Naročnina mesečno 29 Diii, u inozemstvo 40 Din — ge-deliska izdaja celoletno 46 Din, ca Inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ui.b/III SEOVENEC Telefoni arednifitvat dnevna' alniba 2090 — nočna 299*. 2994 la 2090 Ček račun: Ljnb-I lana it. 10.690 ia 10.344 za inserate; Sarajevo štv 7565. Zagreb »tv. JV.0II, Praga-I)unaj 24.79» Uprava: Kopitarjeva b, telefon 2992 Izhaja vsak dan sjntraj, razen ponedeljka Ii dneva po prazniko r» »tliva i •• v • Za vseucihsko knjižnico Kaj pomenijo kulturni zavodi slehernemu narodu, o tem je odveč govoriti. Saj vidimo pri lastnem narodu, kako se je vprav radi požrtvovalnosti knjižnih družb in končno radi poglobljenega dela najvišjih zavodov malone umaknila .sleherna sled analfabctizina, kako se je slovenski nnrod duševno osamosvojil, kako je začutil navezanost nn domačijo, kako sledi z razumom različnim svetovnim pojavom. Slovenski človek stoji kulturno na taki stopnji kakor le človek najnaprednejših narodov. Kamen na kamen so polagali slovenski prosvetni delavci in zavodi pri zgradbi našega nurodno-kulturncgn hrama. Odkar smo dobili Se lastno univerzo, ki vzgaja v študentih zlasti skrb in zmisel za domače neraziskane in nepojasnjene vrednote, smo začutili in še čutimo globoko vrzel za ono samostojno institucijo, brez katere ne more nobeno vseučilišče živeti, vrzel Vseučiliške knjižnice. Dovolj so že razne revije in listi pisali o tem perečem vprašanju, katero so zadnje čase znova načeli visokošolci sami. Ker pa vidimo, dn so se ob klicu študentov zdramile tudi naše upravne oblasti, banska uprava in ljubljanska občinska uprava, ter slutimo v tem vsaj daljno zarjo uresničitve naših sanj, hočemo nnnizati v naslednjem nekai misli o tem. Poudariti moramo pred vsem, da univerza brez osrednje knjižnice je nesmisel, kakršnega ne pozna noben drugi vseučiliški zavod razen našega, študij v vseučiliških predavalnicah je vendar zgolj priprava za nadaljnje nauke, v katere se mora študent osebno in samostojno poglabljati na podlagi predmetne literature. Te pa danes nimajo niti Študijska knjižnica niti seminarji. Zato bo ob uresničitvi Vseučiliške knjižnice tu še zmerom odprto vprašanje, ki ga po treba rešiti: denar zn nabavo sodobnih znanstvenih knjig. Pa zaenkrat smo še pri študijski kniižnici. ki že petnajst let zaman nosknša nndomeščati Vsenčiliško knjižnico. Kljub marliivosfi in nosi reži iivosfi vodstva leže vendar glavni kniižni zakladi skriti v kletnih prostorih, neizrnblieni in nepomembni. To je narodni greh. če hočete, narodna krivi-re, ki bo za povojno študirajočo generacijo ljubljanske univerze neizmita. Kftub svobodnemu narodnemu razmahu in kljub kvalitativno visokn stoicči litibl ianski univerzi si morajo isknti naši razumniki v tuiih_ knjižnicah poglobitve in izpopolnitve v svojem znanju. To je vsaj za one veje znanosti, v knt"rih bi se mogel naš Študent doma zadostno izpopolniti. neodnusfno. To so morali delnti naši starejši vseučiliški profesorji, pionirji slovenske znanosti, ki so v težkih žrtvnh potovali in znjemnli iz tniih knjižnic, mlajšemu rodu pa bi moralo biti tn priznneseno. posebno še, ker hočemo in notrehutemn ljudi z domačo vzgojo. z domačo miselnostjo, i poznanjem domačih potreb, kar se pa nehote izgubi v tujini. Smo torej iz srca prenričnni. da i. Vseučili"ko knjižnim stoji ali pade ves pomen domačega vseučilišča. Misel na samostojno poslopte Vseučiliške knitžnice je Ivin že večkrat nnčetn, a zonet pokonnnn. Zndnji vzgon ji je nrnv za prav dal mojster Plečnik s svojim podrobnim načrtom, po katerem bi bilo prostora mimo uradnih prostorov, glavne čitalnice, ljudske čitalnice, profesorske čitalnice itd. za 235.000 knjig. Po tem načrtu je nastopil ponovni molk. katerega so končno razpršili študentje sami. Naj oh tej priliki poudarimo zahtevo, širšega slovenskega razumništva: osrednja Vseučiliška knjižnica, nn katere izvršitev verujemo, bo morala imeti odprta vrata ne le za akademske infeligente, marveč za vse one, ki se bodo hoteli osebno poglabljati v razna znanstvena in umetnostna vprašanja, tako da bo res na razpolago narodu In njegovim delovnim silnin v najširšem pomenu besede. Ta knjižnica bo morala biti luč, ki bo svetila vsem resnim, znanosti željnim ljudem iz vseh slovenskih pokrajin. Le s tem bo izvršila svoje popolno poslnnstvo. Kdo pn ima dolžnost, prožiti roke v pomoč Vseučiliški knjižnici? Nedvomno pred vsem država. Njena dolžnost je, da nudi državljanom vse možnosti kulturnegn razvoja. Toda radi denarne krize, ki je po zgledu vseh držav zajela tudi našo, gotovo ne ntore sama nuditi celotnega prispevka za graditev, pač pa moremo pričakovati sorazmerne denarne podpore od države, banske uprave in občinske uprave knkor tudi od nekaterih slovenskih gospodarstvenikov, ki naj bi vsaj z zmernimi zneski g ostali meceni slovenske Vseučiliške knjižnice, anska uprava je v svojem najnovejšem predlogu že vnesla v proračun postavko 200.000 dinarjev, s čimer naj bi bil postavljen prvi vogelni kamen zn dolgo pričakovano visoko slovensko ustanovo. Nn včerajšnji seji ljubljanske občinske uprave pa je svet sprejel predlog, po katerem daje mestna občina na razpolago zemljišče nekdanjega Knežjega dvorca (za ta prostor je namreč zasnoval Plečnik svoj znani načrt za zgradbo Vseučiliške knjižnice), ч hkrati se bo občinski svet obrnil nit ministra prosvete in financ s predlogi) v letošnji državni proračun naj se vstavi primerna vsota za zgradbo knjižnice, n hkrati naj se zagotovi posojilo pri Državni hipotekami banki ali Poštni hranilnici. O poslednjem je v nekem strokovnem listu že pisal Drago Potočnik med drugim tole: Kljub težkim gospodarskim dnem privarčuje naš narod še zmerom toliko, da nosi borni prihranek v solidne denarne zavode, največ v Poštno hranilnico in Državno hipo-tekarno banko. Po zadnjih podatkih so n. pr. dosegle vloge slovenskih vlagateljev v Poštni hranilnici tft.fi odstotka celokupnih hranilnih vlog. Na tej potil:tgi je torej umevna zahteva, da Poštna hranilnica posodi državi vsoto, ki je potrebna za zgradbo Vseučiliške knjižnice; posebno še. ker se bo dala dvigniti ta zgradba za nižjo vsoto, kakor je bilo prvotno preračunano. če pn država ne zmore sama amortizacije in obrestovanja, naj se akcije zn Vsenčiliško knjižnico udeležita 7. enakimi deleži še banovina in mestna občina ljubljanska... Sunek jc tu. Slovenska kulturna javnost je razgibana, naše upravne obirati so orialuh- V znamenju azijske solidarnosti: Kitaj in Japonska morata biti zaveznika London, 3. februarja. Istočasno, ko je ameriški senat sprejel Roose-veltov predlog, da se zgradijo 102 nove vojne ladje in 1184 aeronlanov, prihaja z Daljnega vzhoda pre-važna vest, aa se med Japonsko in nankinško kitajsko vlado vršijo pogajanja za daljnjevzhodni sporazum med obema azijskima narodoma. Dne 30. januarja je obiskal maršala Cankajšeka v Nankingu japonski vojaški ataše, znani general Suzuki, s katerim sta imela dole razgovor, ki je ugodno potekel. Cankajšek je izjavil, da more le najtesnejše sodelovanje med Kitajsko in Japonsko odstraniti rdečo nevarnost na Kitajskem, ki pomeni nevarnost za ves azijski kontinent. Komunisti na Kitajskem vseskozi delajo po navodilih iz Moskve, ki ima namen, da si napravi pot iz centralne Azije na južni Tihi ocean. To nevarnost je treba preprečili in v to svrho je prijateljstvo med Japonsko in Kitajsko nujno potrebno. Znano je, da je Japonska ves čas podpirala Cankajšeka v njegovi kampanji S roti rdečim četam v Fukjenu. Le na ta način je bilo ankajšeku mogeče, da je kitajsko rdečo armado porazil. Pri tej priliki je Suzuki dosegel, da kitajska vlada ne bo dovolila bivšemu kitajskemu guvernerju Mandžurije Cansuljanu, da bi se podal v Peking, da si osvoji vlado severnokitajske province, ki mora ostati v rokah dosedanjega kitajskega generala, ki je prijatelj Japonske. Ta dogovor je vsekakor velike važnosti in pomeni protiudarec Japonske ruski in Proti Moskvi hita,sko - japonska barijera ob Tihem oceanu ameriški politiki'. Ta sporazum pa vzbuja vsaj v japonskih krogih tudi upanje, da se bo mogoče ogniti vojshi katere ne želi ne Japonska in najbrž tudi ne Rusija in Amerika. V tem oziru je bil značilen govor bivšega ministra Jošisave v tokijskem senatu, ki je izjavil, da bi bilo treba priti do sftorazuma z Ameriko v vprašanju oborožitve na morju. Dejstvo, da je ameriški senat izglasoval za nove ladje okoli 400 milijonov dolarjev ,za nova letala pa 95 milijonov dolarjev, daje misliti, ker sili Japonsko, da tudi ona izda ogromne vsote v to svrho. To pa bi seveda zahtevalo žrtve, ki bi zelo obremenile japonski narod, kakor bodo v ameriškem senatu sprejete vsote hudo obremenile ameriškega davkoplačevalca, ki bi v času sedanje gospodarske krize gotovo raje videl, da bi se take ogromne vsote uporabile v druge namene. Jošisavi je odgovoril zunanji minister H i ro t a , ki je dejal, da tudi vlada želi takega sporazuma, da pa so ostala tozadevna prizadevanja dosedaj brez rezultata. Kar se pa tiče možnosti, da bi Zveza narodov načela vprašanje Tihomorskih otokov nad katerimi je bil Japonski kot rezultat svetovne vojne poverjen mandat, je Hirota na tozadevno interpelacijo izjavil, da so bili otoki priznani Japonski, še preden se je ustanovila Zveza narodov. Zato i se to dejstvo ne more anulirati, ker je Japonska j mandatarni sistem sprejela šele po konstituciji že-1 uevskega foruma ... Cankajšek, vrhovni poveljnik kitajske armade, de janski »fiihrer« nankinške vlade, ki je porazil rdečo armado kitajskih komunistov in se sedaj pogaja z Japonsko o sporazumu. Cankajšek je bil vedno za sodelovanje obeh azijskih narodov. Mussolini vrta naprej Avstro-ogrska-italska antanta Siirje ,J i'itični obiski v Budimpešti Budimpešta, 2. februarja. Vsi dnevniki posvečajo veliko pozornost obisku Dollfussa, ki po dosedanjih dispozicijah obišče ogrsko prestolnico 7. tega meseca. Obenem seveda poudarjajo tudi jx>men obiska, ki ga bo napravil Gombosu italijanski podtajnik S u v i c h , ki se v teku meseca februarja pripelje v Budimpešto. »Fuegetlensek« piše, da postane Budimpešta v prihodnjih tednih pozornica važnih mednarodnih pogovorov. Med Avstrijo in Ogrsko se bo predvsem obravnavalo vprašanje medsebojnih gospodarskih odnošajev, kar [>a se tiče obiska Mussoli-nijevega sodelavca Suvicha, se bosta italijanski in madjarski državnik posvetovala o novih vprašanjih, ki so nastala v času, ko sta Italija in OgTska sklenili najintimnejše prijateljstvo. Predvsem gre za utrditev prijateljstva z Bolgarijo Znano je namreč, da bo prišel v Budimpešto tudi Mušanov, kar je tem večjega pomena, ker je znano, da je Bolgarija odklonila povabilo, naj podpiše balkanski pakt, ki zahteva (tako trdi »Fuegetlensek«), da bi Bolgarija priznala meje, kakor jih določajo mirovne pogodbe. S tem bi Bolgarija Hitler ne da miru: dokazala, da v tem oziru popolnoma soglaša s stališčem Madjarske. Ta serija velevažnih jx>li-tičnih obiskov se bo zaključila s prihodom turškega zunanjega ministra Ruždi bega v Budimpešto. »Magyar Orszag« pa piše: V merodajnih političnih krogih se poudarja, da se bodo razgovori med Dolliussom v prvi vrsti sukali okoli gospodarskih vprašanj med Avstrijo in Ogrsko ter bodo imeli namen, da se ustvari tozadevno najtesnejša gospodarska skupnost, kakor io ie zamislil Mussolini Rimski poročevalec »Az Esta« tozadevno poroča, da se bo ob priliki Suvichevega obiska v Budimpešti obravnaval splošen političen položaj, obenem pa se bo temeljito proučevalo tudi vprašanje gospodarskih odnosov med Ogrsbo in Italijo in se bo v tem oziru diskutiral načrt, da se v Trstu podobno kakor za Avstrijo ustanovi svobodna cona tudi za Ogrsko. Preprečen prevrat na Tirolskem Dunaj, 2. febr. b. »Tiroler Anzeiger« objavlja senzacionelno odkritje o nameravanem prevratu, ki so ga narodni socialisti pripravljali na 31 januarja. Pristaši Hitlerjeve stranke v Avstriji so dobili navodila, da ostanejo tega dne doma, ker bo sicer ustavljanje na ulicah zelo nevarno. Vse javne zgradbe na Tirolskem bi morale po načrtu, ki so ga zasnovali narodni socialisti, zleteti v zrak, ugledne državne uradnike in voditelje Heimvvehra pa bi narodni socialisti pobili po obstoječem seznamu. Prevrat nn Tirolskem bi se nato razSiril na vso Avstrijo. Poldrugo uro pred akci'o narodnih socialistov je stopil energično v akcijo avstrijski He>mwehr. 