*y-
"ft' ■	<$t. %ß d*.
$&r.~/c« c,m '4aM&n,
(SJ) *&&%'. iAxxj
Wmmmmtämmm mrnwMhm mmmm §8 wlmtrjew#
Hata:
Cs»t» leto
*	*
»	•
•	i

M ¥* •
tm %
m
’Emisi Jugoslavije t leto . ,	, 65.—■
i»*«saiBezna številke
a« Mirih straneh 60 v.
ÄjBÄjütoo i.apravplètvo: .#4»*$^, .Koroška ulica ÄS. — Telefon št. 220,
Ee*€l¥lseii pfilllléeti Mmi mm mwmmkrn i$w$đrnmm.
iasersti ail eznaaSa
se računajo po K IJt od enoredna paftvrste pri večkratnih oznanilih — popust -**•
„Straža“ izhaja v pon* del jek, sredo in peteki Rokopisi se ne vrača jo«
Z uredništvom se man govoriti vsak das od 11. do 12. ure dopoldne.
VAL ilÄÄa.
Maribor, ine 29. oktobra 1920.
Letnik X0u
Slovensko, ljudstvo
?
V enem'najvažnejših trenutkov Tvoje zgodovine stopa zopet pred Te Slovenska ljudska stranka. Pod zastavo Slovenske ljudske stranke si izvojevalo že veliko zmag. Strlo si svojßas birokratizem v naši deželi, položilo si pod vodstvom našega nepozabnega dr. Kreka samo temelj svoji svobodi in se svobodno odločilo za Jugoslavijo. A Jugoslavija je še brez listavo, zato je brez pravice in svobode. Zato Te Slovenska ljudska stranka kliče na veliki boj, da, pod njeno zastavo izvojuješ Jugoslaviji svobodno in pravično ustavo.
Ker j© slovensko (ljudstvo krščansko, ker je v tej globoki veri našlo moč, da je premagajo vse nasprotnike, ker mu Se ta jamči družinsko srečo, socialno blagostanje in resničen napredek, zato Slovenska ljudska stranka slejkoprej zahteva, da mora tudi naša skupna domovina in nje zakonodaja sloneti na neomajnih načelih krščanske pravičnosti in božje postave.
Žalibog, da je kmalu po prevratu 1918. 1. zadobila odločilno moč v naši državi stranka, ki je že od nekdaj zakleta sovražnica teh načel, liberalna stranka. Pod vlado te stranke jo politično življenje v naši nadebudni in bogati državi, za katero nas naši sosedje zavidajo, začelo propadati. Danes stojimo že na robu propada, ako se ljudstvo ne bo dvignilo in pri volitvah v ustavodajno skupščino ne pomede z jugoslovanske zemlje stranke, ki se je le skrila pod lažnjivo ime „demokratske.“ Pod vlado te stranke se nam je z valutno preuredbo: 1 dinar je 4 krone — konfiscirale! dve tretjini ljudskega premoženja. Vsled verižništva pod zaščito gospodujočih krogov dan za dnem strahotno narašča draginja. Carinarstvo je vzrok, da propadajo v skladiščih kupi blaga, ljudstvo pa nima živil, obleke in vsakdanjih življenjskih potrebščin. ‘Od zgoraj se podpira taka korupcija; podkupljivost in brezvestnost, kakor je Slovenci nismo bili vajeni. Sedaj so naložili našemu ljudstvu še strašne davke, ki jih bodo inorali nositi kmet, delavec, obrtnik iu uradnik, kapitalisti pa si bodo dalje kupici! i milijone. Ce bo šlo tako naprej, bo ljudstvo po -polnoma obubožalo. Ker se je začasni parlament te -mu začel upirati, ga. vlada kraikomalo prezira in sama dela, kar hoče. Ce ljudstvo samo ne izpregovori, se nam obetajo še hujši časi.
Vsled nesrečnega vladanja zadnjih dveh let pa ' mo izgubili Koroško in je Primorska v nevarnosti. Slovesno izjavljamo, naj nas čujejo naši bratje, ki ječe pod tujim jarmom, da ne bomo mirovali, dokler res slovenski narod, ki jo danes razkosan na tri dele, ne bo združen po načelu samoodločbe pod Jugo -slavijo. A zato mora pasli vlada lažidemokratov !
Slovensko ljudstvo!
Ti si poklicano, da rešiš to državo, da jo iztrgaš iz krempljev dosedanjih mogotcev, da ji daš listavo, ki bo to državo povzdignila pred vsem svetom, na drugi strani pa zajamčila Tebi Tvojo narodno jezikovno in kulturno svobodo.
Prva točka tega osvobodilnega programa, s katerim naša stranka stopa v boj, je enotna samoupra- (

ia za celo Slovenijo kot zgodovinsko in gospodarsko f roko uvesti vladajoča klika,
enotno pokrajino. Zato zahtevamo avtonomijo Slove -mje s skupščino in njej odgovorno pokrajinsko vlado, ki naj opravlja tudi posle državne uprave v de želi. Pokrajinska skupščina imej zakonodajno oblast, v . kolikor ni izrecno pridržana skupnemu parlamen tu Pokrajinska vlada pa bodi, v kolikor upravlja posle državne uprave, le-tej odgovorna.
Kar se tiče zunanje politike, se bosta naš ugled in naša moč nasproti sosedom dvignila le tedaj, akt se naša država od vrha do tal demokratizira. Ar -mada naj bo v službi ljudstva. Talca armada bo najboljša bramim domovine ! O miru in vojski naj se ne sklepa brez ljudstva in njegovih zastopnikov! Ljudstvo nosi ob vojski največja bremena, zato naj ima ljudstvo' prvo besedo, ko se odločuje vojska, ali mir Vojaška služba naj se kar najbolj skrajša. Vojna u prava bodi vseskozi pod nadzorstvom parlamenta Proč z imperializmom in militarizmom, a svoboden bodi Jugoslovan na svoji zemlji!
Kakor vedno se obrača SLS tudi sedaj najprej na naše kmetsko ljudstvo:
Slo vevški tauet !
Desetletja in desetletja si imel v Slov. ljudski § zdravega razvoja
bo Slovenska ljudska stranka neomajno stala za popolno koalicijsko svobodo delavskega stanu, da se bori zoper svoje izkoriščevalce, za socijalizacijo produkcije, za socialno zavarovanje bolnih, brezposelnih in ostarelih. Grommici boj zoper kapital pa se ne bo dal uspešno izvest’ ako se bo delavstvo cepilo med socialiste in komuniste, od katerih so prvi dejansko pokazali, da ne znaju nič pozitivnega ustvariti, drugi pa stremijo za sve tovrto revolucijo, ki bi Evropo izpremeuila v pogorišče, morišče in puščavo, kjer bi kraljeval glad — da ne govorimo o „narodnih socialistih, ki so zgolj pomožni bataljon demokratske buržoazije.
Slovenski obrtnik!
