikov in poslovodnih struktur. Sindikat naj bi delavcu omogočil večji vpliv na tem »skrivnostnem« področju. Razen te osnovne naloge program obsega še vrsto konkretnih zadolžitev. Sindikat naj bi.v prihodnje bolj spremljal tudi delavce, zaposlene na tujem, tuje delavce v našem združenem delu, poskrbel za zaposlovanje tistih, ki se vračajo iz tujine. Navezal naj bi tudi tesnejše stike s klubi zdomcev in sindikati v zamejstvu. Nezadovoljstvo spričo neuresničenih lanskih nalog bodo skušali pri sindikatu izravnati z intenzivnejšim delom, poleg tega pa tudi z živahnejšo in načrtnejšo povezavo z občinsko komisijo za mednarodne odnose in tovrstnim koordinacijskim odborom pri socialistični zvezi. O dobri povezavi doslej ni bilo moč govoriti, prihodnost pa bo terjala večjo usklajenost zlasti med takimi področji, ki poleg trdnega materialnega temelja zahtevajo tudi veliko organiziranosti in strokovnosti. D.Žlebir ošnja ohlapna CE - Zitov tozd orenjka v Lescah v svoji pekarni agregat, s čimer bi aafifli prekinitvam in pri delu ob izpadih energije. Že deset-izpad elektrike nam-„oci v leski pekarni težave. Očistiti morajo testo ponovno obdelati, je zato na prodajnih i nekajurno zamudo, da v leski pekarni na-namestiti svoj agre-Mteda tudi oskrba s v izrednih razmerah. inih bo agregat Ml kilovatov veljal dinarjev, zgradba, ki postavili v ta namen dinarjev, zunanja is nadzor nad deli ■Nt dinarjev. Skupaj bo •Jltftbt veljala 4,143.380 tarna ne rsega denarja. more »j Ji administrativno določene cene pekarskih izdelkov naložb ne omogočajo. Sami so sposobni zagotoviti 20-odstotni delež oziroma 829.380 dinarjev. Pekarna s kruhom in pecivom oskrbuje radovljiško in jeseniško občino, deloma tudi tržiško. Zato se je v vlogo za nepovratna sredstva obrnila nanje. Predlaga, da bi v Radovljici in na Jesenicah namenili po 1,5 milijona dinarjev, v Tržiču pa 314.000 dinarjev. Vlogo je na torkovi seji obravnaval jeseniški izvršni svet občinske skupščine, ki se je načeloma strinjal z namestitvijo agregata v leski pekarni. Vendar je ocenil, da vloga ne vsebuje podrobnih podatkov o naložbi in njeni finančni konstrukciji, skratka, da je premalo razdelana. Poleg tega je vloga prišla dokaj pozno, saj so družbenopolitične skupnosti letošnja sredstva že razporedile. ar za kmetijstvo iti bi ustanovili samoupravni sklad za pospeševanje (n posebne naloge na področju kmetijstva — Večja proizvodnja v visinskih predelih V radovljiški občini so uresničevali naloge za pospeševanje kmetijstva do zdaj v okviru kmetijsko _ - Ker na področju n pridelave hrane precej > za realnimi možnostmi, *tjtijiltiobčini razpravljajo ivi samoupravnega sklada ■oje v kmetijstvu in po-*be, o ugotavljanju in sredstev za intervencije j hrane za obdobje 1982 smo ae že za to sred-idobje dogovorili, da bo brane v Sloveniji pokri-*dtov potreb. Prav tako /vorfli, da se bodo za po-ymvodaje zagotavljala »družbenih intervencij. V je prišlo v zadnjih dveh »♦katerih premikov, ko so m delovne organizacije i kmetijstvo. Planirana m intervencije pa so se delno — večinoma iz n. Le v nekaterih , ii s samoupravnim 1W tfedstev za pospeše- ni Slovenije 1 so med fcenii, da se republiški sHad ustanovi do konjarja in da občine sklade do konca rev" tako so se e, ki ne bodo obii-ne morejo dobiti pubijškega samoti intervencije. ., v................. ,j...... zemljiške skupnosti. Obseg sredstev je lani znašal 2 milijona 840.000 dinarjev. Sredstva so bila v celoti proračunska, z denarjem pa so sofinancirali kmetijsko pospeševalno službo in izobraževanje kmetov, nabavo plemenjakov, regresiranje gnojil in semen, dostop do kmetij v višinskih predelih in regresirali obresti za kredite. Pri zagotavljanju sredstev za intervencije ne gre za dodatno obremenitev, saj bo za to namensko usmerjen del sredstev v okviru že sprejetega občinskega davka na osebni dohodek delavcev v višini 0,50 odstotkov. Po predlogu pa naj bi bila višina sredstev za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane 0,30 odstotkov. Sredstva sklada za intervencije v proizvodnji hrane se bodo zbirala prek proračuna občine ter se v skladu z odlokom usmerjajo na račun sklada. Ta denar bodo namenjali predvsem za sofinanciranje kmetijsko pospeševalne službe, pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovskem svetu, pospeševanje družbeno organizirane poljedelske in živinorejske proizvodnje ter za nadomestilo dela obresti pri kreditih iz sredstev hrani 1 n o- k redi t n ih si už b. I) Kurah tudi, da banka Drinravi podatek n učinku obrestnih mer, ki jih bo dosegla v tem letu. 'Kranjske članice se zavzemajo za to, da bi se moral problem oskrbe s premogom urediti v okviru SR Slovenije, če pa to ni možno, naj TBG sama skupaj z Merkurjem poišče pravo rešitev. Predlagajo tudi, naj banka skupaj s Skupnostjo za zaposlovanje Kranj pripravi skupen eredlog načrta za uresničevanje adrovske politike gorenjske regije glede na investicije. Soglašajo z višinami obrestnih mer, zahtevajo pa, da izvršilni odbor preveri upravičenost višine provizije pri avalih in garancijah. V Skorji Loki so se prav tako kot v Kranju članice potegovale za pomoč banke pri preskrbi Škofje Loke s premogom, ki jo ima na skrbi ABC Loka. Od Temeljne banke Gorenjske, Medobčinske gospodarske zbornice, Merkurja in ABC Loke zahtevajo, da takoj uskladijo potrebe po oskrbi s premogom in kreditnimi sredstvi za zaloge in udeležbo pri združevanju sredstev za razvoj rudnikov. Zavzemajo se tudi, prav tako kot Radovljičani, za takšno tolmačenje resolucije, da bi banka lahko kreditirala tudi komunalne objekte, kajti sicer bo ta dejavnost na Gorenjskem preveč ogrožena. Posebna investicijska sredstva bi morala banka zagotoviti za loškega Obrtnika, ki je v lanskem požaru izgubil svoje poslovne prostore. Združena banka pa naj se zavzame za realno ugotavljanje možnosti uporabe deviznih sredstev v skladu z deviznimi prilivi članic, ne pa samo na osnovi planov izvoza in uvoza, ki so jih dostavile članice SISEOTU za leto 1982. Predlagajo tudi, naj bo obrestna mera za naložbe kmetov kooperantov za živinorejske objekte v hribovitih predelih le 3-odstotna in da je živinoreistvo treba spodbujati z različnimi diferenciranimi ukrepi. Radovljičani se zavzemajo, da bi se predlagana obrestna mera 13 odstotkov za graditev gozdnih cest znižala na 8 odstotkov. Jeseničani predlagajo, naj nedo-seganje kriterija 10-odstotnega celotnega prihodka, doseženega z izvozom blaga na konvertibilno področje, ne pomeni popolne izključitve tozda iz pridobivanja kreditov za te namene. Potegujejo se tudi za trgovino, češ da je glede na nizko aku-mulativnost trgovina z živili in podobnimi predmeti vsakdanje rabe 13-odstotna obrestna mera za kredite previsoka. Iz več občin so prišli tudi pozivi, naj delovne organizacije, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev investicijskih kreditov, predložijo svoje investicijske programe. Ponovno so opozorili na preobsežna gradiva, ki jih delegati dobivajo za bančne seje. D.D. Porabili bomo manj elektrike V Elektrogospodarstvu Slovenije so te dni zmanjšali prvotno napoved porabe električne energije za leto 1985 oziroma za leto 1990. Vzrok spremembi je sklep, ki ga je 3. marca letos sprejel izvršni svet slovenske skupščine Po njem bo treba srednjeročne in dolgoročne planske dokumente v republiki prilagoditi zmanjšanim ma.terialnim možnostim. Rast družbenega proizvoda bo manjša od prvotno pričakovane, s tem pa bodo seveda manjše tudi možnosti za naložbe v energetiko in možnosti za porabo energije P o prvotni napovedi naj se bi v Sloveniji od leta 1980 do 1985 poraba električne energije povečala s 7,1 odstotno letno rastjo, nova stopnja rasti pa znaša 5,9 odstotka Prvotno načrtovana 5,4 odstotna rast ob obdobju od leta 1985 do 1990 je zdaj zmanjšana na 5 odstotkov letno. V celotnem razdobju od leta 1980 do 1990 pa je z 6,3 odstotne letne rasti zmanjšana na 5,5 odstotno. V Sloveniji se bo torej poraba električne energije od 8079 milijonov kilovatnih ur v letu 1980 povzpela na 10.781 milijonov kilovatnih ur v letu 1985 in ne na 11.835 kot so sprva načrtovali. Leta 1990 pa bomo po novi napovedi porabili 13.767 milijonov kilovatnih ur električne energije in ne 15.041 kot je poraba znašala po prvotni napovedi. Skladno z manjšimi stopnjami porabe bodo morali v elektrogospodarstvu popraviti planske dokumente, ki jih bo predvidoma junija obravnavala interesna skupnost elektrogospodarstva Slovenije in jih poslala v sprejem organizacijam združenega del« v___■» IN NAŠ SOGOVORNIK Miran BOGATAJ Ne le ribolov, gospodarjenje z vodami Sredi tega meseca je bil v Kranju zbor delegatov Ribiške družine Kranj. Na njem so razpravljali o delu v minulem letu, sprejeli letošnji Erogram in ribogojni načrt. Kranjska ribiška družina ima trenutno lizu 500 članov in gospodari z okrog 160 hektari varstvenih in ribolovnih voda na njenem območju. »Razmere v celotnem slovenskem ribištvu so se v zadnjem obdobju precej spremenile, saj so nekdanje klasične družine postale organizadje, ki jim je zaupano gospodarjenje z vodami,« pravi predsednik izvršnega odbora Ribiške družine Kranj in podpredsednik izvršnega odbora Ribiške zveze Slovenije Miran Bogataj. »Občinska skupščina je kranjski ribiški družini lani s sporazumom dodelila kranjski ribiški okoliš v gospodarjenje. Zaupana naloga ni majhna, saj je na našem območju okrog 160 hektarov varstvenih in ribolovnih voda. Gospodarjenje pa pomeni izdelavo ribiškega katastra, katastra voda in načrtovanega odlova. Predvsem pa članstvo v ribiški družini danes ne pomeni več hubiteljstvo in šport oziroma rekreacijo, marveč aktivno skrb za zdrave in čiste vode ter okolje Zato vsako leto v tem smislu prirejamo različne akcije, od katerih so prenekatere za člane obvezne * * »Kakšna pa je vaša ocena o stanju voda na območju kranjskega ribiškega okoliša?« . \ , , »Ne le kranjske, domala vse gorenjske da ne rečem slovenske ribiče skrbi kako bo ob ponovnih vzdrževalnih delih pri hidroelektrarni Moste Upamo, da bo do takrat razrešeno tehnično vprašanje in da ne bo potreben izpust akumulacije. Vsi se namreč še živo spominjamo zadnjega izpusta, ki je povzročil pravo katastrofo na favni v Savi vse do Zbilj. Naša naslednja skrb pa je gradnja hidroelektrarne Mavčiče ko se bo zaradi jezera vodna površina kranjske ribiške družine povečala za blizu 130 hektarov. Ze zdaj se z vlaganji v potoke, z dogovarjanjem z vzrejnimi obrati in s svojim obratom v Besnici pripravljamo na to, da bo jezerc* v Mavčičah napolnjeno z ribami. Ne le zaradi rib in ribolova, marveč zato, ker je danes riba v vodi hkrati tudi najvarnejši pokazatelj, da je voda zdrava. Na tem področju srno se tudi že vključili v raziskave. Vzeti vzorec 10 rib iz Save je pokazal, da je bilo nekaj rib prizadetih zaradi onesnažene vode. To seveda za Savo na našem območju še ne pomeni, da je tako onesnažena, da ribe niso več užitne, vendar pa je opomin, da se moramo nad onesnaževanjem resno zamisliti. Lahko rečem, da je razumevanje za reševanje tega problema veliko večje kot pred leti in prepričan sem, da bo uresničen program ureditve kranjske kanalizacije še bistveno pnpomogel, da bo Sava še bolj čista«__A- Zalar Lanske naložbe v elektrogospodarstvu Za naložbe v slovensko elektrogospodarstvo je bilo lani pohabljenih 6,5 milijarde dinarjev, kar je polovico manj kot je obetal tekoči srednjeročni načrt. Prevladovala so domača sredstva, tuji viri financiranja so bili udeleženi le s 5 odstotki. Delež domačih bančnih sredstev je bil skromen, znašal je le 9 odstotkov, pa še to so bili pretežno kratkoročni premostitveni krediti. Za gradnjo elektrarn so bile potrošene 4 milijarde dinarjev, največ seveda za jedrsko elektrarno Krško, kjer je bilo porabljenih nekaj manj kot 2 milijardi dinarjev. Druga velika naložba, ki je znašala 1,2 milijarde dinarjev, je termoelektrarna Ugljenik v Bosni in Hercegovini. Slovensko elektrogospodarstvo se je namreč odločilo, da sodeluje pri graditvi termoelektrarne Ugljenik, ki bo imela moč 300 megavatov. Združilo je sredstva za skupno dograditev in izkoriščanje prvega bloka ter za ustrezne zmogljivosti pre-mogovnika,ki bo dajal termoelektrarni premog Gre za naložbo v novin 100 megavatov moči. Za prenosne objekte je bilo lani potrošenih 248 milijonov dinarjev, Pred 21. sejmom gozdarstva in kmetijstva v Kranju Vse več zanimanja razstavljalcev Kranj - Mednarodni sejem gozdarstva in kmetijstva v Kranju je ena najstarejših specializiranih prireditev na tem področju v Jugoslaviji. Letošnji, 21. sejem, ki ga bo pripravil od 9. do 19. aprila poslovno prireditveni center Gorenjski sejem iz Kranja v sodelovanju v gospodarsko zbornico, zadružno zvezo, splošnim združenjem gozdarstva ter splošnim združenjem kmetijstva, živilske industrije in prehrane v naši republiki, bo omogočil temeljit pregled napredka sodobnega agroži-. vilstva in kmetijske ter gozdarske mehanizacije. To obetajo predvsem podatki organizatorja o vse večjem zanimanju razstavljalcev za prireditev tako v tujini kot doma. Novo ustanovljeni odbor za organizacijo sejma, vodita ga predsednik Jože Kavčič in podpredsednik Pavle Tolar, si pa bo prizadeval kar najbolj izkoristiti in obenem privabiti k sodelovanju proizvajalce z vseh področij sejemske dejavnosti. Kljub pomenu našega gozdarstva doma in v svetu namreč ta del sejma doslej nj bil za distribucijske objekte 110 ki-lovoltne napetosti 165 milijonov dinarjev. Pri prenosnih objektih je šlo 67 milijonov dinarjev za razdelilno transformatorsko postajo v Kranju, 30,5 milijona dinarjev pa za razdelilno transformatorsko postajo vDivači. Za objekte za pridobivanje primarne energije za potrebe električne energije pa je bilo potrošenih 1.8 milijarde dinarjev. Rudnik urana Ži-rovski vrh je terjal 572 milijona dinarjev, jama Preloge v velenjskem rudniku lignita 517 milijonov dinarjev. Lanskih naložbenih zamud ne bo moč nadomestiti, saj bi tako morali v elektrogospodarstvu letos investirati blizu 21 milijard dinarjev. Letos načrtovanih 14 milijardam dinarjev bi morali torej dodati Še lani neuresničenih 6,7 milijarde dinarjev. Naložbeni načrt torej ni realen, saj naj bi letos za naložbe v elektrogospodarstvu namenili 11 milijard dinarjev, v elektrogospodarstvu pa pravilo, da je zanesljivo moč računati le na naložbeni obseg 7J9 milijarde dinarjev. M. V. dovolj v ospredju. Odbor bo prav tako poskrbel za udeležbo proizvajalcev, zastopstva in trgovine iz zamejstva, kar zagotavlja prek stikov z gospodarskim odborom pri Zvezi slovenskih organizcij na K oroškem. Pomembno prelomnico v organizaciji prireditve pomenijo novi prostori, ki bodo prvič omogočili sejemsko ponudbo v skladu s predpisanimi normativi tudi za spremljajoče dejavnosti. Med sejmom bodo pripravili lovsko gozdarsko in živinorejsko razstavo, razstavo mlečnih in drugih prehrambenih izdelkov pa razstavo opreme kmečkega turizma. Ob praktičnih prikazih razstavljenih izdelkov in degustacijah živil bodo na sporedu strokovna predavanja in posvetovanja ter ogledi preusmerjenih kmetij in družlienih posestev, načrtujejo pa tudi mednarodno srečanje predstavnikov trgovskih ^zbornic, proizvajalcev in trgovin za ugotovitev ia ozhih možnosti našega gospo-i daratva* t- * > »• " * • < * » ' : * S; Saje GLA8 4. STRAN DELEGATSKO ODLOČANJE TOREK. 