800 članov Heimvvehra ie prikorakalo v Innsbruck in so po nnredbi deželnega glavarja izvršili aretacijo Hitlerjevih pristašev. Na ta način so prevrat zadušili. Ziirich, 2. februarja, (a) Po vesteh iz Avstrije so oblasti v Inomostu zanrle nekega bivšega rektorja vseučilišča, več vseučiliških profesorjev, nekega vpokoienega orožniškega polkovnika in več bivših oficirjev. Dunajska vlada je mobilizirala SOOO mož Heimvvehra, ki razpolagajo s 100 strojnicami. Ta četa bo po mnenju vlade lahko vzdržala red in mir. Za poveljnika varstvene službe na Tirolskem bo imenovana osebnost iz vrst tirolskega Heimvvehra. Dunajska vremenska napoved: Južne Alpe: jjretežno oblačno, nagnenje k snegu. — Splošna vremenska nanoved za nedeljo: sneg рл-ј živahnih vetrovih, temperatura se bo zmanišala. V začetku prihodnjega tedna pa bo postalo topleje. Zaiirebika vremenska napoved: Oblačno, hladno in vetrovno. nile na klic po Vseučiliški knjižnici. Morebiti pn je vendarle, kljub malovernosti nekaterih, prišel čas, ko bomo dobili Slovenci nujno dopolnitev slovenskega vseučilišča v Vscuč'iiški j l»jji»irl .bič. j Avstri a se ne bo več menila s H tfer'em Dunaj, 2. febi. AA Korbiro poroča: Snoči je prispel odgovor nemške vlade na avstrijsko de-maišo v Berlinu. Ministrski svet je moral z obžalovanjem ugotoviti, da tudi ta odgovor, ki je prispel snoči kasno na Dunaj, ne ustreza poskusu duna'ske vlade, da na neposredni način poravna spor, ki obstoja med obema nemSkima državama, in da prizadevanje dunajske vlade ni našlo primerno razumevanje pri nemški vladi. Nota, s katero odgovarja nemSka vlada na pritožbe avstrijske vlade gre čez vse te pritožbe, kakor da bi jih ne bilo. NemSka vlada enostavno zanika od avstrijske vlade navedena dejstva. Zaupajoč v svoje pravično staliSče, je nato ministrski svet soglasno sklenil, naj avstri.ska vlada pod vodstvom kan-clcria dr. Dollfussa izbere v bodoče pot, ki ji je vsiljena po sedanjih razmerah. Na Tirolskem uvedena diktatura! Dunaj, 2. febr. c. Tirolska vlada je včeraj prišla v zelo neprijeten položaj. Vodstvo tirolskega Heim wehra je postavilo tirolski vladi ullimafnm. v katerem zahteva lleimvvehr. da vlada takoj uvede na Ti-rrlskem red in mir. Ce pa to ni sposobna, potem na prepusti lleimvvehrti, da on izvede do konca borbo proti narodno socialističnim teroritom. Tirolska vlada se je obrnila na zvezno vlado na Dunaju, da bi zvezna vlada vplivala pri vrhovnem vodstvu Heimvvehra. da se tirolski vladi prihrani ta sramota. Zvezna vlada na Dunaju pa pri vrhovnem vodstvu Heimvvehra ni uspela m je danes sporočila tirolski vladi, da naj se podvrže diktaturi tirolskega Heimvvehra. Od danes naprej vodi vso borbo proti narodnim socialistom oa Tirolskem tirolski Heimwehr. Kmetje bodo branili Avstrijo do zadme kaplje krvi Dunaj, 2. febr. c. Danes so se na Dunajr vršile velike manifestacije kmetov, ki so prišli iz vseh dele nižje Avstrije. Kakor sc poroča, ee je zbralo na inunifestucijsko zborovanje v dvorani zapaduega kolodvoru od 80.000 tlo 110 tisoč kmetov. Z največjim zanimanjem so vsi pričakovali veliki govor kanclerja Dollfussa. Avstrijska vlada je namreč včeraj sjirejelu odgovor nemške vlade in-je včeraj popoldne imela tudi sejo, kjer je obravnavala vsebino nemškega odgovoru. Najprej jc govoril voditelj nižjcavstrijskih kine-tov Rauter. Za njim pu je govoril kancler Dollftiss, ki je to pot presenetil poslušalstvo s svojo odločnostjo. V uvodu je Dollliiss najprej |ioz-stovilo vprašanje o »biti« ali »ne biti« avstrijske republike. Takrat so kmetje odločili, da avstrijska republika mora obstojati. Danes so se kmetje tudi prvi začeli navduševati za stanovsko ureditev države. Kmetje pravilno zahtevajo danes pravico zase za sodelovanje v vodstvu države. V nadaljujem govoru je Dollfuss napadel socialiste in komuniste. Izjavil je, da se je avstrijski parlament sam razpustil in da je snm dokazal, tla je življenja nezmožen. Tega tudi danes nikdo ne obžaluje. Po svetovni vojni so komunisti in socialisti vodili borlio proti Avstriji. To pot so to borbo prevzeli avstrijski narodni socialisti in so si prisvojili bivše komunistične metode terorja in ntenlu-tov. Avstrija po mor« dokazati, du je močna in urejenn država. Slednjič je Dollfuss govoril tudi o nemškem odgovoru. Rekel je, da se je avstrijska vlatln včeraj sestala na sejo in da se je tamkaj govorilo o nemškem odgovoru. »Ugotovili smo, dn je tn odgovor nezadosten in sedaj moramo p odvzeti druge korake.« Nato je govoril v smislu svojih prejšnjih govorov. Izjavil je, d« Avstrija hoče živeti in to na svoj način kot samostojna nemška država. Avstrija je živela kot nemška država že tokrat, ko so v Berlinu vladali šc Slovani. Avstrijski kmetje odbijajo sleherni poskus izenačitve z Nemčijo. Avstrija se ni odločila za nemški način ureditve države, ainpok se je odločila za italijanski sistem, ki je sistem korporotivne države. Kanclerjev govor je žel ogromen uspeli. Kmetski govornik jo izjavil, da bodo ktne t.je hranili neodvisnost Avstrije do zadnje kaplje krvi. Zbrane množice so se po končanem shodu raz Sle v najlepšem redu in miru. \aciti roiovilijo naprej Dunaj, 2. febr. Pri velikih manifestacijah kmetov je prišlo ponekod do demonstracij narodnih socialistov. Narodni socialisti so vrgli več papirnatih bomb, ki pa niso povzročile nobene škode. Na progah. kjer soslavke se bodo po teh do'očbah izračunale tudi v onih slučajih, če se zgradba odnosno stanovanje nahaja v pioscsti žene alf drugega družinskega člana. Reklamaciiski odbor bo na pritožbo davčnega obveznika in po predhodni odobritvi mnenja pristojnega davčnega odbora odmeril davčno podlago tudi izpod gorniega minimuma, če bo dokazal da njegovi dohodki ne presegajo obdavčnega minimuma. V tem slučaju mora reklamacijski odbor izdati svoj sklep v roku treh mesecev od dneva, ko je bila pritožba vložena. Amandement je bil nalo sprejet z vsemi glasovi članov finančnega odbora, ki pripadajo Jugoslovanski nacionalni stranki. Poslanci narod, kmečke stranke (dr. Nikič), narodnega kluba (Preka) in Jugoslovanskega narodnega kluba niso bili navzoči. Nato pa je bil na predlog kraljevske vlade vnesen v zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o nej>osrediiili davkih nov člen o plačevanju dolžnih davkov, ki se glasi: 1. Dolžni državni neposredni davki do konca 1. 1932 se bodo plačevali z zgradarino v teku enajstih let, začenši z letom 1934, in sicer: če je dolg dvakratni ali večji cd zneska enoletne zadolžitve, v enajstih letih, če znaša dolg devet petin, v desetih letih, če znaša osein petin, v devetih letih, če znaša sedem petin, v osmih letih, če znaša šest pelin, v sedmih letih, če znaša pet petin, v šestih letih, če znaša štiri petine, v petih letih, če znaša tri petine, v štirih le-tih, če znaša dve pelini v ireh letih, če pa znaša eno petino, v dveh letih. Ce je pa davčni dolg manjši cd ene petine, zapade v plačilo žc I. 1934. 2. Tako določeni zneski se bodo plačevali v rokih, določenih z zakonom za take davkp. 3. Pod enoletno davčno obvezo je razumeti oni tneselc davkov, s katerim jo davčni obveznik zadolžen v davčnem letu 1933, ee pa v tem letu obremenitev ni v celoti izvršena, se bo smatrala za enoletno obremenitev in obremenitev onega prejšnjega leta, v katerem je bila v celoti izvršena. 4. Za zakasnela plačila davkov se bodo plače-rale obresti samo od dneva, ko je davek zapadel, Lakor je določeno v tem paragrafu. 5. Če je po obstoječih predpisih in naredbah ta dosego gotove pravice potrebno potrdilo o pla-ianem davku, se bodo taka potrdila izdajala, če bo pristojna davčna oblast ugotovila, da je plačan zapadli del tekočega in dolgovanega davka. V slu-čuju izselitve iz države, se bo zahtevalo plačilo celo-kujmega davka in zapadlega rednega davka. Tudi ta predlog je bil sprejet od vseh navzočih poslancev. Ostale važnejše spremembe, ki jih je končno sprejel finančni odbor v zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih, so sledeče: Čl. 59 zakona o neposrednih davkih se doda nov odstavek: »Mali obrtniki (točka 2, čl. 42) v mestih, za katere veljajo določbe točke 3. čl. 37 zakona o neposrednih davkih, plačajo na račun davka l2UI)in in za vsakega pomočnika po BO Din letno; obvezniki tretje skupine čl. 42 pa plačajo ua leto 80 Din, za vsakega pomočnika pa pu 40 Din v mestih do 10.000 prebivalcev; v mestih od 10.000 do 20.000 prebivalcev se »viša davek za 25%; v mestih od 20.000 do ,50.000 prebivalcev se poveča davek za 50%; v mestih s čez 50.001) prebivalcev se poveča davek za 75%. Avtoizvošijki plačajo 50% več od gornjih zneskov. Ti davki se morajo plačati v rokih, ki so določeni v odstavku 1, čl. 148 zakona o neposrednih davkih. Kot podlaga za predpis samoupravnih doklad pri vseh davčnih obveznikih bo služilo 80% letnega davka.« V čl. 59, točka 1 ee vpišejo besede: >.,. tretje skupine ... 4%.< Čl. 81 zakona o neposrednih davkih ee doda nov odela vek: >če se posamezno delo ali kupčije podjetja brez označbe vrednosti ali drugače vnesejo v knjige, kar daje uj>ravičen sum, da se je name- ! noma znižal čist i dobiček jKKljelja, se imajo pri I odmeri davčne podlage vračunali v pravi vrednosti vsa plačila, dajatve in prejemki podjetja, ki so bili izvršeni. Islolako se bo postojialo. če ni podana pravilna bilanca. Proti taki davčni odmeri ni pritožbe.« Točki 6 čl. 83 se doda: »...in 5e eo izgube | vnošene jiod posebno postavko računa dobička in izgube, « Točka 7 čl. 83 zakona o neposrednih davkih se izpremeni in se glasi: »...zneski, ki so v bilanci odpisani in vneseni v poseben, toda na splošen rezerven fond, namenjeni za kritje zmanjšanja vrednosti zgradb, ki spadajo pod zgradarino, in nadalje slroji, orodje ali druge poslovne uredilve gospodarskih, obrtnih, tovarniških, prometnih in rudarskih podjetij. Glede izgube na substanci rudnika veliajo določbe čl. 54, točka 6. zakona o neposrednih davkih.« Točki 8 čl. 83 se doda: »Pokojninski fond mora biti samostojen in mora imeli svojo ločeno upravo.« Zadnji odstavek čl. 95 zakona o neposrednih davkih se izpremeni in se glasi: »Davek na dohodke hišnega osebja znaša letno 50 Din za vsako osebo. Za dokaz o plačanem davku služi davčna izkaznica, ki se mora nabaviti Za vsako osebo najkasneje do konca januarja vsakega leta. odnos-no v roku 15 dni po sprejemu v službo. Davčne izkaznice veljajo za leto dni za eno osebo, brez ozi- 1 r^ na ime, čas zaposlitve in višino dohodkov, Dc-loJaialec, ki ne bo pravočasno nabavil davčne izkaznice, bo kaznovan s petkratnim zneskom cene davčne izkaznice. Izkaznica se glasi na ime delodajalca in jo mora sam nabaviti, plačani znesek pa lahko odtegne uslužbencu.« Nato je bil tudi v podrobnostih sprejet zakonski predlog o spremembah in dopolnitvah zagona o neposrednih davkih ler so takoj nato prešli na pretres zakonskega osnutka o taksah in trošarini. Finančni odbor Jc sklenil, da se člen 4 zakorsVega prerl'oga o trošarini zamenja z novimi dolečbami v zakonskem predlogu o farsah, s kaler'm je predvidena nova taksa za vsako novo zgradbo, in sicer do viSine 50.000 Din pol odstotka, od 50.000 do 200.000 Din 1 odstotek, nad 200.000 Din poldrugi odstotek. Zakonski osnutek o taksah in trošarinah sta bila nato sprejeta. Moskva, 2. (ebr. k. Preiskovalna komisija, ki je prispela na mesto nesreče stratosferskega balona, j« začela delovati. Komisija hoče predvsem zbrati ves materijaJ. Pričakujejo, da bo prišlo do senzacionalnih ugotovitev. Seda) je ugotovljeno po merilnih aparatih, ki so bili v gondoli, da so piloti dosegli večjo višino, nego se je prvotno pričakovalo. Aparati zaznamujejo višino 22.000 metrov. V tej višini so letalci ostali 12 minut. Na aparatih •• je dalo tudi ugotoviti, kdaj je prišlo do katastrofe. Katastrofa se je zgodila ob 5.10. Tedaj sc jc namreč začelo spuščanje balona. Komisija misli. da je do katastrofe prišlo zaradi tega, ker so se začeli letalci prenaglo spuščati. Letalci so preveč hiteli. Takoj v začetku so izpustili preveč plina v želji, da bi dosegli čim večji rekord, To je bilo za njih tragično. Ker se je balon prehitro spuščal, so popustile vezi in gondola se je odtrgala, brž ko je balon prišel v gostejše zračne plasti in je trenje med balonom in zrakom postalo premočno. Letalci so to seveda takoj opazili in popolnoma resnična je njihova zadna vest, ki so io oddali potem, ko so videli svoj brezupni poloiaj. Zadnje njihovo radijsko poročilo pravi: »Naše stanje je brezupno.« Komisija smatra, da niso točne vesti, da je letalo šlo previsoko, češ, da je prišlo zaradi tega v plasti a prenizko temperaturo. Na aparatih so sedaj ugotovili, da temperatura ni bila prenizl. in da "i nikakega povoda za to, da bi se moglo sklepati, da je balon objela plast ledu. Komisija je v gondoli našla bogat znanstveni matenijaj. Mnogo je poškodovanega, vendar jc tudi zelo veliko dragocenega ohranjenega. Papež proti nacijonalnemu fanatizmu Dfahal nanadla šhofa v Mat'nzu Narodna skupščina Belgrad. 2. febr. AA. Seja Narodne skupščine je sklicana za |x>nedeljek 5. t. m. ob 4 |K>poldne. Na dnevnem redu je nadaljevanje razprave o poročilu odbora za proučitev zakonskega načrta o pobijanju spolnih bolezni. Uelgrail. 