Na svojih veličastnih katoliških shodih so naši rbrtniki zasnovali popoln obrtni program. V, tem san sin je stranka vedno uspešno delovala in priborila potom zakonodajstva velike vspehe za razvoj obrtnega stanu. Obrtni stan trpi pod pezo velekapitala, ki ga ogroža in skuša popolnoma ugonobiti. Stranka do delovala na to, da se obrtni stan potom trdne gospodarske zadružne organizacije osamosvoji ,in da se mu potom posebnega obrtnega prava zagotove predpogoji
stranki najodločnejšo in najzvestejšo zaščitnico svojih pravic. Prčpregla je deželo z zadrugami, izvedla kmetsko go^iodarska.zajcau.c»laio,. osvobodila Te ode-ništva in Ti pridobila odločilno moč in besedo v javnem življenju. Potem si stopil v državni zbor, ker so bile Tvoje koristi vedno na prvem mestu naših žalitev. Danes Te poživlja Tvoja stranka, da voli? može, ki so Tvoji sinovi, da v ustavodajni skupščini zastopajo Tvoje želje in zahteve. Zemlja naj bo lasi tistega, ki jo obdeluje, in nihče drugi naj nima do nje pravice! Najbolj tare danes slovenski kmetski stan konkurenca z ostalimi bogatimi pokrajinami Jugoslavije. Zato so najhujši sovražniki našega kmeta danes takozvani „neodvisniki“, ki so zanesli razdor v vrste slovenskega kmetskega ljudstva in capljajc za „demokrati“, stranko slovenskega kapitala, izkoriščevalcev in vojnih dobičkarjev. Trdno zaupamo v
Obrtniki ne morejo iti s kapitalistično stranko, še manj s strankami, ki postavljajo v ospredje razredno stališče. Zato bodo obrtniki, kakor dozdaj, tudi pri volitvah v konstituanto korakali vzporedno z drugimi stanovi v vrstah Slovenske ljudske stranke.
Slovensko razumništvo !
Kakor drugi stanovi, tako trpi danes tudi takozvani inteligent pod neznosnimi razmerami. Postal je proletarec! Kljub temu je tudi njemu država mačeha in mu ne privošči niti modernim načelom odgovarjajoče pragmatike, pač pa zahteva od njega, da bodi slepi izvršitelj njenih protidemokratičnih naredb in nakan. Slovenska ljudska stranka Vas poživlja v boj zoper take razmere in dobro vedoč, kako je slovenski inteligent vedno cenil slovenski jezik, slovensko kulturo, ravnopravnost slovenstva, se nadeja, da ji bo-
zdravi zmisel našega kmeta, da se ne bo dal od S'ro ste tudi Vi pomagali strmoglaviti sedanji režim, ki
jih sovražnikov razcepiti, in da bo šel z združenimi močmi v boj pod zastavo svoje ljudske stranke. Zakaj ta mu hoče priboriti samovlado v slovenski deželi. ko hočejo njegovi laži-prijatelji prodati njegove koristi centralizmu.
Delavsko ljudstvo!
Slovenka ljudka stranka, ki načelno stoji na stališču socialne pravičnosti in dolžnosti vseh do dela, je od svojega početka brezobzirno branila siro -maka in trpina. Ne navezana na nikogar, razen na svoja načela in svojo vest, je zahtevala enake socialne pravice za vse. Zajamčujoč zasebno last, v koli -kor ni v kvar koristim družbe, nalaga Slov. ljudska stranka socialne dolžnosti vsem, da ne bodo eni na račun dela in trpljenja drugih državo v svoj osebni prid izkoriščali.
Odklanjajoč reakcijo, ki jo namerava z železno
hoče izbrisati slovensko ime. In vendar vemo, da se bode država, ki je najdražje, kar imamo in ki jo moramo čuvati kot zenico očesa, le tedaj krepko in zdravo razvijala, ako se ne uničijo zgodovinsko-kulturnc nastale posebnosti našega plemena.
Odločno odklanjamo kulturni boj proti veri in cerkvi, hočemo prijateljskega sodelovanja s pravoslavnimi in mohamedanskimi brati, zahtevamo popolno svobodo vseh ver in cerkva.
Z vsemi silami se bomo borili, da -se bodo naši otroci poučevali v krščanskem nauku in duhu ter da bo zakonsko življenje kristjanov uravnano po zakonih' njih vere in cerkve.
Za samoupravo Slovenije, za staro pravde kmetskega, delavskega in obrtnega stanu, proti korupciji, za svobodo in pravico —■ slovensko ljudstvo z nami v boj!
Vodstvo Slov. ljudske stranke.
LISTEK.
Poulične slike iz Cikage.
Priobčil Rev. Jeronim Knoblehar.
1
(Daisel
Sedaj kaj drugega. Prijatelj me opozori v vlaku na moža, ki puši tobak ìz'pipe: „Vidite fajfco i-ma?“ mi reče. Gledam: „Saj res, prirezanemu koruznemu Storžu je podobna, saj se je še koruzno zrtije-drži.“ Poduči me prijatelj, da se' dobi itaka lajica za 10 centov ih je pri ljudeh zelo priljubljena, ne ubije se, ce pade na zeiiiljo, ni vroča in tobaku daje poseben, prijeten okus. Poskusite doma napraviti kaj podobnega, saj še raste menda koruza v starem kraju in tobak saditi vam je sedaj dovoljeno.
Omenil sem že, da napravlja Chicago utis ne -dovršenega dela. Okoli 16 nadstropnih stavb se sti -skajo lesene hiše z enim nadstropjem, če še sme tako reči, ker je pri mnogih pritličje po poldrugi meter
in še več pod cestno gladino, 'tora], pritlikavec zraven velikana. Kakor pa nare j a lesena hiša, utis beračije, če tudi njen posestnik ni vselej siromak, — !n 16 nadstropna palača utis oholega mamonizma, (tako razveseli oko s klasiki seznanjenega človeka ulica prekrasni! vil v rimskem slogu. Zdi se mi, da gledam ulice v Pompeju z rekonstruiranimi klasiškimi stavbami, ko grem mimo Jackson-parka skozi Miehigan-'Avenue ali State-Street na njunem koncu. Vila pri vili, vsaka drugačna, pa vsaka v čistem rimskem slogu s. porti kom, lepimi stebru imi lopami, ravnimi strehami, z bogatimi klasiškimi okraski okoli, ali saj v ospredju pa je zelena tratica, kjer sede, leže, se smejajo, krampljajo na večer v hladu, sami — nigri.
Nehote zastane človeku korak v, pričakovanju, zdaj,‘zdaj se bodo odprla vrata in bo to črno, smejoče se ljudstvo planilo po koncu ter z globokim po -klonom sprejelo skozi vrata stopajočega rimskega patricija v beli togi v spremstvu svojih klijentov.
Slika zgine iz domišljije, ko pokuka skozi vrata —- stara grda zamorka, hišna gospodinja.
Te prekrasne rimske vile na omenjenih cestah
in še drugod so posest ali vsaj v najemu nigrov. Be. lokožci se selijo proč od njih, boječi.se njih nesnage in njih sovraštva do bele rase.
Okrutna sužnost je v črncih pustila čut nezaupljivosti, maščevalnosti, pa tudi podle hinavščine in pasje ponižnosti in pohotnosti. V črncih vedno tli iskra poželjenja po osveti za stoletno trpljenje. Tu pa tam izbruhne sovraštvo do belokožca, izzvano od dejanskega ali tudi le navideznega nasilja, če tudi le belih pobalinov nad črnimi.
Malo pred mojim prihodom v Chicago so se stepli beli in črni otročaji za prazni nič: beli so zmagali in vrgli nekaj črnih v mičiganski mestni kanal, kjer bi bili seveda potonili, da jih niso rešili starejši nigri. To je bilo povod ogorčenju nigrov nad belimi sploh, začel se je nered, pretepi, poboji med obema rasama, pri katerih je bil ubit tudi povsem ne -dolžen slovenski delavec na poti v tovarno na delo . Vlada je morala razglasiti obsedno stanje in preki sod nad celim mestnim oddelkom v južni Chicagi, kjer, stanujejo nigri, Sedaj je zopet mir do prihodnjega izbruha, ki se bo po mnenju resnih poznavalcev
riVWMMMmttw.
Samostojna in zadružništvo.