30 MA0 35. seja DRUŽBENOPOLITIČNEGA zbora skupščine občine Tržič, sreda, 31. marca 1982, ob 17. uri v mali sejni s.obi skupščine občine Tržič 6. skupna seja zbora ZDRUŽENEGA DELA in zbora KRAJEVNIH SKUPNOSTI skupščine občine Tržič, sreda, 31. marca 1982, ob 17. uri v veliki sejni sobi skupščine občine Tržič DOGOVORIMO SE Nova davčna merila Predlog republiškega dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1982 se od osnutka malenkostno razlikuje — Dogovor je tudi osnova za spremembo oziroma dopolnitev odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitev ter odloka o davkih občanov Dnevni red Delegati družbenopolitičnega zbora bodo na ločeni seji, delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti pa na skupni seii najprej ugotovili sklepčnost, potrdili zapisnike nekaj zadnjih sej in zatem obravnavali: — poročilo o delovanju izvršnega sveta skupščine občine Tržič v mandatnem obdobju 1978-1982 — zaključni račun r.roračuna občine Tržič za leto 1981 — odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Tržič za leto 1981 — zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1981 — davčni zaključni račun za leto 1981 — dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1982 — odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve — odlok o davkih občanov v občini Tržič — odlok o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča — odlok o pripravi dolgoročnega plana občine Tržič za obdobje 1986 do 1995 oziroma za nekatera področja do leta 2000 — odlok o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Tržič za obdobje od leta 1981 do 1985 — sofinanciranje ureditve spominskega obeležja Udin boršt — poročila o rezultatih volitev — poročilo o osebnih dohodkih voljenih in imenovanih funkcionarjev v občini Tržič — volitve in imenovanja — predlogi in vprašanja delegatov Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti bodo razen tega obravnavali še — odlok o spremembi o odškodnini za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda v_ Republiški dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1982 so delegati tržiške občinske skupščine kot osnutek obravnavali decembra lani. Takrat so predlagali, naj se stopnja davka iz osebnega dohodka v višini 0,5 odstotka prepusti v presojo in odločitev občinam samim, ki lahko določijo tudi nižjo od 0,5 odstotka. Druga tržiška pripomba se nanaša na obdavčitev zavezancev po dejanskem dohodku namesto po katastrskem. Delegati so namreč menili, da je potrebno pred to spremembo pripraviti natančna merila za ugotavljanje celotnega prihodka zavezancev in ugotoviti, kakšne bodo posledice. Predlog dogovora tržiških pripomb ne upošteva in v razlagi tudi pojasnjuje, zakaj ne. Spremembe so Dolgoročno aniranje pi Predlog odloka o pripravi dolgoročnega plana občine Tržič za obdobje od 1986. do 1995. leta oziroma za nekatera področja do leta 2000 določa nosilce in roke za pripravo dolgoročnega plana. V odloku so naštete organizacije združenega dela in samoupravne skupnosti, ki morajo pripraviti in sprejeti svoje dolgoročne plane, razen teh pa jih lahko sprejmejo tudi druge, če je to potrebno za njihov nadaljnji razvoj. Z odlokom je urejen tudi način financiranja priprave dolgoročnega plana, ki sloni na občinskem proračunu ter na samoupravnih sporazumih, sklenjenih med izvršnim svetom in organi samoupravnih interesnih skupnosti družbenih ter gospodarskih dejavnosti. Na planiranje se nanaša še dokument, ki ga bodo obravnavali delegati skupščinskih zborov, in sicer odlok o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Tržič za obdobje od 1981. do 1985. leta. Glede na to, da so postale plačilne in devizne bilančne možnosti Jugoslavije odločujoč okvir razvoja vse do konca tega srednjeročnega obdobja, je namreč potrebno sprejete planske akte prilagoditi tem možnostim, ki so vsekakor skromnejše od načrtovanih. Nujna zgodnejša odmera davkov Lani je bilo v tržiški občini odmerjenih skupaj nekaj več kot 36 milijonov dinarjev davčnih obveznosti. Glavni del, 20,8 milijona dinarjev, predstavljajo davki in prispevki iz osebnega dohodka od kmetijstva in obrti, davki na dohodek od premoženja in davki od premoženja, prometni davki in drugi prispevki, medtem ko davki in prispevki iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja prinašajo 6,4 milijona dinarjev, prometni davek, ki se ne plačuje na tri mesece, znaša 6,9 milijona dinarjev, blizu dva milijona pa še davek na dohodek od premičnin, davek na dediščine in darila, davek na promet nepremičnin ter takse. Tržičani pristopajo k urejanju Udin boršta V tržiški in kranjski občini so lani sprejeli družbena dogovora o varstvu, urejanju, vzdrževanju in postavljanju spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij obdobja socialistične revolucije, o urejanju in vzdrževanju grobišč in grobov borcev ter o poimenovanjih na območjih obeh občin. Dogovora vzpostavljata enoten sistem vzdrževanja spomenikov in grobišč ter način poimenovanja javnih objektov. Plod skupnega dela, čeprav je pobuda zrasla v Kranju, je tudi program ureditve grobišč in obeležij narodnoosvobodilne vojne v Udinem borštu. Obsega dva dela. Letos naj bi bii uresničen prvi, ki zajema postavitev spominskih obeležij in glavnega spomenika. Dogodki v Udinem borštu kot tudi sam program ureditve so lokacijsko povezani z boji Ko-krškega odreda, ki sta mu podelili domicil obe občini. Za uresničitev prvega dela programa bo potrebno združiti 8,5 milijcna .djnarjev^ Tržiška. občin a_ naj bi pn-spevala pol mflijona. Konec leta ni bilo plačanih 2,1 milijona dinarjev oziroma šest odstotkov odmerjenih družbenih obveznosti, ki jih je dolgovalo 253 zavezancev. Do 5. marca se je zaostanek zmanjšal na dobrih osem tisoč dinarjev. Glede na to, da letošnji dogovor o usklajevanju davčne politike zahteva 95-odstotno izterjavo, sicer se znižajo tudi prihodki občinskega proračuna, bo morala uprava za družbene prihodke poskrbeti, da bodo družbene obveznosti, zlastijOd obrtne dejavnosti, čimprej odmerjene. Prispevkov za starostno zavarovanje kmetov je bilo lani v tržiški občini 706.917 dinarjev, od tega tudi poravnanih 691.499,80 dinarjev ali 98 odstotkov. Zaostanek se je od 15.417,20 dinarjev v začetku marca znižal na 6377 dinarjev. Izvršni svet predlaga delegatom, da davčni zaključni račun in zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1981 potrdijo. Vštet tudi komunalni dinar Po programu del občinske komunalne skupnosti bi se moralo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča letos povečati za dobrih sto odstotkov. Vendar pa republiški dogovor o izvajanju politike cen dovoljuje le 30-odstotno rast. Da pa bo nadvse nujen program kljub temu uresničen, je izvršni svet poiskal novo pot; samoupravno sporazumevanje z združenim delom, ki bo pokrilo izpad. Odlok o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča torej prinaša le 30-odstotno linearno povečanje sedanjih prispevkov, v katero pa je vključen tudi namenski dinar za izgradnjo industrijske cone. Tako zbrani denar bo letos predstavljal glavnino zneska, namenjenega komunalni infrastrukturi skupne rabt se dotaknile le dveh določil. V osnutku je bilo predlagano, da se dodatni davek od kmetijstva za nekmete odmeri po stopnji med 80 in 46 odstotki, v predlogu pa po stopnji med 25 in 40 odstotki. N ovo besedilo ima še 11. člen dogovora, ki pravi, da se od dohodkov, ki jih dosežejo popolni invalidi (paraplegiki), če opravljajo ročna dela prek organizacij združenega dela, plačuje davek po odbitku po stopnji 10 odstotkov. Izvršni svet priporoča delegatom, da predlog dogovora sprejmejo. * Na njegovi osnovi je zasnovana tudi sprememba oziroma dopolnitev odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter odloka o davkih " občanov v tržiški občini. V prvem dokumentu gre za novo obdavčitev preprodaje motornih koles in za povečanje stopenj davka nekaterim alkoholnim pijačam. Po zdaj veljavnem odloku je uveden davek le na preprodajo avtomobilov, če je bilo vozilo prodano pred fiotekom treh let. Izvršni svet pred-aga, da se uvede tudi na preprodajo motornih koles s prostornino nad 125 kubičnih centimetrov, čas, v katerem se obdavči preprodaja, pa skrajšuje od treh na dve leti Stopnja davka za pivo zdaj znaša 30 odstotkovopo novem 35, za druge alkoholne pijače 45, po novem 50 odstotkov, za alkoholne pijače,narejene iz manj kot polovice domačih surovin pa 50, po novem 60 odstotkov. Spremembe in dopolnitve odloka o davkih občanov v občini Tržič so, kot že rečeno, pripravljene po letošnjem republiškem dogovoru o usklajevanju davčne politike in po usklajevanju z drugimi gorenjskimi občinami. Novosti veljajo za kmete, ki jim kmetijska dejavnost ni osnovni poklic in ob rednem davku od katastrskega dohodka plačujejo še dodatni davek po stopnji šest odstotkov. Ta bo zdaj enoten in bo znašal 25 odstotkov. Razlog za tako povišanje je težnja, da bi postopno izenačili obveznosti kmetov in nekmetov. Letošnji republiški dogovor ponovno nalaga občinam, da preidejo na obdavčevanje določenih vrst davčnih zavezancev po dejanskem namesto katastrskem dohodku. Teh zavezancev bo v tržiški občini zelo malo, njihovo točno število pa bo mogoče ugotoviti po objavi meril za ugotavljanje celotnega prihodka, ki jih bo predpisal izvršni svet. Dohodki, od katerih se plačuje davek po odbitku, so glede na vir zdaj razdeljeni v pet skupin, po novem v štiri. Tretja skupina se zato zlije z drugo, v kateri je predpisan davek po stopnji 20 odstotkov. Izvršni svet pa ob tem predlaga tudi nekatere oprostitve za dohodke, dosežene v glavnem s fizičnim delom. Lastniki gozdov, ki niso zdravstveno zavarovani kot kmetje in nimajo priznanja položaja kmeta, zdaj plačujejo na posest gozdov davek po stopnji 0,60 odstotka od katastrskega dohodka Novo besedilo govori o višini 100 odstotkoy od katastrskega dohodka gozdnih zemljišč. Poveča se tudi davek na dobitke od iger na srečo, in sicer od 10 na 15 odstotkov. JT Izvršni svet opravičil poslan« Izvršni svet skupščine občine Tržič je v minulih "hvA gal največ sil predvsem na področju družbe ?o odnosov, planiranja, urbanizma, ljudske obramWn samozaščite ^1 Pred delegate, ki se tokrat sestajajo zadnjič v štiriletni postavi, prihaja tudi zajetno poročilo, ki obravnava delo izvršnega sveta v enakem obdobju, to je od 1978. do 1982. leta. V tem času je izvršni svet, ki je deloval tudi kot predlagatelj splošnih aktov, politike in ukrepov občinski skupščini, s svojimi komisijami in odbori reševal številna vprašanja predvsem na področju družbenoekonomskih odnosov, planiranja, urbanizma, ljudske obrambe in družbene samozaščite. Poseben poudarek je dajal vsakoletni pripravi in sprejemu resolucije o politiki izvajanja družbenega plana tržiške občine ter njenem uresničevanju. Tako ima izvršni svet ob naporih delovnih ljudi nedvomno velike zasluge pri oživljanju gospodarske rasti. Medtem ko sta še prvo in drugo leto preteklega srednjeročnega obdobja z izgubo poslovali Lepenka in Kompasova temeljna organizacija na Ljubelju, kasneje negativnih zaključnih računov ni bilo več. Izvršni svet je skupaj z delavci iskal rešitev oziroma pomagal pri izdelavi razvojnih programov. Zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja pa bo še naprej potrebno posvečati pozornost predvsem organizacijam iz terciarnega sektorja, to je gostinstvu in turizmu, katerih dohodkovni položaj še ne omogoča hitrejšega razvoja. Z nepopustljivo »politiko« je izvršni svet prispeval tudi k usklajevanju vseh oblik porabe in h krepitvi akumulacijske sposobnosti tržiškega gospodarstva. Kljub temu pa na področju investicijskega vlaganja v zadnjih letih ni bilo bistvenega skoka. Izvršni svet je sicer spodbujal izdelavo investicijskih programov, vendar so zaostreni pogoji kreditiranja marsikatero organizacijo odvrnili od načrtov. Najdlje so prišli v Lepenki, medtem ko bodo programi Zlita, Bombažne predilnice in tkalnice ter Peka najbrž uresničeni v drugi polovici tega petletnega obdobja. Ena pomembnejših nalog izvršnega sveta je tudi, da v okviru materialnih možnosti zagotovi čim boljše pogoje za preskrbo občanov. Naloga je precej zahtevna, saj se nanaša na politiko pospeševanja kmetijske proizvodnje v občini, na sovlagania v kmetijstvo zunaj občine, na oblikovanje blagovnih rezerv in na politiko cen osnovnih življenjskih izdelkov ter storitev. Na vseh področjih so bili v zadnjih letih opazni bistveni premiki. Varčna proračunska poraba Delegati skupščine občine Tržič so obseg splošne porabe za lani določili marca. Tako naj bi v proračun za leto 1981 priteklo skoraj 40,5 milijona dinarjev, od katerih bi dobrih 2,6 milijona vložili za blagovne rezerve, 15.000 dinarjev za turistično dejavnost in skoraj milijon za zdravstveno varstvo živali, medtem ko bi 36,8 milijona dinarjev porabili za dejavnosti, ki se financirajo iz proračuna. Glede na to, da so se med letom fiojavile nekatere nepredvidene na-oge in je bilo hkrati ocenjeno, da bo prihodkov več, je skupščina občine decembra sprejela odlok o spremembi proračuna, po katerem naj bi pritok splošne porabe znašal 44,1 milijona dinarjev. Čeprav je občinski proračun tako Eostal bogatejši, razporeditve pri-odkov ni bilo mogoče povečati, saj je bilo treba spoštovati določila družbenega dogovora o ukrepih za omejevanje splošne porabe. Po tem dogovoru se presežki dohodkov lahko namenijo za komnenzaciie v končni porabi živil, za oblikovanje, hrambo ter vzdrževanje blagovnih rezerv. Konec leta je bilo v proračunu 44,9 milijona dinarjev prihodkov, skoraj za 11 odstotkov več od načrtovanih v začetku leta in za dobrih 28 odstotkov več kot 1980. leta. Porabniki proračuna so dobili 39,5 milijona dinarjev, iz presežkov pa so bile oblikovane blagovne rezerve in poravnane kompenzacije v skupnem znesku nekaj več kot 5,2 milijona dinarjev. V občinskem rezervnem skladu je bilo lani 875.447,84 dinarjev, ki so bili razporejeni za ureditev poškodovane ceste Križe —Gozd in ceste v Bistrici ter za zatiranje stekline, kljub temu pa je v skladu ostalo neizkoriščenih skoraj 600 tisoč dinarjev. Na posebni partiji žiro računa proračuna se je nateklo 8.5 milijona dinarjev. 3,2 milijona je šlo za kompenzacije, 91.520 dinarjev za blagovne rezerve in 2,6 milijona dinarjev — toliko je tudi ostalo neizkoriščenih — za samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu. S pametno začrtano politiko je dal izvršni ^ kot enemu izmed osnovi tov razvoja in planirao.*' mesto. Pri tem je \XVT$r-1 doval cilje racionalne i*11 ra, predvsem z kmetijskih zemlji^ viri in enakomernejšega meznih območij v o0a vanja so se še posebej planiranju stanovanji Na področju gpV* obrambe in družbene izvršni svet v mšiul* j posvečal največ poiofl^J obrambnih in varnosti/ občini, zlasti pa je bilo usmerjeno v mobiUjacij^l noveliranje in izdelavo** mentov obrambnih n»e gotavljanje sredstev j»' programov vseh sestav*' ljudskega odpora ^ dr«** zaščite v občini ter kr nostih, kot tudi ureai»cr grama občinskih blagovni Volitve so Občinska volil^ ko la rezultate volitev fc! škem združenem delu krajevnih skupnosti K1 Kandidate ^ ^ zbor skupščine 0Kcin< skupaj 9957 QeloVt volilo 8*4 občanov kandidatno .. 