2. febr. Predsednik senata dr. Toma-šič je sklical senat k seji dne 9. februarja ob 10 dopoldne. • • Konferenca mm'sir o v Balkana v Belgradu Belgrad, 2. febr. m. Po kra|Sem odmoru so se danes popoldne sestali v kabinetu zunanjega ministrstva jugoslovanski zunanji ministe/ Jevtič, turški zunanji minister Tcviik Ruždi bej in romunski zunanji minister Titulescu, ki so imeli daljšo konierenco. V čast zunanjih ministrov balkanskih držav je priredil turški poslanik Hajdar bej nocoj t prostorih tukajšnjega tuiškcga poslaništva svečano večerjo. Grški zunanji minister Maksimos pride Jutri v Belgrad z ekspresnim vlakom. Jutri ob tO dopoldne sc bodo zunanji ministri vpisali v Jelt'č-Titu'escu-Ruždi beg dvorsko knf:go, nakar bodo pričeli v zunanjem ministrstvu razgovore o balkanskem paktu. Opoldne priredi naš zunanji minister svojim tovarišem intimno kosilo v zunanjem mlnislrftvu. Koniercuca zunanjih ministrov balkanskih držav se nadaljuje ob 17. V nedeljo sc bodo zunanji ministri Jevtič, Titu'cscu, Maksimos in Ruždi be) sestali k skiepni konferenci, po kateri bodo sprejeli domače in inozemske časnikarje ter Jim dali komunike o uspehu konlerence. Istega dne odpotujejo zuuan;i ministri iz Belgrada. Datadier hoče ustvariti latinski blok? Pariz, 2. febr. Daladlcr misli fakoj potem, ko nredl francoske rtotrnnje politične škandale, začel Iskali pot najtesnejšega sodelovanja z Kalijo. Dnlndicr je namreč prepričan, tla je dosedanja zveza med Francijo In Anglijo francoski mirovni polilikl v Evropi zelo ško-dovnla. Anglijn Je dosedaj dala dovolj jasen dokaz za to. dn noče biti nlknka garancija zn francosko varnost. Dnlndicr hoče sestaviti blok romanskih držav proti nemškemu in angleške- Snežni zameti v Lihi Zagreb, 2. febr. b. Včeraj ob 10.20 je bila proga Zagreb Zrinana vpostavljena. Kmalu nato pa je začel divjati silovit orkan, ki je zopel onemogočil redni promet v Liki. Na progi med Oračcent in Knl-nom je prega zasuta z visokim snegom. Se nnkate. rib mrsiih pokriva tračnice nad 3 m debela plast •nega. Promet so morali ustavili lako. da zopel ni kopne zveze nicd Zagrebom la Splitom. Potniški mn bloku. Dn hoče DnlaiTIer voditi lroderttokr«l«ka stranka v Jugoslaviji Kongres se bo bavil z novim programom dr.eva. Drugi je bil Premi Ivan (SK Triglav, Bled, smučar Potočnik) 3.41. Tretji je bil Mulej Filip (SK Triglav, Bled, smučar Foklič Jože) 3.43, četrti pa je bil Miklavčič Ivo (Moioklub »Ilirija«, smučar Denjamin Milan)) 3.54 »/s. Peti je bil Tretnar Janez (SK Triglav, Bled, smučar Kokali 3.55'/». V tretji kate.roriji so bile prikolice do 1200 cm'. Prvi je bil Benedikt Gabrijel (Avto-klub kraljevine Jugoslavije, smučar Rus Janko) 3.11'/s. To je tudi drugi najboljši čas dneva. Drugi je bil Verlošč Marjan (Moto klub »Iliriia«, smučar inž. Miklav) 4.3 tretji pa je bil Miklavčič Ivo (Moioklub »Ilirija«, smučar Bizjak) 4.14 »/s. Hvalevredno jc omenili, da so se tokrat ravno Blcjčani udeležili v velikem številu tekem, ki kažejo, da med blejskim prebivalstvom raste zanimanje za zimski šport. Pričakovali smo tudi Avslri'ce. Prijel pa je samo Kramer iz Celovca, ki je že znan iz prejšnjih tekmovanj. Zaradi defekta na motorju pa ni mogel naslopiti. Najboljši čas dneva je dosegel Starič Ludvik s smučarjem Primožičem. Sledi mu drzni vozač Benedik Gabrijel, ki je s svojo drzno vo/nio zadivil vso publiko in dvignil vso sjiortno prireditev na veliko višino. Vozil je s >dlarley«-slro-jem in prednjim zmagovalcem Rusom. Zmagovalci so prejeli krasne pokale, ki so jih podarile tvrdke ^chel in hotel »Toohce« in dr. Marič Iz Zagreba Smučarji so dobili krasne plakele, ki jim bodo v trajen spomin. Čestitamo Blcičanom in le želimo i,"kih sporfnili prireditev kakor je bila današnja. Med tekmo ic igrala domača godba. Jti z deklaracijo o političnih razmerah v Ji go.da-viji, Novi statut socialnodcmokratske stranke do-loča popolno edinstvo za vso državo z ob'astn mi, okrožnimi, okrajnimi, avtonomnimi organi in mestnimi organizaciar.i. člani socialnodcmokratjke stranke bodo lahko postale tudi žene, za katere bo formirano posebno žensko tajništvo. V nedeljo 4. februarja bo ob 10 dopoldne velik shod soc:ali-stov, na katerem bodo govorili ludi vsi socialistični delegati iz inozemstva, V Svaniji obsedno r.ton'e Madrid. 2. febr. p. Danes Je Imela se'a Španska vlada. Na seji je b'lo sklerjeno v vsij Spanj, proglasili obsedno stanje. Po stjl vlade |c notranji m;ni*ter izjavil, da sicer v večini Španije mir ni bii moten, toda v nekaterih kra ih so izbruhnili resni nemiri, чнпс!еп! od tdr2;h, ki so zavzel1 večji obseg in niirjen se je vrnil v celico in hvalil Boga, da je rešil ilaj Jesenice, 1. febr. Dane« je prispela na Jesenice družina Ni-kole Dragiča, ki je pred 8 meseci odjiotovala iz Francije skozi Italijo v Jugoslavijo. Oče mi je pripovedoval, koliko je moral pretrpeti on in njegova družina, predno je priromala v domovino. Družina je srečno prispela v Verono, kjer je morala čakati j>ol dneva na vlak, ki jo popelje v tako zaželjeni rojstni kraj. Ta čas so si ogledali mesto in njegove znamenitosti. Proti večeru je stopil mož z ženo in 10 mesecev starim otrokom v okoliško gostilno, da se okrejičajo za nadaljno pot. Kmalu za njim je vstopila v gostilno gruča fašistov, ki so začeli brez vsakega vzroka neusmiljeno pretepati nekega moža, ki je bil vinjen. Nikola Dragič je vse to mirno gledal. Ko so fašisti odšli, je dejal ženi po nemško: To je pa že Izum koroškega Slovenca Strelna naprava preprečuje vlome t? Celje, 2. februarja. G. Albert Rutar, bivši lastnik puškarne in nčitelj na drž. strokovni šoli za puškarstvo v Borovljah, sedaj živeč v Celju, je izumil posebne vrste budilno, svarilno in plašilno ključavnico in žabico s strelno napravo za zavarovanje vsakovrstnih vrat. Nova strelna naprava v ključavnici ima v primeri z običajnimi do sedaj znanimi napravami te vrste to prednost, da baš v trenotku največje nevarnosti vlomilci s ponarejenimi ali tudi pravimi ključi, brezpogojno sami sprožijo budilno-svarilno-plašilni strel. Močna detonacija strela zbudi in opozori ljudi, katerih imetje ali celo življenje je ogroženo, prikliče najbližjo okolico na pomoč. Preplaši in ojiozori pa tudi vlomilce same na nevarnost, ki tudi njim preti in tako že pri prvem poizkusu prepreči izvršitev zločina. Obenem pa omogoči hitro obrambo ter hitro zasačenje odnosno zasledovanje vlomilca. Novi izum je posebnega pomena za bančne in trgovske lokale, skladišča, blagajniške prostore, zakladnice, važne listine, železne blagajne, hotelske sobe itd. Izum koroškega rojaka je radi svoje enostavne tehnike in praktičnega pomena takega značaja, da da bi bilo izdelovanje zelo rentabilno tudi pri nas. Ako bi se izdelovale te ključavnice z isto preciznostjo kakor browning pištole, tedaj bi bila prilična cena 350 Din, a to samo, če bi se predmet izdeloval v velikih količinah. Ce pomislimo, da obsega mednarodna patentna unija 42 držav, lahko računamo, da bi se ta predmet izdeloval v stotisočih in milijonih komadov. Pri ceni 350 Din za komad, bi bil to pri milijonih komadih že velikanski promet 350,000.000 Din; od teh bi odpadlo okrog 50,000 000 za materijal, vse drugo bi bilo izplačano na zaslužkih in bi se ta vsota gotovo dobro poznala tudi v naši trgovski bilanci. Če pomislimo še, da traja patentna doba 18 let, dobimo šele pravo sliko, kako velikanskega pomena je ta izum. Dobro bi bilo, če bi stvar vzeli v roke naši domači finančniki, da bi nas zojiet ne prihiteli drugi. Zato naj bi ee osnovala družba z domačim kapitalom Patent je objavljen v Glasniku uprave za zaščito industrijske svojine v Belgradu 1. 1933 1. decembra. str. 580, št. 68 in je dobil jiatent po dvomesečni razstavi 1. februarja letos pravno moč. Poleg tega je g. Rutar izumil še drugo novost, za izdelavo železnih blagajn, kar pa pride do pomena v zvezi s prvim patentom. svinjarija, kar počenjajo fašisti. Komaj je to izgovoril, se je dvignil izza mize v drugem kotu civilist in zapustil gostilno. Nič hudega sluteč je družina mirno večerjala. Kar pridrve fašisti, jih aretirajo in odvedejo na jiolicijo, kjer je morala družina tudi prenočiti. Drugi dan se je pričelo zasliševanje, katerega rezultat je bil ta: Pobrali so uliogi družini vse dokumente, vso prtljago in jih odvedli v zajior. Očeta so vtaknili v eno, ženo, ki je bila noseča, in 10 mesečno dete f>a v drugo celico. Življenje v ječi je bilo strašno, kakor je pravil oče. Niti ganiti se ni mogel, ker je bila celica 2 koraka dolga in prav ozka. Svetloba je prodirala v celico skozi gosto zamreženo luknjo. Hrano ie dobival enkrat dnevno, vedno mrzlo, tako dn se ni mogel prav nič ogreti. V celici je vladal hud mraz, ker so bili zajKiri v globoki kleti. Šele po par dneh se je prav zavedel, kam je prišel. Pričelo ga je skrbeti, kaj je z ženo in otrokom. Prosil in moledoval je. naj mu vendar jiovedo. kaj in knko je z ženo in otrokom. Vse je bilo zaman. Revež ni vede), s čim naj si pomaga. Pričel je glndovati, 7 dni ni jx>kusil ničesar. To je poinnsulo toliko, dn so ga peljali k upravniku jetnišnice, katerega je prosil pojasnila o ženi in otroku. Povedal mu je, da je žena noseča in dete staro komaj tO mesecev. Sirovo ga je upravnik zavrnil in ga dal odvesti nazaj v celico. To ga je hudo razjezilo. Odhajajoč je močno zaloputnil vrata. Čez par minut je moral zopet pred upravnika. da ga prosi odpuščanja radi prejšnjega Ali m> tega ne znamo? Na člančič pod goreniim naslovom nam ie Splošna mnloželezniško družba d. d. v Ljubljani poslala ta-le dopis: ženo in otroka grozne ječe. Kedaj so odvedli ženo iz ječe, ni vedel. Zaprta je bila 24 dni. Koliko je morala uboga mati pretrpeti e avo-jim otrokom v taki ječi? Mož je ostal v ječi 7 mesecev in pol. 13. ia-so ga od vedli karubi- Je nuarja ob 10 zvečer pa nerji iz zapora,, pred katerim ga je čakala žena in dete. Strašno vesel se ju je oklenil in od veselja zaplakal, misleč, da je trpljenje kon- čano, da je prost in da bo šel domov, Zgodilo pa ee je drugače. Karabinerji eo jih odvedli v mrzli noči [>o skrivnih stezah na Brenner in jih hoteli pognati čez mejo v Av- »Ni točno, da se ie Splošna maloželezniška žba obrnila do kakih dunajskih inženjerjev radi naprave načrtov za čakalnice na postaja- Obč. volitve pri Sv. Križu na Slatini liščih cestne železnice v Ljubljani. Tozadevno smo se obrnili pač do g. prof. arh. Plečnika, ki jc naši prošnji ljubeznivo ustregel in nain izdelal prav lepe načrte za čakalnice, za kar smo mu zelo hva.ežni « Upravno sodišče т Celju je pod št. A 431/33/8 Izdalo to-le odločbo: Zoper občinske volitve, ki so se dne 15. okt. 1933 vršile v občini Rogaška Slatina-okolica, erez Smarski, se je v volilnem imeniku vpisani Pleme-nitaš Jožef iz Tržišča e tovariši, dne 22. oktobra 1933, torei v odprtem roku 8 dni po dnevu volitev, pritožil na upravno sodišče v Celju. Upravno sodišče je po § 50. zakona o občinah v nejavni seji odločilo: Pritožbi se ugodi in se razveljavijo občinske volitve radi nepravilnega postopanja volilnega odbora s tem, da se morajo po § 50, odstavek 5. zakona o občinah v mesecu dni od dne prejema te odločbe vršiti nove volitve. Zoper to odločbo ni pravnega sredstva. Razlogi. Na pritožbo zgoraj imenovanih je upravno »odišče po pregledu (»ritožbe in vseh volilnih spisov ugotovilo, da so se pri volitvah za občinski odbor zgoraj navedene občine dogodile sledeče nepravilnosti: Pritožitelji trdijo, da je predsednik volilne komisije ob 6 zvečer odslovil oba predstavnika Plemenitaševe liete, češ da predstavniki nimajo pravice prisostvovati delu komisije pri štetju glasov, in da j* glasom uradnega izkaza dobila kandidatna lista Plemenitaša Jožefa 365 glasov in kandidatna lista Verki Ivana 440 glasov, dočim je bilo po zapiskih predstavnikov Plemenitaševe liste za to listo oddanih 432 glaeov, za listo Verka Ivana pa 371 glasov, O teh trditvah so bili pri sreskem sodišču v Rogatcu zaslišani člani volilnega odbora in sicer: Kovačič Oton, Verk Ivan in Verk Miloš. Ti so pod prisego izpovedali, da je predsednik volilnega odbora pred ugotovitvijo volilnega rezultata oddovil predstavnike obeh list, ker je smatral da predstavniki ne spadajo v odbor in da je po zaključku glasovanja njihova funkcija končana. Тл iiiirtnj« predsednika volilnega odh/ura nima oslombe v z.konu Po § 34 zakona o občinah ' Ј^ЈГ! imajo predstavniki kandidatnih list pravico, prisostvovati poslovanju volilnega kakor tudi glavnega volilnega odbora ves čas volitev. Iz dejstva, da daje zakon predstavnikom list pravico, da prisostvujejo ne samo fHJslovanju volilnega, marveč tudi glavnega volilnega odbora, jasno izvira, da se pravica prieostvovanja ne omejuje samo na glasovanje, ampak tudi na oni del poslovanja, s katerim se ugotovi rezultat volitev. Pod izrazom »volitve«, ki se rabi v navedenem § 34., ni torej razumeti samo glasovanje, ampak celokupno poslovanje volilnih in glavnih volilnih odborov od početka do konca. Navedena kršitev v zvezi s trditvijo pritoži-teljev, da je volilni rezultat, ki je bil uradno razglašen, po beležkah predstavnikov Plemenitaševe liste napačen, odvzame volilnemu aktu in ugotovitvi volilnega rezultata tisto verodostojnost, ki bi jima kot uradnima aktoma sicer šla brez te kršitve. To kršitev je tedaj v tem primeru smatrati kot odločilnega pomena za končni izid volitev, vsled česar je bilo odločiti, kakor je zgoraj navedeno. Ker so se že radi tega razloga morale volitve razveljaviti, se upravnemu sodišču v razmotri-vanje drugih pritožnih točk, ki so podrejenega pomena, ni bilo spuščati. Celja, dn* 10. januarja 1934. S'ovensha Krajina Prav z zadovoljstvom priobčujemo gorenje _ isnilo, ki dokazuje, da se tudi Mnlož*" niška družba v Ljubljani strinja z našim stališčem, najprej dati kruha domačim ljudem. In to je hudo hvalevredno od nje, lo pn toliko bolj, ker nam je naš informator dal na razpolago to-le nemško pisano pismo, katero bomo sedaj objavili, da se zadeva še s te strani razčisti. Tisto pismo v nemškem originalu tako le glasi: Poštni predal št. 1*. Bltg. Knoll. Ljnbljana, 29. jan. 1934 Kn. — Warthnuschen. — Zu den llinen bereits durch unseren Ilerrn Ing. Neu-inayer iibergebenen Pliinen und Lichtbildern von Wartehallen und Flugdiicliern der VVr. Strassenbahnen u. zv. 1. Wartehalle Bnrgring-Bcllnria. 2. Wnrtehnlle Friodenshriicke-Ros-souorliinde. 3. VVnrtchnlle Alserstrasse-Skoda-gasse. 4. Flugdach Opernring-Karnliierstrnsse. 5. Wartohnlle Sehubertring - Schvvnrzenberg -platz. 6. Wartehalle Knrlsplntz. 7. Wartelialle lludickgasse - Schonbrunner Schlossbriicke. 8. VVartehalle Linzerstrnsse-Hiitteldorferstrasse — geben wir Ihnen die uns seitens der Bautech- nisehen Abteilung des genannten Untcrnchmen« zugekommenen Angaben iiber die Bauaus-fiihrung: >Was die Bauausfiihrung dieser War- TretjrrcdniSki kongres je bil v nedeljo v frensovcih v »Našem domu«. O ljubezni do siromakov je govoril g. župnik Zadravec. G. Klekl je dal račun o delovanju v preteklem letu. Že letos se bo vse pripravilo za ziduvu »Doma sv. Frančiška« v Črensovcih. Ker je pa še le polovico potrebnega denarja nabranega, je v teku nabiralna akcija, da bi tako čimprej prišle naše sirote pod streho. Kongre« je bil dobro sbiakas. tehallen anbelangt, so beetehen eie ans einem Traggerippe aue...