V vsaki, državi pospešujejo kmetske stranke na,i tol| zadružništvo in sicer radi tega, ker je zaclruž - ! idštvo najuspešnejše sredstvo za gospodarski n apr e- j «iek kmetskega ljudstva in ker je zadružništvo edino.; v stanu odpraviti denarno in blagovno oderuštvo. Sa* I inostojna kmetijska stranka, katera hoče kiti edino-z veličavna zn. kmetsko ljudstvo, pa je takoj iz početka zavzela glede zadružništva neko čudno, mirno iah-ko rečemo, zadružništvu neprijazno stališče, zrok temu dejstvu je, da so voditelji te stranke po večini podeželski kramarji, gostilničarji, mtešetarji, p rekupei in ljudje, kateri so proti visokim obrestim in drugim dobrotam nudili kme|tu pomoč v sili in so še danes jezni, cla je zadružništvo njihovemu kmetu škodljivemu početju napravilo konec. Vsi stanovi, delavski, uradniški, obrtniški, meščanski in ne v zadnji vrste kmetski stan skuša' .potom nabavnih in prodajnih zadrug doseči ugodnejši nakup svojih potrebščin in boljšo prodajo svojih pridelkov oziroma izdelkov iztega razloga, ker pri zadrugah odločuje ljud -stvo, ne pa kapital, edina Samostojna kmetijska stran ka skuša potom delniške družbe Ekonom, potom kapitalističnega podjetja, pri katerem bodo največ zaslužili kapitalisti, pomagati kmetskemu stanu. Ker so radi delovanja tega Ekonoma, ka,terega pa niso upari pred volitvijo niti konstituirati, to se pravi izvotliti načelstvo in nadzorstvo, jako nevoljni pristaši stranko in ker ti pristaši kažejo na plodonosno delo zadrug na deželi kakor tudi v mestih, ker ne morejo samostojneži pokazati nobenega zadružnega dela, zato skušajo v nič devati zadružno delo, katero so iz -vršili pristaši Slovenske ljudske stranke in povzdigovati v deveta nebesa delovanje političnega kameleo -na Pirca in očeta kandidata Samostojne stranke Mi -Imela Vošnjaka.
„Kmetijski list“ z dne 21. oktobra t 1, je prinesel nek zagovor, v 'katerem se trdi, da nima Slovenska ljudska stranka nobenih zaslug za zadružništvo, ampak poleg M. Vošnjaka le ravnatelj Pirc, V celjskih zadružnih krogih; tudi v liberalnih, je ta trditev zbudila opravičeno veselost Priznati se mora, da je Miha Vošnjak ustanovitelj velikih mestnih posojilnic, katere so za prvo silo zadoščale. Ako bi ostalo pri teh posojilnicah, katere so po večini molzne krave liberalnih advokvtov, bi se kmetu v Sloveniji tako godilo kakor kmetu v Medjimurju, kjer plačuje še dandanes 14% obresti za posojila. Potrebno je bilo misliti na ustanovitev kmetskih posojilnic po deželi, katerim pa je M Vošnjak in ljudje, ki so ž njim delali vedno nasprotoval. Da te mestne posojilnice niso prikladne za kmetske razmere in da nimajo kmetje pri uljih nobenega vpliva, ampak le advokati in mestna gospoda, nam kažejo odbori mestnih posojilnic v Ljubljani, Kranju, Celju, Ptuju, Mariboru, Brežicah itd. Da je zadružna organizacija, kateri je načeloval M, Vošnjak, začela tudi ustanavljati kmetske posojilnice, ni njegova zasluga, ampak zasluga g. Jošta, kateri je ustanovitev teh posojilnic iz političnih razlogov po spesevai. Ce se že govori o zaslugah M. Vošnjaka , se gotovo z ravno isto, če ne z ozirom na kmetski stan večjo pravico, mora govoriti o « zaslugah dr. Kreka, kateri je v Sloveniji ustvaril kmetsko zadružništvo. Da so pa njegovo delo podpirali le pristaši Slovenske ljudske stranke, je zelo značilno za takratne liberalce, kateri niso marali kmetskih gospodarskih organizacij, Delo dr. Kreka je dalo podlago za nadaljno gospodarsko delo v Sloveniji. Kakor v drugih deželah so se tudi pri nas nekatere zadružne nar brave, kakor n. pr. konzumna društva ponesrečila. Temu pa ni krivo ne zadružništvo kot tako, ne Slo -venska ljudska stranka, ne zadružni voditelji, _ ampak takratne razmere in grozno nasprotovanje ljudi, ki so danes voditelji Samostojne kmetijske stranke. Pribiti na moramo, da so bile izgube malenkostne in da je ljudstvo le malo ali pa nič izgubilo, v spomin pa mo- \ ramo poklicati samostojnežem milijonske zgube pri j polomu Glavne posojilnice, Trgovsko obrtne zadruge J v Gorici, Posojilnice v Šoštanju, katere so vodili od- f vetniki in mestna gospoda in katerim ni kmet na - | sprotoval kakor mestna gospoda in podeželski krama- | rji in p rekupei, sedanji samostojneži, nekdanjim kon- f zumnim društvom. Pribiti moramo, da so bile Glavna 1 posojilnica, Trgovsko obrtna zadruga in Posojilnica v Šoštanju v organizaciji, katere predsednik je bil Miha Vošnjak in so se za časa njegovega predsed-stva Spekulacije v omenjenih zavodih godile, na um pa nam ne pade za milijonske zgube delati odgovornega predsednika ali liberalno stranko ali trditi, ^da | nima M. Vošnjak nobenih zaslug. Gled9 zadružne \ centralo moram povdarjati, da je ista delo dr. Su - a Šteršiča, katerega je Slovenska ljudska stranka, ker ; je bila njegova politika v kvar narodu, odstavila, ne i pa delo Slovenske ljudske stranke. Ravnatelj Pirc, kateri je v najožji zvezi s člankom v „Kmeti'sivem listu“, sam prav dobro ve, da je hotel dr. Šušteršič
potom zadružne centrale najbolj škodovati Slovenski
Avstrija.
Počeli Avstriji je sedaj razrit» propaganda za povratek Habsburžanov. Isto gibanje za vzpostavitev habsburškega prestola kot v Avstriji je
iudski stranki in da se ni vstrašil nobenega sred - f opaziti tudi na Madžarskem. Madžarski državni taj-
stva v dosego svojega cilja. Slovenska ljudska stranka ima in je imela z zadružno centralo ravno tako malo stika kakor g. Jamnik ali dr. Božič, moramo pa v spomin poklicati g. ravnatelju Pircu, da je bil on isti, ki je navdušeno pozdravljal ustanovitev zadružne centrale na njenem ustanovnem občnem zboru in dal isti prostora v listu „Kmetovalec“ za objave* Ljubljanski listi so takrat to dejstvo primerno ožigosali in bo zelo priporočljivo za kandidaturo g. Pirca, a-ko se takratni članki oziroma notice ponatisnejo. Da sa more delo Pirca za kmetski stan prav presoditi, se mora poleg koristi, katere je kmetski stan dosegel po njegovem delu, za katero delo je Ml prav dobro plačan kot ravnatelj Kmetijske družbe, tudi v poštev
vzeti velikanska škoda, katero je on povzročil kmet- j ,,a
cAnamn ctÌqtìi'i A Irr» Ki co	cfi K» Öirr\rl?> mnrrla a	U	'*
nik Stefan Kovacz je dal pri parlamentarni seji nodpis polo, ki je vsebovala oklic za svobodno voli -lev novega kralja. To polo jo podpisalo več ministrov in poslancev. Večina za svobo3h<b 'volitev kralja jo dosežena. In ravno v tem času, ko krožijo po ogrskem parlamentu monarhistične pole, je odpotoval vodja dunajskih krščanskih socijalcev in bivši ministen Weißkirchner v Budimpešto. Avstrijci in Madžari so bodo menda le pobratili v toliko, da jim bo zakralje-V al pod skupno krono in habsburškim žezlom česan Karel.