7493, proti nfe?0^ je bilo 646 JS.'25-' izvoljeni vsr fc?' Maja Ahačič, §a Bizjak, Goimajer, Rudi n vec Pavel Jerman J* Milan Krsnik. Andrej* Piškur, Franc Pr^otfvl čič, Anton Stritih 7 Vinko Goimajer N>-' bi bili naslednja Jtin ^ Knific, Tatjana Rak^ Sajovic in Majda Spar<*t#j N a pobudo jnedob"**? J ta SZDL za Gom.oljše. Nad takim izborom se nimata kaj pritoževati anta, poleg tega pa čaj ni bil nikoli prismojen. Z vlaka, v katerem se najcenejši razred z lahkoto Enmerja z našim prvim, je lep pogled nazaj na predsa-arsko pokrajino, ki izginja za Gabesom. O tem področju so nekoč arabski geografi govorili, kot o kraju bogatem s figami, pistacijami, datlji in sladkornim trsom. Območje je dobilo polpuščavski videz v enajstem stoletju in ga zadržalo do danes. Mesta kot so Medenine, Tataouine in druga, čakajo na čudež, o katerem govore strokovnjaki, ko se bo puščava razcvetela. Toda puščava s svojimi valovitimi naborki ljubosumno varuje obilne zaloge vode. Področje, preko katerega hitimo, tvori vmesni člen med puščavo in pol-puščavo na jugu in rodovitnim severom. Sestavljata ;a stepa in priobalni Sahel, ki sega od najlepših tuni-Ikih plaž v Hammametskem zalivu do Gabesa. Nasadov oljk je vse več, kmalu nepregledne zelene površine plantaž oljk in pomaranč segajo v nedogled. Rodovit-aejša tla tega območja omogočajo sojenje oljk — oljka je simbol Tunizije in južnega sadja. Ustavimo se v obeh pomembnih pristaniščih Sousseu (Susu) in mm 4 te Na tumški plaži Sfaqsu (Sfaksu), preko katerih Tunizijci izvažajo fosfate in olivno olje. Tu pa so še mesta: Monastir, rojstno mesto predsednika Burgibe, s samostanom — trdnjavo, v kateri so se pred bojem zbirali islamski bojevniki: Mahlia, ribiško pristanišče z veliko mošejo in El-D je m (El-Džem) z največjim rimskim amfiteatrom v severni Afriki. Fanta pravita, da je dežela zanimiva samo še zame, ker sem nor na kamenje, tako imenujeta vse zgodovinske ostanke. Ob pogledu na amfiteater v El-Djemu se človek nehote vpraša, ali ni kak velikan prenesel sem rimskega koloseja ali arene iz Nimesa. Legenda pravi, da je v njem zaklad, ki ga bo našlo tisto dekle, ki ji bo sredi amfiteatra uspelo pripraviti kuskus iz mesa ovce, ki ji jo bodo pripeljali zjutraj, dekle bo moralo ovco tudi ostrici, spresti volno in še isti dan pred sončnim zahodom stkati preprogo. Na severu dežele pridemo v rodovitno področje Teli, ki je gospodarsko najpomembnejši del Tunizije. Sredozemsko podnebje in zadostne padavine omogočajo gojenje žit zlasti pšenice, vinske trte, južnega sadja in zgodnje povrtnine. Možnosti, ki jih daje poljedelstvu dolina reke Medjerde, edine, ki ima stalen tok skozi vse leto, so izrabljali že v antičnem obdobju. Teli je gosto naseljen, njegovi številni spomeniki pa govore o bogati in dolgi zgodovini dejMe. Tu so mesta Tunis, Kartagina, Nabeul, znana iz antičnega obdobja. V Tunis, ki ima eno najlepših železniških postaj, kar sem jih kdajkoli videl, edino madridska se mi je zdela lepša, smo prispeli ponoči in se takoj zapodili po prestolnici. Prvo, kar nam je padlo v oči, so bile množične dirke mladoporočencev po mestu. Kaže, da so bile v času, ko smo se mi potikali tu doli same poroke. Sprevodi avtomobilov z mladoporočenci so se podili po mestih vsak večer. Zanje ne veljajo nobeni predpisi, ne zaustavi jih nobena rdeča luč, oni samo hupajo s sirenami vseh vrst in drve po mestu. Pri poroki, katere del smo videli, se je do hiše, kjer sta se mlada dva poročila, najprej pripeljala nevesta s hrupnim in množičnim spremstvom. Dekleta so jo bogato okrasila, privzdignila nad množico in ji pomagala v jiiSo- Potem ie pritrobil še ženin s svojimi in se ob glasnem vzpodbujanju pridružil nevesti. Ulica je bila že veliko pred poroko polna ljudi, kasneje pa se je spremenila v pri-' zorišče množičnega rajanja. Ob porokah in pogrebih so ulice lahko zaprte za promet po več dni. Med utapljanjem Žeje sta se nam pridružila Italijana v popolni skavtski opremi z bermuda hlačkami. Vodi, ki smo jo mi veselo žlampali, tako hladne že dolgo nismo dobili, sta se zmrdnila, češ da je preveč klorirana, razvajenca. Vsa zmedena, ker nista dobila prenočišča v hotelu, sta se nam pridružila v parku. Po pravih ceremonijah, ki sta jih izvedla preden sta pripravila spalni vreči, je genialnejši od njiju privlekel iz nahrbtnika nož in sekirico — za vsak slučaj, če bi nas kdo napadel. Ne vem, koga sta se bolj bala, nas ali Arabcev. m »3 SMILJMT BOZMAN TA GLAVNA URŠA »Hm,« miličnik Andrej je spet razmišljal, s pogledom, upni[B ^ cc svojih čevljev. Končno je dvignil obraz. »Hm, ampak, petelin »>lid* avtomobil pa avtomobil. Tudi petelinov glas se bistveno razločuješodt* mobilskega.« » Imate prav, tovariš Andrej!« je priznal dedek. »Gotovo veste, da je z zakonom omejen ropot avtomobili. g| torja in . . .« »Vsekakor, vsekakor,« je priznal dedek, še preden jc Andre ko** i sel. » In seveda, če je ropot preglasen, sledi mandatna kazen.« Ob teh zadnjih besedah je dedek zaživel, kot bi ga kdo pjfjj njo. Z vso silo je udaril v strop avtomobila in se takoj nato prijel ?a » A, tako!« » Hm, da, tovariš kapetan.« »Dragi tovariš Andrej!« je počasi zlogoval dedek: »To mo za navadne, običajne avtomobile in ne za Dixi, ki je pod kulturru ško zaščito, tako rekoč zgodovinski ckscmplar, in na katerega čak v republiškem tehničnem muzeju v Bistri. Kajti, ko se bom vo^fi tega prelepega sveta, bo našel moj Dixi počitek tam. Torej, vidi?! lr Andrej, Dixi je nekaj izrednega in pri izrednih stvareh zakoni in ' ji nimajo tiste teže kot pri običajnih. Razumeli? In če želite, tua,W* trdila, dokaze . . .« Miličnik Andrej je dvignil roko, kot bi se skušal braniti d ttm* besed: »Tovariš kapetan, prav, prav. Morda imate prav, venda ^ufi moram, da še nisem imel takšnega primera.« Xy ?ra^\ Dedek je zarezgetal: »Ha, ha, ha, saj niste mogli. Dixi je istu in še tega peljem na sprehod le na prvi maj in ob dirk'00 iiviumobilskih veteranov, ki so vsako leto. Morali bi se infan!^ * formirati, tovariš Andrej!« Informirati, je podčrtal tako, da V meStU in av it^a .---,------------r... avtomobilskih veteranov, ki so vsako leto. Morali bi se inform formirati, tovariš Andrej!« Informirati, je podčrtal tako, da hudo zategnil. »Hm, da, to bom tudi storil, tovariš kapetan.« »Pa še nekaj. Peljala sejjova v predmestje, ne bova ropot šila po središču mesta. Zato bodite brez skrbi.« »Razumem, razumem!« Andrej je salutiral. »Pa srečno no kapetan.« ™>1 Dedek mu je vrnil vojaški pozdrav, pritisnil z nogo na rrw* Počilo je, se zakadilo, zakašljalo, zabrnelo in odpeljala sva^Jalje d IC°-^ Pogledala sem nazaj. Miličnik Andrej je stal ha istem rne-T''**' žaju mirno, kot bi bil prilepljen na asfalt. Ozrla sem se na dedk V £ pa dobro izpeljal. Prav odličen voznik si.« »A ne?« se je namuznil dedek v brke in zamrmral. »pa -pot' mi želi, kot bi šel na Severni tečaj.« Se •$rsC* Po treh križiščih sva zaropotala in pripokala do šole, tam kriče in smejoč se naproti pritekli sošolci. Pa so^ Ves čas pa sem na kolenih skrbno držala velik mamin k i mahati jim nisem upala. S | Dixi je ustavil pred vhodom v šolo. Sošolci so ga obkrožili Dedek se je nagnil iz Dixija in pojasnil: »Kar za mano Vozil bom počasi. Jakov dom ni daleč. Start!« ' P° ptoči«** Med smehom in vpitjem je Dixi zaropotal proti Prulsk« čez most in po Opekarski proti Jakovemu domu, za katerega dela nisem, kje je. 6 '»krat k* Dedek je pripeljal do dolge nizke enonadstropne stavbe ^ je zijal visok in širok vhod. Prav v ta vhod je zapeljal z Dixii di red je tekel za njim. Jem Vrt Znašli smo se na velikem štirikotnem dvorišču, ograjen ki ie bila preluknjana z vrati in okni. Ta so se vrstila v pravi? S redju. V prvem nadstropju se je čez vse štiri strani stavbe vlekel nik z železno ograjo. 'odprt k* — Vsa iz sebe sem gledala ta čudež, saj nisem v življenju v h dobnega. Le v kakšnem kavbojskem filmu, ki se je dogajal vil dela sem kot kip in ostala tako tudi še potem, ko je dedek i ' napotil proti vratom, pred katerimi je obstal Dixi. Sl°pil i' Ozrla sem se za dedkom in zagledala ob vratih Jako v. stolu in leva noga v mavcu se je čudno belila v popoldanskem ^rbaa soncu. Pogledala sem kolač na kolenih in poklicala Barbaro magaj!« Barbara je na srečo slišala in pritekla k Dixiju. »Odpri vrata!« Barbara je odprla vrata in sprejela kolač. Takoj je vedela, za kaj gre, saj se je obrnila nenavadno hit nesti kolač proti Jaku, ki ga je prav takrat zakrila skupina soš!|0 !* ■ tere so rasla ramena in glava mojega dedka. Punca je hotel ' u kolač. »Počakaj, počakaj!« Pogledala je čez ramo in nerada obstala Zlezla sem iz Dixija, pohitela k Barbari in ji skoraj iztr? rok. B. TRAVEN: 12 OBLAST 18 Sonce je vzšlo in je zdaj s svojim spod-ijim robom slonelo na grebenu planinske erige, ki ie na vzhodni strani zapirala dolino. Natanko v tistem trenutku je prišla skupila z novim poglavarjem na tisto stran cabilda i jer so bile stopnice. , Nizek prestolni stol, pogrnjen s surovo govejo kožo in v sredini preluknjan, so poeta-ili tako daleč od cabilda, da je ostalo dovolj rostora za gledalce. Neki Indijanec je rinesel lončeno pečico in je razpihal lesno .glje v njej. Skupina je prinesla s seboj stol, pečico in se drugo, kar je bilo potrebno za obred. Moški z zastavami in dolgimi palicami, na aterih so bili gosti šopi pisanega perja, so se azpostavili v polkrogu. Capitani so stopili naprej, izrekli svoje ?ke, nato pa so poklicali Navidada. novega oglavaria, naj stopi naprej. Navidad je stopil v polkrog. Capitani so poklicali može s cerkvenimi in lržavnimi zastavami. Navidad je pokleknil. Vsak zastavonoša je stopil pred klečečega Navidada in pred njim trikrat pomahal zastavo. Tedaj je Navidad prijel za rob zastave in .» poljubil. Capitani so oh vsakem poljubu napravili »d Navidadovo glavo s svojimi palicami mu •>..!*• knža in pri tem izgovarjali neki rek. Kakor vse druge reke v obredju, so tudi te izgovorili v indijanskem jeziku. Obrazci, ki so jih izrekli takrat, ko so napravili znamenje križa nad Navidadovo glavo, so bili vzeti iz katoliškega obredja ali vsaj bogato pomešani s katoliškimi molitvenimi obrazci. Med indijanskimi besedami je bilo namreč slišati besede Marija, Ave. Pro nobis in nekaj drugih latinskih in hebrejskih odlomkov. Zdaj je izstopil primero capitan. resnični mojster obredja. . Na prsih je nosil dve prepasnici, na klobuku pa pisane trakove. V desnici je držal dolgo palico, ki je imela na vrhu debel šop dolgih, pisanih peres. S svojim pojočim nagovorom je poklical A maha. dosedanjega poglavarja, naj pride, da ga bodo pozdravili, da bo pozdravil novega poglavarja in mu izročil službeno palico. Običaj je zahteval, da se izmenjani poglavar prikaže že med nagovorom, s službeno palico v desnici. Takoj po končanem nagovoru mora prejšnji poglavar odgovoriti. Pozdraviti mora prvega capitana. prav tako z rimanimi reki, nato pa še druge capitane in vse moške, katerim se mora zahvaliti za čast. ki so mu jo izkazali s svojim obiskom ob tako slovesni priložnost i. Nato mora pozdraviti novega poglavarja in reči. da je zelo počaščen, ker lahko izreči svojo službo tako dostojnemu nasledniku, saj vsak človek v vsakem barriu plemenitega naroda ve, kako je pošten kako je moder kako je pogumen in kako bogate so njegove življenjske izkušnje. Dodan bi moral, da s svojimi šibkimi človeškimi močmi ni mogel izpolniti vsega tistega, kar sivie nacija od njega obetala, čeprav se je iz vseh svojih moči trudil, da bi bil vsak trenutek vsakomur pravičen, vendar upa, da bo njegov spoštovani in ugledni naslednik opravljal to dolžnost veliko bolje in /. veliko večjim uspehom — dolžnost, ki jo zdaj on po običajih svojega naroda daje iz rok. Ko bi bilo vse to povedano, bi moral novi poglavar stopiti naprej in poklekniti pred odhajajočega poglavarja. Odhajajoči jefe bi moral napraviti s svojo službeno palico trikrat znamenje križa nad glavo novega poglavarja, potem bi mu izročil palico, novi jefe pa bi jo moral poljubiti. Potem bi vzel novi jefe palico v svoje roke, se dvignil in stopil na tisto mesto, kjer je pravkar stal odhajajoči jefe, medtem ko bi se ta umaknil na njegovo mesto. Zdaj bi odhajajoči jefe pokleknil pred novega. Novi poglavar bi mu ponudil palico in odhajajoči jefe bi jo poljubil. Tedaj bi novi jefe napravil s palico tri križe nad glavo prejšnjega poglavarja. Ta bi se dvignil, ponudil novemu poglavarju roko, se z lici dotaknil njegovih litin se nato umaknil in ne hi več sodeloval v obredju. k Zdaj bi no^'i jefe izrekel svoj obrazec, ki je hotel povedati, da pada to težko in odgovorno službovanje na ramena slabotnega in zmotljivega človeka, in obljubil, da bo opravljal to službo samo v korist svojega naroda in da bo ne glede na posameznike enako pravičen do vseh. Ko bi to povedal, bi se obredje ustoličeni;; nadaljevalo. 19 Zdaj pa m to obredje, ki so ga toiiko sto letij ponavljali ob vsakem novem letu. zmeras na isti način in v isti obliki, ni mori Y* so se ozrle v vrata šolske sobe n^j. it randi. Vrata so ostala zaprta. Odh^Jjt^ ni stopil čez prag, s službeno palico v'JT Za tak primer mojstri obredja n»< ^ pripravljenih obrazcev; saj niso nik^f*" kovali, da bi se utegnil odstopajoči j* ^ obnašati. To se tudi nikoli ne bi ^0)1 bi narod smel ostati zvest svojm običajem, dokler ne bi sam prišel do nja, da novi gospodarski odnosi tudi nove navade. Zdaj so se capitani brez obn odločili in se začeli vzpenjati po Močno so udarili po vratih ia Amalia. naj pride ven, ker morajo riti z njim. 4malio |e sprevidel, da ga vrata a* obvarovala. Odprl je in stopil ven. Capitani so mu s preprostimi art. toni; besedami povedali da so priMi^, novega poglavarja m ga nujno praik? r/.roč) službeno palico, kakor mu wr običaj in njegova dolžnost. 30. MARCA 1982 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 19. STRAN GLAS Družno v razvoj Krajevne skupnosti pod Krvavcem se temeljiteje dogovarjajo o skupnem delu — Družno naj bi nastopili na kulturnem področju, bolj povezali delo delegacij, skupno obravnavo pa terjata tudi področji turizma in gostinstva Prav zato ni naključje, da je sedanji pobudnik tesnejšega sodelovanja med krajevnimi skupnostmi prav turistično društvo, ki je z več konkret- Črtomir Zoreč Cerklje — Zamisel, naj bi sedem kraj evnih skupnosti pod Krvavcem (Velesovo, Grad, Cerklje, Poženik, Senturška gora, Zalog in Brniki) delovalo bolj povezano, ni nova. Pa vendar jim doslej še ni uspelo najti neke razumne oblike skupnega delovanja. Le redke skupne akcije pričajo o enovitem življenjskem prostoru vseh sedmih krajevnih skupnosti, še večkrat pa razdrobljenost dela govori o nasprotnem. Najtesneje povezuje krajane pod Krvavcem društveno življenje, kajti le avto-moto društvu in turističnemu društvu je uspelo najbolj množično zajeti članstvo iz vseh krajevnih skupnosti. Letos dograjena stanovanjska soseska — Na Duplici v Kamniku, kjer so pred petimi leti začeli graditi prvo fazo stanovanjske soseske, gredo gradbena dela počasi h kraju. Poleg stanovanjskih blokov v alpskem stilu sta pod streho tttdi osnovna šola in vrtec. Soseska bo zgrajena predvidoma prihodnje leto, vsaj tako obljubljajo pri gradbeni delovni organizaciji Graditelj, ki je izvajalec del. - Foto: D. Žlebir ■etalci in prostovoljno delo Lesce — O uspehih gorenjskih le-k*v večkrat in veliko pišemo, ir.j znano pa je, da ti uspehi niso sami oa sebe, ampak so posle-strokovnega in načrtnega dela. I tem je najbolj pomembno delo in rekanje parnih članov Alpskega lega centra iz Lesc. Večji del itev, potrebnih za sleherrii polet, • jadralnega letala ali skok s pa-ustvarijo člani sami s prosto-djaim delom, saj bi družbena sred-■ gorenjskih občin zadoščala le za »tek čas in bi vrata letalske lope kko kaj hitro zaprli. Tako pa v icah letajo in skačejo le tisti, ki panako tem lepim športom name-E sleherni trenutek prostega m »i polet ali skok naravnost •rajo. Tako so lani od aprila do novem-1» v letališki delavnici z lastnim fcm ustvarili za 3 milijone 600.000 irjev prihodkov, ki jim je treba >ti fe 2 milijona 500.000 dinarjev sodkov, ustvarjenih s prebira-in natovarjanjem 1694 ton 106 ton starega železa in 414 odpadne ognjevzdržne opeke v )riki železarni. Številke so že po sebi več kot zgovorne in ,„izujejo, koliko je pravzaprav fcfenega dejanskega truda v sleher-itapeh gorenjskih letalcev. Uni je imel Alpski letalski center i jadralnih pilotov, ki so ustvarili 900 ur naleta in v preletih prele-0198 kilometrov, 7 pilotov je »toilo pogoje za priznanje srebrni trije za zlati C in eden za imantni C, medtem ko je 46 :orriih pilotov letelo skupaj 1.435 Najuspešnejši so bili lani padalci, bilo jih je 28, ki so skočili 4.828-krat in izpolnili pogoje za 4 srebrne C, 2 zlate C in en diamantni C ter dosegli nekaj odličnih mednarodnih rezultatov, pripadla pa so jim tudi vsa državna in republiška prvenstva. Matija Hudovernik nimi pobudami in predlogi skupnih akcij daleč preseglo zgolj področje turizma. Na prvem sestanku so se predstavniki svetov krajevnih skupnosti, krajevnih konferenc socialistične zveze in osnovnih organizacij sindikata dogovorili, da bodo ustanovili nekak koordinacijski organ (v njem so predstavniki omenjenih samoupravnih in družbenopolitičnih struktur) in bi nekajkrat letno obravnaval vsa najpomembnejša vprašanja, ki terjajo skupen pristop. Ena od šibkih točk, o kateri so istega mnenja krajani v vseh sedmih krajevnih skupnostih, je delegatski sistem, ki jim ga prav. zaradi neusklajenega dela v dosedanji konferenci delegacij ni uspelo razviti. Delegacije za zbor krajevnih skupnosti so v redu delovale, toda te obravnavajo bolj vprašanja komunalne narave, značilne za najožja okolja. Delegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti pa so v minulem mandatu bedno životarile, ker so se delegati preveč zaprli v krajevne meje in niso znali najti poti do skupnih interesov. Prav zato sedem krajevnih skupnosti pod Krvavcem potrebuje neko koordinacijsko telo, ki bo razgibalo konferenco delegacij. Tudi kulturne priredite so se vedno zaprle za krajevne plotove. Prav področje prireditev zahteva odprtost in pobude s kar se da širokega prostora, krajevne skupnosti pod Krvavcem pa se niti glede praznovanja krajevnih praznikov niso uspele kaj bolj široko dogovoriti. Odslej naj bi skupno oblikovali kole-dar prireditev, od tradicionalne razstave cvetja in lovstva, lovskih tekmovanj do obeleževanja praznikov. Koncept razvoja tega dela kranjske občine predvideva intenziven turistični razvoj. Temelje zanj naj bi s prizadevanji za ohranitev naravnih lepot in s skrbjo za kulturno zgodovinske spomenike zagotovili krajani sami, a ne zaprti v ozke krajevne meje kot doslej. Na tem območju namreč načrtujejo večji turistični investicijski projekt, ki bo odločilnega pomena za vseh sedem krajevnih skupnosti pod Krvavcem, pa verjetno tudi širšega. D. Žlebir Z združenimi močmi gre hitro Preddvor — V četrtek zvečer se je na svoji sedmi redni seji zbral izvršni odbor Turističnega društva Preddvor. Glavna točka dnevnega reda je bila seveda izgradnja turistične poslovalnice, ki jo tak turistični kraj, kot je Preddvor, nedvomno hudo potrebuje. Vse kaže, da za izgradnjo poslovalnice skoraj ni več zadržkov. Delovne organizacije druga za drugo uresničujejo svoje obljube — Jelovica, Gradbinec, Gozdno gospodarstvo, Central, Živila, »Kozorog« Kamnik, veČina obrtnikov, na katere so se preddvorski turistični delavci obrnili, so dali svoje prispevke, pa seveda krajani, ki jim je do tega, da bi njihov kraj dobil že enkrat tako potrebno turistično poslovalnico. S svojimi prispevki so priskočila na pomoč tudi druga okoliška turistična društva iz Cerkelj, z Bele, iz Šenčurja. Kranja. Turistki i delavci iz Lesc so pa dali zanimiv predlog, 'da bi naj'Gorenjska turistična zveza v takem primeru, ko se grade objekti, namenjeni turizmu, vzpodbudila k sodelovanju vsa turistična društva Gorenjske. Danes bi zbrali za enega, jutri za drugega. Pa bi se na Gorenjskem nekaj poznalo! No, s svojim prispevkom so se odzvali tudi preddvorski vikendaši, pa Društvo upokojencev Preddvor, pa Obrtno združenje občine Kranj. Pomoč obljublja tudi kranjski Gradbinec, pa KOGP Kranj. Na precej prošenj pa št? niso dobili odgovora. 203 stare milijone naj bi stala poslovalnica. 70 odstotkov vseh sredstev morajo zbrati, da bi dobili od skupščine občine 50 starih milijonov iz združenih sredstev za krajevne skupnosti. Posojilo je obljubila tudi .Gorenjska turistična zveza. Do 20. aprila bo moral biti denar skupaj. Skoraj zagotovo bo, so prepričani člani izvršnega odbora društva in vsi turistični delavci Preddvora. Prejšnji ponedeljek, 22. marca, je sedem najbolj vnetih že posekalo les, ki je bil odmerjen za gradnjo turistične poslovalnice. To je bila akcija, pripovedujejo fantje^ iz gradbenega odbora, kot so bile tiste takoj po vojni, ko se je udarniško delalo. Kako so vozili s traktorji! Koširjev, Strnišov Remcev! Ves les je na kupu. Le za odpeljat je Se na žago v Cerk j< Delavci Gozdnega gospo- darstva ga bodo brezplačno prepeljali, Jelovica ga bo brezplačno raz-žagala. V soboto so z udarniškim delom podrli barako, ki že dolga leta ni več služila turističnemu namenu. Prav tam bodo postavili novo zgradbo. Lepo, prijetno tudi na pogled. Da je ne bo zgrešil prav noben turist, ne domač ne tuj. Da bi jo zgradili v celoti do septembra, ko bodo preddvorski turistični delavci praznovali 50-letnico društva, sicer ne upajo, toda pod streho bo zagotovo. D. Dolenc Prvi buldožerji na Bledu Bled — V četrtek, 1. aprila, bodo začeli na Bledu s prvimi gradbenimi deli v okviru programa zazidalnega načrta centralno turističnega območja Bled. Program je široko zasnovan in predvideva na Bledu izgradnjo več novih posteljnih zmogljivosti — ob hotelu Krim in v depandan-sah — trgovin ter sportno-rekre-ativnih objektov, "o uresničitvi tega programa si Bied obeta večji devizni priliv in večji obisk tujih in domaČih gostov, saj zdaj na Bledu prenočitvenih zmogljivosti primanjkuje in turistična izven-penzionska ponudba tudi peša. Odločili so se, da bodo blejsko obvoznico, ki bo razbremenila središče, gradili naslednje leto, še letos pa začeli z gradnjo nekaterih športnih objektov. Ker je hotelsko podjetje Svoboda že zbralo dovolj sredstev, bodo najprej začeli graditi pokrit bazen Svobode na prostoru današnje tržnice in Ljubljanskih mlekarn. Stavbo Ljubljanskih mlekarn bodo v četrtek zrušili predvidoma ob 8. uri, ob tem pa poskrbeli za ustrezno varnost. Gradbena dela bo opravljalo Splošno gradbeno podjetje Gradbinec skupaj s SGP Gorenjcem iz Radovljice, dela pa bodo po predračunu veljala 30 milijonov dinarjev. D. K oral t —--> POMENKI O GORENJSKIH KRAJIH IN LJUDEH NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN (8. zapis) Spričo tako pohvalnih besed učenega Matije Copa in uglednega slavista Šafarika o Potočnikovih pesmih je skoraj neumljiva Prešernova pikrost, s katero je poslal v prijatelja tako strupeni puščici, sršena, ki sta blagega moža tako grdo opikala. PREŠERNOVA SRŠENA Kar dvakrat si je veliki Prešeren »izposodil« preprostega Potočnika. Citiram oba »za-bavljiva napisa«: Pred pevcu, potlej komeopatu Popred si pevec bil, zdaj si homeo-pat; popred si časa bil, zdaj si življenja tat. (Prva varianta napisa se je glasila: Popred si pel, zdaj pa homeopatiš, popred si čas, zdaj pa življenje kratiš. Nekim pevcem duhovnih pesmi Res je duhovna in res pesem ni vaša duhovna, duh praznote ki ima, božjega prazna duha. Medtem ko je Prešeren s prvim »sršenom« pičil Potočnikovo veselje s homeopatstvom, je z drugim zbodel Potočnikovo zbirko »Svete pesmi«. - Glede tega očitka se je za Potočnika postavil sam modri Janez Trdina: »Slovenci imamo pesnikov dovolj, a cerkvenega pesnika, ki bi to ime zares zaslužil, imamo dosedaj samo enega. In ta je Blaž Potočnik!« Pisatelj Ivan Pregelj je v svoji noveli »Gospod Blaž« Potočniku dal izgovoriti naslednje besede: »Dohtar v Kranju me psuje, da ljudi v grob spravljam s svojo homeopatijo. Res pa je, pomagam jim, kolikor gre. Mož v Kranju je učen, pa ga je škoda. Grize. Ko bi ne vedel zakaj. Pa vem. Ali naj bo sladak, če mu pa že tako gre na svetu, da bogpomagaj.« S svojimi pesmimi, ki se še danes v Slovencih pojo pa tudi s pridnim delom v Šentvidu Potočnik res ni bil kak »časa tat« - prej smemo reči, da je svoje življenje napolnil s poštenim delom, ali po Plečnikovo, »da so dela njegov spomin«. vsa stvar je bila res nestrokovno, laično zdravljenje z neznatnimi količinami sredstev, ki bi v večjih količinah mogla v zdravem telesu povzročiti iste bolezni, ki bi jih homeopat rad zdravil. Ta »zdravuska smer« se je v prvih desetletjih prejšnjega stoletja razširila z Nemškega med kranjsko duhovščino tako močno, da je prišlo med njimi in pravimi zdravniki do hudih sporov. Prešeren je trdil, da homeopat bolniku celo po življenju streže (»življenja tat«), s pisanjem pesmi pa čas trati kot »časa tat«. Se spornejše so se videle Prešernu Potočniku duhovne pesmi. S svojim »sršenom« je hotel opikati tudi druge »pesnike« te zvrsti, češ da fesmi so in spet niso duhovne, majo res duh po srčni in umski-praznoti svojih očetov, toda pesniškega daru (božjega duha) v njih zaman iščeš. Imel pa je Blaž Potočnik mnogo pobratimo v in srčnih prijateljev, kajti bil je neki prav posebno prijeten družabnik. Vedno je bil poln hn morja, gostoljuben na vso moč in dobrih rok za reveže in študente. Vse ljudi, učene in preproste., je imel enako rad — le domišljavcev in ošab-nežev ni maral. Tem je po navadi kako prav ostro zasoilil.' TABORSKO VIŽMARJE Ze pred več kot sto leti je ime te vasice, tesne sosede Šentvida, zaslovelo po vsem slovenskem svetu. Tu je bil najmogočnejši slovenski tabor — sklican na dan 17. majnika 1869. Udeležilo se ga je blizu 30 000 ljudi. »Novice« so o poteku slavja natanko poročale. Potem ko so se zastavonoše razvrstili okrog govorniškega odra, je stopila nanj brhka Gorenjka v narodni noši. Bila je to Franja Koširjeva s-P roda pri Tacnu pod Šmarno goro. Tista Franja, ki ji je tedaj poklanjal svojo ljubezen Fran Levstik. Ni pa je dobil v zakon, kot je pač usoda mnogih pesnikov. V kapeli poleg cerkve je grob priljubljenega župnika in dobrotniku B. P. Na njem j/e vedno svež šopek rož HOMEOPATIJA Najbrže je bilo le človekoljubje vzrok, da se je Potočnik oprijel homeopatskega zdravljenja, češ, če že duše zdravim, zakaj ne bi še teles. Ko sta si vendar tako blizu skupaj. Homeopatija? Dandanašnjemu rodu povsem tuj pojem, saj smo celo na ne tako zastarelo »k naj panje« skoraj pozabili. No, v Potočnikovih časih je veljala pač homeopatija, četudi so jo poklicni zdravniki zavračali in se ji posmihali. Kajti Ponovljeno predavanje za sadjarje Zaradi izrednega zanimanja za Bredavanje o sadiarjenju so se pri [ortikulturnem društvu Kranj odločili, da demonstracijo sajenja in obrezovanja sadnega drevja ponove. Torej, vsi tisti, ki niste mogli priti na predavanje 19. marca, imate priložnost spet v Četrtek, 1 aprila 1982 ob 16. uri v sadovnjaku Res je pri Pod \mn (Ni prvoaprilska šala!)* Tudi tokrat bo demonstracijo vodil ing. Tine Benedičič (dd) da osamljeni trpe in iz bolečine ustvarjajo lepoto... Kot morska školjka, ki na rani ustvari biser No, vrniti se moram k besedi -Vižmarja samih. Tej veliki vasi, že od nekdaj tesno spojeni s Šentvidom. Tako da kakih pravih mej niti najbolj srboriti Vižmacci in nič manj bojeviti Šentvidčani niso nikoli prav poznali - boji »za čast« in »za.pravico« so se vnemali za prazen nič. Vižmarje so bile slejkoprej prava obcestna vas - šmarnogorski izletniki so morali skozi »drevored« kmečkih in obrtniških domačij na obeh straneh glavne gorenjske ceste, nato pa še čez progo in po cesti do Tacna. Del vasi onstran proge, proti spodnji savski terasi, se je imenoval Velike Vižmarje. Lahko bi rekli tudi, da je del vasi postavljen »pod ježo«, kar pomenja nagnjen svet med dvema ravninama. Tudi Vižmarje so danes že povsem obrtniške in delavske, pravih kmetij je le še malo. Vižmarci slove kot izvedeni mizarji. - Na svojem območju proti Savi imajo vrsto industrijskih podjetij (Tkalnico, Keramiko, obrat Iskre, Šport opremo, Gal-vano idr.). - V Tkalnici je vzidana plošča v spomin na stavko tekstilcev leta 1936. — V Vižmarjih je bila doma ljudska pesnica, pisateljica in pripovedovalka Mamca Komanova (1880- 1961). GLAS 20. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK. 30. MARCA 19« Planica mora biti motiv PLANICA — Še eno imenitno predstavo so nam pripravili skakalci iz štirinajstih držav. In med petindvajset tisočo množico ni najbrž bilo nikogar, ki bi mu bilo žal, da je prišel v dolino pod Ponca-mi. Povrh vsega se je izkazal Miran Tepeš, ki je v celem tednu, kot so nam povedali trenerji, zgrešil le en skok. Zal ravno v sklepnem tekmovanju tretjega svetovnega pokala. Norvežanom ni uspelo premagati naših avstrijskih sosedov, čeprav so bili v obeh dnevih že na pragu moštvenega uspeha. Se enkrat so Kogler, Neuper in njuni tovariši dokazali, da so izjemni tekmovalci. Tudi v trenutkih, ko jim ne gre najbolj od rok. Naši odhajajo tokrat iz Planice spet z dobrimi uspehi. Dvanajsto mesto elegantnega Rajka Lotriča in še boljša uvrstitev Mirana Tepeša na osmem mestu na Bloudkovi velikanki sta zanesljivo dva viška letošnje, za nas sicer skromne sezone. Obliž za vse, ki se okrog skakanja pri nas trudijo. Tudi več kot obliž. Uspeh dveh fantov ni nič kaj velik uspeh naše ekipe. Ni namreč sporno, da je v teh naših fantih precej več sposobnosti, kot jih znajo v trdi mednarodni konkurenci tudi pokazati. Zastor svetovnega pokala je torej padel. Kmalu bodo na vrsti analize in programi za novo sezono. Najbolj težka analiza čaka prav naše skakalno vodstvo. Čeprav je pravzaprav vse jasno. Vseh ciljev le trije do štirje skakalci pač ne morejo doseči. To je gotovo prvi poduk, ki bi ga po letošnji sezoni morali sprejeti. Vsaj toliko je pomemben, da bi ga po letošnji sezoni morali sprejeti Če bi se Se boljšo uvrstitev si je na 120-metrski skakalnici priskočil tudi Miran Tepeš. Bil je izvrstni sedmi. Raj ko Lotrič se je za zaključek letošnjega svetovnega pokala v smučarskih skokih na 90-metrski skakalnici izkazal z dvanajstim mestom. tako zavzeto, kot organizatorji vsakoletnega planiškega slavja pod Poncami, pripravili tudi po tekmovalni plati bi nas po planiškem nastopu ne bolelo srce. Za primerjavo lahko vzamemo Italijane, ki z dvema skakalcema v finišu sezone dokaj učinkovito krojita red v tem tekmovanju. Moramo se zamisliti. Ne zato ker bi kogarkoli podcenjevali. Narobe, to je dokaz, da bi s skupnimi močmi in z nekaj drugačnimi predstavami o športnem ustvarjanju tudi mi lahko posegali po precej višjih uvrstitvah. Ne nazadnje nam je to že uspevalo. Vprašanje je kako postaviti piko na i. Recepta za to seveda ni. Edino, ki mu ne gre oporekati je delo, primerno zasnovano in dosledno. Prav tu pa smo doslej skoraj vedno delali napake. Zoprno se je namreč kar naprej pogovarjati o talentih. Te smo imeli in jih imamo tudi sedaj. Pravzaprav več, kot si jih z delom zaslužimo. Planica je eden najocfločilnejših motivov, da je tako. Tako nekako smo razumeli sporočilo, ki ga je ob koncu planiškega praznika posredoval za naš jutrišnji skakalni dan trener Norvežanov Ludvik Zaje. S srcem še vedno naš človek. Treba se bo vsesti za muo in si odkrito povedati kar komu gre. S ".(xla bo treba kaj resnega skleniti, zatem pa delati Upajmo, da letošnja Planica ne bo le fasada, za katero bi spomladi začeli z zimskim spanjem. Tudi pri skakalnih delavcih naj že enkrat prodre spoznanje: »slog dela velja spremeniti, a pri boljšem tudi vztrajati«. D. Humer Avstrijec Armin Kogler je zmagovalec letošnjega svetovnega pokala. Avstrijci so bili najboljši tudi v moštveni uvrstitvi Hokej Prevoje prvak TRŽIČ - Po Številnih zapletih se je končno sestala tekmovalna komisija medobčinske rekreativne lige v hokeju na ledu za Gorenjsko in nekatere preostale neodigrane tekme rešila za zeleno mizo. Tako se je tudi uradno končalo letošnje gorenjsko rekreativno hokejsko prvenstvo, ki ga je osvojila ekipa Prevoi pred Kokrico in Nakloni. V ligi je sodelovalo šest ekip, kar je manj kot prejšnja leta. Vse to kaže, da ie zanimanje za tovrstno rekreacijo upadlo. Na to prav gotovo vplivajo težki pogoji tekmovanja in pa precej drago tekmovanje. Poleg tega pa so ekipe v letošnjem letu pokazale tudi veliko manj discipline in so često kršile dogovorjene termine ali pa jih sploh ni bilo na napovedana srečanja. Zato se je precej srečanj končalo brez boja. Med vsemi je bila še najbolj disciplinirana ekipa ŠD Lese, ki je edina odigrala vsa srečanja in je zato tudi prejela pokal za najbolj disciplinirano ekipo. O tem, da je.bilo tekmovanje precej neresno, priča tudi podatek, da po končanem tekmovanju sodniki še niso dostavili zapisnikov s treh srečanj, tako da tudi končna lestvica strelcev, na kateri je prvo mesto osvojil Silvo J apel j (Tržič) s 24 zadetki pred Branetom Sajovicem (Naklo) 21 in Janezom Paplerjem (Leše) 14 ni popolna. Lestvica: 1. Prevoje 2. Kokrica 3. Naklo 4. HDK Partizan Tržič 5. BI. Dobrava 6. Leše Alpsko smučanje r ALPINISTIČNE NOVICE Z nedeljo, 21. marca, se je iztekla zimska alpinistična sezona. Letošnja sezona je bila za AO Kranj zelo uspešna, saj so njeni člani opravili prek 100 vzponov, pristopov in turnih smukov, kar kaže na dobro pripravljenost članov in nakazuje dobre obete za uspešno nadaljevanje. Sezona, v katero vstopama, je prehodnega značaja, saj ni ne letna ne zimska; po koledarju je že letna, po težavnih razmerah v stenah pa še krepko zimska. To je sezona turnih smukov, ko sneg na visokogorskih pobočjih »dozori« in omogoča turnemu smučarju vse užitke. Alpinistični vzponi se v tem obdobju prenesejo na krajše, že kopne Kižne stene, kot so Kogel, Vršiči, edec, Teme Rjavine itd, višek pa doseže sezona v mednarodnem alpinističnem taboru v Veliki Pakirnici, kjer se vsako leto v času prvomajskih praznikov zberejo alpinisti z vseh vetrov in preizkusijo svojo pripravljenost na letno sezono v prevesnih stenah Anica Kuka. Matjaž Dolenc ^ Smučarski klub Kamnik Sadovi večletnih prizadevanj Smučarski klub Kamnik slavi že 50-letnico dela — Organizacijsko so se že izkazali, v prihodnje si obetajo več Športnih uspehov 10 8 0 10 6 2 10 5 1 10 51 10 4 0 2 64:31 16 2 48:17 14 4 56:42 11 4 56:48 11 6 48:56 8 100 010 33:90 0 J. Kikel MLADI NA OSVENU Ošven — Smučarski klub Fužinar je priredil veleslalom za starejše pionirke in pionirje na Ošvenu za pokal Cola cole. Na startu se je zbralo 130 tekmovalcev iz 27 klubov, uvrščenih pa je bilo 33 pionirk in 55 pionirjev. Med pionirkami je bila najhitrejša Mateja Svet (Novinar), med pionirji pa domačin Žagar. Med pionirkami so se za Svetovo uvrstile Šareč, Zaje in Kuhar (Novinar), M.Dežman (Triglav), M. Kaprol (Olimpija), Lesjak (Alpetour), Segula (Olimpija) in L. Dežman (Triglav). Pri starejših pionirjih ie zmagal Žagar, za njim pa so se uvrstili Peneš (Triglav), Markič (Tržič), Novoselec (Olimpija), Jerman (Olimpija), Planinšek (Branik), Novotnik (Fužinar), Zupan (Kamnik) in Košir (Alpetour). M. Lovšin VELESLALOM TREH DEŽEL Kranjska gora - Na Brsnini so člani SK Kranjska gora izvedli odprto prvenstvo Kranjske gore, imenovano prvenstvo treh dežel. Kar 261 smučarjev je nastopilo, med njimi jih je bilo veliko iz Avstrije in Italije. To je bila nova prireditev, ki poglablja sodelovanje med sosedi Kranj-skogorci pa se udeležujejo enakih tekmovanj prek meje. Med mlajšimi cicibankami je zmagala Urša Hrovat, med mlajšimi cicibani Aleš Piber, med cicibankami Petra Pire, med cicibani Primož Jazbec, med pionirkami Marjana C erar, med pionirji Gudi Franck, med mladinkami Ingrid Fritz, med mladinci Helnbrecht S uman, med članicami Andreja Arhar, Heda Bevc in Sonja Vildman, med člani Marko Pogačnik, Boris Pesjak in Andrej Rant J. RabiČ Množično tržiško prvenstvo Tržič — Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu Zveze sindikatov Tržič je pripravila na Zelenici tekmovanje v veleslalomu za člane OO ZS iz tržiške občine. Snežni metež je žal nekaterim prijavljenim preprečil tekmovanje, ker niso mogli priti do Ljubelja, vendar ie kljub temu tekmovalo kar 106 članic in članov OO ZS iz tržiških organizacij združenega dela. Žal rezultatna lista pa tudi predhodna lista prijavljenih pričata o tem, da so v večini tržiških osnovnih organizacij sindikata organizatorji športne aktivnosti zatajili. Večina OO ZS na tekmovanju v veleslalomu ni bila prisotna niti z enim udeležencem, zato pohvala za množično prvenstvo pravzaprav velja le peščici OO ZS v tržišiki občini Veleslalom je skupno s tekmovanjem v sankanju ter v smučarskih tekih štel tudi za trojno kombinacijo. Obe tekmovanji sta bili izvedeni februarja in smo o obeh v Glasu poročali. ŽENSKE - nad 45 let: 1. Šarabon (Kompas) 1.16,61, 2. Bahun (Trio) 1.18,36, 3. Kravcar (Tiko) 1.25,81; od 40 do 45 let: 1. Roblek (Peko-Komerc.) 56,59, 2. Vodnik (BPT-Tkalnica) 58,86; od 30 do 35 let: 1. Ahačič (OŠ H. Bračič) 52,21, 2. Bencina (Peko Obutev) 52,56, 3. Sajovic (BPT -Konf.) 56,57; od 25 do 30 let: 1. Sova (Peko - DSSS) 55,07; do 25 let: 1. Ru-parčič (Peko - Obutev) 48,95, 2. Meglic (Peko - Mreža) 54,44, 3. Hladnik (Trio) 59 95" MOŠKI - nad 50 let: 1. Šarabon (BPT - DSSS) 48,73, 2. Krmelj (Tokos) 50,68, 3. Stritih (Peko - Orodjarna) 52,11; od' 45 do 50 let: 1. Stucin (Tiko) 49,94, 2. Ahačič (BPT - Konf.) 50,07, 3. Kavar (Integral) 51,72; od 40 do 45 let: 1. Močnik (Trio) 48,48, 2. Hladnik (Peko -Komerciala) 49,23, 3. Cadež (BPT -Tkalnica) 50,21; od 35 do 40 let: 1. Soklič (SGP) 47,70, 2. Dovžan (Zlit - DSSS) 48,92, 3. Kramar (Peko - DSSS) 49,49; od 30 do 35 let; 1. Kralj (SGP) 47.86, 2. Gaberc (GG) 48,46, 3. Ahačič (Peko -Orodjarna) 50,12; od 25 do 30 let: 1. Rozman (SGP) 47,47, 2. Komac (Trio) 48,08, 3. Meglic Jože (Peko - Mreža) 48,29; do 25 let: 1. Rozman (GG) 47,26, 2. Jurkovič (OŠ H. Bračič) 49,40, 3. Zupan (Trio) 49,58. Ekipno VSL: 1. OO ZS Trio (Mojca Hladnik, Štefan Močnik, Franc Komac, Erik Zupan) 3.26,09, 2. OO ZS Peko -DSSS (Metka Sova, Nande Kramar, Brane Dolčič, Anton Rozman) 3.31,10, 3. BPT - TOZD Tkalnica (Marija Vodnik, Slavko Čadež, Franc Ferlič, Igor Ropret) 3.32,79, 4. OO ZS SGP, 5. GG - Gozdarstvo Tržič, 6. KTL TOZD Lepenka, 7. Tiko itd Trojna kombinacija (sankanje, smučarski teki, veleslalom): Ženske od 30 do 404et: 1. Sonja Sajovic (BPT - Konfekcija) 266,0, 2. Jana Ahačič (OS H. Bračič) 234,4, 3. Milena Vidovič (Zdr. dom Tržič) 143,5; Moški -nad 40 let: 1. Mitja Stritih (SGP) 163,6, 2. - Niko Hladnik (Peko - Kornere.) 145,3, 3. Janez Meglic (SGP) 122,6; od 30 do 40 let: 1. Boris Bertoncelj (Upravni organ SO) 215,3, 2. Marjan Eigner (Trio) 124,7, 3. Stane Valjavec (Peko - DSSS) 97,5; do 30 let: 1. Franc Komac (Trio) 239,5, 2. Jože Rozman (SGP) 185,3, 3. Jurkovič Peter (OŠH Bračič) 184,9. Kamnik — Smučarji kamniškega smučarskega kluba so lani slavili Domembno obletnico. 50 let je minilo, kar so v okviru športnega kluba ustanovili smučarsko sekcijo, ki se je sčasoma osamosvojila. Ker odbor smučarskega kluba že od vsega začetka piše tudi kroniko, ima pregled nad vsemi pomembnimi športnimi dogodki preteklega pol stoletja, iz teh zgodovinskih zapisov pa je razviden tudi razvoj športne dejavnosti na Kamniškem. Februarja 1932. se je na primer prvi Kamni-čan, Ivo Kumer, udeležil mednarodnega smučarskega tekmovanja v Kranjski gori. Istega leta so na klubskem prvenstvu prvikrat tekmovale tudi ženske. Današnji smučarski klub združuje blizu 200 članov, katerih delo je razdeljeno v pet sekcij. Alpski sekciji in sekcijama tekačev in skakalcev sta se zadnji čas pridružili tudi množična rekreacijska in sodniška sekcija. In.se eno pomembno novost so pred kratkim vnesli v klub. Do nedavnega so ločeno delovali strokovni kadri, v letošnji sezoni pa so jih zajeli v klub. To Eomeni pomembne korake k večji stro-ovnosti v klubu združenih športnih smučarskih veščin in napredek tekmovalnega športa. To dvoje si je namreč klub postavil za cilj. Zaradi organizacijskih nalog kluba tekmovalni del doslej ni bil tako izrazit, kot bi moral biti. Vseh športnih veščin tudi ni bilo moč enako razviti zaradi skopo odmerjenih sredstev. Le skromna dva milijona in pol za tekmovalni šport je treba razdeliti med 23 klubov. Da delitev športa ne bi ohromila, so sklenili razviti »prednostni« šport. Odločili so se za smučarski tek in biatlon, kajti tu premorejo najboljše športnike in tem so na voljo večje možnosti treninga in športnega razvoja. Tudi med alpinci in skakalci imajo obetavna imena, vendar manj možnosti za trening na domačem terenu. Delu kluba torej namenjajo kakih 700.000 dinarjev telesnokulturne skupnosti, pa vendar je kamniški klub ob koncu minulega leta zaključil bilanco s skoraj Komentiramo tremi milijoni. Z raznimi prireditvami i prid kluba in z organizacijo tekmovanj s* si pošteno opomogli. V prihodnje namera-vajo dokazati, da imajo razen dobri organizatorjev tudi dolične mlade * sposobne tekmovalce. Pred leti so tt lahko pohvalili s perspektivno pioninkc in mladinsko ekipo med alpskimi smučar ji. Tudi danes nastopa osem njihov* članov v pionirski državni reprezentanc., a uspeh izpred let se ne ponavlja. Sedaa« se na tekmovanjih uvrščajo okrog desetoga mesta. Tekmovanja v tekih in biatlonu vsak* leto znova dokazujejo, da ti panop not* zaman prednostni. Skakalci pa bi Vbit dosegli mnogo več, ko bi lahko več Marali. Na obeh starih skakalnicah se lahkf kalijo le dva s snegom obdarjena me*«* plastične skakalnice pa so lahko le pobor ne želje. m , Letos so poskrbeli tudi za mnoficnoe zimskega športa, žal pa zaradi potnauV nja snega niso mogli izpeljati vseh W carskih tečajev, na katere se je prijav* okrog 500 ljudi. Začeli so z najmlajšimiv tej zimi so sestavili 7 cicibanskih vrst. D. Žleb* Avto-moto šport Uspeh Pintarja v Italiji Kranj — V italijanskem ruutf Mugello je bilo evropsko prvenstva * cestnohitrostnih dirkah, na katere* ie sodeloval Kranjčan Janez P««* Na motorju MBA 125 kubičnh ceatr metrov se je na prvem uradnem W ningu med 60 tekmovalci u vrati + 23. mesto, naslednji dan pa je do*V odlično 13. mesto, kai je bila dar* osnova za finalno dirko. Med oft valnim krogom se mu je pcW motor. Okvaro so odstranili, vesel*/ Janez skoraj dve minuti zamudi v start, a se je kljub temu uvrsti * 25. mesto. M. Jenko!« Klasična kombinacija se uveljavlja V nemškem Reit im Winklu se je N. marca s finalno končalo tekmovanje mladincev do 18 let za alpski pokal, v kateremi V nekaj sezon merijo moči najbojši srednjeevropski mladi skakalci Z kombinatorci. Medtem ko skakalci iz nerazumljivih vzrokov nisHZ* Ijali vedno najboljših, (zlasti Urbančiča), so kombinatorci nSf> nabirali mednarodne izkušnje. pnani Letošnja sezona je'bila zanje bolj uspešna kot so pričakn,wi, Potem koje Borut Piber lam dosegel na eni tekmi z 8. mestom na/S šo jugoslovansko uvrstitev dotlej, so bile take in boljše uvrstitve i W nji sezoni nekaj čisto običajnega. Robi Koštrun iz Kovorjaje nepričakovan z odlično formo v sAnfeA in presenetljivim napredkom v teku prodrl v srednjeevnvS, mladinski vrh. Zadnja tekma je pokazala, da Nemca Pohl in Herma* Avstrijca Sulcenbocher in naš Koštrun vidno izstopajo, sa/ so <* J Karate Gorenjsko prvenstvo Kranj - Karate klub iz Kranja je priredil gorenjsko prvenstvo za člane m članice. Udeležili so se ga tekmovalci iz Kranja, Kamnika in Škofje Loke; slednji so bili tudi najuspešnejši s petimi prvimi mesti. Med člani so bili v športnih borbah po kategorijah najboljši Stane Nadižar (Kranj), Pavle Oblak (Skofja Loka), Tomaž Potrebuješ (Skofja Loka), Suleiman Biščevič (Skofja Loka) in Zlatan Mahmu-tovič (Kranj). V katah posamično pa so bili med člani najuspešnejši Pavle Oblak (Skofja Loka), Stane Nadižar (Kranj) in Meamed Džananovič (Skofja Loka). Kornelija Štempihar iz Kranja je bila najuspešnejša članica v katah posamično, Karate klub Skofja Loka pa je zmagal ekipno med člani v katah. Z. Mahmutovič #*« ------ nom seje z velikimi oscilacijami v skokih uvrščal PvLVTS" ~* V končnem seštevku je bil tako Koštrun 6 (9 4 ? u Duf*ti in ene uvrstitve zardi odstopa pri tekih, potem'ko i* ? €ne tekme Joštpa 7. (9., 6., 6., €.,-,8J brez ene tekme J " V skokin drufi. Borut Piber je nazadoval (zlasti v tekih) elede nn 1 kar gre na račun manjše zavzetosti pri treningu N?eJ°™,\° Se2om-skupnem seštevku ne ustreza njegovim zmožntLt';*, t' , '3. mesto r .«c.;«^„„ co,nni nnjnii„„'„t: m ai sKaMati precej . ivje&n; K"*"-"" ■"'"■e" ~-— »y/— 1uiuiui sKORan prta' Ije, če bo želel v naslednji sezoni nadaljevati uspehe starejših kole-v iz reprezentance, zlasti Jošta in Koštruna. I" gOV itrebne dodatne napore za ponovno priključitev.' Izkušnje zadnjih let kažejo, da lahko postanejo dobri kombtna tttrci le redki posamezniki z izrazitim talentom za skoke in nttrqpna stjo kot nepogrešljivo osebnostno lastnostjo. Bodočih reprezentanc torej ne gre iskati med odsluženimi skakalci. Dobri mladi skakla m m klasično kombinacijo le redko in zelo težko odločdjo. Upanje, da b>\i,> postali dobri skakalci, jim jemlje motiv za dodatne obremenitve 1 trr ningom teka. Kakorkoli že, dosedanje delo in rezultati bodo pustih pečat tudi na odnosih in pogledih na to športno panogo. 1. Kone MEK. 30. MARCA 1982 KRONIKA 21.STRAN.C L, A Varnostna kultura ni dovoljšnja jati jeseniške občinske skupščine bodo na današnji seji jnvnavah tudi poročilo o delu Postaje milice Jesenice in od-m»imilice r Kranjski gori v letu 1981 - Poleg podrobnega preprta opravljenega dela navajajo tudi oceno, da varnostna JMura ljudi ni dovoljšnja, da niso množično vključeni v druž-feno samozaščito Jesenice - Dejanj in pojavov, ki * resneje ogrozili ustavne temelje m* samoupravne socialistične topaorti lani v jeseniški občini ni 3&> PrekrSkov s političnim obeležja« je bilo pet, kar je devet manj »leta 1980. Bilo pa je nekaj skodli primerov, ki so kazali na sum uzmvih dejanj, posebej v Železarni, »endar znatno manj na izlivu sarža. Mejne prehode je lani prestopilo U5S.0OO potnikov, od tega 60 odlitkov naSh državljanov. Miličniki M mejnih prehodih so pri nekaterih vfi /azličhe vrste orožja, vnos uterefa je Se vedno močno prisoten. Letni turistični prehod Stol- Bel ščica «prestopilo 2.306 ljudi, predvsem mtrijski državljani, kar je 792 več ta leta 1980. Lani so zabeležili 61 jodmsov pobegov preko državne ■rje, kar ie 11 več kot leto poprej. Zaradi ^gibanja v mejnem pasu so jrjavfli sodniku za prekrške 7 ljudi, »beležili pa so 8 ilegalnih vstopov k m Kljub porastu števila kršitev, 'A k je bistveno zmanjšalo število cfeev mejnega režima storjenih v amnah več oseb. ^seniSki miličniki so bili lani zelo Aranenieni z zavarovanji različnih *t Sodelovali so tudi pri večih pri-Dfevah kot je bil pohod na Stol, voćarski skoki v Planici, kurirski ttk na Pristavi, že ustaljeno pa so ararovali hokejske tekme na igri-fePodmežakljo. Kriminaliteta lani v jeseniški občini ni porasla, zmanjšala se je tudi družbena nevarnost teh dejanj, saj ni bilo nobenega posebno hudega kaznivega dejanja. Na področju klasične kriminalitete so zabeležili 386 kaznivih dejanj, kar je 21 manj kot leto poprej. Največ je bilo premoženjskih deliktov, pri katerih so prevladovale tatvine. Na področju gospodarske kriminalitete je bilo 43 kaznivih dejanj, eno manj kot leto poprej, pri katerih prevladujejo zlorabe položaja in pravice odgovorne osebe. Vendar je ob tem zapisana ocena, da je tovrstna problematika bolj pereča kot kažejo številke. Od skupnega števila 429 kaznivih dejanj jih je ostalo neraziskanih 23,5 odstotkov. V pogorju je bilo lani 16 reševalnih akcij, tri manj kot leto poprej. Življenje sta izgubila dva gornika, trije manj kot leto poprej. V jeseniški občini so imeli lani 16 požarov, večji je bil le gozdni požar na tromeji, ki je zašel z italijanske strani. V obratnih nezgodah sta izgubila življenje dva delavca, trije so bili hudo telesno poškodovani, v vseh osmih primerih pa je do nezgod prišTo zaradi nepazljiv os ta Na železnici se je hujša nezgoda pripetila, ko je prišlo do trčenja lokomotive s potniškim vlakom, ker je neodgovorni strojevodja zapustil lokomotivo na železniški postaji. V prometnih ne- Naloga gasilstva ni le boj z ognjem Kranj - Osnovno vodilo v lan-teietnem delovnem programu ob-iši gasilske zveze iz Kranja je ix ugotovitev, da je varstvo pred yim in drugimi nesrečami vse bolj poembno za uspešna prizadevanja ^pnpodarski ustalitvi. Zato so se t neh organih zveze z veliko odgo-»irMStjo lotevali uresničevanja za-fcaribnalog Svoja prizadevanja so Meril predvsem v utrjevanje ttoapravne organiziranosti in polnosti ter uveljavljanje vloge ga-tUu organizacije v Socialistični p«i kot frontni organizaciji na-infaih socialističnih sil. Ob tem so »skrb posvečali delovanju na več Med vsemi aktivnostmi, ki poljano vplivajo na pripravljenost palcev za akcijo, je v ospredju stro-mt vzgoja članstva. Le-ta je W*>kala prek mnogih predavanj in \ Vec truda in smelosti so od aakev zahtevali tudi novi predpisi, / katerih je njihovo napredovanje **so le s preverjanjem znanja. ?atososi med drugim lani kar štirje *m pridobili naziv višjega gasd-fega častnika. Gasilci so obenem «Wwali pri organizaciji usposablja za pripadnike civilne zaščite. Dniga oblika usposabljanja so ga-**b tekmovanja. Lani se je občin-*eta tekmovanja gasilskih enot »ielezilo 855 članov, kar je največ fesej. Nova akcija dveletnih tek-•*raj naj bi prek ocenjevanja po tAttmku Se izboljšala priprav-/wst gasilcev za morebitno ukre-m hkrati postala osnova pri ieftri sredstev za spodbujanje dela >Wtvm. U gasilsko organizacijo je veliko tarnanje tudi med ženskami in •Mam. To potrjuje med ostalim 7tfeioaaIno srečanje gasilk kranj-teflbfine, ki je bilo lani na Jezer-aae in je v celoti uspelo, pa 2. srenje jliemirjev v Bohinjski Bistrici v raonadji občinskih gasilskih zvez na Gorenjskem. K boljšemu preventivnemu delu z mladimi — otroci so namreč pogosto med povzročitelji požarov — bo v marsičem pripomoglo ustanavljanje društev Mladi gasflec po šolah, za kar so si v kranjski občlini že lani prizadevali. V bodoče pa bo treba ob letovanju mladih gasilcev na Debelem rtiču razvijati še druge oblike dela z njimi, na primer skupinske pohode v zgodovinsko znane kraje. Nasploh je bila glavna aktivnost zveze preventivno delovanje. Vseeno' je število požarov v občini lani naraslo za skoraj 30 odstotkov, požarna škoda pa je bila večja celo za 70 odstotkov. Ker so za uspešno delo na tem področju v veliko pomoč ocene požarne ogroženosti in načrti požarnega varstva, bo te naloge treba dokončno opraviti na osnovi novih usmeritev v letošnjem letu. V zvezi so lani resda opravili veliko dela, vendar, kot je naglasil v svojem poročilu njen predsednik Vili Tomat, z doseženim ni moč biti povsem zadovoljen. Še vedno so krajevne skupnosti in zlasti večje organizacije združenega dela brez gasilske organizacije. Tudi samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požari, kjer naj bi usklajevali potrebe uporabnikov in izvajalcev, lani nikakor ni mogla zaživeti." Prav v večji aktivnosti slednje se morda skriva rešitev problemov glede zagotavljanja denarja za naj-nujenšo gasilsko opremo. Se vedno namreč ni povsem jasno, kako zbrati denar za nakup 30-metrske lestve, katero bi lahko koristno uporabljali tako v kranjski občini kot v drugih na Gorenjskem. Marsikatero težavo pa bo treba tako kot doseli reševati s skrbnim vzdrževanjem sedanje opreme in prostovoljnim delom, so med drugim ugotovili na nedavni letni konferenci občinske gasilske zveze v Kranju. S. Saje srečah na cestah je umrlo 11 ljudi, huje poškodvanih je bilo 30. Miličniki so lani ukrepala proti 182 voznikom, ki so vozili pod vplivom alkohola. Zaradi hujših kršitev prometnih predpisov je moralo k sodniku za prekrške 457 voznikov. Zelo uspešno pa je Postaja milice sodelovala s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Zoper javni red in mir so jeseniški miličniki lani podali 298 predlogov zoper 441 kršitelje, kar je tretjino manj kot leto poprej. Nanašali so se predvsem na prekrške nedostojnega vedenja na javnih krajih in na motenje nočnega miru in počitka ljudi. Še vedno je veliko tovrstnih kršitev v zasebnih stanovanjih, vendar pa ljudje često miličnike po nepotrebnem kličejo. Večina teh kršitev pa je storjenih pod vplivom alkohola. Pereča je problematika prijavno-odjavne službe, vsled kršitve predpisov. Lani so podali 22 predlogov zoper 45 ljudi. Posebne problem pa so prehodi čez železniško progo, na mestih, kjer je to izrecno prepovedano. Lani so miličniki zalotili 99 kršiteljev, večinoma so to delavci Železarne, ki predčasno odhajajo z dela. Podružbljanje varnosti in razvoj družbene samozaščite poteka uspešno preko komitejev za SLO in DS ter drugih organov s tega področja. Vendar družbena samozaščita še vedno ni množična, prepočasi prodira v zavest ljudi. Raven varnostne kulture ni dovoljšnja, v primerjavi z letom poprej se ni dvignila. Ocena, ki jo lahko razdelamo v ugotovitve, da v združenem delu samoupravne delavske konrole praktično ne delajo, da bi pri razreševanju problemov začasnega prijavljanja lahko več naredili hišni sveti, da ljudje raje zamiže ob pojavih ob jest nizkega obnašanja, da zaradi prepirov doma često po nepotrebnem kličejo miličnike. Jeseniško postajo milice, ki ima oddelek v Kranjski gori, pestijo kadrovske težave, saj imajo zasedenih le 78 odstotkov delovnih mest. Operativna sposobnost postaje je tako okrnjena, na drugi strani pa so miličniki dodatno Obremenjeni. Kadrovske težave so povezane z nerazrešenimi stanovanjskimi vprašanji. Tako dva miličnika, ki imata družini, še nista dobila stanovanja, dva bivata na neprimernih. Problem bo poleti s prihodoim novih miličnikov še večji. M. Volčjak S SODIŠČA Z neprevidno vožnjo je Janez P. povzročil prometno nesrečo. Na vozilu, v katero je udaril, je bilo za okrog 60.000 dinarjev škode, pa tudi na njegovem so se pojavile grozljive udrtine, ki jih je s strahom opazoval. Z drugim voznikom sta se hitro sporazumela. Janez P. mu je dal kupon-ček, napravila sta poročilo o nezgodi in se s kislimi nasmehi poslovila. Kdo pa bo poravnal njegovo škodo, kje naj dobi toliko denarja? Na osnovi kasko zavarovanja povrne zavarovalna skupnost Triglav škodo, ki nastane zaradi prometne nesreče kot posledice trčenja, tehnične okvare, poledice, izogibanja nasproti vozečemu avtomobilu in podobno. Ali če škoda nastane zaradi požara v avtomobilu, toče, padca ali udarca predmeta, udara strele, viharja, snežnega plazu, tatvine vozila, padca zračnega vozila, zlonamernega dejanja tretjih oseb in še nekaterih drugih vzrokov. Kako pametno je skleniti kasko zavarovanje, zlasti z naraščanjem vrednosti vozil, kažejo tudi številke; od skupaj 54.500 avtomobilov, kolikor jih je bilo lani registriranih na Gorenjskem, je kasko zavarovanih že 20.500, torej 38 odstotkov, medtem ko jih je bilo leto prej komaj 20 odstotkov. Posebno ugoden je pri sklepanju kasko zavarovanj sistem soudeležbe oziroma franšize. Za fička, na primer, za katerega bi voznik moral na leto plačati 10.026 dinarjev kasko zavarovanja, se vsota po odbitni franšizi 4000 dinarjev zniža na 1352 dinarjev, za stoenko ali katrco od 18.762 na 3417 dinarjev. Razlika je občutna, pomeni pa, da voznik ob uveljavljanju odškodninskega zahtevka sam prispeva 4000 din oziroma da mu zavarovalnica povrne škodo, večjo od 4000 din. Zavarovalne vsote so namreč računane na osnovi nabavne vrednosti vozil. Pomembno je tudi to, da soudeležba pride v po-štev samo pri odškodninah, ki so posledica prometne nezgode ali udarca oziroma padca predmeta, sicer je odškodnina polna. Ob tem je treba omeniti še popuste in doplačila. Popusti se gibljejo od 10 odstotkov za eno leto do 40 odstotkov za štiri in več let trajanja zavarovanja, iz katerega zavarovanec ni uveljavil odškodninskega zahtevka (člani AMZS imajo še dodatnih 10 odstotkov popusta), medtem ko vozniki, ki več kot dvakrat v zavarovalnem letu uveljavljajo odškodninski zahtevek iz kasko zavarovanja, k premiji doplačajo. Seveda pa voznik ni upravičen do odškodnine, če je vozil brez dovoljenja, pod vplivom alkohola ali če je škodo povzročil namerno oziroma s prevaro.' Druga oblika kasko zavarovanja je delni kasko, ki ga vozniki uveljavljajo največ pri zavarovanju stekel, saj je število zavarovanj te vrste na Gorenjskem od 5000 v letu 1980 lani poskočilo že na krepkih 8600. Zneski so nizki, odvisni od kilovatov vozila; za fička 105, za stoenko Kfo katrco 220 dinarjev na leto. H. J. Pretesni prostori še niso malomarnost Skot]a Loka - Na zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine Skofja Loka so med drugim obravnavali tudi poročilo o delu postaje milice v Škofji Loki za lani. Delegacija za zbor združenega dela delovne organizacije Obrtnik, ki se vključuje v konferenco delegacij skupaj z Inštalacijami je imela pripombo na trditev, da ie »tipičen primer malomarnega odnsa do varovanja družbenega premoženja požar v delovni organizaciji Obrtnik«. Menijo, da jih poročilo obtožuje krivde za nastali požar v Obrtniku, ki je izbruhnil 25. julija lani. Delegacija poudarja, da še do sedaj vzroki požara niso bili ugotovljeni. Zaneslo prikolico tovornjaka Senat temeljnega sodišča v Kranju je obsodil 23-letnega voznika Jožeta Ferbežarja, poklicnega voznika iz Kočevja, na denarno kazen 10.000 dinarjev za prometno nesrečo, ki jo je zakrivil 9. julija 1980. Voznik Ferbežar je peljal po kranjski obvoznici proti Ljubljani. Cesta je bila mokra in spolzka, zato bi moral z jeklenimi odlitki naložen tovornjak s prikolico voziti še toliko bolj previdno po klancu navzdol. Na tem delu ceste je hitrost omejena na 50 kilometrov na uro, voznik pa je peljal, kot se je kasneje izkazalo po vložku iz tahografa, s hitrostjo 65 kilometrov na uro. Voznik je sicer, ko se je bližal desnemu ovinku, zaviral z motorno zavoro, vendar je pri tem prikolico zaneslo na nasprotni vozni pas, kjer je trčila v štiri osebne avtomobile. V nesreči sta bili dve sopotnici v osebnem avtomobilu nemške registracije huje ranjeni in sicer Doriš in Martina Joachimmever. Ko so po nesreči pregledovali tovornjak v DO Creina — Tehnični pregledi motornih vozil, so ugotovili, da je bil učinek delovnih zavor na tovornem avtomobilu povsem neza- dovoljiv, prav tako tudi na pnklop-niku, saj zavore na zadnji osi spioft niso prijemale. Vendar pa je to vedel voznik že prej, saj je napako na cevi za dovod zraka na zavornem mehanizmu priklopnika odkril že y Angliji, od koder je bil pripeljal .ovor. Zavore so se pokvarile že na cesti na Ljubelju, vendar je bil voznik mnenja, da se je napaka odpravila sama od sebe. Ni pa vedel, da učinek zavor ni zadovoljiv. Senat temeljnega sodišča ga je spoznal za krivega te prometne nesreče, saj je peljal z neprimerno ni-trostjo po mokri cesti, vozilo pa ni imelo v redu zavor. Kot izkušen voznik bi moral vedeti, da v takem primeru lahko prikolico zanese in pride do prometne nesreče, kar se je dejansko zgodilo. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo, da je voznik še zelo mlad, da ni bil še nikoli kaznovan, med obteževalnimi okolnostmi pa je seveda moralo upoštevati, da so bile posledice te nesreče hude, saj ni nastala le materialna škoda, pač pa sta bili dve sopotnici huje ranjeni, lažje ranjeni pa so bili tudi vozniki in drugi sopotniki v štirih avtomobilih. Ob ugotavljanju vzrokov požara so pri Obrtniku preiskovalnim organom posredovali tudi dokumente iz katerih je razvidno, da bi lahko v Obrtniku i manjšo investicijo odpravili nevarnost požarov v lakirnici. Vendar pa se zadeva že dolgo vleče. Tako so že 25. februarja, 1978 začeli pripravljati zemljišče za gradnjo novih delavniških prostorov, oziroma prizidka k lakirnici, da bi izboljšali delovne pogoje in varnost pri delu. Kako nujna je gradnja, dokazuje odločba službe varstva pri delu, ki jim je 11. decembra 1980, prepovedala lakiranje v ročni mizarski delavnici. Zato so februarja lani pri Obrtniku naslovili vlogo n« Komite za družbeno planiranje in urejanje prostora z obves* w da jim je v mizarski delavnici rat gorelo in je zato gradnja prizidka lakirnice nujna. Vlogi so priložili načrte - tloris in pročelje prizidk«. Iz zapisnika komisijskega ogleda za gradnjo prizidka, ki je bil 19. julija, pa je razvidno, da komite ni izdal soglasja za gradnjo prizidka, ker so se hkrati že začele priprave za azgradnjo novih delavnic Obrtnika na novi lokaciji. 25. julija lani je požar uničil ročno mizarsko delavnico. Vzroki, kot je že prej navedeno, Še niso pojasnjeni. Za pojasnilo pa je delegacija Obrtnika povedala, da je do požara prišlo v soboto, pozno popoldne, 28 ur zatem, ko je zadnji delavec zapustil delovne prostore. Lokacijsko dovoljenje za gradr.j^ novih prostorov so pri Obrtniku dobili 28. oktobra lani. Gradnja je nujna, da bi izboljšali delovne pogoje, vendar pa gradnje zaradi zaostrenih investicijskih pogojev še niso uspeli začeti. V tako nemogočih delovnih razmerah, kot jih imajo sedaj, ko se stiskajo v starih, neprimernih in pretesnih prostorih pod gradomn, je težko zagotoviti primerno protipožarno varstvo. Natlačeni in pretesni prostori pa tudi še niso »malomarnost«. L. Bogataj Družbena »zaščita (10) Podružbljanje funkcije varnosti in zaščite po NOB V prvi fazi zmagovite socialistične rev ohišje drŽava praviloma prevzela nase naloge '•afa*in varstva pridobitev NOB. Naša mla-•**waii8tična drŽava ni imela opravka le z fttanjimi odpori, marveč je bila izpostavljeni močnim zunanjim pritiskom. Skrb .a ^fflto in varnost v tem času prevzemajo fcaalizirani profesionalni varnostni organi *«feibe, ki so posledica objektivnih razmer *c/epitve oblasti državnih organov. V takem '•njo družbenih odnosov družbena samoza-fttairimogla priti do veljave že zaradi svoje-»»družbenega« bistva, ki je v protislovju imamom. Kvalitetne spremembe v produkcijskih 4wk so terjale nova družbena razmerja, ki ^uzakonimo leta 1950 z zakonom o prenosu wkih podjetij v upravljanje delovnim 'om! To je "začetek procesa odmiranja države in porajajo se stvarni pogoji za neposredno oblast in odločanje delavskega razreda. Nastaja obdobje, v katerem intenzivno po-družbljamo državne aktivnosti, razširjamo samoupravne pravice delovnih ljudi in s tem nastajajo tudi ugodni pogoji za podružbljanje varnostnega sistema, torej za organiziranje in uveljavljanje družbene samozaščite.' Ideja o družbeni samozaščiti si je počasi pridobivala domovinsko pravico o novih družbenih odnosih. Prvo reafirmacijo družbene vloge v varnostnem sistemu dočakamo leta 1951, ko vlada FLRJ izda »Splošno navodilo o varovanju državnih gospodarskih podjetij«. V tem navodilu je ukrepanje v zvezi z varovanjem podjetja dano v pristojnost in odgovornost upravnega odbora podjetja. Osebe, ki jim je poverjeno čuvanje, dobijo status javne straže. To so delali delavci med svojim rednim delom in po njem. Tako se ponovno vrača skrb za lastno varnost in varnost produkcijskih sredstev, ki mu zagotavljajo zaslužek, delavcu samemu oziroma koletktivu, v katerem je on združen z drugimi delavci. Oboroženi organi, kot so bile industrijska, gasilska in gozdna milica, so bili zamenjani z novimi zavodi in službami, ki so prevzemale značaj družbene organizacije Samoupravni razvoj je terjal deetatiza-cijske procese tudi na tistih področjih, ki so vedno veljala kot domena klasične države. Tu gre ob ljudski obrambi tudi za notranje zadeve. Pristojnosti s področja notranjih zadev prehajajo na nižje organizacijske enote in s tem prihaja tudi do podružbljanja odgovornosti na tem področju. Tako so se ustanovili občinski in okrajni sveti, pristojni za notranje zadeve. Nastopali so kot usmerjevalec raznih dejavnikov na področju notranje varnosti. Pomemben korak na tej poti je prenos odgovornosti in skrbi za varovanje družbenega premoženja na delovne ljudi in organizacije same. V tej smeri je prihajalo, sicer postopoma, do prenosa odgovornosti ia varnost in zaščito tudi na drugih področjih družbenega življenja. V to smer voden razvoj dejavnosti na področju varnosti in zaščite je bil vnesen tudi v našo ustavo iz leta 1963. Toda, uresničevanje te poti je naletelo na sile, ki so se želele zoperstaviti našemu družbenopolitičnemu razvoju v smeri socialističnega samoupravljanja. Hotele so korak nazaj v naših družbenih odnosih, zagovarjale so politiko močne roke v smislu krepitve države in njenih organov. To družbeno protislovje smo razrešili na IV. plenumu CK ZKJ na Brionih 1966. S tem v zvezi je tovariš Bakarič na 13. seji predsedstva ZKJ dejal: »Zato .smo na četrtem (brionskem) plenumu CK ZH»J leta 1966 sklenili, da b<>*r « organe in službe varnosti popolneje včlenili v naš samoupravni sistem oziroma, da bomo po-družbili zadeve v zvezi z varnostjo . ..