« itd. Tako torej se glasi tisto pismo, pisano 29. januarja letos v Ljubljani in namenjeno Maloželezniški družbi, katera obravnava ravno načrte za tramvajske čakalnice v Ljubljani po vzgledu dunajskih. Knr nam je pa Maloželezniška družim na naš člančič poslala v pojasnilo, ne moremo več dvomiti, da boilo obveljali v Ljubljani načrti domačih in ne dunajskih inženjerjev. In tako je pruvl Saj mi tudi marsikaj znamo in vemol Naročajte .Slovenca* 1 strijo. Ker pa je bilo 1111 Brennerju 3 m snega in ie bila žena slabo oblečena, brez plašča in čevljev, se je mož uprl, da ne gre dalje. Bal ee je, da noseča žena in ubogo dete ne zmrzneta v snegu. Še drugi način so poizkusili karabinerji. dn jih spravijo čez mejo. Družino so napotiti kar po poti čez Brenner mimo avstrijske obmejne straže, ki je pa družino zavrnila. Zopet so morali nazaj v Verono in v ječo. Prignali so jih skoro napol zmrzle v mesto. Usmilil se jili je nek duhovnik in jim podaril 35 lir. za katere je kupil mož svoji ženi star plašč in čevlje. V strahu, kaj se bo sedaj z njimi zgodilo, so trejietali v ječi. Ponoči od 28.—29. januarja so karabinerji družino zopet odvedli jio skrivnih potih do Podkloštra 11a Poroško, kjer so jih po[>ustili. Zadnji denar, ki ga je še imel ubogi oče, je dal 7,0 vozne karte do Beljaka, odkoder so jih avstrijske oblasti odvedle v Celovec nn naš Konzulat, kjer so dobili potrebni denar za pot v domovino. S prvim vlakom so se pripeljali danes vsi raztrgani in oslabljeni v domovino. Italijanske oblasti so jili po krivici, brez vzroka zaprle. Osem mesecev so mučili ubogo družino po temnih ječah, nato ji pobrali vse potne listine, obleko, perilo in kakor največje zločince jx>-gnnli čez svoje meje. Uboga družina je pristojna v Belo Crkvc in še danes od|>otuje domov. Oče in mati sta kljub velikemu trpljenju, ki sta ga morala prestati od neusmiljenih italijanskih oblasti, srečna in vesela, da sta sebe in otroku ге?Цп jta-Ijunskih ječ. Dekle preteplo nasilnega snubca Tudi v Srbiji se dobe semintja še primeri »ot-mice«, to ie ugrabljenja dekleta. Podoben zločin je bil izvršen te dni v bližini Pararina, ki pa ee je za ugrabitelja kaj klavrno zaključil. Že jeseni je v vasi Buljanu zaprosil kmetski fant Milovan Stefanovič iz iste vasi Dimitrija Iliča za roko njegove sestre Roze. Roza pa se ni hotela še omožiti in tudi Dimitrija ni nič veselilo imeti Milovana za svaka. Ves jezen zaradi košarice je Milovan prisegel, da bo ^Rozo s silo odvedel, če ne bo sama hotela z njim. Taka prilika se mu je nudila te dni. Roza je šla dopoldne od planinske staje svojega brata v vas. Ko je prišla do gozr'a, je naenkrat stopil pred njo Milovan in ji osomo uka zal, naj gre z njim. Roza ie to odklonila, toda Milovan jo je pograbil za roke ter jo hotel odvesti s silo. Roza pa, krenko dekle, se je z Milo-vanom spoprijela in se dolgo borila z njim. Ko jc Milovan videl, da je ne more sam premagati, je poklical na pomoč svojega tovariša Dragoslava Miljkoviča, ki je bil v bližini in oba sta Rozo tako dolgo tepla in ji grozila s puško in revolverjem, da je Roza padla na tla. Milovan in Ra-doslav sta jo nato pograbila za obleko ter jo vlekla kake 4 kilometre po snegu v vas. Pri tem se je ubogi Rozi vsa obleka raztrgala ter ie dohila tudi lažie poškodbe po telesu. Ko sta oba nasilneža privlekla Rozo v Milovanovo hišo, je Roza zbrala zadnje moči in ves svoj pogum ter tako premlatila Milovana in opraskala, da ie fantu kri kar v curkih lila. Dekle je nato srečno pobegnilo iz hiše. Takoj nato se je Roza odpravila k okrajnemu sodišču in ovadila poskušeni zločin Orožniki so ob a nasilneža že aretirali, sodišče p« je uvedlo odločno preiskavo. Kranj Nov gorenjski tednik. Gorenjska dobi te dni svoje lastno glasilo, tednik »Gorenjec«, list za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto. Izhajal bo vsako soboto v Kranju, izdaja in tiska ga tiskarna Tiskovnega društva. Prva številka »Gorenjca«, ki naj bo naslednik v Kranju nekoč žc daljšo dobo iz hajajočega ^Gorenjca«, ki živi ljudem še v močnen spominu, izide danes 3. lebr. Novi porajajoči se »Oorenjec« bo gospodarsko in prosvetno glasik svojega katoliškega pokrela in katoliškega ljudstva na Gorenjskem, zato pričakujemo, da si bo s svoji pestro vsebino znal pridobiti vstop v sleherno go ipoilic is kmetsfcc hiše ter £s toplo pnporouuUu. Občinske davščine v Ljubljani O znižanju vodarine in gostaščine za davčno teto 1934 Važno ta hišne poses'n-ke Hišni gospodar nam piše: V 16. številki »Jutra«, od nedelje 21. januarja t. L, je objavljen članek o občinskih davščinah v Ljubljeni. Članek, ki govori o novem proračunu mestne občine ljubljanske, pravi, da v sedanjem proračunu ni nobenih novih davkov in tudi ne nobenega povišanja sedanjih davkov in davščin. Nasprotno je v proračunu vpoštevano že sklenjeno znižanje gostaščine in vodarine tako, da bodo v tekočem letu znašale vse tri občinske davščine (vodarina, gostaščina in kanalska pristojbina), ki se pobirajo na podlagi kosmate najemnine skupaj za stare hiše 12% nasproti 13% v lanskem letu. Pojm: »Kosmata najemnina« tu ni pravilno rabljen, ker je po zakonu o neposrednih davkih kosmata najemnina pojm za se, to je že osnova za odmero zgradarine, kar član-kar kasneje sam pravilno trdi. Mišljeni so tu pač skunni najemninski prejemki hiše, od katerih sme hišni gospodar odbiti navedene tri občinske davščine in sicer ne od sto, temveč v sto (ne 80.000X 12 nego 80,000: 112). Te davščine hiši gospodar le pobira od strank in odvaja mestni blagajni. Navedene davščine so torej dovoljeni odbitek. Kaj pomeni torej dejansko znižanje teh davščin? Če smeš predpostavljeno pravilno prijavo r»eh prijemkov iz naslova najema, odbiti na eni strani — vsled znižanja — mani — ostane na drugi strani več. To je jasno. Znižanje vodarine in gostaščine pomeni torej v resnici predpostavljeno, kakor rečeno, pravilno prijavo: 1. zvišanje davčne osnove za zgradarino in dopolnilni davek, 2. zvišanje podlage za odmero občinskih ln banovinskih doklad, 3. zahtevo najemnikov po znižanju naiemnin — saj je bila vendar vodarina in gostaščina znižanal Krščanska šola vabi svoje člane, starše in prijatelje mladine na svojo veliko skupščino v nedeljo 4. februarja ob 4. pop. v beli dvorani hotela »UNION«! Odbor. Mestne delavnice bodo omejili ? Ljubljana, 2. febr. Znano je, da razni mestni nižji uslužbenci s svojim prolesionistovskim delom izredno mnogo prihranijo mestni občini stroškov z deli, ki bi jih morala oddati raznim zasebnim podjetjem. Na drugi strani pa ti stroški niso taki, da bi od njih trpeli obrtniki in drugi podjetniki v splošnem, ker mestna občina oddaja vsa res večja dela zasebnim podjetjem, za svoje delavnice pa obdrži le manjša popravila in man:še naprave. Vendar pa tudi to nekaterim gospodom ni ljubo. Tako imajo mestni poklicni gasilci nekaj delavnic, v katerih napravijo za mestno občino precej koristnega ter s tem zmanjšujejo stroške, ki jih ima občina z vzdrževanjem gasilske postaje. Nekateri občinski svetniki pa si na vso moč prizadevajo, da bi te delavnice čim bolj omejili in skrčili njihovo delo. Tako je te dni pregledala delavnice poklicnih gasilcev posebna komisija občinskega sveta. Kaj je komisija sklenila, ni znano, upajmo pa, da nič takega, kar bi te delavnice omejilo v zaposlenosti. Po zakonu mora mestna občina vzdrževati »talno četo poklicnih gasilcev in reševalcev. Ker pa ti gasilci ne morejo venomer gasiti, kakor tudi stražnik venomer ne aretira, morajo biti z nečem zaposleni in kaj je bolj prirodno, kot da so zaposleni s tistim, česar so se izučili v mladosti, to je v svoji obrti, bodisi mizarski, ključavničarski ali drugi. Na mestni občini je vedno dovolj popravil in zato se občinski svetniki ne smejo vznemirjati, češ, da mestna ^občina s tem »fuša« obrt. Ako bi mestna občina oddala zasebnikom vsa dela, ki so potrebna, bi to zelo obremenilo mest- Znižanje občinskih davščin se brez škode za .nestno blagajno z mirno vestjo lahko sklene, saj se je na omenjeni način izdatno zvišala podlaga za odmero občinskih doklad, kar znatno nadomesti izpad, ki ga utrpi občinska blagajna vsled znižanja. Poleg tetfa pomore občina 6 takim znižanjem ne samo sebi, temveč tudi svojima budžetnima konk'irentinjama, lo je državi in banovini do višjih doho 'kov. Kdo ima torej korist, kdo škodo od znižanja občinskih davščin? Tako znižanje pomeni višjo obremenitev hišne posesti, saj se zviša kosmata najemnina, osnova za zgradarino in podlaga za doklade. Vsled tega so tudi nadaljna Izvajanja v navedenem članku napačna, ko pravi: »Znižan:e gostaščine in vodarine je bilo sklenjeno radi tega, ker se je zadnje leto zaradi nove prakse pri oce-njevaniu naiemne vrednosti stanovanj hišnih lastnikov in prirastka novih stanovan skih hiš osnova za zgradarino (kosmata najemnina) znatno povečala. Osnova za zgradarino je, kakor člankar tu ta pojm pravilno rabi — kosmata najemnina odnosno ocenjena najemnina odnosno ocenjena najemna vrednost stanovanja — torej vsota, po odbitku občinskih davščin. Če se je znatno povečala osnova za zgradarino, ee je s tem znatno povečala tudi podlaga za občinske doklade. Gospodarsko pravilno in socijalno pravično bi bilo torej, da se znižajo občinske doklade, kajti le od efektivnega znižanja občinskih doklad imajo hišni gospodarji res korist, ker jih razbremenjuje, vsako drugo znižanje pa ie samo zvišanje bremen! Predsednik Društva hiš. posestnikov v Ljubliani je tudi član obč. sveta, a ni nam znano, da bi bil le eno besedo spregovoril v korist hišnih gospodarjev. Če ie storil to zavestno, potem ni zastopal pravih interesov društvenih članov. V nobenem primeru torej ni storil prav! ni proračun, korist pa bi imeli le posamezni obrtniki, ne pa večina. Mestni poklicni gasilci pa bi bili obsojeni v času, ko niso zarosleni r gašenjem in z reševanjem, pasti lenobo, kar bi bilo žaljivo zanje in pohujšljivo za občinstvo Nevarnost ie, da bi se s tem ustvarjala atmosfera za redukcijo gasilske in reševalne postaje, Sicer pa je trebr, vedeti, da so poklicni gasilci, ki opravljajo T prostem času kako obrtno delo, vsi ree izučeni obrt niki. Ko bi slučajno ne bili v alužbi poklicnega ga silstva, bi tudi oni še vsi bili več ali man sai godb, zlasti v osnulku pogodbe s KLE. V revidiranem osnutku bi se položaj mestne občine nekoliko zboljšal. Zato je bila tudi v četrtek la obravnava preložena na torek. 0 Nad 160 strank zarubljcnih. Za veliko dražbo, ki bo dne 6. t. m. v Mestnem domu in kjer bodo dražili razne zarubljene predmete, vlada znatno zanimanje. Nekaj strank je že rešilo svoje zarubljene predmete s tem. da so plačale dolžne dajatve, še vedno pa ie v skladišču ogromna večina zarubljenih stvari. Skupno število vseh strank, katerih blago pride na dražbo, znaša tiad 180 in ne 80, kakor smo zadnjič po pomoli javili. 0 Mraz in burja. Tudi mesec februar spada ined mrzle mesece in začetek letošnjega februarja ni obljubljal ravno skorajšnje pomladi. Predvčerajšnji!!! je hudo zmrzovalo, proti večerji pa je pričela pihati prava kraška burja, ki sicer rti bila silovita in ni prevračala ljudi, pač pa je bila zato tem bolj mrzla. Burja je pihala vso noč in včeraj ves dan. Kljub temu pa liudje ki čutijo bližajočo se spremembo vremena kar v kosteh, napovedujejo, da burja in hud mraz ne bosta dolgo traiala. To zimo je mraz nekako stalen, vendar pa termometer ni nikoli padel tako globoko, kakor v prav budili zimah, to je na 25 do 28 pod ničlo. Ob zelo hudih zimah odredi n. pr. vodstvo policije, da se stražniki na cestah menjajo vsaki dve uri, letos pa to ni bilo nikoli potrebno in tudi stražniki sami niso izrazili vodstvu sličnih želj. © Nesreča pri smučanju. Reševalni avto je včeraj popoldne pripeljal s Katarine 83-letnega Franca Traovca iz Rožne doline, trgovskega slugo Mariborske vesti: Lutkovni oder v Vzajemni zavarovalnici •IIMIMIMIMIMIlIllHII vprizori jutri dve novi igri: Mirko Kunčič: Gašperček se uči boksanja Groteska v enem dejanju Niko Kuret: Kralj gozda Predstavi ob 3 in ob 5. Vstopnice so v predprodaji v Unionski trafiki Sedeži po 6, 5, 4 in 3 Din — stojišča po 2 Din. pri Miklavcu. Trnovec se je šel smučat, pa je padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. 0 Ogenj v stanovanju. Včeraj malo pred 4 popoldne so bili poklicani poklicni gasilci v Gledališko ulico 4. kjer je v stanovanju stranke Ivan Maselj nastal manjši požar. Vnela so se namreč drva ,ki so bila naložena okrog peči. Gasilci so odšli tja z orodnim vozom, vendar pa jim ni bilo treba gasiti, ker so ogenj že pogasili domači sami. © Priporočamo obisk gosi line v Rokodelskem domu v Ljubljani, Komendtega ulica 12, kjer se točijo prvovrstna vina, nudijo cenjenim goetom dobra jedila. — Abonente sprejema na dobro in ceneno hrano (tudi za 14. uro popoldne). — Družbam se na željo rezervira posebna krasna soba. — Lepo in prijazno zabavo nudi svojim gostom tudi s kegljiščem. Usoda mariborskih ustanov 44 usfanoo — Največ donašajo hiše Svoj čas so imeli imoviti mariborski meščani mnogo razumevanja za ovekovečenje svojega imena v ustanovah. Za najrazličnejše dobrodelne namene so darovali znatne vsote; obresti naj bi se uporabile za nainen ustanove. Večje število jih je zapustilo v stanovske svrhe nepremičnine in sicer stanovanjske hiše, drugi nn večje vsote še v življenju, ali pa so jih volili v svoji zapuščini. Vseh ustanov je v Mariboru 44 ter jih upravlja mostna občinn z izjemo 15, ki jih upravljajo ali zasebni nasledniki ustanovitelja ali pa razne institucije, kakor Trgovski gremij. Mestna hranilnica itd. Donos teh ustanov pa je zadel« usoda vsega našega gocoodarslvp Prvič prenos na dinarsko vrednost. drugič pa splošno zmanjšanje denarne v.odnosti. Di nes jc pruktični donos vseli mariborskih ustanov zelo malenkosten. Največ še donašajo hiše, ki se uporabljajo po ustanovi-teljevem namenu za dobrodelne evrhe: kot zatočišče revnih meščanov, osobito služkinj, obubožanih trgovcev itd. Upravo nekaterih ustanov vodijo posebna društva, n. pr. Marijani-šče, in te ustanove klub navedenim hibam še najbolje dosegajo svoj nainen. Denarne ustanove so naložene pri Mestni hranilnici ter so uporablja v ustanovne namene samo obresti. Ker pa se obrestujejo samo po 4%, je slednji razumljivo nizek. Skupni donos vseh 44 ustanov mariborskih znaša 19.573 Din, izdatkov pa ima občina kot upravnica (največ popravila hiš) 22.974 Din. Bili so pa mariborski meščani dostikrat originalni v svojih ustanovnih določilih: tako imamo iz teh ustanov »sklad za ranjene vojake«, »sklad za uboge družine rezervistov« in elično. 5. februarja predava pri Slepiču v Šiški Herfort o lovskem plenu 0 Mednarodna fotografska razstava v Ljubljani. Ljubljanski Fotoklub. opogumljen po velikih uspehih, ki jih je dosegel do sedaj s svojimi razstavami in z usoehi svojih članov na drugih razstavah, namerava prirediti maja meseca v Ljubljani veliko mednarodno razstavo fotografske umetnosti, ki bo prva te vrste na vsem evropskem Jugovzhodu. Razstava bo od 5. do 27 tnaja, nanjo pa so povabljeni fotografski umetniki vseh držav. Med raznimi po-go;i, ki jih razstavni odbor določa, omenjamo, da so pripuščene le lastno izdelane slike, izključene pa so ročno barvane. V izbirnem odboru so rned drugim arh. Costaperaria, Božidar Jskac, prof. Goimir Kos, prof. Albert Sič in arh. Vlado šubic. Vabila na razstavo so bila že razposlana. 0 Pogajanja o elektrifikaciji. Zadnja občinska seja je bila prekinjena, kakor smo poročali, ravno zaradi obravnave o elcktrifikacijskih pogodbah mestne občine s KDE in s Cesnjem, o čemer smo svoje čitatelje že dovolj informirali. Že dolgo pred to sejo □ Oomejna postojarma sc bo gradila. Svojc-časno smo poročali o načrtih tuka;šnje Tujsko-prometne zveze za zgradbo paviljona na meji v Št. IIju ob državni cesti. Zgradba paviljona ie tedai zagotovljena ter se bo izvršila v letošnji pomladi. Načrte za stavbo je napravil inž, arh. Čer-nigoi^ Stavba bi imela reprezentativen karakter. □ Kako se bodo zasadile mariborske u>ice. O usodi kostanjevih drevoredov in o zasaditvi mariborskih ulic z novimi drevesnimi vrstami smo že poročali. Zasadile pa se bodo ulice z naslednjimi vrstami dreves: Magdalenska z malolistnatimi lipami, Delavska s »sphoro japamico«, Fochova dobi »sorbus« drevesa, Dajnkova lipe, Kettejeva okrogle akacije, Strossmaierjeva med Kamniško in Koroščevo lipe, Kosarjeva in Vrbanova kanadske jagnjedi, Čopova javorje, Koroščeva med Trubarjevo in parkom jesenova drevesa, v Razlagovi in Krekovi se bo nasadil običen javor, v Marijini med Frančiškansko in Sodno bodo rastle okrogle aka-oije, v Wildeivrairerjevi nicd Fnančiiškatnsko in Cvetlično pa okrogli brest, na Pohorski pridejo javorji, v Belrfrajsko in Jadransko jesen, na Bet-navsko od Stritarjeve naprej pa lipe Drevoredi se bodo zasadili samo v onih ulicab, ki niso obtežene s jjrometom, dočim se bodo, kakor smo že poročali, v prometnih ulicah popolnoma odstranili. □ Za živila samo umetni led. Kljub prepovedi uporabe naravnega ledu z ribnikov v živilski trgovini se še vedno dogaja, da mnogi obrati, ki rabijo led v živilski stroki, umetnega ledu spJoh ne kupujejo. V bodočem poleliu bo radi tega pod-vzelo tržno nadzorstvo strož'e mere teT bodo vsi obrati prisiljeni, da uporabljajo v živilski stroki (izvzeniši prodaja piva) samo umeten led, ki ga producira mestna ledarna. n Za zgradbo protituberkuloznega azila so v tozadevnem fondu nabrali z januarjem že 90.813 dinar 'cv. □ Ljudje umirajo. Na Meljskem hribu 21 |e g obrala smrt 51 letno viničarko Marijo Šmigovc. lagi ženi bodi ohranjen trajen spomin! n Še pet družin na cesfi. Navajeni smo že v Mariboru, da vidimo vsakodnevno preseljevanje stanovalcev iz varnega zavetja poti ua- N naznanila Liubliana I Gašperček se fco boksal z roparjem Rokomav- hom jutri popoldne v novi groteskni igri M. Kun-čiča: Gašperček se uči boksanja. Kot piskač pa bo nastopil v drugi igri: Kralj gozda. Presenečenja in smeha bo na pretek! Prva igra hoče podati nekaj povsem novega na lutkovnem odru. Obe igri se bosta predvajali ob 3 in 5. Vstopnice so v predprodaji v Unionski trafiki. Sedeži po 6, 5, 4 in 3 Din, stojišča po 2 Din. 1 »Res luštno je tam na dežePci...» To veleza-bavuo veseloigro bo rokodelsko društvo na splošno zahtevo občinstva zopet igralo v nedeljo dne 4. t. m. Za igro je zelo veliko zanimanje. Predprodaja vstopnic je danes od 6 do 8 in jutri' od 10 do 12 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Pričetek igre bo jutri ob pol osmih zvečer. 1 Starši! Vseučiliški profesor dr. Karel Ozvald bo imel predavanje v sredo dne 7. t. m. ob 20 na učiteljišču v risalnici (II. nadstr.) o vprašanju »Kam z našo žensko mladino«. Vprašanje ženske izobrazile in poklicne usmeritve zanima starše in vzgojitelje, zato vabimo vse, da se predavanja udeleže. Društvo »Sola in dom«. 1 Nočno sluSbo imajo lekarne: mr. Leuetek, Resi jeva cesla 1; mr. Bohinec ded., Rimska c. 24, in dr. Kmet, Tyrševa cesla 41. Maribor m Velik dobrodelni koncert priredi Slov. pev. .fruštvo »Maribor« dne 2. marca 1934 v mariborski sioinici. Izvajala se bodo znamenita domača in trna glasbena dela s sodelovanjem solistov, zbora in or- gelj. Orgije bo igral znameniti mojster in slovenski komponist g. prof. Tome iz Ljubljane. Gmotni uspeli prireditve je »Maribor« namenil domači dobrodelnosti po Vincencijevih konferencah in mestni pomožni akciji. in »Kovačev študent« nas bo zopet zabaval pred-pustno nedeljo popoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke. Poleg tega polno drugih »primernih« točk. Več boste še izvedeli. m V gledališču gostuje jutri v nedeljo g. Ivan Gorskv kot Tasilo v »Grofici Marici«. — Drevi v gledališču preinijera »Štambulske rože«. Celie c Apostolstvo mož in lantov ima jutri kakor običajno vsako vrvo nedeljo v mesecu ob pol sedmih pridigo, nato skupno sv. obhajilo in sv. mašo. c Obiščite veseloigro »Poslednji mož«, ki jo vprizori jutri v nedeljo ob pol štirih popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice Jug. strokovna zveza. Med odmori bo igral tamburaški zbor. Pred-prodaja vstopnic danes v Slomškovi tiskovni zadrugi, jutri dopoldne v »Slovenčevi« podružnici, popoldne pa od 2 do začetka predstave pri dnevni blagajni. c Predavanje za turiste. G profesor Janko Mlakar, naš znani turist bo predaval v sredo 7. februarja ob 8 zvečer v veliki dvorani Ljudske posojilnice o severnih apneniških Alpah — skupina Lach-lalskih Alp do Watzmaniia. Predavanje priredi T. K. Skala. c Dva sainaritanska tečaja priredi krajevni odbor Rdečega križa in sicer začetniškega ier nadaljevalnega za tiste, ki so enak tečaj obiskovali že lansko Teto. Predavala bosta gg. dr. Fišer in dr. Podpečan. Prijave za oba tečaja se sprejemajo od 5. do 10. t. m. od 8-12 in od 16—18 v Zdravstvenem domu, L nadstr. »oba it 13, Drugi brati Šmartno pri Litiji. Fantovska konoregacija vprizori jutri dne 4. februarja ob 3 popoldne Gogoljevo komedijo »Revizor«. Za igro vlada že sedaj veliko zanimanje. Pridite pogledat. Zagorje. Smuški odsek SPD Zagorje priredi v nedeljo, dne 4. t. m. sankarske tekme iz Colniš na Repmk. Starta lahko vsak sankač. Zbirališče točno ob 2 popoldne v gostilni g. Drnovška, start ob Vi3. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Dra ma Začetek ob 20. Sobota, 3. febr.: »Sonjkin in njegova sreča.« Izven. Globoko znižane cene od 5—14 Din. Nedelja, 4. februarja ob 15: »Kulturna prireditev v Črni mlaki«. Izven. Znižane rene. Ob 20: »Karljera kanclista Vincika'. Izven. Znižane cene. Opera Začetek ob 20. Sobota, 3. febr.; »Pri beletn konjičku.« Izven. Znižane cene. Nedelja. 4. febr.: ob 15: »Tosca«. Izven. Znižane cene. ob 20: »Р1ез v Savoyut. Izven. MARIBORSKO С.1.ЕПЛТ Sobota, 3. februarja ob 20: »Stambulska roža.c Preinijera, Nedelja, 4. februarja ob 15: »Trnjulčicu.« Znižane rene. Ob 20: »Grofic« Marica.« Zadnjič. Goetujc t c nor Lil Ivuu Оигоку. strešja ali v barake. Vseeno pa je javnost razburila vest, ki sino jo svoječasno prinesli, radi odpovedi stanovanja številnim družinam v ko-loni.jskih hišah železniške uprave v magdalen-skem predmestju Brez navedbe vzroka je dobilo 24 družinskih poglavarjev odpoved ter se morajo izseliti s prvini aprilom. Ni pa ostalo samo nri teh odpovedih. Sedaj je sledilo šo 5 novih odpovedi. Število izgnanih stanovalcev bo kmalu presegalo one. ki bodo lahko še za • naprej zadržali stanovanje v železniških hišicah. □ Merjasci padajo. V svetokriževskih In kamniških obronkih kozjaškeea pogorja ži fii lepo krdelo divjih ščetiucev, ki ume uspešno izbegavati pogubonosneuiii svincu. Te dni na ie vendar zadela neizprosna usoda 160 kg težkega divjega merjasca v lovišču g. Ivana Per« ka, veleposestnika v Kamilici. Padel je šče-tinee na Šobrn ob priliki lovskega pogona pod svinčonko g. Perka. Srečnemu strelcu se je že drugič nasmehnila lovska sreča, ker je pred nekaj leti istoteiko v svojem lovišču ustrelil merjasca. П Božjast v kinu. V Grajskem kinu jo prišlo v četrtek med predstavo do razburljive motnje. Nekega gledalca je napadla božjast ter ga vrgla v nezavest. Priklicati so morali na pomoč reševalce, ki so božjastneža prepeljali v bolnišnico. □ Leseno, protezo si je zlomil. Na zlede-neli Vetrinjsk'i cesti se je pripetila včeraj nesreča. Padel je invalid Franc Ledinek ter si zlomil noio. K sreči pa je bila noga — lesena proteza, ki jo bo mogoče brez zdravnika in mavca zopet naravnati in ozdraviti. □ Prazno podstrešje. Gostilničarka gospa Mirija Vokova v Vojašniški ulici je sušila perilo na podstrešju. V četrtek je menila, da bo perilo že suho ter ga je hotela pobrati. Vsa obu na na pa je našla podstrešje nrazno. Bel ji; pred njo t«m že neznnnec, ki je pobral vse jierilo ter si ga prisvojil. П Lastno hišo zažgal. Sodniki malega senata tuka;šniega okrožnega sodišča so imeli včeraj pred eeboi zanimivega gosta: zagovarial se ie pred n-*-I mi 35 letni kolonist iz Prekmurja Marič Anton, ki j ga je razdelitev grofovskih posestev privedla v I Pince pri Lendavi. Kolonistom pa ni z rožicami I postlano, zlasti, če morajo zgruditi svoie gospodarstvo čisto iz niča, kakor je bil to slučai pri obtoženem Zadolžil se ie pri tem za precejšno vsoto, ki ga je tiščala in ovirah v gospodarstvu ter mu iemala vsak razmah. Nazadn:e ni vedel za drug izhod, kakor z.a rdečega petelina, katerega je posadil na lastno streho Dne 27. juniia je za-žarelo v Pincah v pozni noči nebo. Gorela ie Ma-ričeva baita. iz katere so s težavo rešili san-o golo živbenic stanovalcev. Zavarovana ie bila hiša гл 10000 Din. Po požaru se je pričelo po vas' šušli.-ti, da je Marič lastnoročno pritaknil otfeni k strehi svoie hi!e. Zanimali so se za zadevo tudi orožniki in namdnie je prišla resnica na dan. V obupnem gospodarskem položaju je sklenil Marič za'rtatii svo;o hišo ter je v omen:eni noči zaždM s lr*ko v kuhinii strop, odkoder se ;e ogeni razširil na streho. Ko ie bil s slednia v plamenih, je zbudil svo-o družino in nato alarmiral še sosede, da so priMfeli na pomoč Obsodili so ga na štiri mesece zapira. Zagovarjal se je z duševno zmedenostjo, ki da ga od časa do časa napada. Ptui Zasačen divji lovec. Neki f»seslnik iz Vito-mercev sc je ukvarjal s streljan em divjačine v prepovedanem času, ne da bi imel orožni list. oziroma lovsko karto. Orožniška patrulja, ki e bda o tem obveščena, ga je zasačila v trenotku, ko ie streljal v sosednji šumi divjačino. Orožniki so divjemu lovcu puško zaplenili, nato pa izvršili hišno preiskavo, kjer so našli ostanke zajcev in fazanov ter okrvavljeno desko, na kateri je divjačino raz-•vkavsl. Divii lovec гг bo za£cv&rjs! pred »odnijo, ki je mučil jetnika Naši bralci ee morda še spominjajo strašnega dejanja iečarja Nikole Konjarja, katerega je svoj* čas sodišfe v Vranju v Srbiji obsodilo na iest let robije, ker je do smrti mučil nekega jetnika. T« dni je bila pred belgrajsklm sodiščem ponovna obravnava proti Nikoli Končarju. Pred časom eo orožniki v pčinjskem okraju aretirali brata Stanka in Milana Stošiča iz vasi Belega brega, ker sta bila osumljena, da sta ubila kmeta Dimitrija Stojilkoviča. Brata Stošiča »ta bila zalo osumljena, ker je pokojni Stojilkovič pogosto nadlegoval njuno hišo in so orožniki mi« lili, da sta izvršila zločin iz maščevanja. Orožniki so pod močnim spremstvom privedli oba brata Stošiča v zapore okrajnega glavarstva in ju izročili ječarju Nikolaju Končarju, ki je bil tedaj orožniški kaplar. Kakor so pozneje potrdile priče, je Končar osumljena brata takoj zaprl v posebni celici ter ju iz še nepojasnjenih razlogov in ne da bi mu bil kdo naročil, pričel pretepati, da bi izsilil iz njiju pri-nanje. Najprej je Končar pretepel in mučil starejšega brata Milana. Milan pa kljub vsem mukam ni priznal prav ničesar, ker v resnici ni izvršil zločina. Stanko Stošič je bil tedaj star 17 let. Končar mu je uklenil obe roki in ga pričel tako kruto pretepati, da so udarci odmevali po vsei jetnišnici, kakor so to pozneje potrdili drugi jetniki. Iz celice, v kateri je Končar mučil svojo žrtev, so se čuli obupni klici in prošnje na pomoč. Toda vse to Končarju ni bilo še dovolj. Za trenotek je Končar prenehal mučiti ubogega mladeniča, zato, da je takoj nato nadaljeval svoje muke na še groz-nejši način, namreč z razbeljenim železom... Trgovski sotrudniki in pokojninsko zavarovanje V zadnji številki »Disopa« čitamo, da vsi trgovski sotrudniki odklanjajo razširjenje sedaj veljavnega zakona o pokojninskem zavarovanju na trgovske aotrudnike. Nepoučeni bi utegnili misliti, da je to resnica. Toda resni-a je ravno nasprotna. Ogromna večina trgovskih sotrudnikov si želi pokojninskega zavarovanja in je prepričana, da bi bil sedaj veljavni zakon zanje dober in primeren. Strokovne organizacije nameščencev, ki edine smejo govoriti v imenu nameščencev, ?o se že ponovno izjavile za pokojninsko zavarovanje trg. sotrudnikov. Naj omenimo tu resoluci'e podpisanega društva, v katerem je včlanjenih lepo število trgovskih sotrudnikov in sotrudnic in ki so se vsi izjavili za sedai veTavno pokojninsko zavarovanje. Znano nam je, da se n. pr. ljubljanski pomočniški zbor, ki šteje nad 'iOO članov in članic samih trgovskih sotrudnikov in sotrudnic — že dalje časa trudi, da bi ee razširila sedai veljavna določila zakona o pokojninskem zavarovnnju tudi na trgovske sotrudnike in sotrudnice. Seveda smo vsi prepričani,, da bi se dalo v sedanjem pokojninskem zavarovanju nekaj trdot omiliti, nekaj določil spremeniti, toda demagogija nas ne bo privedla do zaželjenega uspeha. In kako naj nazivPamo to, kar piše »Disop«? Spremembe, o katerih smo prepričani, da so potrebne, bomo dosegli le po napornem delu, pri katerem bodo eodelovale organizirane vrste vsega trgovskega eotrudništva. (Iz Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije.) л1 n u Koledar m Sobota, 8. februarja: Blaž, škof, шибепес; Oskar, škof. Novi grobovi "f" V Globokem pri Mošnjah je 26. jamuarja umrl ugledni mož France G 1 o b o č n i k , posestnik in progovni paznik. Naj v miru počiva! Osebne vesti = Poročila ste se v Moškanjcih 22. jan, generalni zastopnik socialno-gospodarske zadruge v Mojstrani Klančniik Alojzij in učiteljica Hafner Pavlina. Obilo srečef = K Sv. Ani pod Ljubelj se je preselila ga. učrteljica K u š a r iz Mošenj, da bosta z možem skupaj delovala na tamkajšnji šoli. Ostale vesti — Telefonski promet. Prometno ministrstvo je dovolilo, da se otvori telefonski promet na progah Škofja Loka—Dunaj (4.20 zl. fr.), dalje Maren-berg—Gradec (2.70 zl. fr.) in Meža—Trst (1.80 zl. fr.). Zneski v oklepajih so pristojbine za triminutni pogovor. — Sarajevski zasebni uradniki zahtevajo obvezno pokojninsko zavarovanje. Te dni se je vršil v Sarajevu občni zbor tamkajšnje podružnice Zveze privatnih nameščencev, kjer so navzoči izrazili zahtevo, naj se po vsej državi uvede obvezno pokoj- Sojetniki eo kmalu nato zaslišali, da je v tej celici nekaj zamolklega j adlo na tla nakar |e nastala tišina. Med tem se je zgodilo nekaj, kar bo najbrže vedno osla'o nepojasnjeno. V celici je tedaj umirajoč ležal, zadigojen z vrvjo okoli vratu nesrečni 17 letni mladenič Stanko Stošič. Prišel je zdravnik, toda bilo je že prepozno. Stanko Stošič je bil že mrtev. Končar je bil takoj aretiran in je bila proti njemu uvedena preiskava. Toda Končar se je branil, da je Stošič napravil samomor. Trdil je, da je Stoeiču za nekaj časa razklenit roke ter da je mladenič teda) pograbil 70 cm dolgo vrv ter si jo zadrgnil okoli vratu in na ta način izvršil samomor. Najprej je Nikolo Končarja sodilo okrožno sodišče v Vranju. Državni tožilec je tedaj trdil, da gre za okruten uboj ter zahteval najvišjo kazen. Vranjako sodišče je spoznalo, da je pri tem dogodku 95% verjetnosti, da gre za uboj, 5r/o verjetnosti pa, da gre za samomor, v katerega ga je Končar prisilil. Končar je bil na to obsojen na 6 let robije. Proti tej sodbi sta se pritožila na kasacijsko sodišče Končar in državni tožilec. Kasacijsko sodišče je prišlo do spoznanja, da pri tem dogodku ne gre za prisiljen samomor, temveč za zločin zlorabe službene dolžnosti, ker je pokojni Stanko trpel tisto, česar trpeti ni bil dolžan. Kasacijsko sodišče je spoznalo, da je Ni-kola Končar »zloben značaj« ter mu je znižalo kazen z ozirom na novo označbo od šest leb robije n& dve leti zapora. gova sinova štiriletni Josip in šestletni š(efan. Svetec pa je moral predvčeraišnnni popoldne po neko stvar k sosedu Oba otroka je odpeljal v kuhinjo k materi, vrata v prostor, kjer se je kuhalo žganje, pa je le priprl. Otroka pa sta se iz kuhinje takoj splazila k peči, kjer se je kuhalo žganje. Naenkrat pa je plamen iz peči dosegel mlajšega, ki je bil naenkrat ves v Celje ninsko zavarovanje privatnih nameščencev, kakor je to izvedeno že v Sloveniji in Dalmaciji. — Prepovedan tisk. Ministrstvo za notranje posle je prepovedalo uvažati v našo driavo in razširjati v njej knjigo »Dae Volk ienseits der Gren-zen« od Riharda Bara, ki ie izšla v Hamburgu. — Liško progo čisti 300 delavcev. Promet na liški progi še ni odprt. Pri čiščenju proge med Zr-manjo in Plavnom je zajjoslenih 300 delavcev. Na nekaterih mestih je snega 3 do 4 metre Temjjeratura se giblje med —8 in —10 stopinj Celzija. Računajo, da bo proga očiščena v dveh dneh. — Za osveženje krvi pijte skozt ne'iaj dni vsak dan zjutraj čašo naravne »Franz-Josef«-grenčicel Po mnogih zdravnikih predpisana »Franz-Josei«-voda urejuje delovanje črev krepi želodec, zboljSuje kri. pomirja živce in povzroči tako splošno dober počutek in jasno glavo. — Vlom v belgrajsko banko. Te dni je slugu Industrijsko komercialne banke v Belgradu zjutraj ob 6, ko je prišel čistit, opazil na stopnicah neznanega Človeka, cigar vedenje je bilo siino sumljivo. Sluga je napravil nekaj korakov proti njemu, nakar se je neznanec spustil v beg, sluga pa za njim. Neznanec jo je ubral na ulice, kjer se je nadaljeval lov. Sluga je bil hitrejših nog in se je v Djevojački ulici, kjer so strme stopnice, že tako približal beguncu, da bi ga lahko zagrabil. Ravno v tistem hipu pa je padel jk> tleh. nikir je seveda neznanec izginil. Videč, da ne more ničesar opraviti, se je sluga vrnil v banko. Tu je opazil, da je vlomilec vlomil v blagajno banke in odnesel 47.00D dinarjev. — Zaradi par kilogramov moke. V Batovljev-cih pri Bosanskem Brodu je bil izvršen strašen zkčiu. Iniro Moičevič je prišel k svojemu očetu Stjepanu in ga prosil par kilogramov moke, ker je s svojo družino stradal. Stari Stjepan pa je očital svojemu sinu, da [>orabi preveč moke In da sploh preveč troši za svojo družino. Med očetom in sinom je prišlo do prepira, ki se je kmalu spremenil v prelep. Stari Sljepan je zgrabil za nož in ga s tako silo porinil svojemu sinu v prsa, da je nesrečni Imro na mestu izdihnil. — Avtobusna nesreča. Pri Trebinju se je te dni na nekem klancu pokvarilo krmilo poštnega avtobusa, ki je zaradi lega za vozi I v jarek, se prevrnil in razbil. V avtobusu je bilo 12 potnikov. Pri padcu so se poškodovali trije, dočim so drugi ostali nepoškodovani. — Pri slabosti je naravna »Franz Josetova» voda priletno učinkuioče domače zdravilo, ki znatno zmaaj'uie telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno — Volkovi vdrli v vas in pcklali pse. V eni preteklih noči se je velika tropa volkov spustila s planine Ivanjšice v Bosni in med strahovitim rjovenjem vdrla v vas Gregurovec. Kmetje so že zdaleč zaslišali tuljenje in so brž zaprli svoje staje in hišna vrata. Zverine so vdrle v vas in pričele tekati okrog hlevov in staj. Raztrgale so vse pse, ki so jim prišli pod kremplje. Tamkajšnji kmetje nimajo prav nobenega orožja in so napram volkovom brez moči. — Dva dečka zgorela. V Cepincu v Prekmurju je posestnik Josip Svetec kuhal žganje v posebnem prostoru poleg hiše. Okrog njega sta se sukala nje- КиЧагп* obzornik Ivan Pregelj: To'minci Izbrani spisi, 9. zv. Jugoslovanska knjigarna. — Zbirka: Domači pisatelji. Ljubljana 1934. šiti otrok. Oba otroka sta za opeklinami umrla — Na svalbi mu je odtrgalo roko. V hiši kmeta Marka Barača v Klokočeviku pri Bosanskem Brodu so imeli ženitovanje. Njegova hči je vzela 23 letnega Mirka Krajšiča. Ko je bilo veselje največje, je sel ženin po možnar in ga začel polniti s smodnikom. Naenkrat pa je nastala strahovita eksplozija. Eksplozija je ženinu odtrgala desno roko in so ga morali takoj prepeljati v bolnišnico Njegovo stanje je zelo nevarno. Svatje so se seveda pod vtisom nesreče razšli, nevesta jia je jokaje odšla sama na svoj dom. — Davčni blagajnik obsojen zaradi poneverbe. Pred soniborskiin okrožnim sodiščem se je te dni vršila razprava proti Jovanu Šibaliču, bivšemu blagajniku davčne uprave v Somboru, ki je bil obtožen, da je v začetku preteklega leta iz dveh pisem vzel 30.000 Din in da je vrhu tega ponevcril še okrog 60.000 Din državnega denarja. Obtoženec je prvo priznal, drugega j:>a ne. Sodišče pa ga je obsodilo zaradi obeh deliktov na 2 leti in 6 mesccev robije, v kalero se mu všteje enoletni preiskovalni zapor. — Zborovanja in razna predavanja so navadno dobro obiskana. Tu, kier se zbira dosti ljudi, je nalerijivo-st bolezni zelo lahka. Da se pa obvarujete pred tem, jemljite Panflavin pastile, ki jih imejte vedno pri sebi. — Nabava drv. Povelistvo dravske divizijske oblasti v Ljubliani razpisuje prvo javno ustmeno licitacijo za nabavo 17.720 kub. metrov drv. Licitacija se bo vršila 20. februarja ob 11 v pisarni intendance gornjega poveljstva, kjer lahko dobijo interesenti jjotrebne informacije. — Prodaja Skartnih spremnic. Ravnateljstvo j>ošte v Ljubljani razpisuje prvo pismeno licitacij za prodajo 81 vreč postnih škartnih spremric z znamkami iz leta 1929. Licitacija bo 5. marca t. 1. ob ena:stih v pisarni rač. ekonomskega odseka gornjega ravnateljstva. — Sedem *emliic za 1 d'nar. Peki po manjših mestih Bosanske Krajine so znatno znižali ceno kruhu. V Derventi proda;ajo po sedem žemljic za 1 dinar, beli kruh je po 2 Din kilogram, črni pa po 1.50 Din. — Razpis. Fond za zgradbo stanovanjskih hiš ла področju ravnateljstva drž. žel. v Ljubljani razpisuje prvo javno oferlalno liritacijo za zgradbo ene dvonadstropne stanovanjske hiše na pare. 76-2 in 100 kat. obč. Kapucinsko predmestje v Ljubljani. Licitacija se bo vršila 3. marca ob 11 v pisarni načelnika gradbenega oddelka v Ljubljanskem dvoru, II. nadstropje, soba št. r4 Načrti, proračuni in vse potrebne informacije se dobijo v sobi št. 116 gori omenjenega oddelka. Cerkveni vestnlk Namen svetega leta je najbolje pojasnil sv "oče Pij XI. v nagovoru dne 26. nov. 1933. Njegove niiostolske besede se glusč: »To sveto leto odrešenj«, ki je poklicano, dn prižge ugasle luči. (ia vse duše razsvetli in jiin jiosre-du.je bogastvo božje daritve, bo res odgovnr-ialo svojemu imenu, bo v reenici sveto, ako bo v vseh dušah raslo prizadevanje, z ljubeznijo in z vztrajnim češčenjem se odzvati Bogu, ki živi nad nami, ki nadaljuje svojo božjo nričn jočnost ined vedno se menja-jočimi dogodki človeštva; bo sveto prav v resnici. če bo v vseli vernikih bolj vneto prizadevanje, za večkraten, pogosten obisk svete <1 a r i t v e , ki obnavlja, v dobesednem pomenu besede, daritev svetega križa; če bo v vsen dušah, ki ljubijo presv. Evhj-ristijo. raslo hrepenenje, okoristiti se s tem darom božjim, če Ik> hrepenenje po tej jedi vedno bolj živo. če bodo ljudje vedno pogosteje pristopali k angelski mizi in tam črpali dragoceno hrano z« ono krščansko življenje, ki je glavni smoter vsega odrešilnega dela.« Vsi verniki smo jioklicnnl, da se okoristimo z velikimi blagoslovi svetega leta in da dobimo svetoletne odpustke. Onim. ki ne morejo potovati v ta namen v Rim, in imajo ugodnost, da v domačem kraju c".obe svetoletne odpustke (n. pr. vsi, ki si služijo z delom svoj kruh), podaja knjižica Sveto leto 1933— 1934 vsa potrebna navodila za jiridobitev sveto-letnih odpustkov in za dosego namenov, kakor jih nava ja sv. oče Pij XI. Kn jižica stane 2 Din in se naroča pri Bratovščini sv Rošnjega Telesa v Ljubljani. Pred škofijo 9. Sveto leto trnja le še do velikonočnega ponedeljka; zalo je treba hiteti, da dobimo milosti, ki jih v tem času deli sv. Cerkev. — Pri poapnenja arterij v možganih io srcu dosežerm prt vsakdanu uporabi mal« množine »Franz Joseiove« vode iztrebljenie črevesa brei hudega pritiska Cs Osebna vest is zdravniških krogov. Zdravnik celjske javne bolnišnice g. dr. Vladimir Ber-glez je odšel na daljše študijsko potovanje v ino zemsivo. & Naraščanje tujskega prometa. Mesec januar zaznamuje napram mescu decembru kljub nirivi sezoni visok porast tujskega prometa. Celje je obiskalo 920 tujcev, od teh je bilo največ — 748 — naših državljanov, nato sledijo drugi. Meseca decembra je obiskalo Celje 810 tujcev, meseca januarja lanskega leta pa le R96 oseb. VeČino tujcev, ki prihajajo v Celje, tvorijo jk> navedbi jx>Ulica trgovci in trgovski potniki (487) daPe obrtniki (134), uradniki (131), brez navedbe poklica jih je bilo pa 144. Da je ta številka napram tujskemu prometu lanskega lela tako visoka, jo !ska,i vzroka v dejstvu, da prihaja v Celje Iz drugih krajev vedno mnogo več ljudi, ki iščejo tukaj službe. 0 Nova industrijska pridobitev ta Savinjsko dolino. Jugoslovanska tekstilna tvornica Mau.ner d. d. v Sv. Pavlu pri Preboldu v Savinjski dolini namerava zgraditi priključno na tovarno vozlan h preprog novo tovarno za tkalnico, tiskarno, barvarno, apreluro in belilnico. Komisijski ogled se bo vršil na licu mesla dne 10. februarja t. 1 po prihodu avtobusa od jutranjega vlaka Iz Celja. sy Novi elektr(/vod 'Шес-'/.abukovca. Direkcija dri rudnika v Velenju je zaprosila za eloklro-vod Žalec-Zabvkovca. Komisijski ogled bo 18. februarja t. 1. e sostankom komisije v Žlalou j>o prihodu jutranjega vlaka. & Dve nesreči. Jakobu Krajneu. tesarju z Lopate, je pri delu pri leni odirgalo del levega kazalca. — Ivanu Belelu. delavcu v Maidlfevl tovarni kocev In odej v fekofli vasi. Je pos'alo prt delu slabo. Bele'a ki je delal pri stroju za Irganle cunj. je stroi jvšVodoval po irlavi In hrbtu. Ohn ponesrečenca so zdravita v celjski javni bolnišnici. Šoštanj Rdeči Križ je imel minuli torek zvečer rvo) redni občni zbor. Otvoril in vodil ga je predaednik g. Potočnik, ki jo podal tudi izčrpno poročilo o društvenem delu. Karitalivno delovanj« RK veled mizernih gospodarskih razmer sicer ni moglo doseči uspehov prejšnjih let. Bilo pa je vendar plo-dovito. Ob-larovan'h je bilo na t 150 siromašnih otrok z obleko, de'ile so ee podpore revnim dijakom itd. Na občnem zboru te ie načela tudi zadeva Šolarske kuhinje, o kateri se to pa ono sušlja. Kljub reen:m besedam nekaterih zboroval-cev je stvar ostala nepojasnjena; e prizadetega mesta je bilo čuti, da zadeva Šolarske kuhinie ne spada na občni zbor Rdečega križa. Po našem pa ni tako, saj je RK dal iniciativo, brez niegove podpore bi kuhinja najbrž ne mogla uspevati. — Pri volitvah je bil izvoljen tale o bor RK: predsednik g. Potočnik, podpredsednik g. Vfoecnnag, tajnica gdč. Trobejeva, blagajnik g. Lekš*. Odborniki: dr. Medic, Veingerb, Seničeva, Gril, Vasle, Vrečko, dr. Мауег, Kreigher, Koricki, Korun. Slalom tekmo priredi v nedeljo 4. t. m. SK Šoštanj. Start in cilj na Vodnikovem trgu. Začetek ob dveh popoldne. Smuk. Radeče pri Zid. mostu Gostovali so v nedeljo pri nas diletantje z Dola pri Hrastniku z šaljivim »Svojeglavčkom«. Igra je bila dobro našludirana, le pevske točke bi bile lahko boljše |X)dane. Hvaležni smo Dolancem za razvedrilo, katerega so nam nudili in jih v bodoče še vabimo. Okolica brez poštne dostave. Radi orožnih vaj tukajšnjega pismonoše g. Čuka ostane radeška okolica mesec dni brez poštne dostave. Liudsko štelje. Preteklo leto je bik) pri nas rojenih 73 otrok, poročenih 21 parov, umrlo je 49 Ia ranov. Jugoslovanska knjigarna Za postno dobo priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani cerkvenim zborom: Foerster Ant.: Lamcntacije in čitanja za mešani zbor, 8 Din. Hribar p. A.: Postni in velikonočni napevi za mešani zbor. Part. 30 Din., glasovi a 10 Din. Jobsl A.s Pet postnih [>esnii za mešani zbor, 20 Din. Kimovec dr. Fr.: Rihar renatus, 21 pesmi na šemu Gospodu, za mešani zbor. Part 24 Din, glasovi a 8 Din. Premrl St.: Slava sv. Križu. Postne pesmi za mešani zbor, 14 Din. Premrl St.: Cerkveni moški zbori, 40 Din. Sattner p. Hugolin: Postne pesmi za mešani zbor. Part. 20 Din, glasovi a 6 Din. Sattner p. Hugolin: Colgota, 8 postnih pesmi za mešani zbor. Part. 20 Din, glasovi a 3 dinarje. (Novo!) Predzadnja knjiga napovedinh Pregljevih Izbranih spisov je najdaljši Pregljev tekst, »Tol-minci«. Delo je izhajalo med svetovno, vojno v Domu in svetu (1915/16) z naslovom »Tlačani«, 28. leta pa ga je izdala goriška Katoliška knjigarna kot »Tolminc««. Zgodovinsko ozadje romana je tolminski punt proti tolminski gosj>odi, ki je po svo'ih uslužbencih skrajno krivično ravnala in z raznimi grobostmi ter nasilnostmi dražila potrpežljivost tlačenih kmetov. Skozi ves prvi del knjige gradi pisatelj ozadje in s tem upravičenost za notranji od[>or vsega tolminskega kolektiva proti gospodi. Pred vsem obarva kraj in zgodovinsko ozračje s tipiko ljudi in časa, s čimer nujno postavi bravca v sredo resničnega dogajanja. Nato j>a zgrabi vso to nagneteno snov in jo v drugem delu knjige s toliko dramatično napetostjo in baladno pretree-fjivostio razgibava, da doživi bravec vso krvavo tragedijo tolminskih puntarjev do dna. »Tolminci« prav za prav niso zgodovinski roman nekaterih poudarjenih oseb; to ie roman vseh tolminskih vasi, hiš, liudi, posameznikov in kolektiva in sicer tako, da jc malone sleherni Tolminec doživel v sebi nujnoet punta in ga je tudi pisatelj v posameznih slikah pospremil do zadnje postaje. V »Tolmincih« je zgostil Pregelj vso svo:o ustvarjalno osebnost. Malo riše ljudi j» telesu, razen one, ki jim da grozne telesne poteze (Karmel), marveč jih kaže od noter navzven (Laharnar). Pregljeve jx>kraiine niso za ozadje romanu, marveč so nuino vzraščene z njim, sai i.'m je pisatelj vtisnil duha, ki preveva v»e ljudi, kateri rasto na njih. Pregelj ljubi romantiko, ki jo prepleta r celotno dogaienie ron.ana Izjfodba Petra Duie, slepa Polona), idilo in lirične odtenke, ki nenadno zazvene sredi groze; zlasti pa ljubi balado, saj je drutfi del romana zgrajen skoro iz samih ba-ladnih prizorov. Zanimivo j«, kar se rekdokrat dogaja v podobnih romanih, da je Pregelj odvrel krivico za punt tolminski in goriški gospodi (tu jc poudarjeno samo ueodno neumevanie teh gospodov duševnosli Tolmincev in sploh malega člo-i veka), marveč jo j« zvrnil aa niijo oblast gospo- skih uslužbencev in s tem ustvaril tudi s te strani res umetnino brez najrahlejše tendenčnosti. Slovenska zgodovina nima slavne pretsklosti, mislimo v smislu velikih narodov; njena preteklost je zavita v trpljenje in zatiranje in vsaj kos te tisočletne žal-oigre ie zajel Pregelj z vso silo svoic umetniške stvaritvenosti in nam tako dal mogočno, pretresljivo sliko naše davne dobe, v katero se bo poglabljal z bolestjo kmet in razumnik. Knjiga se sama jjriporoča. -r4»ič. Paul Aoker: Ljubezen in dolžnost. Prevedel Fr. Koritnik. Mohorjeva knjižnica 02. zvezek. Broš. 12 Din. Za člane M D 25% ceneje — Paul Acker, ki ga je z mnogimi mladimi talenti pogoltnila svetovna vojna, Je bil učenec največjega mojstra psihološkega romana v francoaki U eraluri, Paula Bourgeta. Pisal je romane in novele, v kateri je risal življenje franoosk'h salonskih ljudi kakor tudi preti mestnih bedntkov. Tudi »Ljubezen in dolžnost« sega v poslednje ozračje Je to zgodba mladega dekleta visoke pariške družbe, ki se mu življenje v salonih radi brezpomembnostl in praznote priskuti, zatorej zapusti svetle sobe svojih staršev ter se odpravi v pariško predme-tje. Tu ustanovi slrotišče га otroke siromašnih delavcev, katere vzgaja г vso plenieniiostio In bogastvom svoje duše Povest je napisana prsv « selanil čas. zato bodo radi segli po njej mladi ljudje, posebno še ženski »vet. ki bo našel v knjigi svoj vzor. Prevod ee bere gladko. Dr. Aleksander Bllimsvlt: Uvod v ekonomiko vedo. Zbirka »Kosmost Jugoslovanske knjigarne. Naša ne številna, toda tehtna gospodarska litera- tura je obogatela za novo publikacijo profesorja nar. gospodarstva na pravni fakulteti, priznanega narodnogospodarskega teoretika dr. Al. Bilimoviča. Ob tako obsežni vedi, kot je gosjiodarska, je razumljivo, da je pričujoča knjiga samo uvod, kar pove že naslov. Vendar pa že uvod podaja točno sliko današnjega stanja v tej vedi, zlasti, ker ima izčrpno literarno kazalo Citatelj dobi tu najboljši pregled raznih gospodarskih doktrin ter osnovne pojme to vede, kar mu omogoča nadaljni študij posameznih aktualnih gospodarskih vprašanj. Proučevanje gospodarskih vprašanj je najnujnejša potreba našega časa in prav je, da se ga lotijo vsi, ki so spoznali osnovne pojme, na podlagi katerih si ustvarijo pravilno oceno raznih pojavov, ki naj stopi na mesto dosedanjega dltetantskega gledanja na večino problemov. Temu cilju naj služI ta izvrstna knjiga. Nova hrvatska revija »Književni horiconli* (urednik Ladislav Žimbrek), katere prvo številko smo pravkar prejeli, ima namen, kakor beremo v ! uvodu, da zbere okrog sebe vse mlade književnike, I ki pišeio stvarno in resnično. Mi (»otrebu emo romane, novele, tragediie, pesmi, esc e in slike o na-' ših dolinah, bregovih, siromašnih dnmnatih hišicah in problemih, o našem predmestju, mračn h ulicah in kanalih, o ranah in bolestih, o dimnikih in tovarnah, pašnikih in go-ricah, ledinah in pralnih poteh, bogatih palačah, zgrajenih z brcziin-.cnsk. mi žulji; skozi ta dela naj govori naš človek, kmet, dclavecl meščan, intelektualec z jezikom, katerega govori golo in trdo življenje .. . Tako nekako govori uvodna beseda. List je socialno usmerjen. Izhaiil bo mesečno. Več se bomo ob njem ustavili ob naslednjih številkah. V Lurdu je našla zdravje po res IuTl^To"гГЈеГа hrizevem potu Čudovit vodnja v Carigradu Pretrese nas pa dejstvo, da ee ljudstvo prav nič ne 7.aniina in ne sodeluje pri verskih opravilih svoje vere. In marsikdo se sprašuje: Ali je to splošen pojav, ali je budizem v resnici vera brez molilcev? Ali imajo dolžnost molitve in slično samo svečeniki? Zares, budizem je vera. ki je ljudstvo ne živi. S tem mislimo predvsem na to. da je zelo malo budističnih Japoncev, ki bi sami ali skupno z budističnim duhovnikom molili. Molitev v krščanskem pomenu kot povzdigovanje duha k Bogu je budističnemu in šintoističneniu Japoncu nepoznana. Nikogar ni bilo in ga ni. ki bi ga učil moliti. In vendar odmeva v deželi vzhajajočega solnca vedno silnejši klic: »Gospod. uči nas moliti!« To prošnjo pa lahko usliši samo Kristus in oni. ki jih Kristus pošilja kot svoje apostole vse do današnjega dne. (Fides) Zdravniški nadzorstveni urad v Lurdu je zopet registriral nov čudež. Ta se je zgodil sicer že 22. > septembra 1932, toda zdravniški preiskovalni urad /t- silno natančen in se pri svojih ugotovitvah nikakor noče prenagliti. »L Journal de la Grotte de Lourdes« namreč prinaša v svoji zadnji številki poročilo ugotovitvenega urada, ki ga je napisal sam ravnatelj g. dr. Vallet. Poročilo pripoveduje, da je bila Concetta Brancolini rojena 22. novembra 1900 v Pistoji v Italiji. Že ko je bila 7 lel stara, se ji je pojavila huda mrzlica, ki je izvirala iz neredov v črevesju. Leta 1919 so jo operirali zaradi bolezni »masloi-ditis« (gnojenja) v bolnišnici v Pistoji in leta 1920 je bila zopet operirana v Firenci radi iste bolezni. V starosti 22 let se je poročila s tramvajskim uradnikom in leto nato je imela z njim zdravo hčerko. Leta 1924 ji je pričela bolehali desna obist in po 4 letih trpljenja so ji jo leta 1927 izrezali. Šele po treh mesecih se ji je rana zazdravila. še proden je zapustila bolnišnico, je pričela bruhati in zdravnik je ugotovil raka na želodcu. Po operaciji na želodcu je bila do junija meseca 1929 razmeramo zdrava; toda pričela je zopet bruhati in 4. sept. 1928 eo jo morali vnovič operirati. Operacija ni nič pomagala. Nato so jo morali še trikrat operirati, zadnjič aprila leta 1930. šele po tej operaciji je želodec zopet deloval. Medtem so jo dvakrat operirali na prsih. Proti koncu lela 1930 je zopet obolela, zdravniki so ugotovili nosečnost; poleg teea novo bolezen na obistih. Poslali so jo iz bol- i nišnice kot neozdravljivo. V 1. 1931-32 se je bolezen vedno bolj slabšala. Prihajali eo ji tudi napadi, ki jih je spremljala mrzlica. Voda je bila krvava in peščena. Avgusta 1931 se je bolnica napravila na prvo romanje v Lurd. Vrnila se je še vedno bolna. Spomladi leta 1932 jI je bilo nekoliko bolje. Lahko se je dvignila vaak dan po eno uro in pozneje ludi opravljala lažja dela. Maja 1932 jo je pričela podpirati blagajna za socialno zavarovanje proti jeliki. Julija so se ji povrnili zopet notranji napadi. Njeno stanje se je tako poslabšalo, da so ji zdravniki morali jemati vodo, ki je bila polna beljakovine. Bakteriološka preiskava je dognala, da je bolezen tuberkuloznega izvora. Septembra 1932 se je vnovič odpravila v Lurd hudo bolna. Zdravniki so spremljali vlak. (Dr. Cuiti, Melani in Gordoni) so izdali spričevalo, ki ugotavlja, da je bilo stanje bolnice tako slabo, da se niso upali prevzeti odgovorn)eti za potovanje. Leva obist je bila vsa razbolela. Med potjo so ji dali več injekcij morfina. Voda ni šla od n.te. Stalno je imela mrzlico. Ob prihodu v Lurd dne 22. sept. se je njeno stanje tako poslabšalo, da ni mogla prisostvovati blagoslovu z Najsvetejšim in šele, ko so ji vzeli umetno 200 kubičnih cm vode in ji dali injekcijo morfina. se je lahko udeležila procesije ob koncu. Po blagoslovu po procesiji se je čutila ozdravljeno. Ko so jo pripeljali pred zdravnike, so li ugotovili, da je ozdravela. Zginile so vse bolečine, voda je poslala čista, apetit se je povrnil. Dne 24. septembra jo je preisktl zdravniški ugotovitveni urad in ugotovil, da je popolnoma zdrava; voda je bila popMnoma čisla in brez beljakovin. Dr. Berehi iz Firenze je decembra meseca 1932 sporočil. da je bolnica zdrava. Prof. Stopatto je v bolnišnici v Firenzi 7. julija 1933 vnovič preiskal bolnico tudi z žarki. Leva obist je bila povsem zdrava. Dne 8. avgusta 1933 se je ga. Branoolini zope' predstavila zdravniškemu ugotovitvenemu uradu, ki jo je zopet preiskal in ugotovil, da je zdrava. Zdravniki so prišli do zaključka, da je bolnica ozdravela nenadoma, in sicer na način, ki je proti naravnim zakonom. Budizem — vera brez molilcev Bone bije po zvonu in moli I Bilo je v lepem poletju na zapadni obali Japonske. Napotili smo ee na sprehod proti bližnjemu morju. Stara mati gostoljubne hiše, kjer smo prenočili, — sama še poganka — in njena katoliška vnukinja sta naju spremljala. Raz neke višine nad morjem smo videli, da 1 prihaja na oni etrani ozkega zaliva po poti budistični svečenik. »To je bone iz sosednje vasi; on gre k nam,< pravi mala vnukinja. In res, bone je štirikrat na mesec obiskal hišo bogate stare matere, da bi zmolil za umrlega starega očeta tkzv. mrtvaške molitve. Zato sem brez vseh ozirov pripomnil: »Mamica, sedaj pa morate nazaj.« Smatral sem namreč za samo ob sebi razumljivo, da bo hotela biti stara gospa na-vzočna pri molitvah ali vsaj, da bo sprejela bonoa. Toda ona se je samo smehljala in tudi pozneje ni pokazala nobenegu znaka, da bi se hotela vrniti domov. Končno smo se skupno vrnili v hišo. kjer je odmevalo monotono mrmranje bon ca in končno smo zagledali tudi njega, ki je čepel ob domačem oltarju. Sveče so gorele pred dragoceno skrinjo, ki je gotovo vredna svojih 20.000 dinarjev. V rednih presledkih je udarjal že priletni l>onc po zvoncu, ki je visel pred oltarjem. Vse skupaj je dajalo gotovo svojevrsten, svečan vtis. Tako nam je padlo v oči kričeče nasprotje пнч! opravilom bonca in zadržanjem družinskih članov. Med tem ko je prvi opravljal važno uradno funkcijo, in sicer za umrlega člana družine, sta sedeln sin in njegova žena v sosednji sobi ob ognju in kramljala z nekim gostom; tudi nas. ki smo se vrnili s sprehoda, sta ljubeznivo pozdravila. Skratka, vsi so se obnašali tako. kakor »la Iji neposredno poleg njih ne bil nihče zaposlen z molitvijo in reli-trioznitni dejanji. Tudi stara mati se ni prav nič brigala za bonra. ki je molil za njenega moža. Ko sva se midva Evropcu odpravljala domov, »o nama posvetili vso pozornost, lepo so se |и>-slovili od naju in so naju vsi spremljali nekaj časa. Nihče pa se ni brigal za konca, ki je bil ves zatopljen v molitve in ni videl in slišal ničesar okoli sebe. Mogoče bi si kdo predstavljul. da je bone mož samoobvlndniija in >amote. če bi ne bilo znano, da pride pri vsem tem v poštev samo etope.losrt in navad«. Nov polet v stratosfero! Letalska četa amer'fike vojske pripravlja e pomočjo geografske družbe nov polet v stratosfero. Ta naj bi prinesel več uspeha, kakor dosedanji in naj bi v vsakem pogledu pomenil nov rekord. Denar za polet naj bi dala geografska družba in razna zasebna podjetja, ki se bavijo s fotografskimi in letalskimi izdelki. Letalci se nameravajo dvigniti junija meseca blizu ameriške zapadne obali. Skupina najboljših ameriških izvedencev se bavi s pripravami. Strateslat naj bi dosegel višino 24.000 metrov, torej za kake štiri kilometre več, kakor so se dvignili Rusi, ki so tako tragično končali. Balon, ki naj bi dvignil gondolo z letalci, bi bil mnogo večji, kakor je bil Piccardov ali Seltle-jev. V njem bo prostora za 3 milijone kubičnih čevljev plina, to se pravi, da bo balon pelkrat večji kakor je bil Settlejev in trikrat in pol večji, kakor sovjetski balon. Gondola bo imela obliko krogle in bo dvakrat večja kakor tiste, ki so jih uporabljali dosedanji letalci. V njej bo mnogo več prostora za aparate. S temi hočejo ugotoviti, kakovost ozračja, njegovo temperaturo do višine 24 kilometrov, prav tako bodo preiskali kozrnično izžarevanje in zračno električnost v raznih višinah. Poleg tega bodo iz stratosfere skušali tudi fotografirati. (Vse to so . tudi že Rusi imeli v načrtu za svoj zadnji polet). Poleta se bo udeležil tudi kapetan Stewens, ki je leta 1928 postavil višinski rekord, in sicer kol opazovalec. Balon bo vodil major Kepner, ki je že pri dveh zrakoplovnih tekmah prejel prvo nagrado in ki velja v Ameriki za najboljšega zrakoplovca. Kruh je zobovu škodljiv ? Angleška zdravnica May Mellamby je pred »Medical Research Council« (Zdravniški preiskovalni svet) poročala o svojem raziskovanju glede vzrokov slabega zobovja. Zdravnica trdi, da hrana, bogata na protirahiti&nem vitaminu D in polna kalcija, ohranjuje dobro zobovje. Kruh je zobovju kvaren. Posebno cereaLije, ki veebuje|bo. »Ko sem z« to rv»d»la, »»m nrutvgla. da м na bom dala totndrahmi«,. Nova trancoska vlada v trenutku, ko zapušča Elizejsko palačo, v kateri stanuje predsednik republike Lebrun. V prvi vrsti od leve proti desni: vojni minister Jean Fabry, ministrski predsednik in minister za zunanje zadeve Daladier, minister pravde Penancier. V Carigradu je še dani v rabi nenavaden vod ' njak iz starih bizantin skih časov. To je pravi podzemeljsko skladišči vode, ki je dolgo 140 n in široko 70 m. Stroj nosi 336 stebrov, ki sc po 8 m visoki. Nad njin 1 se dviga palača, ki ji meščanstvo naziva »po greznjeno palačo«. Št danes zajema vodo iz tega vodnjaka okoli 40C ljudi. V ozadju vidiš ks na s čuvajem, ki štab nadzira višino vode. Zdravi išče na Novaji zemt i Poročali smo, kako so razne ruske ekspedi-cije ugotovile čistost zraka v skrajnih severnih krajih. V teh krajih sploh ni bakterij, zato bi se dala ta okolnost izrabiti v prid bolnikom. Te prednosti ima Novaja zemlja. Julija tega leta se odpravi na Novajo zemljo nova ekspedicija, da bi poiskala primeren kraj za zdravilišče. Doslej so iskali podzemeljske vode in rudne žile s čarobnimi palicami. Moderna tehnika je že napravila korak čez to. Naš raziskovalec nosi poseben aparat, ki je tako občutljiv, da navzoča ruda takoj učinkuje nanj. 27 indita^h »asi prosi za m»si»o' rje Don Boskovi saiezijanci delujejo kot misijonarji v uidijSKi škofiji Madras in so že od leta 1 VZ& zelo delavni. Pred nedavnim je obiskal škof. ms^r. Mederlet neki okraj svoje ogromne škofije in tam ga je obiskalo odposlanstvo 27 vasi. Odposlanci so mu najprej po starem domačem običaju umili roke, jih pokrili s cvetlicami in jih na-dišavili z dragocenimi dišavami. Nato so ga zaprosili, da bi poslal k njim misijonarja in mu sporočili, da bi radi vsi prebivalci teh vasi skupno prestopili h krščanski veri. Vse te vasi imajo približno 5000 prebivalcev. Škof jim je obljubil, da bo izpolnil njihovo prošnjo, toda, kako jo naj izpolni, ker povsod primanjkuje misijonarjev... Sicer se je res v prvih dneh decembra meseca izkrcalo v Bomba.vu 23 salezijancev — duhovnikov, sholastikov in novincev —, ki bodo začeli svoje apostolsko delo ali pa se pripravljali za duhovski fioklic. Od teh jih je 13 namenjenih za škofijo Madras. Da, da, Buda je bil Tureh Profesor verstva na vseučilišču v Carigradu je prepričan, da je dokazal, da ni bil Buddha rjavo-kožec in sin Indije, temveč pravi Turk. Profesor je bil tako vesel nad to svojo senzacijo, da je nadel svojemu sinu ime Buddha. Profesor je jxikazal pravo pot tis:im, ki jih je ukaz Kemala paše, da si morajo najti novo ime, spravil v veliko zadrego. Če še pomislimo, da so lurški zgodovinarji ugotovili, da je hunski kralj Atila bil prav za prav tudi Turk, potem ne bomo presenečeni, ko borno slišali, da se po Ankari in po drugih turških mestih izprehajajo razni Buddha-begi in Atila-paše. Gospodarstvo Sanacija našega denarstva Te dni je v Zagrebu predaval o tej temi g. dr. Ivo Belin. O predavanju posnemamo iz poročil zagrebških listov: Predavatelj je glede rekonstrukcije našega dc-narslva ugotovil, da je možna po novih uredbah samo z žrtvami upnikov, v prvi vrsti vlagateljev. Pot k sanaciji kaže uredba o zaščiti denarnih zavodov. Predavatelj analizira odredbe glede odpisov. Odpise bo treba izvršiti radikalno tako, da se po-4aže pravo stanje ker pomeni prikrivanje stanja samo škodo za nadaljni razvoj našega denarstva. Pri-tem se lahko odpiše tudi vsa glavnica. 1 ako nastane vprašanje odkod sredstva za novo glavnico. O javnem vpisu delnic ne more biti govora, pač pa se bodo morale pretvoriti prejšnje terjatve upnikov. Toda procedura, ki je za to določena, je zelo komplicirana, težka in nezadostna. Odredbe uredbe glede izplačila starih vlog so gotovo preuranjene. Treba je najprej zagotoviti izplačilo obresti, zato pa je treba znižati obrestno mero. Glede novih vlog povdarja predavatelj, da je treba ločiti vloge tudi na kratkoročne in dolgoročne angažmane. Mnogo zavodov bo treba likvidirati, za to svrho pa bi bilo potrebno osnovati posebno organizacijo. Ko se izvede sanacija bo treba temeljite reforme našega denarstva. Sedanji sistem kreditiranja gospodarstva bo treba temeljito iz-premeniti. Naš sistem naj se nasloni na angleški vzor, ki loči hranilne posle od finansi-ranja, odnosno kreditiranja gospodarstva. Za denarstvo v zahodnih delih države je važno, katere zavode bi bilo pri tem treba favorizirati. Napačno je mnenje ravnatelja Poštne hranilnice g. Nedeljkoviča, da bi bilo potrebno vse varčevanje osredotočiti v državne denarne zavode. Prevelika centralizacija in koncentracija kapitalov v teh zavodih ima razne nevarnosti v sebi, med katerimi je najvažnejša ta. da zbrani kapitali ne bodo prišli v korist gospodarstvu, ampak bodo služili pretežno kot posojilna rezerva za dosego proračunskega ravnotežja. Večji ka|>itali naj bi se vlagali v zasebne denarne zavode, kjer bi radi večjega rizika bilo tudi več obresti. Stabilizacija dolarfa Novi dolar Zedinjenih držav vsebuje sedaj 155',, gramov zlata čistoče 900 (1000). doslej jih je imel 25.8 gramov. Pariteta s Irankoin bo znašala po novem 15.075 frankov za 1 dolar (tedaj v četrtek 1. februarja 15.65). Tako se sedanji tečaji razlikujejo od paritete za približno 4%, kar pomeni, da inozemstvo le počasi sledi newyorški tvoritvi teča ev. Znižanje diskonta v Newyorku. Newyorška federalna rezervna banka je znižala diskont od 2 na 1 in pol %. Ureditev plačilnega prometa naših železnic Kot znano je glavno ravnateljstvo naših državnih železnic leta 1932 izstopilo iz ined-irarodnega obračunskega zuvoda v Bruslju. Na-.Jo je naša država sklenila posebne pogodbe * 'inozemskimi železniškimi upravami, da si zagotovi plačila za tranzit skozi našo državo. Ker pe se je lani omenjeni bruseljski obračunski zavod reorganiziral, bo sedaj naša država zopet pristopila v ta urad, od katerega je vedno imela znatne dohodke zaradi velikega tranzitnega prometa skozi našo državo (Avstrija in Madjarska v Italijo in nazaj. Romunija v Italijo, Bolgarija v Nemčijo in druge srednjeevropske države itd.). Fuzlfc denarnic zavodov. Iz vrbaeke banovine poročajo, da bodo nekatere tamkajšnje banke popolnoma likvidirale, druge pa se zopet hočejo fuzionirati. Gotovo je, da se bo število majhnih denarnih zavodov v zvezi z novimi uredbami prav zelo zmanjšalo. Društvo za jugoslovansko švicarsko trgovino, ki je bilo lani v februarju ustanovljeno v Curihu, ima občni zbor 2 t. m s predavanjem o vporabi trboveljskega premoga v Švici. Češki izvoz k nam je znašal lani 198 milij. Kč (1. 1932 404 milij. Kč), dočim smo uvozili v ČSR 231 (leta 1932 389) milij. Kč. Leta 1932 je bila za Čehe trgovina z nami aktivna za 15 milij. Kč, leta 1933 pa je postala pasivna za 33 milij. ^ Kč. Toda Čehi sami priznavajo, da kljub temu ni bilo mogoče likvidirati vseli terjatev ČSR do nas. Zato je računati, kar je prav, da bo naša trgovina v ČSR aktivna tudi v tekočem letu. Železnice in špediterji v ĆSR. Med železnicami in špediterskimi organizacijami je prišlo do sporazuma. ki določa zmanjšanje avtomobilske konkurence, zbiranje blaga za železnice, zato pa bodo železnice opustile svoja špedicijska mesta. Vse za vitje cene. V prvi polovici januarja letos so po uradnih podatkih v Braziliji uničili 112.C00 vreč kave po 60 kg. Skupno je doslej Brazilija v zadnjih letih do 15. januarja letos uničila 26,177.04)0 vreč kave po 60 kg. — Nekoliko boljše dela Holandija. Tu so oblasti ugotovile, da je treba zaradi neprodukcije mleka ln ker bi cene padle, zaklati okoli 200.CCO krav mlekaric. Da pa meso te zaklane živine ne bi preveč potisnile navzdol cene ostalega mesa (možno bi bilo, da cena pade za 50%), bo to meso naprodaj po izredno nizkih cenah za revnejše prebivalstvo. Osredotočenje svetovne trgovine krzna v Leningradu. Letos bo v Leningradu že 6. mednarodna dražba krzna sovjetske Rusije. Svoječasno je bil Leipzig najvažnejše družbeno mesto. Sovjetski izvoz krzna je tvoril leta 1927 samo 10% vsega svetovnega izvozo, leta 1932 pa že 48%. Velika gradbena akcija v Angliji. V Angliji so izdelali petletni načrt za gradbeno akcijo, ki naj poruši vse zastarele dele mesta in na njih postavi nove moderne zgradbe. Podreti nameravajo okoli 225.COO hiš. Borza Dne 2. februarja. Denar Curih. Pariz 20.32, I ondon 15.64, Newyork 315, Milan 27.16, Praga 15.20, Dunaj 57.40—7317. Berlin 122.t>0, Lruselj 72, Madrid 41.70, Amsterdam 207.65, Kopenhagen 70, Stockhohn 80.75, Oslo 78.75 Varšava 53.05, Bukarešt 3.05, Atene 2.97, Carigrad 2,48. Promet na zagrebški borzi 43.064 Din. Vmlno*tni papirji Tendenca je bila tudi danes čvrstejša in »o de-mma tečaji narasli. Promet je bil srednji in jc znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 500 koni, agrarji 150.0CO, 8% Bler. pos. 3(00 del. iu 1% Bler, pos. 2000 dol. Glede bodoče zakonske ureditve novih bančnih j»oslov je. predavatelj mnenja, da naj novi zakon predvsem regulira odnos lastnin sredstev do zaupanih tujih sredstev, nadalje naj odredi maksimalno višino posameznih kreditov in končno predpisati naložbeno politiko denarnih zavodov sploh, ker je to velike važnosti za likvidnost zavoda. Treba jt: tudi natančno ugotoviti kaj se vse smatra za likvidne postavke. Obveznosti bank morajo imeti iste plačilne roke kot plasirana aktiva. Tu imajo svojo posebno funkcijo blagajniški zapisi, ki so danefl važen instrument deflacije. Deflacija pa danes ni več na mestu. Ključ za rešitev iz sedanjega položaja pa je naravno v politiki emisijske banke. Sedanji sistem kontingentirnnja se mora ukiniti. Ker je deflrtcijska politika izredno zmanjšala obtok bankovcev, je jasno, da gospodarstvo mora stagnirati. Zato je treba znižati kritje, ki je že itak fiktivno. To bi dovoljevalo znižanje obrestne mere na 4—Poleg tega pa bi gospodarstvo dobilo velike svote kreditov, ki so sedaj radi deHaciisko politike prišli nazaj v emisijsko banko. Slabih posledic z-n valuto ni pričakovati, saj je devizno gospodarstvo popolnoma vezano. Polesr tega pa je padec valute prišel vkljub najstrožji deflaciji Predavatelj je pravilno poudaril, da jo prva pot in edina pot iz sedanje krize kreditnega sistema povečanje kreditov emisijske banke. Prve prošnie po uredbi o zaščiti denarnih zavodov. Srbska hranilnica d. d. v Kostajnici, ki ie kot znano pod zaščito v smislu uredbe, odn. čl. 6, bo predlagala na občnem zboru 18. februaria odložitev plačil v smislu uredbe o zaščiti den. zavodov z dne 22. nov. — