Številka 274.
Trst, v petek 5. oktobra 1906.
Tečai XXX!.
g^" Izhaja vsaki da*
ni cc ltttll?* in pianitll efi 5. trt, cd poitdelllii od 9. ul zlitral.
Pof amlice Številke Ee prodajajo po S	(6 stotink)
v Kinocih tobak are g h v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, t- rsn uT £t. Petru, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd.
i eae oglasov se računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke 'i1/ mm); za trgovinBke in obrtne oglase po 20 stot. ; i a "osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov r o 69 Btot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na« kalina vrsto K 2. Mali oglasi po 3 st. beseda, najmanj pa rj0 40 Btot. — Oglase sprejema inaeratni oddelek uprave "~\'inost". — Plačuje »e izključno le upravi „Edinosti".
k. — n«
ne ozira
kovan*
•ravo listi.
Glasil« političnega društva „Edinost" za Primorske.
V edinosti Je moči
N&roftnlna z.
sa vse leto 24 K, pol leto 12 K, S r
naročbe brez dopoalane naročnini Vai dopisi naj se pošiljajo na urednik pisma se ne sprejemajo in roko; Naročnino, oglase in reklamacije je pc
UREDNIŠTVO: nI. Glorgio Galattl	ni dom).
Izdajatelj in odgovorni urednik STEFA \ ..^iJlNA. Lastnik konsoraj lista „Edinost*'. — Natisnila tiskarna konaorcjja lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St. 18.
Poitno-hranllničnl račun St. S41.€T>2. ^cocc-roi it«v. u57. -
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK
a
Z manifestacijskega shoda
polit. iruStva ..Eiinosf' za korošte Slovence.
IV
Govor Josipa Mandića.
(Z vrše tek.)
Nas to boli. Rekel sem že. da tu ne i «re zaboj za število mandatov,) za politično moč, ampak za ohranitev naše j narodne celotnosti, da se ohrani enotnost narodne naše fizijognomije. — Mi i bi morali žrtvovati celih kompaktnih' slovenskih mas! To je, kar nas najbolj boli. (Vsestransko pritrjevanje). Po pravici je povdarjal g. dr. Brejc, ta velezaslužni in ouločni branitelj koroških Slovencev (Viharni živio-klici), da nam gre v prvi vrsti za ohranitev slovenskega ozemlja. Nu nočem vam dalje govoriti o tem najfrivolnejem političnem barbarizmu (Hrupno pritrjevanje), kateremu imajo pasti kakor žrtev naši bratje na Koroškem (Pojavi silnega ogorčenja), ako ne pride v zadnji hip nenadna pomoč, ker od izvestne politike slovenske ni ničesar pričakovati. (Pritrjevanje). O tem so vam b hvalevredno točnostjo govorili moji predgo-vorniki. Naj se stvar razvije, kakor hoče: zgodovina zabeleži s črnimi črkami v svojo mrtvaško knjigo, da je avstrijska vlada o <'-stavljanju „najdemokratičneje reformeu imela irezobrazno ćelo, da je na Koroškem žrtvo-nla Nemcem okroglo 00.000 Slovencev, da jim za vse večne čase odvzame vse pravice in jih uduši politično. (Vsklikanje). Ali ta zgodovina bo morala zabeležiti tudi to, da so Korošci padli v grob po velikem delu radi bratskega indiferentizma, radi strankarskega egoizma najbližjih bratov. (Neopisen krik).
Ali naj je to tista povdarjana — „realna politika"* ? Zakaj se dogaja vse to ? Zakaj je razdelitev okrajev za nas tako krivična ? Stvar je naravna: splošna in res enaka volilna pravica bi do vedla Slovane do moči i n slave. Tega pa se Nemci bojijo, tega vlada noče (Krik) in ker Nemci morejo vse, kar hočejo, ker je moč v njihovih rokah — : zato je razdelitev izpadla tako, kakor je. To je politika Nemcev, da si za vedno zagotovijo usurpacije, da petririci-rajo svoje nepravično zastopstvo ji a d nami. Oni nočejo, da bi bil parlament na podlagi samo absolutne večine vsaki čas 1 deli v zmožnosti, da modificira krivico v pravico, ter da vzame njim, ker jim je vlada po krive m koncedirala. (Tako je !)
Gospoda ! Kmalu bo na Dunaju govora o § 41. Gotovo je, da nemški blok v svoji celoti, do zadnjega mož;i, nastopi v obrambo sAj večine. Nemci vedo dobro, da so oni najbolj favorizirani in da so dobili, kar so hoteli : da več dobiti absolutno ne morejo. Ergo : eventuvalna sprememba bi mogla biti
le prikrajšanim Slovanom na korist. Zato hočejo Nemci, da se uvede 2/s večina! (Hrup). S tem bi bila naša usoda zapečačena. Mi bi morali molčati in plakati — plakati nad svojo ; usodo, da smo iSlovani!
Dogaja se nam tako, ker tako hoče naša |nesrečna, partikularistična in p r o-jvincijalna politika! (Vsestransko pri-j trjevanje). Mi smo - da govorim z drom. I Brejcem — po kitajskem zidu ločeni eden od druzega. Tu ni glavno vprašanje: ali si Slovenec ? — marveč: ali si klerikalec ali liberalec ? (Ploskanje). Mi nimamo smisla za vzajemnost! Pri nas niso stranke radi naroda, ampak narod radi strank. A če se je ta narod drznil, da je nastopil v obrambo svojih najvitalnejših interesov : označa se ga za — otroka. (Vrišč). Ne, ni otrok tisti, ki se brani do krvi pred smrtjo in noče umreti, temveč je otrok oni, ki vidi pred seboj smrt, a se je ne izogiblje!! (Viharno pritrjevanje). Na katoliškem shodu se je imelo od neke strani toliko -— katoliške ljubezni, da se je napadalo koroške istomišljenike — adjudiciralo se jim je celo očetovske palice. (Vrišč) ! Ne, tega ne smemo dovoliti! To je vzrok, zakaj mi ne napredujemo, zakaj mi ne moremo napredovati!
Gospoda so pokazali s tem še enkrat, da so tudi v resnih momentih — otroci. (Frenetičen aplavz). Mi nismo tako „razsvetljeni" kakor je dotični gospod, ali poznamo vendar besedo evangelija: Ljubi brata s vo j e g a, ne izdajaj ga! (Hrup, vskliki ogorčenja). Ali naša pamet nam je razsvetljena tudi po naukih narodne vere, a ta nas uči, da izvestni gospodje niso vredni niti očetovske palice. (Hrupna veselost). Ce oče tepe otroka, dela to z namenom, da dete poboljša ! Izvestna gospoda so pa nepopravljivi in nepoboljšljivi, oni bi bili vredni k večemu — mačehevskega korobača! (Hrupna veselost). O da, da se nam tako godi — na tem smo krivi tudi sami.
Ali, nadejamo se, da sedanji položaj kmalu poneha. Slovanstvo naj postane res vzajemno. Pridi skoro čas, ko bomo v prvi vrsti Slovani in potem še le liberalci in klerikalci ! Naj pride skoro čas, ko bomo videli brate združene v skupnem parlamentarnem boju (Frenetičen aplavz) za narodne pravice, ko jih bomo vi-v objemu, kakor pred 15 dnevi na vse-sokolskem zletu v Zagrebu. In ko pride ta čas, bo bodočnost naša. Potem nam ne bo trebalo več nastopati proti večini, se nam ne bo treba bati, da bi se Poljaki izneverili Slovanstvu glasovaje nemškemu postulatu na korist! Ko pride ta čas, bomo vsklikali: razbili smo peklu vrata, ker še nas je, še — Slovanov ! !
(Vsestransko živahno odobravanje je pričalo, da je g. M a n d i ć se svojim prvim
PODLISTEK.
Zvezde.
Pripoved provansalskcga ovčarja.
Iz „lettres de mon moulin" par R. Da u det, prevedel M. R.
Ko je odhajala po strmem potu, se mi e zdelo, kakor da bi mi kamenčki, ki so se kotrljali iz-pod mulinih kopit, padali drug za <irugim na srce. Poslušal sem dolgo, dolgo in sedel sem ves ostali dan, kakor v polu-<nu, ne da bi se upal premakniti, boječi se, da ne bi pregnal svojih sanj. Proti večeru pa, ko so postajale doline mračne, in so se ovce gnetle med seboj, lioteče nazaj v hlev, sem slišal, da me nekdo od spodaj kliče in kmalu se je prikazala naša gospica, toda ni <e več smejala, kakor prej, temveč se tresla od strahu vsled mraza in mokrote. Ob vznožju gore [je hudournik Sorgue narasel vsled »iežja, in ker je hotela šiloma čez, je prišla v nevarnost, da utone. Najhujše je pa bilo,
da ob tako pozni nočni uri ni bilo misliti na to, da bi se vrnila na pristavo ; kajti sama bi skozi grmovje ne našla pota in jaz nisem smel zapustiti črede. Zelo jo je naučila misel, da bo morala prebiti noč na gori, izlasti zaradi skrbij, ki jih bodo imeli njeni domači zaradi nje. Poskušal sem jo pomiriti.