« V tem poplenumskem obdobju pride do radikalnih sprememb v smislu prenašanja odgovornosti za notranje zadeve na republike in terffeljne družbeno-politične skupnosti. In dejansko je družbena samozaščita, njen pomen in vloga, prišla do izraza šele po IV. plenumu CK ZKJ. Jože Kavčič GLAS 22. STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE TOREK, 30 MARCA 1982 Sava Ujtoto industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov n. o. sol. o. Kadrovski sektor delovne organizacije objavlja naslednje proste delovne naloge: a) v tozdu Tovarna avtopnevmatike SAVA-SEMPERIT KONSTRUIRANJE NOVIH IZDELKOV Vsebina delovne naloge: — Konstruiranje novih izdelkov na novih osnovah, — Mehanika pnevmatskih koles in uvajanja računalniške obdelave, — Izračuni trdnosti avtoplaščev, — Dinamične lastnosti avtoplaščev, — Akustični problemi. Pogoji: — diplomirani fizik ali matematik, — odslužen vojaški rok. b) v razvojno tehnološkem inštitutu KONSTRUIRANJE NAPRAV, ORODIJ IN IZDELKOV 2 delavca Vsebina delovne naloge: Konstruiranje naprav, orodij in izdelkov za področje brizganja profilov in pogonskih elementov Pogoji: — diplomirani inženir strojništva — konstrukter po možnosti z delovnimi izkušnjami na področju konstruiranja — odslužen vojaški rok. c) v Sektorju za inženiring in projektivo VZDRŽEVANJE SPECIALNE IN ZAHTEVNE ELEKTRONIKE Vsebina delovne naloge: VzdrŽevanje specialne in zahtevne industrijske elektronike Pogoji: — diplomirani inženir elektrotehnike - šibki tok ali — inženir elektrotehnike - šibki tok z delovnimi izkušnjami na področju vzdrževanja elektronike — odslužen vojaški rok d) v Splošnem sektorju ORGANIZACIJA SAMOUPRAVNEGA IN DRUŽBENO POLITIČNEGA DELA Vsebina delovne naloge: — vodenje, organiziranje, spremljanje in analiziranje družbeno politične in samoupravne učinkovitosti, — priprava gradiv za družbenopolitično in samoupravno odločanje Pogoji: — diplomirani pravnik, diplomirani politolog diplomirani sociolog ali diplomirani upravni delavec s 3 leta delovnih izkušenj, sposobnost organiziranja in koordinit-An ia Ao\a -----^.....d., u^iaviuueiavec s d leta delovni! sposobnost organiziranja in koordiniranja dela, družbeno politična angažiranost in moralno etična neoporečnost. p= zavarovalna skupnost triglav " GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST KRANJ OBVEŠČA vse lastnike in zavarovance stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij in opreme, da bodo zavarovalni zastopniki od 1. do 3. aprila 1982 v Selcah, Češnjici, Studenem, Dolenji vasi, Golici, Kališah, Lajšah, Stirpniku, Pozirnem, Topoljah, Zabrekvah, Rovtah, Podlonku, Prtovcu, Lenartu, Dražgošah in Rudnem pregledovali zavarovalne police. Z namenom, da bi ugotavljanje vrednosti premoženja in zavarovalnih vrednot potekal čim hitreje, prosimo, da pripravite zavarovalne police in sodelujte z zastopniki. Hvala za sodelovanje in zaupanje ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata in starega ata JOŽETA OBLAKA z Žirovskega vrha se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom za pomoč v težkih trenutkih, vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečene tolažilne besede, podarjeno cvetje in tako številno spremstvo na zadnji poti. Se posebno se zahvaljujemo dr. Gregorčiču za zdravljenje, krajevni organizaciji ZZB NOV Gorenja vas, pevskemu zboru za 2 al ost in ke, govorniku za lep poslovilni govor, predstavnikom KZ ter duhovnikoma /a lepo opravljen pogrebni obred. VSI NJEGOVI Žirovski vrh, 22. marca 1982 e) v tozdu VZDRŽEVANJE VODENJE ODDELKA PRIPRAVE VZDRŽEVANJA Vsebina delovne naloge: — planiranje, tehnološka priprava in priprava preventivnega vzdrževanja. Pogoji: — diplomirani inženir strojništva — tehnolog po možnosti z delovnimi izkušnjami, — strokovni izpit, — organizacijske in vodstvene sposobnosti, — ustvarjalen odnos do samoupravljanja in uveljavljanja nazorov, ki se skladajo z družbeno političnimi in moralno etičnimi merili samoupravnega socializma, — odslužen vojaški rok. MOŽNOST REŠITVE STANOVANJSKEGA VPRAŠANJA za kandidate za DN pod točkami a, b, c in e. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Za vse objavljene delovne naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas. Pismene prijave sprejema kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje 64000 Kranj, Škofjeloška 6 v roku 15 dni od dneva obj ave. Istočasno vabimo k sodelovanju: več delavcev za STRUŽENJE ZAHTEVNEJŠIH STROJNIH DELOV s tolerancami do IT 9 Pogoji: — strugar, — vsaj 6 mesecev delovnih izkušenj, — odslužen vojaški rok. več delavk za ČIŠČENJE PROSTOROV Pogoj: Dokončana osemletka sava commerce trgovina z gumenimi in kemičnimi izdelki OD trgovina z gumenimi in kemičnimi izdelki, p. o. Kadrovski sektor DO objavlja prosto delovno nalogo: KONTROLA FINANČNO MATERIALNEGA POSLOVANJA NA TERENU Vsebina delovne naloge: Kontrola finančnega materialnega poslovanja prodajaln DO na področju Jugoslavije. Pogoji: — ekonomist z delovnimi izkušnjami na enakih ali podobnih delih ali — ekonomski tehnik s tremi leti delovnih izkušenj na enaki ali podobni delovni nalogi s pripravljenostjo, da si višjo izobrazbo ekonomske smeri pridobi v dogovorjenem roku, — odslužen vojaški rok, — nekaznovanost in moralno etična neoporečnost. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Za objavljeno delovno nalogo se sklene delovno razmerje za nedoločen čas. Pismene prijave sprejema kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje, 64000 Kranj, Škofjeloška 6, v roku 15 dni od dneva objave. SGP GRADBINEC n.soLo.KRANJn.ijurjava I TOZD GRADBENA OPERATIVA Kranj, Dražgoška 9 Po določilih 64. in 221. člena statuta TOZD GRADBENA OPERATIVA delavski svet TOZD razpisuje delovne naloge in opravila L VODJE TOZD (za dobo 4 let) 2. TEHNIČNEGA VODJO TOZD (za dobo 4 let) Poleg splošnih zakonskih pogojev mora kandidat izpolnjevati se naslednje pogoje: pod 1. — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo gradbene, ekonomske, upravne, pravne, organizacijske, kadrovske smeri, — da ima 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih v gospodarstvu, . — da ima moralno politične in etične kvalitete ter aktiven odnos do razvijanja samoupravnih odnosov pod 2. — da ima najmanj visoko ah višjo strokovno izobrazbo gradbene smeri in strokovni izpit, — najmanj 5 let delovnih izkušenj pri odgovornih delih v gradbeništvu, — da ima pozitiven odnos do samoupravljanja Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v roku 15 dni po objavi v časopisu v zaprtih ovojnicah z oznako »za razpisno komisijo«, na naslov, SGP Gradbinec, Kranj, TOZD Gradbena operativa Kranj, Dražgoska 9. • Sporočamo žalostno vest, da je preminil DIMITRIJ JEREB starejši mizarski mojster v pokoju Pogreb pokojnika bo v torek, 30. marca 1982, ob 16. uri na pokopališču v Naklem. VSI NJEGOVI MALI OGLASI (nasproti porodnišnice) C. JLA 1« uprava komerciala 28*463 1PRODAM Prodam nov VARILNI APARAT gorenje, PEC na olje EMO in PURLEN. Sua-nik, Jezerska c. 43, Kranj 2725 Prodam PSA - DOBERMANA i rodovnikom, starega 10 mesecev. Hočevar Stane, Križe 25 2543 Prodam suhe smrekove PLOHE Pod-brez je 42, Duplje 2648 Prodam 3 vezana OKNA 100x140 m in 2 BALKONSKA VRATA nova, ročno izdelana, z omarico za roleto. Informacije po tel. 75-410 25» Maja in junija bom prodajal dva meseca stare JARCKE hiaez, rjava Sprejemam naročila. Aiman Stanko, Suha 5 pri Predoshah, Kranj 2688 Prodam nova suhomontažna VRATA luž en hrast, Se zapakirana, 13 kosov. Rib-nikar, Kokrica, Betonova 20, Kranj 2725 Prodam suhe smrekove DESKE. Triu 1 pri Velesovem, Cerklje 2727 Prodam PEČ za centralno kurjavo tam stadler, 35.000 kcal. (kombinirano olje -trda goriva) in nova balkonska VRATA 80x220 z roleto. Potočnik, Zg. Lula 16. Selca nad Škofjo Loko 2729 Prodam se novo zapakirano SPALNICO »ROMEO«. Ogled in dogovor na domu cel dan. Tonja, Sv. Duh 49, Škofe Loka 279 Prodam LATE za kozolec, za pet oken. H omar, Dupeljne 11, 61225 Lukovica pri Domžalah 2730 Prodam nov kombiniran SK01JELN1 STROJ hobi 79. Jezerska c. 138, Kranj 2731 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 30ki Galjot, Velesovo 15 2732 Prodam 3 nova OKNA z roletami, vah-kost 120x140 (ugodno). Silvo Fajfar. Cegelnica 21, Naklo, tel. 47-224 273J Plinski ŠTEDILNIK (4 plin) in POMIVALNO MIZO z dvemi koriti prodam. Jagodic, Mlekarska 16, Čirče 2734 Prodam barvni TELEVIZOR gorenj*. OJAČEVALEC stereo 2x70W i zvočnikoma. Gričar Jože, Naklo 15 2735 Prodam TRAKTOR zetor 4718 ia GREBEN za mortel kosilnico. Okroejo 13, Naklo 2736 Ugodno prodam novo HAVBO za sušenje las, nov enojni kromiran LIJAK t« crnobel TELEVIZOR s konventerjem. Naslov v oglasnem oddelku. GOSTIŠČE PIBERNIK Blejski otok BLED takoj zaposli: 1 VODJO KUHINJE s poslovodsko šolo in dveletno prakso oziroma KV kuharja ali kuharice z desetletno prakso 2. KV KUHARJA ALI KUHARICE s petletno prakso 3. POMOŽNO DELAVKO V KUHINJI s končano osemletko in veseljem do dela v kuhinji 4. ČISTBLKO za čiščenje gostinskih prostorov z dokončano osemletko in enoletno prakso 5. VOZNIKA HIDROBUSA z. izpitom za voznika motornega čolna zaie-ljena poklicna Šola elek- tro smeri Osebni dohodki po dogovoru Samske sobe zagotovljene. Pismene ponudbe na naslov: Pibernik Milan, 64260 Bled, Prešernova 33. Osnovna šola LUČIJAN SELJAK KRANJ Objavlja prodajo MOTORNEGA VOZILA KOMBI IMV letnik 1976 Razpisna cena vozila je 80.000 dinarjev. Prodaja vozila bo v petek, 2. 4. 1982 ob 10. uri pred šolo. Ogled vozila bo v četrtek, 1 4 1982 od 10. do 12. ure na parkirnem prostoru pred lolo. Pismene ponudbe do časa prodaje sprejema tajništvo ^ile Ponudnik mora ob ponudbi vplačati 10r«f ceno vozila. Prometni davek in ostale stroške plača kupec. ^30 MARCA 1982 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 23. STRAN GLAS ,fe*mKAVC in 2 FOTELJA. Tele- Nas DOMOFON. Naslov v oglas-mtUŠBL 2738 fNbadve KRAVI ciki pred telitvijo. ><*»Sodja,Sr vas 27, Bohinj 2739 TELIČKO simentalko. Erman ,i h Lipnica 17, Kamna gorica 2740 him malo rabljen štedilnik KtJP-•SBLSCH, 50cm, s pečico in valjasto Mil flaaticho CISTERNO za vodo ali fr Kilrikova 22, Kranj. ; JBBJu n juliju bom prodajal 2 me-«mreJARČKE, rjave in granaste, jnaatm naročila. Stanonik, Log 9, ^iLuka 2758 km* dva PRAŠIČA, težka po litazakol in več PRAŠIČEV za i -At 20 do 80 kg. Stanonik, Log 9, WaLob 2759 *an plemenske ZAJKLJE. Galeto-«• Kokrica-Kranj 2760 Ml, OBIŠČITE OIkranj OKUPIM lm* 6 tednov stara TELETA - bik-'a«jo. Pilite na naslov Matevž Jan-*.I*ife42 2741 *m rabljen manjši GUMI VOZ. 'rtMOftanem oddelku. 2742 R-12, karamboliran, prodam po delih. Ažman, C. svobode 22, Bled 2754 Ugodno prodam kombi ZASTAVA 430 K, letnik 1976. Kavčič, Šolska 4/A, Kranj 2755 Poceni prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, registrirano do avgusta 1982. Hro-vat Bogdan, Zupančičeva 12, Kranj 2756 Prodam ZASTAVO 101, leto prve registracije 1975, dobro ohranjeno, z novim IR motorjem, cena 5,5 SM. Tel. 50-051 dopoldan 2757 STANOVANJA VOZILA ' '»ini R-4, letnik 1977, prevoženih M kilometrov. Informacije tel. 21-539 •fAo prodam OPEL REKORD "< Sero, Praprotna polica 11, Cerklje 2580 kim osebni avto ZASTAVA 750 «kak 1974, registriran do julija %0^ed vsako popoldne. Noč, Slatna kanje na Gorenjskem. kim ZASTAVO 75i>, letnik 1974, •NBAOOdm. Šmit Ivan, Selo 25, Bled 26.14 km DTodam RENAULT 6 TL, let-»18. Informacije po tel. 22-023 2743 isdaaitroj, vsa stekla, streho, zadnjo zadruge dele za ŠKODO 100 ter IfflD tomog SL 15. Bajt, Stara vas 2744 kim FORDA 15 mxl, ali zamenjam '9«ja avto. Dolinšek, Tupaliče 55 2745 dve GUMI 155-13, skoraj novi. «6.21-016 2746 kim PRINZA v voznem stanju, teipodelih. Šetma, Trboje 73 2747 hkrn MOTOR tomos E-90. Telefon '^popoldan 2748 kim KOMBI, nevozen in PONY v dobrem stanju. Mušič, *Jn*31 „ „2749 V/imMOPED tomos. Bizant, Britof S 2750 kmt ZASTAVO 750, celo ali po «a Ktrrska pot 7, Primskovo 2751 hm novo lOVORNO PRIKO-(!) a osebni avto. Res man, Zgoša 23, km 2752 Um dobro ohranjeno ŠKODO Š » /jak 1972. Eržen, Kamna gorica 24 2753 Mlada zakonca iščeta STANOVANJE v okolici Kranja. Telefon 26-409 2761 V najem vzamem GARSONJERO v Radovljici, Lescah ali na Bledu. Ponudbe pod šifro: G or en j s ka 2762 Tričlanska družina vzame v najem ali kupi STANOVANJE, lahko starejše na S^mocju od Radovljice do Kranjske gore. »lira: Mati s sinovoma 2763 POSESTI Kupim PROSTORE za avtokleparsko delavnico v Kranju ali okolici. Telefon 28-734 od 14.30 do 15.30 in 19. do 20. ure 2764 Prodam GARAŽO na Novem svetu v Škofji Loki. Poizve se: Skokova 5, Straži-šče 0 2765 Zamenjam vrstno GARAŽO, velikosti 5x2,45 m pri Mlakarjevi uliri za tri-pleks GARAŽO v »prizemlju« v Šorlijevi ulici. Informacije po tel. 28-808 od 15. ure dalje . 2766 ZAPOSLITVE Sprejmem dva KLEPARJA za stavbno obrt. Sifrer Janez, C. talcev 2, Skofja Loka, tel. 60-720 ali 61-115 2711 Zaposlim KV ali PKV PLESKARJA. Delo na terenu. OD po dogovoru. Telefon 064-23-143 2712 KV KLJUČAVNIČARJA sprejmem. Ključavničarstvo Peklaj Pavel, Puštal 46, Skofja Loka 2713 Takoj zaposlim samostojnega OFFSET STROJNIKA za delo na Dominanti in Ramavarju. Tel.: Kranj 24-148 VIZTOZD VZGOJNO VARSTVENE ORGANIZACIJE JESENICE Razpena komisija razpisuje prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - ravnatelja »VIZTOZD VZGOJNO VARSTVENO ORGANIZACIJO JESENICE Pojoj: - višja šola pedagoške smeri ali srednja vzgojiteljska šola, - 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok. afridualni poslovodni organ se imenuje za dobo 4 let. ^»plolnih pogojev mora kandicrat imeti organizacijske in strojne sposobnosti za vodenje vzgojno varstvene organizacije in momo politične kvalitete. 'tih a prijavo je 15 dni po objavi. uadidati naj prijavi priložijo pismena dokazila o izpolnjevanju apiih pogojev. Mjave t dokazili naj kandidati pošljejo na naslov: hI TOZD Vzgojno varstvena organizacija Jesenice, Jesenice, 'iTtarjeva 21, s pripisom »asa razpisno komisijo«. Igre na srečo Igre na srečo "7ERIJE SLOVENIJE /zavoljo tudi: v KRANJU — na avtobusni postaji v KRANJSKI GORI - v trafiki v MEDVODAH — v kiosku Loterije SPEKTAKEL GLASBA IN PLESI IZ AFRIKE V popoldanskem času VARUJEM otroke, nudim pomoč starejšim ali bolnim ali takoj prevzamem honorarno delo. Naslov v oglasnem oddelku. 2767 V Kranju dobi redno zaposlitev KUHARICA. Cenjene ponudbe po tel. 23-484 2768 KV KUHARICA- dobi redno delovno mesto. Dobri pogoii, OD do 13.000 din, dva dneva prosta, hrana in stanovanje v hiši ali po dogovoru. Pozve se pri Majdi ali Miki na tržnici v Kranju (ribarnica) dopoldan 2769 OBVESTILA VPISUJEMO v tečaj iz CESTNO PROMETNIH PREDPISOV za voznike B-kategorije. MLADINSKI SERVIS KRANJ 1672 POPRAVLJAM vse vrste HLADILNIKOV. Telefon 60-801 2511 SERVIS! Za čiščenje »tepihov«, tapi-soma in itisona Čistim zasebni in družbeni sektor. Kličite po tel. 25-819 od 14. do 20. ure 2512 == IZGUBLJENO 1 Na kranjski obvoznici so bile 23.3 1982, izgubljene FOTOGRAFIJE. Najditelja prosim naj javi po tel. 27-851 2770 NESREĆE ZAPELJAL V BETONSKO OGRAJO Potoki — Trije ranjeni in za 70.000 dinarjev materialne škode je bilanca prometne nesreče, ki se je zgodila v petek, 26. marca, kmalu po trinajsti uri v naselju Potoki pri Jesenicah. Voznik osebnega avtomobila, 21-letni Refik Oraščanin z Jesenic je peljal proti Žirovnici. V dolgem nepreglednem ovinku ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na bankino, od tod pa čez cesto v varnostno ograjo in prek nje v betonsko »škarpo«. Na vozilu je za 60.000 dinarjev, na cestnih objektih pa za 10.000 dinarjev škode, voznik in sopotnika, 30-letni Dušan Vuka-dinovič in 21-letni Radoslav Medic, pa so utrpeli lažje telesne poškodbe. ZAŠEL NA PLOČNIK Tržič — V petek, 26. marca, se je na lokalni cesti v križišču pri avtobusni postaji v Tržiču zgodila prometna nesreča, ker je voznik tovornjaka, 40-letni Janez Nemec iz Podljubelja, vozil preblizu pločnika za pešce. Nemec je pri avtobusni postaji zavijal s prednostne ceste proti Slapu, pri tem pa je vozil po skrajni desni tik ob črti, ki loči vozišče od hodnika za pešce. Z zadnjim delom tovornjaka je trčil v pešca Vinka Kopača, starega 76 let, iz Tržiča. Pešec je bil huje ranjen in so ga iz zdravstvenega doma Tržič odpeljali v jeseniško bolnišnico. MIMO PROMETNEGA ZNAKA Kranjska gora — V križišču ma-gistralne ceste Podkoren—Jesenice in odcepa za Kranjsko goro se je v nedeljo okrog 14. ure zgodila prometna nesreča. Promet ie bil v tistem času zelo gost zaradi prireditve v Planici in previdnost na cesti nikakor ni bila odveč. Voznica osebnega avtomobila z italijansko registracijo Fioretta Turco iz Fužin na italijanski strani, je iz središča Kranjske 5ore pripeljala na prednostno cesto esenice — Podkoren. Ne da bi upoštevala prometni znak, je zavila proti Ratečam. Od tam je pripeljal voznik Marjan Bergant, star 29 let, iz Repenj pri Vodicah, ki kljub zaviranju v dolžini 30 metrov ni mogel ustaviti. Vozili sta trčili, v nesreči je bila huje ranjena 25-letna Kristina Bergant. Gmotna škoda znaša 160.000 dnarjev. \ D. 2. Požar Kranj — V kleti stanovanjskega bloka v ulici Juleta Gabrovška v Kraniu je v soboto okrog 20. ure izbruhnil požar. Popoldne je namreč eden od stanovalcev Mišo Burgar, v kleti s firnežem mazal staro mizo in nato krpo, napojeno s firnežem, shranil v leseni omari, namesto da bi jo odvrgel v kanto za smeti. Neprevidnost se je maščevala. V omari je prišlo do samovžiga, vendar je požar na srečo napravil le malo škode na predmetih in