Avstrijo Že zopet privija lakota. Prehranjevalno stanje Avstrije je obupno (sedaj ko je končan koroški plebiscit, bodo zopet prosjačili Avstrijci
skemu stanu, Ako bi se koristi in škoda mogla s številkami natančno označiti, bi bržčas bila škoda znatno večja ko koristi. Spominjamo se.na dolgoletni boj liberalcev proti kmetskemu zadružništvu, katerega je vodil, četudi poslužujoč se drugih ljudi, ravnatelj Pirc, spominjamo se njegove nelepe vloge pri ustanovitvi zadružne centrale, kjer je dajal potuho delu, kojega namen je bal uničiti dobro razvito kmetsko za -družno organizacijo, spominjamo se njegovega sede- i njega delovanja pri Samostojni kmetijski stranki*. ; Idrc je bil od nekdaj liberalec in kot tak je v prvi ; vrsti imel prod očmi liberalne interese. Bil je pripra- | vij en za te interese žrtvovati kmetske koristi, samo da bi on prišel kvišku in dosegel kako višjo mesto ali ; čast. G. Pirc piše v „Kmetijskem listu“, da so mlekarske zadruge najbolj pozitivne organizacije slo -venskega poljedelstva in da je ustanovitev istih njegova zasluga. „Kmetijski list“ in menda tudi Pirc da nes ne vesta, kar ve vsak otrok na Kranjskem, da so danes mlekarske zadruge najmanj pozitivne zadru. ge na Kranjskem in bi lahko mi, če bi hoteli, kakor, to dela g. Pirc, brez ozira na resnično stanje in razmere trdili, da je g. Pirc kriv, da mlekarske zadruge na delujejo. Resnici na ljubo pa povdarjamo, da je bil g. Pirc ustanovitelj mlekarskih zadrug, da pa je ravno Slovenska ljudska stranka, katero Pirc tako v nič devlje, bila tista, ki je na Kranjskem v deželnem zboru izposlovala velike kredite za to, da so se te zadruge moderno uredile, da so se nastavili -deželni strokovnjaki, da se jo ustanovila mlekarska šola. Pirc jo bil ljubosumen na vsakega kmetijskega strokovnjaka na Kranjskem, Pirc sam ni mogel kvsega izvesti, a kljub temu je nasprotoval vsakemu strokovnjaku, Da ne bodo samostojneži previsoko cenili Pir-! ca. moramo opozoriti na to, da je duša vsega delo -I vanja za prospeh kmetijstva bil pokojni poslanec Slo-I venske ljudske stranke Povše, kateremu se ima Piro j največ zahvaliti, kar vedo vsi kmetijski strokovnjaki I na Kranjskem in da bi mnogo stvari niti ne prišlo I v rešitev, ako bi Slovenska ljudska stranka na po _ j hudo poslanca Povšeta ne storila najbolj energičnih f korakov na Dunaju. Ker je izvršitev raznih kmetij -: stva se tičočih zadev, katere je izposlovala Sloven -I ska ljudska stranka pripadla v Kmetijski družbi rar I vnatelju Pircu, zato si on sedaj lasti vse zasluge.
Ako imajo samostojneži res srce za kmeta, po-\ tem morajo uvideti, da ni kmetu v korist v nič de -s vati delovanje Slovenske ljudske stranke,katero je vr I šila v korist kmeta desetletja nesebično kljub najve-j ejemu boju z zastopniki meščanstva kakor tudi z ra-j znimi oderuhi na dežela, potem morajo sami začeti j boj proti oderuštvu v vsaki obliki. Ako pa začnejo ta j boj, potem bodo morali izginiti iz vrst samostojne večinoma njeni sedanji pristaši, od nekdaj zakleti si» -vražniki zadružništva, in potem bo Samostojne konec,.
ih;
Voltici, prist sii Kmetske zveza slovenibisiriškega
«kraja.	s'
Dne ,21. novembra po pozni božji službi bode v Slovenski Bistrici velik volilni shod za celi okraj . Govorijo kandidati Kmetske zveze. Pripravite vse za veliko udeležbo !

razmer mod belimi in črnimi tu v Ameriki začel en -krat z moderno špartakijado, ker med nigri po malem vedno vre.
Michigan-Avenue, prekrasna cesta ob jezeru, ;-!5 kilometrov dolga. — Na njeni levi strani najlepše stavbe, banke, veletrgovine, klubne hiše, restavranti, palače bogatinov sredi obširnih parkovih nasadov; na desno zeleno bliščeča se vodna gladina mičigan-skega jezera, ki je le eno petino manjše nego jadransko morje.
Lake Michigan je 560 km dolgo, 185 km široko, površje meri nad 60 tisoč kvadratnih kilometrov.
Dalje prihodnjič*
politični pregled.
«Jugfesiavija.
Regent Aleksander je odpotoval preko Soluna v Atene, da prisostvuje pogrebu grškega kralja. Regent ostane v Atenah dva dni. Politični krogi v Beogradu pripisujejo temu regentovemu potovanja v Grčijo veliko važnost. Govori se celo o personalni uniji med našo državo in Grčijo. Poleg regenta se bo udeležil pogreba grškega kralja tudi naš vojni minister Jovanovič kot zastopnik vlade.
dogajanj med Jugoslavijo in Italijo menda še ne bo tako hitro, ker namerava baje Italija atako novih zahtev kakor: suverenost Reke, ki bi imela te-nlorijalen spoj z Italijo, otoke Vis in Cres zahteva Lah za-se. v Sloveniji in Istri naj ostanejo meje po londonskem paktu.
Italija*
Francija zahteva od Italije 30 milijonom frankov odškodnine za one stvari, ki jih je pofatil d’ Annunzio iz francoskih skladišč na Reki,
Radi slabe prehrane so stavkali dne
27.	t. m. delavci južne železnice v Gradcu. Temu delavstvu so se pridružili s stavko drugi uslužbenci južne železnice. Radi te stavke je bil promet vlakov zelo omejen.
Avstrijska vlada bo tudi revidirala svoj carinski zakon in zahtevala plačevanje carina edinole v tuji valuti.
Celi os hrvaška.
Ceho slo vaški Nemci so zač®11 z grožnjami napram vladi. Združene nemške meščanske stranke in nemški socijalisti pripravljajo posebni nemški blok, ki bo zagrozil vladi z izstopom iz parlamenta, ako se ne izvede v najkrajšem času Jezikovna ravnopravnost na Češkem za Nemce.
Zveza češke duhovščine je sklenila s 345 glasovi proti 60, da se ne ukloni naredbi škofov in Vatikana, ki zahtevata razpust duhovske zveze.
Angleška.
V	o d s t v o angleških rudarskih st aviarie v te predlagalo rudarjem, naj prično zopet z delom. G tem predlogu rudarskih vodstev se bo vršilo glasovanje od strani posameznih rudarskih organizacij.
Stavka rudarjev je končana. Ru-darji pričnejo z delom 1. novembra in se jim zvišajo plače v iznosu 2 šilingov. Vodstvo rudarske organizacije je sprejelo odgovornost, da se zviša produkcija premoga.
Zlati zaklad Irske republike je konfisciran ob priliki neke hišne preiskave.
Husija—Poljska,
Listine o ratifikaciji rusko-poljske prelimi -name mirovne pogodbe bodo izmenjane 2. novembra
v Libavi.
Sovjetska Rusija je sklenila tudi premirje z ukrajinskim generalom Petljuro.
Rusi se pripravljajo z vso naglico na zimsko ofenzivo proti generalu Wranglu. Vršijo se velike vojaške priprave in vzpostavljajo čisto nove formacije, ki bi naj nastopile proti Wranglu.
V	Rusiji je že nastopila obupna prekranje -valna kriza, osobito največja ruska mesta so brez živil. Kmetje se branijo in ustavljajo oddaji živil. Sovjetska vlada grozi z oboroženim nastopom napram kmetom, ako se bodo še nadalje ustavljali oddaji potrebnih živil.
Obsedno stanje nad Moskvo že traja 2 tedna radi nemirov proti sovjetom in radi stavke, M Je izbruhnila vsled slabe prehrane.
Domača politika.
Zakaj je podpisal dr. Korošec budgetni in E -nancijelni zakon? Liberalno časopisje razglaša na vse pretege, da jo minister dr. Korošec podpisal bud-žetni in financijelni zakon. Seveda ga' je podpisal, ker mu ga je predložil g, finančni minister v podpis z bistvenimi spremembami, ki so predvsem v zaščita kmetskega stanu. Da je te spremembe v finančnem zakonu izposloval dr, Kukovec, tega ne verjameta niti dr. Kramer, niti Kukovčev sluga Spindlier, naj -manj pa naš kmet, ki ve, da je bil dr. Kukovec proti kmetskim koristim že v deželnem zboru v Gradcu, da nas je oškodoval za Radgono, ponujal Celovcu nemško samoupravo itd. Dr. Kukovec doslej ni bil sama v škodo kmetu, ampak celemu našemu trobratskemu narodu; in ta gospod bi se sedaj naenkrat povspel da te višine, da bi se bil postavil pri finančnem mini -siru za kmetske koristi, ko vendar zastopa kot poslanec le liberalno uradništvo. Ge že hočete pripisovati dr. Kukovcu kake zaslužne korake, potem si jih iz -migljajte v korist uredništvu, ne pa kmetu. Velekapitalist in liberalni advokat dr. Kukovec ter kmetska korist bežita eden pred drugim kot tihotapec pred fi~ nacerjem.
Kako so zborovali socijalisti pri Sv. Marjeti p. Rimskih toplicah? V nedeljo, dne 10. t. m., je nameravala stranka socijalpatrijotov prirediti shod pri Sv. Marjeti. Prišla sta dva poslušalca, pa nobenega govornika. Delavci zapuščajo socialistično ladjo, katera se vedno bolj potaplja v komunističnem morju « Edino agitacijsko sredstvo, katero še imavo, da slepijo nevedno ljudstvo, je to, da pravijo: Volite z nami, potem bo mir, ako pa volite s Kmetsko zvezo, po-< tem bo vojska. Vprašamo gg. socijaliste: Ali je Lje-nin, vodja ruskih boljševikov, ki se je še pred kratkem boril s Poljaki, pristaš naše stranke? Kje pa ste
MU gospodi« socialisti takrat med svetovno vojno? Skoro v vseh , državah so socijalistični poslanci gla -• fiovàli za'vojaška novince, za vojne kredite itd. Torej to malo bolj ponižno in nè šopirite se s pavovim perjem!	•
Hval« debelili laži. Demokratski časniki ponavljajo vse vprek dvoje debeliti laži, ki sta tako oči -vidni, da se moramo čuditi brezobrazuosti oseb, ki ju trdijo Prva laž je, da je od prevrata sem usodo države vodila Slovenskd'jljbdska stranka v zvezi s srbskimi radikalci. Prosimo! Prvemu ministrstvu je pred sođoval radikalec Protič, v njem j!e bilo dvanajst ministrov demokratov in socialistov, ter šest iz drugih strank, naše dr. Korošec. Demokratie tn socijalisti skupaj so imeli dvetretjinsko večino, demokrati sami večino. V ministrskem svetu so torej odločevali de -inokrati, ki so imeli v rokah tudi vsa najvažnejša ministrstva, Za njim je prišlo izključno demokratsko mi nistrstvo in takrat je začelo iti z gospodarstvom na« pio navzdol, z draginjo pa navzgor. Slednjič je prišlo zopet ministrstvo Vesnič, v katerem imajo samo demokrati dobro polovico sedežev. Ne more se torej .storiti ničesar proti demokratom. Druga laž je, da so vodstvo za plebiscitno delo imeli v rokah izključno le klerikalci in se nobenih drugih ni pustilo blizu. Ra -vno nasprotno! V plebiscitni komisiji v Celovcu se je nahajal menda samo eden naš pristaš,, ki je pa vsled svojih kvalifikacij bil neizogibno potreben. Toda plebiscitna komisija sama je imela samo diplomatično delo in ni imela posla z agitačnim delom. Drugače so pa vsi ljudje, ki so prišli na Koroško, da tam. delajo :za plebiscit bili pristaši nasprotnih strank. Vsi uradniki, učitelji, narodni svetniki itd, so bili liberalci. Po sili se je trpelo zraven domačo duhovščino, ker je ni bilo mogoče izključiti. In vendar je ta duhov -ščina slednjič storila vse in pripeljala na glasovanje zadnjega pristaša. Povejte nam, koliko uradnikov, ù-•-hiteljev, narodnih svetnikov — ne domačinov je bilo klerikalcev. Ce boste nadaljevali svojo laž, bomo pri-•osVètìjévati delovanje teh agitatorjev izmed katerih ne -najdete ne enega našega pristaša. Toda bilo bi bolje, da s« o tem molči!
Volilno gibanje.
Komunisti v Srbiji. Kakor drugod, je nastopil i azioni tudi med komunisti v kraljevini. Zmerni ko -munisti, na čelu jim Dragiša Lapčevič in dr. Živko Topalovič, so se oddelili od skrajnih in nastopijo z lastno listo. Na splošno se opaža, da se množica od skrajnih voditeljev obrača proti zmernejšim in verjetno je, da prevlada zmernejša struja.
Srbija. V srbski kraljevini se razvija volilni boj zelo živahno. Prejšnjega tedna je bilo čez sto volilnih shodov. Glavni boj se bije med demokrati, ki zopet nastopajo pod imeni svojih prejšnjih strančic: liberalci, naprednjaki, samostalci — in radikalci. Izgleda, da zmagajo radikalci.
PaMč v Novem Sadu. Pašič je imel v Novem Sadu, središču vojvodinskih Srbov, volilni govor in kandidira kot nosilec liste radikalne stranke za Voj -vodmo. Na kolodvoru je bil slovesno sprejet, shod je uspel zelo dobro, mestna občina ga je imenovala svojim častnim članom.
Lika. Po kršni Liki hodi minister Svetozar Pri-bieevič od sela do sela in agitira za svojo listo. Hrvatska Zajednica je brez glave. Poskusila je kompromis s frankovci, a pogajanja so se razdrla, poslednji so se nagnili k radičevcem, postavijo svojo listo in upajo dobiti več mandatov. Samo mlada ljudska stranka sa giblje živahno in kljubuje prevratni agitaciji frankovcev.
Hrvaška. Na Hrvaškem je volilni boj po deželi slab. Nastopajo in se bijejo med sabo samo ljudska (katoliška) in kmečka (Radičeva) stranka. Gospodarske stranke se gibljejo malo, voditelji sede po mestih, tvorijo omizja in premišljujejo, na kak način bi rešili ta ali oni mandat.
Zagreb. V Zagrebu kandidirajo na Tisti Zajednice: pro?, dr. Surmin, župnik dr. Rittig, dr. Hoifer, dr, Krajač, Peroslav Paskijevič.
število volišč v celjsko-mariborskem volilnem okrožje je razdeljeno sledeče : Celje in Mozirje 68 volišč, Brežice 54, Konjice 15, Slovenjgradec 44, okrajno glavarstvo Maribor 100, Ljutomer 58, Ptuj 70, Koroško 9, Prekmurje 83, Maribor mesto 5, Ptuj mesto 1, Celje mesto .2. Vseh volišč skupaj je v eeljsko-ma-riborskern okrožju 459.
Dnevne vesti.
Zaradi praznikov odpade prihodnja pondeljko-
■va številka „Straže“.
Močite vendar predstavnike, za kandidatno listo! Kljub neprestanim pozivom še iz nekaterih občin nismo prejeli naslovov predstavnikov za kandidatno listo naše stranke. Zadnjikrat prosimo in pozivamo naše zaupnike, katerim smo poslali pozive, da i-menujejo predstavnike, da nam ekspresno pošljejo natančne naslove dotičnih volilcev.
Izprememba finančnega zakona. List „Narodna Politika“ poroča, da je finančni minister dovolil nekatere izpremembe finančnega zakona. Tako n. pr. bodo davek na vino plačevali samo konsumenti. Trošarina na sadni mošt odpade. Žganjekuha bo prozia do 6 izlivov v malih in do 6 izlivov v velikih kotlih. Zemljiški davek bo znižan od štirikratnega iznosa na . trikratni iznos Eksistenčni minimum bo določen na letnih 4800 K. Od električnih žarnic izpod 10 sveč se ne plača ničesar. Ukinjen je davek na kvas in na o-
lje ne bo nobene trošarine. Ukinjen je tudi zakon c posebnih davčnih povišanjih za. Slovenijo. Najvišje finančno sodišče za Hrvatsko, Dalmacijo in h »oveni jo bo v Zagrebu.
V Šoštanju bo dno 7. novembra po rani maši volilni shod za župnije Šoštanj, Zavodnje in Belevo-de, v. Smartinu pri Velenju pa bo isti dan ob 3. uri popoldne v Društvenem domu shod za župnije Velenje, Skale, St; lij, St. Andraž in Št. Janž. Govorita kandidata M, Steblovnik in V. Pušenjak. Pričakuje se obilna udeležba iz vseh župnij. -
Vransko. Pri nas se vrši shod Kmetske zveze dne 7. novembra po ranem sv. opravilu. Govori poslanec kmet Pišek.
Opozarjamo ponovno na shod Delavske zveze,
3d se bo vršil v nedeljo 31, oktobra t. I. ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru. Med drugimi govorniki bo nastopil tudi naš de_ lavslci kandidat Stanko Keše, rudar iz Trbovelj. Dolžnost našega delavstva je, da gre v volivni boj z vso odločnostjo za dosego svojih pravičnih z alile y, Torej delavci in delavke, vsi in vse na shod Delavske zveze !	j
Višji šolsM svet v Ljubljani, le počasi ! Bol -ska vodstva v Mariboru in po najbližji okolici so še ie 28. oktobra popoldne, nekatera po čudni poti potom žendarmerije dobila obvestilo, da se mora ‘29. oktober obhajati praznik našega narodnega osvobojenca s šolsko službo božjo. Ker po najnovejši sicer ne vemo, če ravno modri naredbi po četrtkih tudi mestno šole nimajo poduka, so morali učitelji dirjati četrtek popoldne in petek zjutraj k župnijskim uradom in pa* za otroci, da so jih spravili pravočasno za tc siužbo božjo skupaj. Kako pa oni pridejo do tega, ali se znabiti kaki postreščeki zakasnega „višjega“ v Ljubljani? Kako pridejo župnijski uradi do tega, da si morajo od počasnega višjega šolskega sveta dati komandirati, da izpremenijo ves, prejšnjo nedeljo o-znanjen cerkveni red? Ali višji gospodje v Ljubljani, ki bi vendar morali biti vzor in vzgled, res ne mislim dalje, kot od nosa do ust? Drugo leto nam pa 30. oktobra naznanite, da se mora 29. oktober — praznovati !
Nemški napad pri Gornjem Cmureku. Danes , petek, 29. oktobra, bi se naj pri Gornjem Cmureku vršila dražba 15 konj, ki so jih naše obmejne straže zaplenile tihotapcem. Konje je blizu grada G. Cmurek stražil vojak-kaplar. Ponoči so se Nemci pod vodstvom zloglasnega voditelja nemških roparskih tolp — Finka s čolnom prepeljali čez Muro, ustrelili straž -mka-kapiarja in odvedli konje čez Muro. Zahtevamo, aa naša vlada zahteva od avstrijske vlade strogo zadoščenje. Meja se naj vojaško strožje zastraži. - Roparskim Nemcem ne trohice kruha iz Jugoslavije!
Novi generalštabni šef je postal generalštabu’] polkovnik Dragoljub Tašič.
Volitve na Koroškem, Dunajski listi pišejo, da se bodo vršile volitve na Koroškem še le začetkom spomladi.	j
Za gvardijanä v ptujskem minoritskem samo -stanu je določen o Benko Čirič.
Preganjanja Slovencev v Avstriji, Na dunajski | visoki šoli za poljedelstvo je bil te dni izključen slu- f šatelj koroški rojak Gregor Sitar iz Št. Jakoba v Ro- i; žu. Denuncira] ga jekoroški „Heimatsdienst“, češ, ker ' je za časa koroškega ljudskega glasovanja agitiral j za Jugoslavijo.	f
Umrla je pri Mali Nedelji mati inženerja Fer- | do Lupša, znanega slovenskega znanstvenika in zo - ? jaka naših Slovenskih goric. Rajna je bila blaga cju- f ša, ljubiteljica strogega reda, pa tudi ljubeznjiva in postrežljiva ter nad vse vzorna in skrbna gospodin - k .«a, Gospodu inženerju naše sožalje, blagi materi pa | svetila večna luč!	|
Železnica Jesenice—VetrinJ. Promet na želez- | niški progi 'Jesenice—Vetrinj prevzame s 1. novem- I brom avstrijska uprava, Zadnji jugoslovanski vlak jj bo vozil na tej progi dne 31, oktobra.
Podaljšanje železniške proge Poljčane—Konji - l ee. Ravnokar omenjena železniška proga je zdaj po- ? daljšana do Zreč. Novozgrajena proga bo izročena v j najkrajšem času prometu. Obrat vodi južna žel.
Orožnikom povišajo plače. Našim orožnikom po- f višajo plače mesečno za 800 dinarjev, za vsakega dru Ì inskega člana dobiijo po 3 dinarije na dan. Skjrajni | čas bi že bil, da se spomnijo naših orožnikov, ki so ! bili dosedaj v vsakem oziru zelo zapostavljeni.
Delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljub- f Ijani je z ozirom na novo uredbo zavarovanja delav- J cev zoper nezgode določila rok za predložitev prora- j čunov zavarovalnega prispevka za prvo polletje 1920 I na čas od 1. novembra do vključno 14. novembra t. | L Tiskovine za proračun se podjetnikom vpošljejo te- j kom prihodnjih dni.
Proti neopravičenim bremenom. Županstva in I kmetje župnije Svetinje v ormoškem, okraju so skle -nili naslednji protest: 1. Da se agrarna reforma čim preje izvrši. 2. Protestiramo- proti predloženemu proračunu, ki najhujše obremenjuje kmeta in delavca. Proč-s trošarinami! 3. Zahtevamo, da se sklenjeni davek na vojne dobičke pobere in išče država nove davke pri kapitalistih in vojnih dobičkarjih, ne pa pri kmetiji m delavcih. — Sledijo podpisi. — Tajništvo Kmefske zveze je poslalo protest deželni in beograj -skl vladi.
Volitev srbskega patrijarha. Regent je podpisal ukaz, ki določa, da se bo vršila volitev prvega patrijarha novo ustanovljene patrijarhije dne 12. novembra t. 1. ob 8. uri dopoldne.
Zveza narodov.. Prva seja zveze narodov se bo vršila dne 15. novembra. Na to sejo bo odposlala na-
ša vlada fri odposlance in si#er enega Srba, enega Hrvata in enega Slovenca. Prvi seji bo prisostovai tudi naš ministrski predsednik dr. Vesnič.