— V juliju so noči kratke, gospodinja., to je le neprijeten trenutek.
Prižgal sem hitro velik ogenj, da si posuši noge in od valov premočeno obleko. Nato jej prinesem inleka in sira. Toda uboga mala ni mislila na to, da bi se ogrela in okrepčala, in ko sem zapazil, da so jej prišle velike solze v oči, sem bil sam blizu joka.
Medtem je navstala noč. Vrh gora je trepetal zadnji solnčni žarek — dih luči tam kjer je utonilo solnce. Želel sem, da gospica leže v hlevu k počitku. Razprostrl sem po sveži slami čisto novo kožo, želel lahko noč ter sel zunaj pred vrata... Bog mi je priča, da se me vkljub ognju ljubezni, ki je gorel v mojem srcu, ni polastila nobena hođobna misel : toda ponosen sem bil, zelo ponosen, da v kotu hleva, v neposredni bližini črede,
govorom pred širšo javnostjo dosegel po-polen vspeh).
Razširjenje deželne avtonomije in Slovenci.
Ozirom na predlog poljskega poslanca Starzvnskega za razširjenje deželne avtonomije piše celjska „Domovina*' :
„Med Slovani je sploh več pristašev av-tonomističnega nego centralističnega principa. To pa zato, ker si pod avtonomijo predstavljamo narodno samoupravo, torej združenje vsakega naroda v eno celoto, katera bi svoje-pravno, t. j. po svojih nazorih, po svoji volji in potrebi urejala in upravljala vse svoje narodne in kulturelne potrebe. To prihaja vsakemu Slovencu na misel, kakor hitro čuje besedo avtonomija. Predlog poslanca Starzvnskega je pa pravo nasprotje narodne avtonomije, za katero mi težimo ter bi bil, ako bi se izvedel, Slovencem na veliko škodo. Star-zynskega predlog zahteva razširjenje deželne avtonomije v tem smislu, da se prepusti d e-želnim zborom v neomejeno oblast zakonodajstvo nanašajoče se na deželno kulturo, na ljudske in srednje šole in urejanje jezikovnega vprašanja pri nižjih in srednjih uradih. Ako bi se izvedla taka <leželna avtonomija, bi bili Slovenci na Stajarskem in Koroškem izročeni Nemcem, v Istri pa Italijanom, da jih na zakonit način narodno ubijejo. Tega Slovenci seveda ne morejo dovoliti in zato ne bodo nikdar glasovali za podoben predlog, naj že pride od poljske ali češke strani. Ko se je v odseku glasovalo o tem predlogu, ni bilo razven dr. Ploja nobenega od ostalih treh Jugoslovanov v odseku. Zato je predlog prodrl z dvemi glasovi večine. Iz tega se zopet vidi, kolike važnosti je to, da so poslanci, kedar je treba, tudi na svojem mestu.
Da poljaki stavijo predlog za razširjeuje deželne avtonomije, nam je pač lahko um-Ijivo. Poljaki, (s tem mislimo člene „Poljskega kola" v državnem zboru) so v svojem srcu nasprotni vsaki volilni reformi, posebno pa taki, po kateri bi zadobile volilno pravico tudi najširše vrste poljskega ljudstva. Sedanja poljska delegacija je zastopnica le majhnega števila privilegirancev, ki drže v svojih rokah vse pravice in vso politično moč v deželi. Kdo bi se torej čudil, da jim volilna reforma ni po volji, saj mora napraviti konec dosedanji samovladi poljskega plemstva, katero bi bi bil 3 po reformi prisiljeno, odstopiti dober del svojih privilegijev dosedaj brezpravnemu ljudstvu.
Zato so Poljaki že s početka ostro nastopili proti volilni reformi in so se na videz sprijaznili z njo šele, ko so jim razne vlade znatno povišale število poslancev. Pa tudi še
ki je radovedno gledala spavajočo, počiva hčerka mojega gospodarja, — sama, enaka ovčici, toda bolj bela in meni dražja, nego vse druge. Nikdar se mi ni nebo zdelo tako blizu, nikdar zvezde tako bleščeče. — Nenadoma pa so se odprla hlevna vrata in lepa Stefaneta je stopila na piano. Ni mogla spati. Živali so se premikale, vsled tega je ^slama šumela, ali so pa meketule ; želela je biti blizu pri ognju. Ko sem videl to, sem ji ogrnil kozjo kožo okoli ram, popravil ogenj, in tako sva sedela drug zraven drugega, ne da bi govorila. Ako ste kdaj prenočili pod milim nebom, potem veste, da se ob času, ko navadno vse spi, v tihi samoti oživlja skrivnostno življenje. Potoki žubore glasneje in na močvirju zasvitajo majhni plamenčki. Vsi duhovi gorovja prihajajo in odhajajo nezadržani in zrak pretresa komaj čuten šum. Dan je življenje živih bitij, noč življenje rečij. Kdor ni navajen, se boji... Tudi naša gospica je vztrepetala ob najmanjšem šumu ter se stisnila k meni.
Enkrat se je zaslišal zategnjen, melanholičen krik iz močvirja, ki se je svetilo tam doli, ter se trepetaje povzdignil do naju. V
dandanes morajo privilegiranemu poljskemu plemstvu na ljubo vsprejemati v volilni zakon izjemne določbe za Galicijo, ki bodo ljudst\u na kvar in plemenitašem na korist (kakor je določba, da sme biti v Galiciji samostojno volišče samo mesto ali vas, katera šteje vsaj 1500 volilcev, dočim bo povsod drugod v Avstriji vsak kraj tudi obenem volišče.) Stari volilni zakon je za sedaj vladajočo poljsko stranko vsekako ugodnejši, nego bi mogel biti katerikoli drugi. Zato so poskušali, ali bi se ne dala reforma zaprečiti s tem, da se nenadoma sproži vprašanje o reviziji državne ustave in o razširjenju deželne avtonomije".
Tu pripoveduje člankar, kako so Cehi, kakor dosledni avtonomisti, sedli na vejico predloga posl. Starzvnskega in kako so glasovali zanj, in kako so Jugoslovani, ki bi bili morali nastopiti proti predlogu, zamudili to priliko. Taka nezgoda se v bodoče ne sme več pripetiti.
Članek zaključuje : „Po našem mnenju bi moral vsakdo, komur je mari, da pridemo enkrat v Avstriji do resnega gospodarskega in kulturnega dela, delati na to, da se izvede narodna avtonomija, da se tako prepusti vsakemu narodu, da sam odloča in rešuje svoja narodna in kulturna vprašanja, da si sam snuje in ureja svoje šole po svoji potrebi in da v teh kulturnih neobhodnostih ni odvisen od milosti ne državne, ne deželne vlade. S tem bi bil odstranjen največji prouzročevalec vseh narodnih prepirov, ki tlačijo ves gospodarski in kulturni razvoj vseh avstrijskih narodov.
Sedanja, na temelju sedanjega volilnega zakona izvoljena državna zbornica se ne povspe nikdar na to visoko stališče, da bi sprevidela in spoznala to potrebo. Zato bo po našem mnenju dobro, da se napravi parlamentu privilegirancev konec, da se narodom podeli splošna in enaka volilna pravica (brez vseh pridržkov) in da na temelju te izvoljeni parlament reši tudi vprašanje o narodni avtonomiji, ki edina prerodi Avstrijo ter napravi iz nje moderno državo. O deželni avtonomiji je pa, vsaj v Slovencih, diskusija nemožna".
Odsek za volilno refornno.
(Brz. poročilo).
Predlog Tollingerja — odklonjen.
DUNAJ 4. Odsek za volilno reformo je nadaljeval debato o § 5 volilnega reda za državni zbor. Proti predlogu Tollingerjevemu so se izjavili poslanci: Conci, Schraffi in Ivčevič. Posl. Kaiser je naglašal, da je plu-ralitctna volilna pravica ne le izključno v varstvo kmetijstva, marveč v prvi vrsti v varstvo države in družabnega reda. Posl. Gess-mann je pojašnjeval, kako da je navstala volilna reforma, katere je iskati glavni povod v razmerah na Ogrskem. Ako pride na Ogrskem do splošne volilne pravice, se mora isto
tem trenutku se je v isti smeri nad nama utrnila zvezda, kakor da bi otožni krik, ki sva ga slišala ravnokar, postal svetel /.arek.
—	Kaj je to V je povprašala Stefaneta
tiho. j
—	Duša, ki plava v nebeški raj gospodinja. In storil sem znanje križa.
Tudi ona se je pokrižala ter privzdignila glavico ; potem se pa zopet osvestila in vprašala :
—	Torej vendar res, da ste vi ovčarji
čarovniki ?
—	Bogvaruj, gospodinja! Toda mi stanujemo tukaj bliže zvezdam in vemo torej bolj natanjko, kaj se godi tam gori, nego pa
ljudje tam doli v dolini!
Gledala je še vedno navzgori opirajoča
glavo na roko, ogrnjena z kozjo kožo, podobna majhni ovčarki iz nebes.
Koliko zvezd je tam gori ! Kako lepo je to! Še v svojem življenju jih nisem videla toliko; ali veš, kako se imenujejo, ovčar ?
Gotovo, gospodinja... Tu-le nad nama je cesta sv. Jakoba (rimska cesta). Vodi s Francoskega naravnost proti Španskemu. Sv. Jakob iz Galicije jo je napeljal, da bi Kar
»EDINOSTc štev. 274
V petek, dne f oktobra 1900
.a II.
prej uvesti v A
rn	v _	7
C	'
Tokom debate so se vilegija ? ! Kakor Slovani se svojega narod-ki in Zazvorka izjavili nega, tako ima socijalna demokracija se sta-nakar je bila i lišća svoje bodočnost! tisockraten razlog, da se Slovani postavijo v bojno vrsto proti zahtevi Nemcev!

tej
te izjavil, da spremeni predlog v t Oi.- »a bo črtal pridržek očetovstva. Govorili so še posl. "\Yassilko, Ha-genhofer. Kramar in Sclilegel. Nato je prišlo do glasovanja predloga Tollingerjevega ter je bil prvi odstavek istega s sovi odklonjen. Drugi odstavki so bili odklo njeni s 27 proti 19 glasovi. Posl. Sclilegel in Pergelt sta se glasovanja vzdržala. Na to je bila seja, katere so se udeležili vsi členi odseka, zaključenu in prihodnja seja določena na jutri zvečer ob <i. uri. Dnevni red: Poročilo pododseka o volilni dolžnosti.
DUNAJ 4. Podkomite, ki ga je izvolil odsek za volilno reformo glede vprašanja volilne dolžnosti je danes s fi proti 2 glasom odklonil predlog posl. Lockeija, po katerem naj državni svet določi volilno dolžnost ter je z istim razmerjem glasov vsprejel predlog posl. Hrubv-ja. kateremu sta se pridružila predlagatelja Selilegel in Gessmann. Po tem poslednjem predlogu naj bi volilno dolžnost in določbe za izvedbo izdala deželna zakonodaja. Poročevalcem je bil izvoljen posl. dr. Hrubv.	_________
Avstrijska poslanska zbornica.
(Brzojavno poročilo).
DUNAJ 4. Železniški odsek je danes razpravljal predlogo o Severni železnici. Odsek je pričel specijelno debato ter prišel
do £ 3.	_
Volilna reforma v Avstriji.
Nemci zahtevajo -/., večino za vse čase !
V „Neue F.eie Presse" čitamo, da so nemške stranke odklonile kompromisni predlog. da bi se -/•; večina za spremembe razdelitve volilnih okrajev določila za tri prihodnje volilne perijode. Nemci zahtevajo marveč, da se vsaka taka sprememba postavi za vse čase pod varstvo dvotretjinske večine. — Krščanski so-cijalci se še niso odločili, dočim se Poljaki baje pripravljeni pritrditi kompromisnemu predloga.
Torei za vse večne čase naj bi se zaprla pot vsaki odstranitvi krivic, ki jih vsebuje sedaj predložena volilna reforma toliko za posamične narode, kolikor za pojedine sloje ! Za vse večne čase — tako pripoveduje rN. Fr. Pr.". Tako hočejo Nemci ne morda zato, ker se boje, da bi se dogodila kaka resnična krivica njihovi narodnosti, ampak ker si hočejo zagotoviti, nadvladje. hegemonijo za vedno, ker hočejo ostati p r i v e 1 i g i ran narod!
Ali umejo to slovanski narodi V ! Ali jih ne vzdrami k skupnemu brezobzirnemu nastopu niti tolika nevarnost, da bodo oni, večina prebivalstva, za vse čase obsojeni v politično interioriteto ? ! Ali se res ne bodo znali vpreti z zobmi in nohti proti temu, da bi jim iz velike liberalne, socijalne in demokratične reforme postala teža nemških privilegijev. ki bi jih tiščala k tlom ? !
In socijalna demokracija, umeje-li sedaj vso usodnost zahteve Nemcev po dvetretjin-ski večini?! Umeje-li sedaj, kako bi bil zaprt vsak jasen pogled v bodočnost, če se Nemcem posreči postaviti proti vsakemu svobodnemu razvoju barikado — nemškega pri-
Fotovanje cesarjevo na Češko.
„N. Fr. Pr." je izvedela od dobro ob-
, „ veščene strani, da ie potovanje cesarjevo v
r^ gli- Prago odloženo do srede decembra Prej se proti g «cesar pQda v Budim:ešto, kjer bo bival nekoliko tednov. V Pragi ostane le tri do pet
dni.	___
Avstro-Ogrska in Italija.
Italijanska vlada je prepovedala, da se v Rimu vrši nameravani shod proti Avstro-Ogrski radi dogodkov na Reki in Zadru. Radi tega je bila v torek vrlo burna demonstracija proti Avstro-Ogrski.
Dogodki na Balkanu. Nova turška nota proti grškim četam.
Kakor poročajo iz Carigrada, je turška vlada uročila velevlastim novo noto, glede delovanja grških čet v Makedoniji, kakor tudi glede nabiranja in odpošiljanja novih grških band. Porta zahteva od velevlasti, da store pri grški vladi energične korake, da se sedanji nevarni položaj odstrani.
Za Dalmacijo. Zaderski r Narodni j Seidl odide na enoleten dopust radi bolelm* list" poroča z Dunaja, da je vlada zagotovila ; sti. Menda po „Soči" je posnela to vest tudi dalmatinske poslance, da stavi še v prihodnji i „Edinost". Rečena vest pa ne odgovarja res-proračun več milijonov kron za zboljšanje go- ; niči in je mistifikacija.
spodarskih razmer v Dalmaciji.	i Iz Ročinja smo prejeli : Izvolite priob-
čiti tu sledeči odgovor na dopis g. načelnika
Domače vesti.
V počeščenje spomina pok. Frana
cestnega odbora v Kanalu, objavljeni v .Edinosti4 št. 265. Ni res, da jaz streljam iz-za - -	hrbta, ampak na planem. Streljam, ker imam
Abrama. Iz Prijedora v Bosni smo	i streljivo. Fakt je, da tu so bili računi cest-
samo dva
---------------------«	.	i siieijivu. jetrni jc, ud. iu av
datirano, dne 1. oktobra: Danes se je pre-jnega odbora v Kanalu razloženi ^......
selil v večnost blagi in obče spoštovani trgo-, ^ ^ mogel _ če bi hotel _ potrditi vec in Vaš tržaški rojak, gospod F ran ^ g župan kanaiski. A ti računi nas inte-
Abram. Pokojnik je bil v pravem pomenu	—	-
Dogodki na Ruskem.
Admiral Roždestvenski
e še vedno nevarno bolan vsled rane, ki jo je dobil v bitki pri Tšužimi.
Osnova pomorske pehote.
Ministerstvo vojne mornarice je sklenilo osnovati pomorsko pehoto, ki v Rusiji še ne obstoji.
General Steselj.
Kakor poročajo iz Petrograda, bo general Steselj imenovan generalom pehote, a ne bo pripadal spremstvu carjevemu. Kazenska pravda proti admiralu Nebo-gatovu.
Iz Petrograda poročajo, da je pravkar izgotovijena obtožnica proti admiralu Nebo-gatovu ter vročena tozadevnim osebam. Raz-prava se bo vršila meseca novembra.
Vlada in liberalna stranka.
Iz Petrograda javljajo, da je vlada pričela hud boj proti strankam, ki pripadajo revolucij onarnemu gibanju. Pravosodni minister namerava razpustiti preditoječi kongres „kadetov" ter sodnijsko proganjati delegate, ako kongres ne prekliče svojega programa, določenega v viborškem manifestu.
Drobne politične vesti.
Nova katoliška enciklopedija. V kratkem izide v Londonu nova enciklopedija v 15 zvezkih s številnimi ilustracijami. Enciklopedija obsega delovanje katoliške cerkve v znanosti, umetnosti in literaturi.
Norveška kraljeva dvojica. Norveška kraljeva dvojica je s prestolonaslednikom odpotovala v Kodanj.
Rešitev zakona o kongrui. Z Dunaja poročajo, da je minister Pacak neki deputaciji duhovnikov obljubil, da bo zakon o kongrui kmalo ugodno rešen.
Vojaške reforme na Ogrske ni. Ogrski lionvedi dobe poleg topništva tudi teh nične čete in lastni tren. Tudi se na Ogrskem ustanovi tehnična akademija.
besede dobrotnik, pravi oče tukajšnjemu siromašnem prebivalstvu. Vse prebivalstvo — brez razlike v veri — obžaluje iskreno njegovo smrt in se ga spominja izrazi resnične, globoke hvaležnosti. Rodbini Abramovi pa sporočamo izjavo iskrenega našega sočutja !
Pogreb pok. Frana Abrama, ki se
je vršil včeraj ob 11. uri predpoludne s kolodvora južne železnice, je bil ganljiva žalna manifestacija. Obilna udeležba iz meščanstva obeh narodnosti in iz vseh slojev — tudi delavskega — je pričala o spoštovanju in ljubezni, ki ju je užival pokojnik, in o simpati-iah. ki jih uživa vsa sedaj žalujoča rodbina. Čim so dvignili krsto iz železniškega voza. je izvršil blagos^ovljenje in običajne molitve g župnik Jurizza iz Bojana ob azistenci dveh svečenikov. Kondukt je vodil rečeni g. župnik. Na kr6to je bilo položenih mnogo krasnih vencev. Na čelu sprevoda so stopale deklice iz sirotišča „Albertiuum", kateremu je družina Abramova dobrotnica. Za mrtvaškim vozom so stopali sorodniki, a potem so se razvrstili mnogoštevilni drugi žalovala. V cerkvi sv. Antona novega, ki je bila polna občinstva, so pevale gori rečene deklice žalo-stinke na latinskem jeziku. Po dovršenih mrtvaških obredih v cerkvi je dolga vrsta voz z žalovalci spremljala truplo pokojnikovo k večnemu počitku na pokopališče pri sv. Ani, kjer so zemske ostanke pokojnikove položili v družinsko rakev.
Blagemu in dobremu Franu Abramu bodi zemlja lahka !
„Lavoratore" „P»ccolu% Tukajšnje socijalistiško glasilo piše: „0e se je „Piccolu" zdelo umestno odbijati argumentacije svet. dr. Slavika toliko v številki od minolega četrtka, kolikor v oni od petka,po-menja to, da sta bila govornik nacionalistične večine, svet. Dspiera in asesor dr, Rozzo nesrečna z odgovorom, ki sta ga dala (v mestnem svetu namreč). Ali rPiccoloy — čegar jezuitsko potajevanje je že tako dobro znano, da ljudstvo vsprejema njegove argumentacije in komentarje z vedno večim nezaupanjem — se skrbno izogiblje odgovarjati na konstatacijo svet. dr.a Slavika glede verodostojnosti občinskega ljudskega štetja — na katerem je izražal dvome, ne svet. dr. Sla vik. ampak mladi p o s 1. dr. P i t a c c o.
Mi se ne povrnemo več k predmetu, ki je bil popolnoma pojasnen v ojstri polemiki med nami in „Piccolom" v minolem mesecu juliju.
Mi ne prisezamo na noben popis, sestavljen po Organih take nacionalistične s-nioupravnem polju in sicer ne samo v dr
g. župan
resira]0 v visoki meri. Ni res torej, da so bili rečeni računi izloženi na ogled od 29. julija do 12. avgusta, marveč so bili izloženi le od 10. do 12. avgusta, dočim zahteva § cestnega zakona, da morajo biti izloženi 14 dnij.
Čudimo se, da nam g. načelnik kar žuga
s tožbo; ti ljubi Bog, saj so tudi ministri
podvrženi javni kritiki.
G. načelnik mi očita tudi osebno so-
vražtvo. Tega ne poznam in kar govorim, je le dovoljena kritika javnih stvari. Ne umejem. kako mi g. načelnik more očitati, da ne poznam razmer v Ročinju ; prej bi mogel trditi jaz, da jih on ne pozna. Ali mu je znanot -\a se je minoli teden začelo ^ gradnjo ce^te Ro-činj-Kamreško in to brez župana Ipavica in „inženirja" Pajr^vana, ampafc nadzorstvom dmzih organov
I* r i p o z n a v a m p a. d a je g. n a-čelnik v tej stvari povsem čist. Tudi priznavam zasluge g. načelnika, ki si jil; je pridobil s posredovanjem za gradnjo gori omenjene ceste. Kar sem kritikoval, oziroma kritikujem, je dejstvo, da niso bili računi izloženi na ogled kakor zahteva zakon. Zalo moram prigovarjati, da se moja kritika krivo tolmači javnosti.	Ročinjecs
Povodom cesarjevega godu je bi!., včeraj ob D. uri predpoludne v baziliki sv. Justa pontitikalna maša s zahvalno pesmijo, ki jo je služil škof dr, Nagi. Službe božje s« je vdeležila tudi nadvojvodinja Marija Josipa s svojim sinom nadvojvodo K ari o ni, Fran-com.
Cesarjev dar. Cesar je iz svoje privatne blagajne daroval „Prvemu vojaškem veteranskemu društvu za Trst in okolico / društvene svrhe 1000 kron.
Uslužbenci c. kr. glavnih skladišč so v sredo večer, po preteku ultimatum : imeli zborovanje, na katerem se jim je javilo, da je „odbor za zboljšanja" še vedno v pogajanjih z „odborom javnih skladišč4', iu d ker ta pogajanja vzbujajo nado na vspeli, J< sklenil isti „odbor za zboljšanja" podaljšal" rok ultimatuma. Odbor da bo poročal vspehih teh pogajanj v ponedeljek zvečer.
Začasnim docentom moralke na goriškem centralnem semenišču je mesto vpo-kojenega prof. Alpija imenovan č. g. Josip Ujčič, duhovnik tržaško-koperske škofije.
Razpisana je služba nadstražarja even-tuelno tudi stražarja v moški kaznilnici Kopru.
„Samouprava". Goriški deželni odbor bo izdajal vsaki mesec list „Samouprava". List bo naznanjal o tem, kar se dogaja na
V elikemu pokazal pravo pot, ko je šel na vojno proti Saracenom. Dalje tam se vidi ».dušni voz" (voznik, veliki medved) z blišče-čimi štirimi kolesi. Tri zvezde, ki sredo
naprej, so
„vozna živina" in ravno pri tretji ona čisto majhna zvezdica je voznik. Vidite krog in krog ta dež zvezdnih utrinkov, ki padajo na zemljo? To so duše, katerih ljubi Bog noče pri sebi... Nekoliko dalje spodaj je „Harken" ali „Trije kralji" (Orion). Ti nam ovčarjem služijo namesto ure. Treba le, da se ozrem na nje in vera takoj, da je zdaj polunoč minilo. Še nekoliko dalje spodaj v poludnevni črti se nahaja, Ivan Milanski, luč med zvezdami (Sirion). O tej zvezdi si pripovedujejo ovčarji sledeče. Neko noč je bil - Ivan Milanski" s r Tremi kralji" in _ ko kij o" ( Plejadi) povabljen na gostijo k neki prijateljski zvezdi. „Koklja je komaj čakala ter se podala prva na pot in šla naravnost na nebo. Poglejte jo sredi neba. Trije kralji so ji odrezali pot ter jo došli, toda lenuh „Ivan Milanski*, ki je predolgo *>pal. je zaostal ter je vrgel jezen svojo palico za njimi, da bi jih zadržal. Zato se ime-nujejo rTrije kralji" tudi rpalica Ivana Milanskega". Toda najlepša izmed vseh je naša 1
zvezda, „Zvezda ovčarja", ki nam sveti ob jutranjem svitu, ko izganjamo svojo čredo pa tudi zvečer, ko se vračamo z njo domov Imenujemo jo „Magelone" lepo -Magelone". ki hiti za „Petrom iz Provanse" (Saturn) ter se vsakih 'sedem let moži z njim.
—' Kako, ovčar, zvezde se ženijo ?
— Aj, gotovo gospodinja !
In ko sem jej hotel razložiti, kako je z ženit vi j o, sem začutil, kako se je nekaj svežega in ljubkega taknilo mojih ram. Bila je njena glavica, ki se je trudna naslonila name in pomečkala trakove, čibke in valovite laskf. Tako je ostala, ne da bi se premalo nila, dokler niso otemnele zvezde, vsled sve-lobe bližajočega se dneva. In jaz, jaz sem motril spavajočo, sicer nekoliko razburjen na dnu svoje duše, toda obvarovan »d čarno-jasne noči, ki je vzbujala vedno le dobre misli v meni. Okoli naju so pa plavale zvezde, zasledujoče svojo tihotno pot, poučljhe in mirne, kakor velika ?nda, in za trezmtje se mi je dozdevalo, da je jedna teh zvezd, ? naj-krasnejša, zgrešila S79jo pot in prispela k meni. da se nasloni na moje rame spava...
(Kenec.)
m
tranke in manjka nam res pozitivnih podatkov, da bi si upali delati svoje zaključke o dru. Slaviku, ki se je v zadnji seji mestnega sveta poslužil orožja, preskrbljenega mu od posl. Pitacco, ki )e v svojem govoru v parlamentu — da bi opravičil svoje pritožbe glede radelitve volilnih okrajev za Trst — prišel tako daleč, da je postavil na laž ljudsko štetje tiste občine, katere ura d-nik je o n s a m ter je ppo-zarjal na slovansko narodno nevarnost, dočnn je bil napad v resnici naperjen-proti italijanskemu proletarijatu, ki mu je vladni načrt z
dodatkom Hohenlohe dovolil malo pravice.....
volilne.
Ta italijanski proletarijat ne pozabi o prihodnji prilik^ da je bil nacionalistični poslanec (Italijanski seveda ! Op. ured. „Edinosti"), ki je imel — da bi otežkočil zmago res proletarskih zastopnikov — toliko brezobraznosti (glej Sia-vikov govor!). da je ljudsko štetje, izvršeno po njegovi lastni stranku-proglasil kakor krivo!
Osemdesetletnico svojega rojstva bo praznoval dne 8. t. m. liSajski notar g. Luka S v e-t e c.
Shod zaupnikov narodno - napredne stranke na Kranjskem se bo vršil v Ljubljani v ,.Narodnem domu" dne M„ t. m.
Iz Gorice smo prejeli „Soča* je prinesla v svoji 79 številki vest;, da profesor
lokrogu deželnega odbora, oziroma deželnega zbora, marveč tudi v delokrogu drugih samoupravnih korporacij, izlasti občin, cestnih odborov itd. Cena listu bo za celo leto 1' kroni.
Tujci v Ljubljani. Meseca septembra t. 1. je došlo v Ljubljano 4743 tujcev — 25 i nego prejšnji mesec in 543 več kakor mes^-t: septembra .lanskega leta.
Pred porotniki ni bilo včeraj nob?ii razprave, ker sta bila določena dva dneva za razpravo proti Ivanu Gherson, ki se je vrši! ■ predvčerajšnjim. Danes se vrši kazenska razprava proti: -fosipu Volpi in Antonu Rebtf -in sicer radi zločina ropa.
Ne grozi ženi svojega bližnjega,-Predsinočnjim je bil aretovan 39-letni mizar Svetko F., stanujoči v ulici delle Ztfura, in sicer na zahtevo Mateja Vuškoviča, ki stanuje v hiši št. 18 v isti ulici. Vuškovič 3a je pa dal aretovati zato. ker je Svetko m?lo prej nevarno grozil njegovi — Vuškovičevt — ženir
Aretovan je iii včeraj predpoludne 1 /-1. Angel S., stanujoči v ulici Domenico RosscttiV Airetov3n je bil pa na: zaht »iro peka Ljude-* v:ta Tojana, ki ima lastno pekarno. Angel S je bil namreč v službi pri Tojanu : prodaja' je kruli v pekarni. Tojan je pa spoznal, df. mu Angel krade denar, ter j«? zračunil. ri mu je — odkar je bil ^ri njem v službi — ukrali 1200» kron denarja* - vsledi česar ga je
V petek, dne oktobra 1'JOG
»EDINOST« štev. 274.
Stran III
<lal arctovati. Na policiji je Angel priznal j Andrejev, minister notranjih stvari Plehve; svojo krivdo. I>jali so ga seveda pod i 1905: prokurator finskega senata Johnson, ključ.	| guverner v Baku knez Nakašidse, veliki knez
Ni bil on. Trgovski agent Karol Zupan- Sergij Aleksandrovič in moskovski mestni gla- j cich, stanujoči v ulici ( hiozza št. 73, je pri- var grof Stivalov : 1906: podguverner v Tam-! uvil predsinočnjim oh 11. uri in pol na po-, bovu Bogdanovič, namestnik podguvernerja v j liciji. da ie malo prej na stranišču kavarne j Pol tavi Filonov, „Centrale" na Ac<]uedottu izgubil novčarko, • generalni guverr
ulica Miramar št. 19.
Švagelj Marica,
; bivša gostilničarka „Nar. doma" v Barkovljah
naznanja vsem svojim cenj. gostom.
guverner v Tveru Slcpzov/Kuhinja italijanska in nemška ! da odpre V soboto, 6. t. m., svojo
ner v Jekaterinoslavu	' — -
SeltO-i
vedno pripravljena. KAZNA VINA NA 1ZBEKO.
> kateri je imel 58 kron denarja, in sicer novski, poveljnik petrograjske luke admiral! pet bankovcev po 10 kron. petkronski sre- Kuzmič, vrhovni poveljnik čruomorskc tlc>te; Lrniak. en goldinar in eno krono, Povedal jS pdmiral Cuhnin, pomočnik varšavskeg«	Pri?oroča se P- n' oh°instyu uclani Ja*tuik t
tudi, da sumi, da je njegovo novčarko našel i ralnega guvernerja general Margravsfei in gii-J	'
I Metni natakar iste kavarne I ran O., ker je verner v Samari Blok.
>il *el on prvi za Zupancichem na stranišče. Ranjeni: leta 1902: guverner v Har- j Fran r. je bil vsled tega aretovan. a ko so j kovu knez Obolenski: 1903: guvernerner ga na jioliciji preiskali, so našli pri njem: Vilni \ Valil: 1904: namestnik v Kavkazu
novo gostilno,Balkan'
ex , ALLA OROTTA ' v ulici Tivarnella sto v. 5,
Trsi
Slovenci! Podpirajmo
v; „Dijaško podporno Društvo" v Trstu
v.nkovec za 5<» kron, j-etkronski srebrnjak in 40 srebrnih kron. Ker ni ne svota, ne kakovost denarja, ki so ga našli pri njem, odgovarjala denarju, ki ga je bil izgubil Zu-■lancich, je bil Fran C', izpuščen.
Razgrajači. Predvčerajšnjim okolu po-ludne je dal krčmar Anton Del Bianco, ki ima svojo krčmo v hiši št. 3 v ulici del Soli'u-ic. aretovati 45-letnega čevljarja Petra j Mišin.
Z.. in siccr zato, ker je v njegovi krčmi —i Poškodovani: leta 1906: v pijanosti — razgrajal ter je pri tem raz- j ralni guverner v Moskvi Dubasov in bil plinovo svetiljko, vredno 10 kron. Petra1 ralni guverner v Varšavi Skalon. Z. so pridržali v zaporu, doklfci* seje strez- j Ne v speli atentati: leta 1901: nil. a pokui ^o ga izpustili.	j na vrhnega prokuratorja sv. Sinoda Pobedo-
— Predsinočnjim ob 2. uri po polunoči j nosceva : 1905: na guvernerja v Tavastehu
Gostilna bo preskrbljena z najboljim kraškim, vipavskim, Istrskim in dalmatinskim vinom in svežim pivom. Nadalje bo kuhinja, s katero Je omenjena la*tnic:i priborila mncgo reklame, preskrbljena z vedno g»">r-kimi in mrzlimi jedili. — Za obilen obi-.k se priporoča
LASTNICA.
knez Galičin ; 1905 : general v Viborgu Mia-sojedov, pomočnik tinskega generalnega gu- j vernerja Deitrich ; vrlini poveljnik policije v '
Varšavi Nolekon, ufski guverner general M.	.	autoriztatta aaanzia -i ms- i Vi sPr»J«"J» '"»""t.. M. te po
Sokolovski, guverner v Mohilevu Klingeoberg, HUS'^Se , GAMBWMUS' "	J	-------------*-
Prva avtorizovana agencija za posredovanje „Gambri-
i ^r^sssa
_________ ............. ) v ulici Far-i g
906 : ut s ki: noto št 10, II, nadstr., se priporoča gospo- i gj r v Cerni- dam SW gostilničarjem in krčmarjem	: •
guverner v Lomsi baron Korff; 1906 :
podguverner Kelenovski. guverner v vw.u-jUuiii *»w »usuiniuarjom m Krumarjem wb a; govu Hvoston in podguverner v Irkutsku j ki žele kupiti aii prodati gostilne, krčme in J OVflrpd
pivarne v mestu ali okolici, ki iščejo najem -' inike ali drugo osobje, oziroma zaloge, naj se obrnejo edino le na omsnjeno agencijo. §
MAMO JE3UBUM.
posekmlh uirtll.
Jlnstmu aii* lrapližio ii fiulo
gene-sene-
je biia v ulici del Sapone aretovana 24-letna dninarica Marija L., stanujoča v ulici del Molino a vaj »ore. Aretovana je bila pa zato, ker na javni ulici razgrajala in vpila nad nekim moškim, vsled česar se je bilo nabralo mnogo ljudi. Na policiji so jo vzeli na zapisnik in jo potem pridržali v zaporu radi tega. ker nima nikakili sredstev za živ-ijeoje.	_
Koledar in vreme. Danea: Placid, mučeaec; -vir.idrag ; Dumnuka. — Jutri: Brunon, spoznavala ; lI:mo-»!av: hjubna. — Temperatura včeraj: ob 2. uri yopoludne + 21 V Celsiu*. — Vrem? včeraj ;
!epo.	_____
Darovi.
V počeščenje spomina svojega nepo-lahnega očeta so darovali sinova dr. Josip :n Fran Abram ter hčere K 100 za moško podruž-
i družbe sv. Cirila in Metodija v Trstu.
RAFAEL ITALIA
neko skladlft6e
razstava
Drušluene vesti in zabave.
Vinska trgatev. „Tatovi" veselite se - na „vinski trgatvi" našega „Kola" bo veliko lepe prilike za vas ! Doznajemo namreč, •la bodi; razobešene na „latniku" ogromne mi i ožine rmenega in črnega sladkega grozdja, pa tudi dražega sočnega sadja ne bo manjkalo ! To bo dan za vseh. ki imajo spretne ..dolge prste*".
Pa tudi za njih. ki si radi — „brusijo i»et« ". bo to imeniten dan ! — Svetoivanska
Papkova, na vrhnega poveljnika policije v Moskvi Trepova, na generalnega guvernerja v Moskvi Maksiraoviča, na guvernerja v Sara-tovu Knolla : 1906 : na guvernerja v Minsku Kuri ova, na poveljnika v Scvastopolu Neplju-jeva, na generalnega guvernerja v Tiflisu Ti-smolejeva in na poveljnika čet odeškega vojaškega okrožja barona Kaulbarsa.
Gospodarstvo.
Denarna „Centrala Zadružne Zveze" v Celju
izkazuje z 30. septembrom t. 1. naslednji penami promet in bilanc? ; Vplačani deleži	K 113.0GO.—
Izplačani r	„	310'-
Slanje deležev	K 112.750.— Prejete vloge v tekočem
računu	r 2,635.529*61 Vzdignjene vloge v tekočem računu 1,186.711.16
Stanje vlog v tekočem
računu	K 1.448.818.45 Izplačana posojila v tekočem računu	r 2.080.657.40 Vrnjena posojila v tekočem računu	* 541.322.31
Stanje posojil v tekočem
računu	K 1." 39.335.09 Gotovina, poštna hranilnica
in naložbe	43.010.23 Penami promet je znašal:
prejemki	K 5.675.593*43
izdatki	~ 5.668.683.20
\
pohištva in lapetarij
ulica Malcanton štev. 1
po molo mlmkib

^ Tovarna pohištva im
^fkksander £evs Wm \ i

MliTesa itv. 52. R (lastna htfe),
ZALOGA: +
mzzn ffosRsio («;oi$ko .y »»
»»opja,. ir
'	i»bons ktnkurenos. I-
Screj^majo
j
> (
. vsakovrstna dela tudi po «c= possbnik saSrtih.
«9iik teMfMa« 1» fraak«
r * — .. . 'OIIOIII)I;OHO I f C i r O J i O i r o H O
j Denarna posojila :kuv%Z ^t
i f stvu, zamorejo dobiti osebe vsakega sloja to-| ; liko na osebni kolikor na hipotekami kredit, jj ' pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila, i | v vsakem znesku se dajejo po želji strank
II proti primernim obrestim oziroma proti amor-! | tizaciji. Obrniti se je na JOSIPA ZIDARIC ' ulica della Caserma št. 14, I- cadst. j od 9.—12. predpol. in od 3.-6. popoludne.
že izbrala poskočnih polk, plavajo- ^ denarni promet »v in ritmičnih mazurk v zabavo j toraj
godlja je že čili valčkov
i'iiiii. ki se radi klanjajo Terpsihori!
V nedeljo bo torej pri sv. Ivanu „vinska trgatev4' za .,tatovei;, plesalce in tudi
sledalce.
Pevsko in glasbeno društvo v Gorici
j • -io bo svoj redni občni zbor v nedeljo dne 21. oktobora 1906. ob 2. popoludne v društvenih prostorih „Trgovski dom" s sle-ć čim vsporedom: 1. Nagovor predsednika. 'j. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo preglednikov računov in odobritev: a) računa, b) proračunov. 5. Določitev druMvenine in ustanetvnine za 1. 1906/7. • \*..iitev predsednika. 7. Volitev odbornikov. slučajnosti.
K 11,344.276.63
Razne vesti.
48 oseb umrlo v Londonu
od
Brzojavne vesti.
Cesarjev god.
DUNAJ 4. Danes so se, povodom cesarjevega godu, vršile službe božje po vseh cerkvah. Enake svečanosti so bile tudi v drugih krajih.
50-letnica trgovske akademije.
PRAGA 4. Praška trgovska akademija je praznovala danes petdesetletnico svojega obstanka.
Baron Calice.
CARIGRAD 4. Na včerajšnji seji sinode grškega patrijarhata je bila vsprejeta adresa, v kateri se baronu Calice izreka zalivala za dobrohotnost, ki jo je tekom svojega poslaništva izkazoval patrijarhatu.
Posvetovanja ogrskih ministrov. BUDIMPEŠTA 4. r Ogrski J brz. biro
ZAHVALA.
Za mnogovrstne dokaze iskrenega sočutja ob smrti našega ljubljenega nepozabnega glavarja
I rana Abram
izrekamo prisrčno zahvalo gg. političnim, občinskim, gojzdnim in železniškim uradnikom, učiteljstvu in ognjegaseem ter sploh občinstvu v Prijedoru, ki so blagovolili spremiti blagega pokojnika iz hiše žalosti na kolodvor, ter vsem onim, ki so blagovolili udeležiti se pogreba tu ali so z darilom vencev in na druge načine počastili njega spomin, TRST, dne 5. oktobra 1906.
Obitelji: Abram, Rovere, Fratnik in Simsich.
r
Azda \p,rležko ininisterstvo za notranje poroča: Ministerski svet je na svoji pone-•	\7 kate- deliski seji določil proračun posamičnih nu-
stvari je priobčilo statistični izkaz, iz kate rega je razvidno, da je v Londonu v mino-lem letu umrlo 48 oseb od glada. Ker zvedo oblastnije le o redkih slučajih smrti vsled .lađa. je lahko iz te statistike posneti, kako velika beda tla vlada v Londonu.
Župan dunajski dr. Lueger je obolel. O njegovem stanju porečajo od 4. t. m. nastopno: Dr. Lueger ima staro rano na stopalu. Rano so mu odprli danes zjutraj. Ni izključeno, da se mu zastrupi kri.
* Listina atentatov v Rusiji. Ruski list „Strana*1 je sestavil in obelodanil listo atentatov v Rusiji v zadnjih letih. Lista je seveda le približno točna ter navaja atentate v razdobju od 1901. do .1906.
U m o r j e n i so bili: leta 1901 : naučni minister Bogolepov; 1902: minister za notranje stvari Sipjagin ; 1903: ufski guver-
leljski seji določil proračun nisterstev. Današnji ministerski svet se je ba vil z bilanco proračuna, ki ga je v torek sestavil ministerski predsednik dr. AVekerle ter s predlogami, ki jih predloži parlamentu in s tekočimi vladnimi stvarmi.
Kralj Peter na vojaških vajah.
BELIGRAD 4. Kralj Peter in prestolonaslednik Jurij sta se podala na vojaške vaje konjeništva, ki se bodo vršile v Nišu. Spremlja ju vojni minister Putnik.
Iz Anama.
MARSILJA 4. Neki list iz Saigona, ki je dospel semkaj z indo-kitaj sko pošto, poroča, da je kralj anamski baje ukazal umoriti več svojih žen ter da je z revolverjem ——:—- *ivoje hiše.
francoskega
ANTON KUKIZ
naznanja cenjenemu občinstvu, daje otvoril v ulici Torrente it. 34 (v novi hiši)	trgovino, oziroma, kiojučnfco
Alla nuova citta di Trieste"
Tam se vdobiva velika zaloga
izgotovljenih oblek za odrasle in dečke vsake vrste.
Delavske hlačo prve vrste, kakor tudi blago vseh vrst iz najposlednejše novosti.
93'

ustrelil najstareje prince svoje hiše. Kralj
branil vsprejeti
rezi-
se je denta.
Parnik se potopil. — 60 potnikov utonilo.
HONGKONG 4. Parnik za izseljence
ner Bogdanovič : F in-k Bobrikov,
1904: generalni guverner | ..Cliarterhouse" se je dne 30. septembra t. 1.
jelisavetpolski podguverner	(l>alje na 4. strani).
Serravallo-vo železnato kina vino
za bolehne otroke in rekonvalescente.
Frovaroča voljo do jedi, utrjuj a želodeo In ojačuje org&aisem.
I* z iad 3000
Priporočano od najsloveeih zdravnikov v va«h sijajih, kadar j« treba se po bolezni ojaeiti.
Od i i Kovano t 18 kolajnami n* raznih raziavab
zdravniškimi spričevali.
SERRAVALLO
= trst. =
I.
ran IV.
»EDIKOST« štev. 274
V petek, dne 6. oktobra
HOTEL KALK
70 scb. e'ektr. razsvetljava. !ift. kcpelji Ceno zmerne pečkaj &
»TEL BAL Si A
.A. Jfli J. ' ■
na potu iz Hoihova v Hongkong potopil. Utonil ie kapitan in šestdeset potnikov. Neki parnik Severnega nemškega Llorda je vspre-jol 2« > oseb.
Rusija.
LONDON 4. „Morning Post"* poroča, da je bil francoski poslanik odpoklican iz Petrograda, ker je kritikoval vladanje Stoli-pina.
PETROGRAD 4. V neki hiši v tretji nlici je bila danes odkrita neka tovarna za bombe. Zvečer je bil oropan ob Koltovskijem obrežju Petrovski brzojavni urad. En redar je bil ubit.
PETROGRAD 4. Ministerski svet je sklenil, da država prevzame zemljišča v ultaj-ski pokrajini, da zadobi na ta način zemlje za kmete. Država bo skozi 49 let plačevala kroni 22 kopejk po desjatini. Krona si pa pridrži v tem okraju vse pravice do rudnin.
SIMBIRSK 4. (Petrogr. brz. agentura). Proti guvernerju Staijukeviču je neki neznanec vrgel bombo. Guverner je bil ranjen le na rokah in nogah ter je izven vsake nevarnosti.
PAVLOGRAD (gub. Jekaterinoslav) 4. (Petrogr. brz. agent.) <Trof Voroncev Daškov je sklenil svoje posestvo, ki meri 32.000 desjatin, prodati kmetom tako, da pridejo na vsacega kmeta po štiri desjatine.
HELSINGFORS 4. (Petr. brz. agent.) Carska jahta „Standard" je s carjem in carico v spremstvu eskadre odplula iz zaliva Pitkapaasi proti Peterhofu.
PETROGRAD 4. Policija je preiskala inženirski zavod za gradnjo vozov radi tega, ker so prej našli v stanovanju nekega dijaka 40, po nekem dragem poročilu 29 bomb.
PETROGRAD 4. (Petrogr. brz. agent.) Policija je našla včeraj, ko ]'e preiskala inženirski zavod za gradnjo vozov, 16 praznih bomb in razstreljivega materijala. Aretovanih je bilo več dijakov.
MITAVA 4. Na skupni seji petrograjske in moskovske zveze od 30. oktobra se je Kučkov odpovedal predsedništvu centralnega odbora. Bil je pa zopet izvoljen.
PETROGRAD 4. List „kadetov" „Rieč* poroča, da je ministerski predsednik Stolipin včeraj nekemu odposlanstvu iz Siedlic izjavil, da ni %baje povoda, da bi se tamkaj areto-vane Žide izročilo sodišču.
li—n t i i^^^vv^v^v^m^v^^.c^n^
Tujci v hotelu „BALKAN"
i n:i:no ; r/. za 10 stotink višje ; ječmen jako trdn.». — j Vreir.e: lef-o.
Hamburg. (Skifp pop.) Ka-a Snnto* good I avernge za cktober ^7.—, 7a decemr-T '<7za ' ms.rec 37*',. za maj 38.—. Rtalnr. — Kava liio navadna Joco 37—40 navaJna r elna 41—4J nav: dna dobra 43—44.
Hamburg. /Sklepi. — Sladkor za oktober 1S.75 . za november 18.45, za dec 1^.50, v.a jan. IS <>5. za februvar 1&.70, za marec lS.^O. Mirno. — Vreme : oblačno
I. o n «1 o u. Sladkor iz repe surov, a 97/J(! Sb.
Miruo.
Pariz. Hž za tekoči mesec 17.75, za nov. 17-75, za nov.-februvar IS.—, za jsnuTur-nprii 1H.40 (stalno). — PSenica za tekoči mesef 23.35, za nov. 23-40, za novembir-februvar 23.40. za januvar-april 23 50 (trdno). — Moka za tekoči nesec 30.55 za nov. 30.55, za november-lebnivar 30.50, za jan.-april 30.55 (trdno). — Repično olje za tekoči mesec 71* s za nov. 71.* t, ra november-december 72.5/„ za jan.-april 72.— (trdno). — Špirit ip tekoči mesec A3l\ za nov. 43.'/». za janurar-april 447». za maj-avgust 45.< stalno). — Sladkor surov 88° uso nov 25.'/»—-5.1/« (mirno), bel za tekoči mesec 28.'/,, za nov. 18za ok ,-januvar 28/,'», za januvar-april 29V'.,, (mirno), rafiniran —61.—. Vnme: raileje.
Gospodska hiša
v tržaški okolici nova z lepim razgledom, ob glavni cesti, z vodi, zelo pripravna za gostilno ali drugo obrt se p r o d a po ugodni ceni ali pa se zamenja s kako hiaO v mestu ali z malim posestvom v bližini mesta. Pojasnila pri ,,Inscratnen> oddelku Edinosti4-.	1100
Ifnmntnricf l/fl slovensko, pcznajoćo lamino ivuilipiurioinu in nemočno, sprejme veliko industrijsko podjetje. Ponudbe ulica Rettori £tev. 1. Zaloga pohištva.	1125
Kranjske klobase. male po 12 novč.
Trgovina Fran Vertovec, ulica Caserma 5tev. 14. Vsaki dan sveže čajno maslo	1127
f^OCOt t/Mfill darujem onemu, ki me samo Ut/SGl Rruil obvesti, na kak skrivnostni način je v ulici San Francesco d' Assissi Stev. 41 izginil črn maček, skopljen, z belimi livarni na prsih in na nograh. Maček je izginil v noći 22. septembra t. I. Kdor kaj ve, naj se obrne „Inser&tni od 'elek Edinosti" ulica Giorgio Galatti štev. IS, mezzanin, na levo.	1500
Velika zaloga kolos (biciklje )
, Germania in [Sazson^k
* teles n lenoiB (motoeffiet) EOSSLER & JADER3
pri kolesih in motocikletah potrebnih pritiklii
mehanična ?ela!mca « ssr kolesarska šila
GIUSEPPE EGGER
TRST — Piazza della Caserma štev.
r
MALI OGLASI.


Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; masteotiskane besede se računajo enkrat več. Najmanj** pristojbina 40 stotin k. ===== PlsČa se takoj.	——:
I
Hud družin! (skupno 8 oseb) iščejo za i'e-WC Ul U£llll bruvar ali avgust) dve stanovanji (5—7 sob, dve kuHnji), vodo, ako možno plin in to v kakem dvorcu (villa) ne preveč oddaljeno od glavne pošte. Ponudbe pod „D. D. 8J na „Inseratni oddelek Edinosti".	171)0
M»r Izvor Trst« pismena mrečt kak „ULI OGLAS'*, naj pailj« denar v naprej, kor drugič« as *>o njegov oglat cbjavljen » nI oseba poman a Upravi lista.
Tarifa ]• nati«n]«na na čahi „MALIH OGLASOV" In vtaktfa iakk« preračuni, kolika mu ]• plačati s tam, tfa prešteje besede Oglaaa treba natlevltl aa „IISERATNI ODDELEK" „Edinosti", ■a vprašanja potom pisan bo dajal „INSERATNI ODDELEK* Infcnaaoijo edino to, čo 'bo plana priložena znamka la odjevor
C Im lirorltlilf postransko službo po-. IV. Ul aullllv poludne kakor upravitelj hiš ali kakor dopisnik. Pozna nemški, hrvatski in italijanski jezik. Ponudbe na „Edinost" pod „95 I."
1131
^ E!
iz
Električno vpeljavo
izvršuje
jpranjo S. Dalsasso
TRST
ulica S. Spi?idione štev. 6 --------
1
0|q|| ||nifp|i ti se rad seznanil v svrho že-IVIlC&U ULllCIJ nitve z ravnotako izobraženo deklico, ki ima nekaj premoženja. Le resne ponudbe s sliko in pod pravim imenom do 7 t. m. podnaslovom „P. K.u Poste restante. Ljubljana, glavna pošta.
1128
V Senožečah
se odda v najem s 1. novembrom t. 1. bifea pripravna za trgovino in ravno v isti hiši tudi gostilna. Natančneje pove Franjo Sbrizaj v Senožečah.	1137
Tridesetletna udova
v Trstu, lepe zunanjosti, plavolasa, visoka, inteligentna, učena in poštena, se želi poročiti z udovcem ali mladeničem slnvanske narodnosti, ki ima staluo službo. Udova iira 20/00 kron premoženja in ako se omoži ter bo imela sina. dobi od svojega strica 10.000 kron, pod pogojem, da mož prstane ca to, da bo dete nosilo stričevo ime. — Pisati je pod fJ30. L. poste restante, glavna pošta. V ozir se vzamejo le resne in ne anonimne ponudbe. 1650
SALON ZA
Na novo so došli:
Iieseta J., uradnik, SĐTAMA ; Abram J., svečenik, NOVAKI ; Pusenjak J., učitelj, M O VIK. J A ; Marinčič J., zasebnik, ZADAR ; .Težek R.. inžener, BLANSKO; Bude F., častnik, TRST ; Scauer K., uradnik, ŠOPRONJ ; Pigmatore O., zasebnik, ATENE; Albertini F., ekonom, DUNAJ; Primožič, zasebnik, TOLMIN ; Stanisrevski V., urednik, LVOV ; Wilkens G., trgovec, BREMEN ; Sumer R., trg.. LJUBLJANA ; Jsrcscb J. diur., DUNAJ; Forberger F., inšpektor, DUNAJ ; Kudlaček T., inšpektor, Ol.MUTZ; Rissner M„ inžener, DUNAJ ; Salgo H., inšpektor. DUNAJ ; Budnv J., svečenik, SOČRGA ; Vanos S., trgovec, BUDIMPEŠTA.
Trgovina.
Borzna poročila dne 4. oktobra.
Tržaška borza. Napoleoni K 1^.11—19.14, angležke lire K — do —.—. London kratek termin K 240.10—240.35
Francija K 95.36--95.55. Italija K 95.42——95.65—
italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K U7.45—117.60, nemški bankovci K —.—•— — avbtrijska ednotna renta K 98.C5— 9J\95, ogrska krcr.eka renta K 94.70—95.—, italijanska renta K —.— —.—} kreditne akcije K 673.50 — 675.50,
državre železnice K C77.--679.--Lombardi K
1S4-166— Llojdtve akcije K 7S3— 785 —
Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 463.—, Bodenkredit lfcSO K 302.— 310.—. Bo-dfcnkredit 16S9 K 302.— 310.—. Turške K 160.— dc 162.— Srbske —do —.—
Dunajska borza ob 2. pop.
DrŽ^ui dolg v papirju n n srebru Avfculjska :eiita v ziatu
- »v kronah \f* Avtir. jiventicijeta renta 3, t® e OgitLs renta v zlatu 41,)e
. n kronali 4C t
3 t o
Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije Locacn, 10 Lstr. ICO državnih mark iT J mark 20 frankov ioO ital. lir Cetsrskj cekini
Parlžka in londonska borza.
1J a r i z : (Sklep.) — Frar.cozka renta 96.05, italijanska renia 102.ti0, Španski ezterieur 9T.2oi akcije oionr.anske tanke 662 — . Menjice na London 251 90.
Pariz: (čfklep1. Avstrijske državne železnice —Lcmbarde 188.— unificirana turška renta 93.55 avstrijska zlata renta 99.60, ogrska 4"/0 zlata renta 95 50, Lflnderbank —.—, turške srečke 145.50, pa-nžka banka 15.67, italijanske meridijonalne akcije '.96.— akcije Rio Tinto J 8.43 Mlačna.
London: (Sklep) Konsolidiran dolg 86. "/i« • rebro 31.T'„. Lombardi 7.1/«, Španska renta 95-*/, italijanska renta 10l.'/4 tržni diskont 43's, menjice na Duna u 24 32. Stalna.
Tržna poročila 4. oktobra.
Budimpešta. Pšenica za okt K 14.34 do K 14 36, rž za okt K 12.60 do 12 62, oves za okt. od K 13.82 do 13 84, koruza za okt. 12 30 do 12.32.
Pšenica: ponudbe in povpraševanje srednje, tendenca vzdržana. Prodaja: 30.000 met. stot., za nekoliko stotink vi*je; oves brez kupčije; koruza
VaIa (bicikelj) prosti tek proda se za 80 kron. AUIU Ulica Carlo Ghega it 8, vratar	1136
II on V* QLrrilo (ulica Raffineria št. 3). Tovarna
ncill. onruid gladfič, konfetur in kanditov. Zmerne cene. Pošiljat?« na deželo.	361
Pnhictvn HTetI° temno, se prodaja; po-rUlIlolvU polne sobe in posamezni komadi
Izbera atolic. Cene, da se ni bati tekmovanja. Ulica Torrente 34, A. G u 11 i c h.	451
Krčma „Al Trifoglio"
istrske, vipavsko in dalmatinsko vino. Dober kraški teran. Izvrstna kuhinja P.iporoča se si. občiustvu Katarina Vatovec.
Izdelovanje ženskih oblek
CARLA FONN
Trst. ulica Geppa št 18, I. nad.
bila je v pr?ih salonih na Dunaju in v Parizu in zato Izdeluj« v a akte ro toalato.
SPECIJALITETA t angležfril otletaii iu Muzali.
Vsako delo izvršuje hitro in po nizkih cenab.
velika zaloga
praznih buteljk
TRST ulica delle Ombrelle štev. 5
Guido e )(ogo Cotr
100.000 buteljk od šampanjca
■V za refošk
I i
i
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
T«l«fono it. 847. - Via della Stazlone Štv. 7. - Telefono it. 847
Filijaike v PULF, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohiStvo, dolgih 6 do 8 metrov.
= (Pošiljale predmetov, ti se jemljejo na potovanje m prevažanje Mu na vse ree.) =
Sprejema se tudi pohištvo in druge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča.
MT Edini tržaški zavod za s „VACUM-CLEANER".
ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PBEPROH " m .m—
Točna postrežba in nizke cene.
včeraj	danes
109.—	100.05
100.15	100.10
110.75	iit;.75
99.10	99.10
S'A -	89.05
112.5 i	112 55
94.85	94.P5
84.35	84 35
	1764 —
673 —	674.25
140.70	240.171.
11745	117.45
-3.48	23.48
19.11	19.11 V,
95.45	25 50
11.31	11 31
Ustanovljena leta 1867.
Odlikovana
livarna V.a Vincenc Osvaldella
ul.Medla28 TRST Telefon374,?
______ \
Mehanična delalnica.
Stroji za obdelovanje lesa. Kmetijski stroji. Stiskalnice za grozdje,
najnovejšega sesiava na množeči se obrat in napreinjočiin pritiskom. — DMrainice za oljke. — Stiskalnice
z obratom na vijak in vodnim pritiskom. Vodne stlskalnioe.
Prodajejo in kupujejo se buteljko v^ai vrste za refošk, ša m panje, bordeau rensko vino, konjuk itd. itd. VELIKA ZALOGA Poteljk od pol litra, 1 lit., in pol litra. Damjane iz stekla opletene.
Prevzamejo se doposiljatve na Dežsio.
Kupuje se razbito steklo vsake vrsir.
MOKIOIOIOIOEOI EVGEN BUCHETT
TRST — ulica delle Acque 2
Prodajalnica jestvin^ koionijalnega blagz dlikates, svežega in suhega sadja.
Novi 1'urlanaki sulami — Videraski kotekini —Gru-t gnjat. — Ovčji sir pijemonte^ki — Ovčji «ir star iz Karuije — Parmezan I. iu II. vrste — < zelene — Konserve \z pomodorov ital., najboljf vr Na debelo in drobno.	Cene brez konkuretnef
GLAS.
j V bogatej zalegi pohištva
Em. Ehrenfreund
(prej Jesi)
, J ulica Hnoya 24 (pritličje)
daj a novo in rabljeno pohištvo po \ konkurenčnih cenah v najem.-
Dr. KOLB
bivši asistent poliklinike na Dunaju, naslednik
l>r. A. Mittak, »lica della Zonta št. 7, I. — TRST
Plombovanje zob po najboljših znanstvenih zistemih.
Umetno zobovje z ali brez plate izvršuje z največjo dovršenostjo g. Hans Schmidt, bivši sod rug Dr. A. Mittdka odlikovan z „Graud Prix" in zlatimi kolajnami na rastzvah V Rimu, Berolinu in Saint-Luis. BHHMMMHHHMMi
Sarvarmca ~
pralnica in čistilnica na suho
(• parnim strojem)
zft obleko brez razdiranja, blago, pohištvo pregrinjala itd., kakor tudi dežnike
TRST — ulica Farneto št. 11 — TRS7
$l\hm goegan
O priliki plesov se izvrši najhitreje. 1'refrrinjala se liki* po 20 nrč. komad.
Velika zaloga
dežnikov
se nahaja v prodaj al niči
CARLO TAGINI Trst
ulica Barriera vecchia 5.
Poprave izvrši t najkrajšem času pa uajDilii cekao. CORDIAL ZABAGLIONE
odobrena od oblastnij.
Narejen iz belega vina in rumenjakov jajc, iz-vrstno sredstvo za ojaćenje želodca za rekonvalescente in \se osebe, ki trpe na slabem želodcu. Prireja
VITTORIO PIĐUTTI
TRST, ulica Sette Fontane štev. I
Na prodaj v prodajalnieah tekočin, žganj arijah ■■■ kavarn ali itd. itd. —————