zidovih v kleti. Škoda znaša 20.000 dinarjev. Požar so pogasili poklicni gasilci iz Kranja. i i) U t h i 5 -4 <* 11 AV*V*VaV*V*VAVaVaWi* ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, deda in brata PAVLA JEZERSKA upokojenca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Iskrena zahvala tudi občanom Kočne, sosedom in gasilcem za spremstvo na zadnji poti in za denarno pomoč. Hvala pevcem za žalostinke in govornikoma za poslovilne besede. Posebno zahvalo smo dolžni tudi Onkološkemu inštitutu in dr. Grošlju za dolgotrajno, nesebično zdravljenje ter vsem, ki so ga obiskovali in ga bodrili v času njegove težke bolezni. Žalujoči vsi njegovi Kočna,J esenice, Skofja Loka, Stara Oselica, 22. marca 1982 Ob boleči izgubi moje drage žene, mame, stare mame in tašče FRANCKE ŠMID se iskreno zahvaljujemo dobrini sosedom, sorodnikom, znancem in sodelavcem za pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vence ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi zdravniškemu osebju Zdravstvenega doma Železniki in g. župniku za lep pogrebni obred. VSI NJENI Studeno, 28. marca 1982 DO GORENJSKA BOLNIŠNICA TOZD BOLNICA JESENICE objavlja naslednja prosta dela in naloge ZDRAVNIKA SPECIALISTA PEDIATRA ali ZDRAVNIKA SPECIALIZANTA IZ PEDIATRIJE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — da je zdravnik specialist s specialističnim izpitom iz pediatrije ali — da je zdravnik z opravljenim stažem in strokovnim izpitom in da je opravil najmanj dve leti dela na področju osnovne zdravstvene dejavnosti Prijave z dokazili o izobrazbi in izkušnjah pošljite v roku 15 dni od dneva objave razpisa na naslov: DO Gorenjska bolnišnica, TOZD Bolnica Jesenice. , GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA KRANJ Zbori delegatov Hranilno kreditne službe Cerklje, Zadružne hranilno kreditne službe Naklo in Hranilno kreditne službe Sloga razpisujejo prosta dela in naloge 1. VODJE HKS CERKLJE 2. VODJE ZADRUŽNE HKS NAKLO 3. VODJE HKS SLOGA Za vsako od navedenih del naj kandidati poleg splošnih pogojev izpolnjujejo še naslednje pogoje: * ' — višja oziroma srednja šola ekonomske ali agronomske smeri — dve leti oziroma tri lKa delovnih izkušenj, — moralno politične kvalitete Mandatna doba traja 4 leta. Delovni čas je krajši od polnega delovnega časa. Pismene prijave z dokazi o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslednje naslove: 1 J - za vodjo HKS Cerklje - GKZ, TZO Cerklje, Cerklje 85 - za vodjo zadružne HKS Naklo, GKZ, TZO Naklo Naklo 86 - za vodjo HKS Sloga, GKZ. TZO Sloga, Gasilska 5, K ran j O rezultatih izbire bodo vsi kandidati obveščeni v 15 dneh nn izbiri. ™ tudi v Kranju v športni dvorani na Planini DANES ZVEČER s pričetkom ob 1 9.30. ----r Predprodaja vstopnic: Poslovalnica Alpetour (Creina). \ Mladini do 18 leta vstop ni dovoljen. , v V*V*VaV*V«V Veliko opravljenega dela in še večji načrti Na redni letni konferenci so se zbrali člani turističnega društva Cerklje — Dosedanje delo ocenili kot uspešno, za v prihodnje pa so si zastavili še mnogo zahtevnejše naloge Cerklje — Turistično društvo v Cerkljah z bogato dejavnostjo že dolga leta dokazuje, da ni samo sebi namen, temveč predstavlja pomemben člen v verigi dejavnosti sedmih krajevnih skupnosti pod Krvavcem. V večletnem delovanju je prispevalo zlasti k humanizaciji okolja, razvilo pri ljudeh zavest o urejenosti življenjskega prostora in pritegnilo k delu široko množico članstva. Danes šteje turistično društvo 300 članov, od katerih je 50 stalno aktivnih, ostali pa se vključujejo ob večjih akcijah. Med slednjimi je znana predvsem cvetlična razstava, ki so jo lani priredili že petnajstič, hkrati z lovsko razstavo. V petnajstih letih sta domiselno in estetsko postavljeni razstavi privabili okrog 150.000 obiskovalcev. Ta velika prireditev pa je skorajda zasenčila preostalo dejavnost. Turistični veleslalom na Krvavcu prav gotovo ni tako znan kot razstava, prav tako tekmovanja med krajevnimi skupnostmi in več akcij za varstvo okolja. Nekoliko bolj znana je junijski planšarski dan na Krvavcu, fm se ob prihodu dve-stoglave črede govedi zbere na planini množica hribolazcev. Lani je društvo priredilo tudi prvi kviz »Kako poznamo svoj domači kraj«, izdalo je nekaj novih razglednic, omeniti pa velja tudi nekaj izletov v turistično zanimive kraje. Stane Bobnar, predsednik turističnega društea Cerklje »Čeprav delo vsa leta kaže zadovoljivo podobo, pa na nekaterih področjih še vedno preslabo delamo,« je dejal predsednik turističnega društva Stane Bobnar. »Naša šibka točka je gostinstvo, tudi čistoča Cer-kelj je že dolgo vprašljiva in. le en- Proslava v Lipnici Lipnica pri Kropi - Ob 40-letni-ci smrti narodnega heroja Staneta Žagarja je bila minuli petek ob osnovni šoli v Lipnici pri Kropi slovesnost, ki jo je organiziral občinski odbor ZZB NOV Radovljica Na slovesnosti je spregovoril sekretar občinskega komiteja ZK Radovljica Branko Cop, ki je orisal bogato življenjsko in delovno ter revolucionarno pot Staneta Žagarja, naprednega učitelja iz Srednje Dobrave ter obenem poudaril tudi pomen današnjega usmerjenega izobraževanja. V kulturnem programu so sodelovali učenci osnovne šole Stane Žagar iz Lipnice, učenci osnovne šole Stane Žagar iz Kranja, godba na pihala z Lesc in pevski zbor -Stane Žagar iz Krope. D. K. kratna očiščevalna akcija tega ne more popraviti. Razpadajoče hiše celo v samem središču Cerkelj nam ne morejo biti v ponos, prav tako ne izhirani Plečnikovi topoli pred cerkvijo, tako da jih moramo nadomestiti z drugim nasadom. Premajhno pozornost smo namenjali kulturno zgodovinskim objektom (znane so Kremser-Schmidtove freske v velesovski cerkvi, vrsta s freskami okrašenih kmečkih hiš, štiristoletna lipa s kužnim znamenjem za cer- kljanskim pokopališčem, spomenik Davorinu Jenku). V komisiji za muzejsko dejavnost nameravamo to slabost v prihodnje popraviti. Poleg že vpeljane dejavnosti bomo začeli razmišljati tudi o tem. kako bi kraj turistično Čim bolj razvili. Zamisel o kmečkem turizmu pri nas je že stara, kmetije z nočitvenimi zmogljivostmi pa še vedno redke. Letos se bomo lotili inventarizacije vseh kmetij, ki bi bile primerne za turizem. Ena od idej za razvoj turizma je tudi tesnejša povezanost z RTC Krvavcem, ki bi nam pomagala bolj razviti tudi letni turizem na območ- Na pobudo turističnega društva so obnovil( freske na Premuzarjevi domačiji, čeprav so doslej ohranjanje kulturno zgodovinske dediščine precej zanemarjali Nagrade za urejeno okolje Cerklje — V gorenjskem tekmovanju o urejenosti kraja je lani turistično društvo Cerklje odneslo prvo nagrado pred Bledom in Škofjo Loko. Vsako leto pa turistično društvo Cerklje prireja tudi podobna tekmovanja med krajevnimi skupnostmi pod Krvavcem. V lanskem ocenjevanju so največ točk za urejeno okolje prisodili krajevni skupnosti Grad, sledijo pa ji Cerklje, Brnik, Poženik, Velesovo, Šenturška gora in Zalog. V vsaki od krajevnih skupnosti so nagradili tudi po pet gospodinj, ki najlepše vzdržujejo svoje vrtove. ju naših sedmih krajevnih skupnosti. Tudi razmišljanja o izgradnji hotela v DvorjaH so dobila realne temelje. Zemljišče, kjer naj bi zrastel širok rekreacijsko turistični kompleks, je v lasti brniškega letališča. Njegovi predstavniki so se že razgo-varjali z možnimi investitorji, izdelali arhitektonsko študijo o izrabi prostora, program, kaj naj bi kompleks zajemal, ter grobo oceno investicije. Le-ta naj bi znašala nekako 6 starih milijard dinarjev. Naš program seveda ni skromen, vendar smo se v njem odločili tudi za načrte, ki so dolgo časa ostajali le želje. Glede na to, kakšen pomen ima ta vzhodni del kranjske, občine za turistično gospodarstvo, si ga upamo v nekaj prihodnjih letih tudi uresničiti.« D. Žlebir Sveže zamisli na poti mladosti Leto kongresov bo ocenjevalo družbeni trenutek jn začrtalo iz njega izhajajoče naloge. Tudi naloga mladih in njihovega kongresa je usmerjena v naloge in odgovornosti vse družbene skupnosti. Mladi se čedalje bolj zavedajo, da le močni in povezani zmorejo pot do zahtevnih družbenih ciljev. Mobilizacija mladih na najširši osnovi, zadovoljevanje različnih interesov, zagotavljanje pogojev za udejanjanje in razvoj najrazličnejših nagnjenj in sposob-jiosti mladih, vse to mora postati tudi izhodišče vse letošnje dejavnosti. V mesecu mladosti bodo strnjene najrazličnejše prireditve, ki slovesno obeležujejo praznik mladih, letošnje kongresno leto in mnoge zaokrožene obletnice iz revolucionarne preteklosti, 90-letnico Titovega rojstva, 40-letnico ustanovitve AVNOJ in USAOJ, 40-letnico Zveze pionirjev Akcija za lepši videz Kranja in okolice Začeli so v krajevnih skupnostih Kranj — Čeprav je bilo za pripravo programov v krajevnih skupnostih za akcijo, v kateri naj bi očistili tako mesto kot okolico, razmeroma malo časa, komaj dva tedna, pa so v nekaterih krajevnih skupnostih že krepko poprijeli za delo. Te dni je bilo treba namreč položiti na mizo konkretne programe, o katerih se prav danes namerava pogovoriti z vsemi predstavniki krajevnih skupnosti kranjski izvršni svet. Takšna naglica pri pripravi programov je seveda razumljiva, če naj bo prvi del akcije zaključen že do 27. aprila, do dneva OF, drugi del akcije pa do CkfO, maja. Kot pomoč za pripravo programa v krajevnih skupnostih je svet za varstvo okolja pri občinski konferenci SZDL razposlal vsem krajevnim skupnostim programa varstva okolja, ki sta ga sestavili ing. Anka Bernard in Breda Bernik. Program je bolj kot v pomoč pri sedanji akciji za čiščenje okolja, osnova za sestavo dolgoročnejših programov za var- stvo okolja in za delo komisij za varstvo okolja v krajevnih skupnostih. Pri urejanju okolja je nadvse važno tudi načrtno delo, saj je v naglici storjene napake težje popravljati. Za spomladanski del akcije za očiščenje in polepšanje okolice naših bivališč in delovnih mest pa se je pravzaprav treba le ozreti okoli. V Krajevnih skupnostih bodo imeli najbrž kar precej dela, če bodo hoteli odstraniti vsa divja odlagališča odpadkov, očistiti športna igrišča, sprehajalne poti, treba bo urediti okolico spomenikov in spominskih obeležij in podobno. Marsikatero naselje kazijo zanemarjene zelenice, polomljene fasade, umazana pročelja hiš, zasmetena nabrežja potokov, polomljene reklamne in druge table itd. Vse to pa so dela, ki se jih je treba v krajevnih skupnostih lotiti organizirano s sodelovanjem vseh organizacij in društev ter k delu pritegniti kar največ krajanov, od mladih do starejših. L. M. Jugoslavije ir» prav toliko let slovenskih brigad. Najslovesnejši izraz hotenj mladih po vsej domovini pa je štafeta mladosti, ki utrjuje vezi med delavsko in kmečko mladino, dijaki, študenti, vojaki, mladimi vseh republik in pokrajin. Številne prireditve in dejavnosti, ki se bodo zvrstile .na poti štafete mladosti, bodo pokazale dejavnost mladih pri delu, šolanju, v kulturi, športu, znanosti, tehniki, umetnosti... Na prireditvah bo pretežni del odmerjen prikazu dejavnosti in manj besedam, živo dogajanje vsepovsod po domovini pa bo prikazalo samohotenost interesov mladih pri obeleževanju njihoyega simbola mladosti in predanosti Titovemu izročilu. Ob letošnji štafeti ne bo zgolj kulturnih programov in slovesnosti, temveč mladi razmišljajo o novi, sveži izvedbi njene poti, ki naj bi ji dala nov, delovni prizvok. Široki interes, ki združuje mlade, naj bi se odrazil tudi na štafeti; tako bohinjski mladinci razmišljajo, da bi se s štafetno palico povzpeli na Koblo, se z njo po smučiščih spustili na drugo stran, nato pa bi jo prevzeli planinci in z njo krenili v Baško grapo. V Tojminu jo bodo ponesli zmajarji, posebno praznično pa naj bi jo sprejeli v revirjih in na Dolenjskem, koder ji obetajo pot s kajakom po Krki. Na predvečer praznika osvobodilne fronte jo bodo prejeli ljubljanski mladinci, ki ji bodo priredili slovesen sprejem na gradu, kjer naj bi v družbi množice mladih, tabornikov, športnikov, glasbenikov, tudi prenočila. Mladi na obali jo želijo sprejeti na jadralnih deskah in si jo izmenjati na morskih valovih. Množičnost mladih, predanih Titovemu izročilu in sedanji demokratični družbeni skupnosti, pa bo najlepše prikazal slovesni shod prek 7 tisoč udeležencev na stadionu JLA v Beogradu, kamor bo 25. maja slovenski mladinec prinesel štafetno palico. Mladi iz Pule, Bihaća, Titovega Užica, Kopra, Titove Mitrovi-ce, Hercegnovega, Stipa, pionirji in folkloristi iz Beograda, prek 1500 vojvodinskih mladincev ter množica pripadnikov oboroženih sil bodo z osrednjo slovesnostjo zaokrožili mesec mladosti. D. Žlebir GLASOVA ANKETA Izlet in praznik Tradicionalno množično zborovanje na Planici nad Crngrobom. Bilo je zares lepo in sončno ter toplo spomladansko dopoldne minulo soboto. V smeri iz Stražišča pa od drugod so se že okrog 9. ure v strnjenih skupinah podali številni mladi in starejši proti zbornemu mestu na Planici. Med borci in aktivisti in starejšimi krajani so bili številni, ki se vsako leto udeležijo tega spominskega srečanja. Letos je ta dan minilo natanko 40 let od herojske borbe Selške čete v Rovtu nad Crngrobom in smrti narodnega heroja Staneta Žagarja ter 14 soborcev. Množično zborovanje ie bilo hkrati tudi osrednja prireditev v počastitev Sraznika krajevnih skupnosti itnje, Jošt, Sv. Duh in Žabnica. Letošnji praznik pa so slavili tudi v počastitev 9. kongresa ZK Slovenije in 12. kongresa ZK Jugoslavije. ške čete v Rovtu nad Crngrobom sodi tudi v učni oziroma vzgojni program naše šole. Ta dan imajo učenci sedmih in osmih razredov na naši šoli obrambni dan. Tako se domala vsako leto udeležimo spominske svečanosti. Tudi sama sem bila že večkrat na tem zborovanju. Obujanje spominov na trenutke izpred 40 let je pole| izleta, ki ga naredimo, osnova pn ohranjanju revolucionarnih tradicij NOB med mladimi.« Stane Kersnik-Jelovčan, preživeli borec herojske borbe Selške čete: »Vsako leto 27. marca, na dan ko je tu potekala borba, pridem na svečanost, kjer mladi in starejši obudimo spomin na takratne dogodke. Se danes je v meni živ spomin na tiste trenutke. Tisto jutro sem v spremstvu Robiča in Francke Basaj, ki sta bila na zdravljenju v Hrastniku, prišel sem. Kmalu po prihodu v logor, smo zaslišali Nemce in padel je tudi prvi strel. Potem pa se je začelo strahovito streljanje. Zaradi težkega terena smo bili Nemcem slaba tarča. Potem je padla odločitev, da se prebijemo. Tisti, ki so se prebijali po levi strani, so padli; naš preboj pa je potekal po desni. Tistim, ki tega in takratnih trenutkov niso doživljali, je danes po štiridesetih letih to težko razumeti. Prav zato pa menim, da moramo tudi v prihodnje s takšnimi srečanji ohranjati spomin na žrtve in težko priborjeno zmago.« Lidija Šeligo, pedagoginja na osnovni šoli Simon Jenko: »Spomin na herojsko borbo Sel- Zvone Papler iz Besnice, voznik avtobusa Alpetour. »Ko sem hodil še v šolo. sem bil na ta dan večkrat na tej svečanosti. Najbolj so se mi vtisnila v spomin takratna pripovedovanja borcev oziroma govornikov o tistih težkih urah borbe Selške čete. Učenci smo radi šli na to zborovanje, ki je bilo največkrat združeno tudi s prijetnim izletom. Letos sem po nekaj letfc spet prvič tukaj. Tokrat sem sios službeno. Pripeljal sem kranjske godbenike. Vidim pa, da je u svečanost še vedno resnično tradicionalna, saj so tudi tokrat W številni starejši aktivisti in krajani, predvsem pa mladi. In čeprav sem tukaj službeno, j» zame to izlet in hkrati prazni« A.Žalar Spominska plošča pisatelju in revolucionarju 7 krajevnih skupnosti Bitnje, Jošt, Sv. Duh in Žabnica h P***** praznovali v spomin na 40. obletnico borbe Selške čet*,',, d s°* ehv v nedeljo, 28.marca, ob 9. uri v Žabnici shvesnostPrin'^Jjebila Žabnici 19 so na hiši odkrili spominsko ploščo pisati Jn" ' lucionarju Tonetu Sifrerju. Razen predstavnikoi> krarevnih, W« *£TC> političnih organizacij mladine in krajanov so se shvesnZti^H^) tudi nekateri znani slovenski pisatelji in kulturni Holn,^; / J prijatelji in sodelavci Toneta Sifrerja Anton wj'o^°Y slikar Franc Mihelič, predsednik drJštva *vZJ*W£L&^* Pavček, predstavnik slavističnega društva Krani