Nove novčanice. ,V finančnem ministrstvu izdelujejo naredbo, da se odtegnejo iz prometa eno-, dve- in desetkronski bankovci in se bodo zamenjali s četrt-, pol- in dvainpoi-dinarskimi papirnatimi in kovanimi novčanicami.	,
Planinski koledar za leto 1921 ;je že v tisku ter izide v sredini novembra. Med drugo:: vsebino ima tudi najnovejše kolkovne lestvice in poštne določbe. Cena komadu 20 K ter je namenjen čisti prebitek za povečanje koče na Korošici pod Ojstrico. Naročuje sa pri izdajatelju g. Francu Kocbek, nadučitelj v Gor -njemgradu, ali pri založništvu v Mariboru, Krekova ulica 5-1 levo.	R.
h Harlbora»
Obrtniki, trgovci, delodajalci! Obrnemo se a .prošnjo do vas. Iz Koroške prihajajo Slovenci, dan za dnem v Maribor, ker jim radi nemških nasilnosti n? mogoče ostati v domovini. Odbor jim je priskrbel stanovanje in hrano, a oni prosijo dela in zaslužka.. To so fantje, delavcii prodajalke in služkinje, zato sa obračamo do vas rodoljubi, da pomagate našim bratom in sestram v sili ter jih sprejmete v svoje .trgovine, delavnice ali zasebne službe. Storili boste s tem ne le delo človekoljubja, temveč tudi delo velevažno ‘za narodno zavednost in slovensko prihodnost na Ko« roškem. Blagovolite se odzvati s svojimi naslovi nart .Oddelek za begunce“ pri okrajnem glavarstvu v Mariboru.
Naša šolska mladina je v veliki nevarnosti. Njeno izobraževanje v ljudski šoli postaja namreč od
dne do dne težavnejše. Vse, kar učenec rabi pri pouku, kakor peresa, svinčniki, papir, zvezki, vse so je s knjigami vred tako podražilo, da stroške zmagujejo komaj premožnejši starši. Kaj pa naj napravi druga velika večina učencev? Ali jo naj pustimo, da se zanemari in zaostane. To bi bila. velikanska škoda za mladino in za človeško družbo, To moramo na vsak način zabraniti. Vojna doba je s svojimi žalostnimi posledicami itak ljudsko izobrazbo zelo poslabšala- Šolski pouk in tudi vzgoja sta med vojsko huda trpela. Zato imajo sedaj vsi stanovi brez razločka sveto dolžnost, da obračajo posebno skrb in ljubezen: k mladini. Dobro vzgojena in izobražena mladina je p odlaga boljše bodočnosti. Kako pa jo hočemo v sedanji draginji podpirati? Tako, da z združenimi močmi agitiramo in zbiramo denarna sredstva, da s« kupijo vsaj ubožnejšim učencem učni pomočki. Brez teh tudi največji trud učiteljstva ne more imeti zaže-Ijenega vspeha, Z ozirom na to potrebo se je sestavil v Mariboru odbor prijateljev naše mladine, ki bo po mestu zbiral doneske za šolske potrebščine ubožnili oirok, Ta odbor se obrača do vseh.blagih prebivalcev našega mesta, naj se usmilijo revnih otrok in jim zagotovila izdatno podporo, kadar bodo dobili v podpis nabiralno polo, potrjeno od mestnega šolskega’ sveta. Izkazi o donesku se bodo v časopisju objavili.
Umrl je v torek, 26. oktobra, ob 9. uri zvečer v tukajšnji bolnišnici g. Matija Ferš, poštni podurad-nik v Mariboru, star 56 let. Rajni je bil naš zvest pristaš, odločno krščanski mož, ki je svoje krščanske prepričanje tudi vedno kazal. Ob svojih dopustili je večkrat obiskal božjo pot Marijino Celje na Gora.. Štajerskem.
Ustanovni občni zbor Slov. obrtnega 'društva v Mariboru. Ker so društvena pravila odobrena sklicuje pripravljalni odbor, ustanovni občni zbor, za nedeljo 7. novembra ob 9. uri dolpoldne, v malo dvorano Narodnega doma v Mariboru. Istočasno se opozarja gospode, kateri 'šo prevzeli pole za nabiranje članov, da iste zanesljivo pri seji 5. novembra v restavraciji Nar. doma ob 8. uri zvečer izroča pripravljalnemu odboru. Samostojni obrtniki! Vsacega lastna korist ie, da pristopi k temu za obrtnika’ prepotrebnemu društvu, zato naj niklo ne manjka. — Pripravljalni odbor.
Plastični balet gospe Klavdije Isačenko. Dne
8.	novembra priredi znana baletna umetnica gospa Klavdija Isačenko v Mariboru v Götz-ovä dvorani svoj plastični plesni večer. Gospa Isačenko je Rusinje, Prvotno je bila gledališka igralka v Moskvi in v Nižnjem Novgorodu. Potem se je popolnoma posvetila baletni umetnosti. Prepotovala je velik del Evrope ; študirala je plese raznih narodov, med drugim grški in italijanski narodni ples. V Petrogradu jo odprla šolo za baletno umetnost, ki je kmalu zaslovela po vsej Rusiji. Gojiti je pričela takozvani plastični balet. Ta vrsta plesa se bistveno razlikuje od plesa, ki jo znan pri nas pod imenom „ples“, kateri se v nasprotju z plastičnim nazivlje „klasični balet. Plastični balet, kakor ga goji gospa Isačenko, je verno posnemanje muzike v kretnji, mimiki in telesnem ritmu.: Kar muzika pove z zvoki, to ona pove z gibljaji telesa, ne da bi pri tem vzbujala čutnost kakor v družabnih plesih. Na njenem programu je med drugimi toč« kami Schubertov „Marche Milifaire“, Sen-Sansov „Labud“, Grigovi plesi, Chopenov „Pogrebni marš“, Kahmainov Rdeči smeh (iz ruske revolucije) in druge vrste plastičnih plesov. Vse kritiko njenih dosedan -jih nastopov se strinjajo v tem, da je gospa Isačenko velika in izvirna baletna umetnica. Se avgusta L 1. je prirejala svoje umetniške večere na ruskih tleh, zdaj je nastavljena kot prva balerina in profesorica elastike na kraljev, gledališču v Beogradu. V naš obmejni Maribor pride slovanska umetnica po izredno uspelih turnejah v jugosiov. mestih:	Ljubljani 4
Celju, Sarajevu, Osijeku itd.
Ifrljava slepcev. Vsi tisti, ki so popolnoma stolti ali katerih vid-Je tako oslabljen, tla zaraditega ne morejo opravljati nobenega dela alk v šoli učiti in i-Kobraževat! kakor drugi, ki pa stanujejo v mestni obdani, naj se javijo pri magistratu. Prijave pri kalte -jih je treba bolnika ob enem predstavili se bodo spre iemale od srede 3. novembra pa do 5. novembra t.. 1. v pisarni mostivega iizikata (glavna pošta, II. nadstr, fd 9. -10. ure predpoldne.
Zabranjeno blago potom carine. Vsak trgovec, «Obrtnik ali industrijo naj v, teku treh dneh pismeno iavi trgovskemu gremiju, katero blago, ki je danes zabranjeno, bi bilo neobhodno potrebno uvoziti v na-So kraje. Iz kojega vzroka je to zabranjeno blago tukaj potrebno, naj se tudi utemelji.
Hotelirje in gostilničarje se opozarja na prodajo kozarcev, vrčev in raznih steklenic, ki se vrši v nedeljo, 31. oktobra in pondeljek, 1. novembra v mariborskem Narodnem domu.
Mariborsko gledališče. Vsled pomanjkanja pro idora nam je izostalo poročilo o vpri zoritvi Shake -
spearjevega „Sen kresne noči" in Vojnovičeve „Smrt majke Jugoviča", O teh objavimo v prihodnji števil -ki v obliki podlistka daljšo recenzijo.
Tobačna trafika v Mariboru, Ruška cesta št. 35. je razpisana potom javnega natečaja do 25. no -vembra 1920. Enoletni kosmati dobiček je znašal 4744 K 50 v. Položiti se mora pretino se ponudba izroči 500 K jamščine.
Dopisi.
St. Lenart v Slov. gor. Okrajni odbor KZ za šentlenartski okraj nam naznanja, da se dne 31. okt. pri Sv. Barbari v Slov. gor. ne vrši volilni shod K. Z., ampak pri Sv. Ani v Slov. gor. popoldne po ve -černioah. Govori dr. Veble.
Dobrna pri Celju. V nedeljo 47. t. m. je bilo v E obrni dekliško zborovanje s predavanjem o Koroški in o plebiscitu. Prav lep in navdušen govor je imela tudi kmečka žena Verdev in kmečko dekle Podvršan.
Naše ženstvo je vedno vršilo svoje katoliško sloves •* sko dolžnost in jo bo tudi v teh časih.
Šmarje pri Jelšah. Smarskemh Orlu je darò »-val g. dr. Lujo Koser, tajnik kr. poslanstva v (Varšavi, povodom svoje poroke z gdč. Fini Lešnikovo R, 560. Svojemu prvemu ustanovniku kličejo krepki :i Bog živi! — šmarski Orli.
lEPEITÜE Slov.nar. gledališča v MARIBORU
Soboto, 30. oktobra:	Ples v operi, ©p®refak Izv«
ab on.
Nedeljo, 31. oktobra: popoldne: Španska stitha. Javen abon.; zvečer: Brat Martin, fesvea »bon.
Pondeljek, 1. novembra: Zemlja, Abon, 0-6,
iTorck, 2. novembra: Sen kresne noči. Abon, B-0.
Sredo, 3. novembra: Gostovanje v Ptuju. Srnji a» Betajnovi. Izven abon.
Četrtek, 4. novembra: Ples v operi. Abont À-I.
Soboto, 6. novembra: Morala gospe D vitek e. fevea abon.
Mariborska estomptna
banka v Mariboru»
Mm. 16.
Podruinlca s MURSKA SOBOTI«
Sprdam®* Vloge n& kupke, na tekoli in žiro-rečira proti naj» ugodnejšemu obrestovanjo.
napile In predate s Devize, valete, vrednostne papirje itd.
Izdale: Čeke nakaznice In akreditive na vsa to- in inozemska mesta,
E$Sšf@ predefines Ka vrednostne papirje in na blago, ležeče v
javnih skladiščih.
Dale kredita: Pod najugodnejšimi pogoji.	»
Pf RlflflSRtR B Borzna naročila in jih izvršnje Esjkulantneje.
1 lili užili. 1 ftazmi i Zimsko blago za obleke in perilo si po rolo nizkih ceeth preskrbite * ms-nofikturni trgovini Franjo Majer, Marib.r, Glavni trg 9.	Plemenska k#Mla težka, ö let stara, se zamenja za težkega koejs. Ribiška Bilca 9, Maribor. 870
	ftawd« M3
	Lepo posestYO v bližini Maribora ob železnici, vinograd, B&douosnik, polja ia goad z živino in pridelki na prodaj. Pojasnila v upravništvn. 878
•“O URE v"“e «Ai® 6e,i>r9im'?0 '7 v popravilo. ■■?&&&'■ Zaloga ur distaine in srebrnine. Cene smerne. Postrežba točna. uti moj, rapi SMJfßä IBS- v grado (Borg).	
	’£% moške ia žea-OLJliW sie obleke, bar-beata, hlaèeviae, platno belo in barvano, posteljne odeje, kočo, srajee in hlače v vseh vrstah itd. se dobiva po niški ceni v manufakturni trgovini Franjo Major, Maribor, Glavui trg 9. Omare, postelje, nežne omarice in drago pohištvo, solide o napravljeno in h po lakirano ima na prodaj Alojz Rojko mizar v Mariboru, Vojaška ni. 8, ! blizu starega mosta. 87S
569 podbfraitR ebrtnike-S 1 o ¥ e n c a 1 Stavb, in umel ključavničar Franjo Imre, Meritar, Pod mostom št, 10 ee priporoča eenj. občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča tlela : kot popravila poljedeljskih strojev, toplovodov in parnih kurjav. Dela solidno! Cene zmerne!	
	2 IMka YOEOVa’ 2 X ulivi » nova vozova (za Špeharje primerna), 1 nov ročni voz na prolaj, kovaški mojster Pečar, Maribor, Pod mestom 10, ob državnem mostu. 8:2
	Službe i ‘
	immisi? u b! Sh&l ** Ja».! v j (sv, trgovino, dobi stalno delo. Naslov v upravi. 872
	TTXfiiinf. sprajma Šalkovi«, U vvllvil čevljar, Maribor, Koroška cesta 12. 888
Slovenci širite „STRSZr	
P9HÌSTWO
LASTNIH IZDELKOV
iz trdega is mehkega lesa se zavode p§» pzostera po znižanih emaah podaja pri
Peter H®«twiesg©r in dr.
mmmmm,	mrnm m-5%
Presela kil rti mesečnemu ecfpiaOfii, 632
mmm je 1
da se v veletrgovini manofaktornega blaga
Karsi-a Worsch
¥	Gosnodste ulice
dobiva vsakovrstno manofaktorno Mago v
neitelS Stfeerl po neinlSilh ceneK
Najlepši izlet
pi vsakem vremena popoldan in zvečer je do vile
„ÄLWIBS“ v ILja.jtiejpstosz’g’ta.
Vino po 16, 20, 24, 23, 32 in 50 K liter. Dobra kuhinja in v nedeljo godba. sei	GOSTILNA RUDL.
iJOEIJE !
Ceüle
dokelSnlce (gamsšel R®ri§®
BRUGHI) I terblce *■ tre dOUUno l ■	petne St@iar®
ris»© estamt. blese le vivi li prw® Imiepll©
kupita Micenei«i pri
Jakobu Leli» Maribor
GLAVNI TRG 2.
805

I
«
s
m
NAZNANILO OTVORITVE
Dovoljujem si nasaaniti p. b. obèin»tvu, da aesa ctvoril v hiši g. Ferka, lakiruika, Jugoslovanski tr| 3 (Tegetthoffov trg)
stavbeno, imetno a Strajno kljičmiMi |
S3
Feti udii ae bom a hitrim, solidnim in eutim delom as goto riti Sj|Jj popolao naklonjenost. Z veleapoStovanjem 881 «rp
Fr®»® bajne in iHp.*ktyu&cviiiSsr py

turnusu»
.uaMv*;***
Strešna lepenka
se dobi pri	879
AliOdTZlT KikAB
Bdax»il>o'r, Oaukarjeva mi S20.
Pristne kranjske klobase
izdeluje in razpošilja v vsaki množini staro ranem, tvrdka
1. iiS, LJiLJIi, Slomškova šlica 13
Slovenci širite naše liste !
SRBZEf
889
TOVARNA ZA SPIRIT IN DROAE ». DRUŽRA V RAČJEM
pplpsareša svoj« Melke«
BS
KUPUJEMO PO
NAJVIŠJI DNEVNI
. CENI ..
FszoL m lečo
v malti mneiini ter prosim© penudte na
toten Tenete in drug»
855
MARIBOR
ÜREMA
ZA
listi* siali In
■ E-konservic® tel©
Efggsr'	PROIZVAJA:
„SLAViJA88 tvornica Immillili
C pro to o dot? d. d. 2 AG REB
Telefon 5-48	I1ICA 213	Brzojavi: .„ČEKIA”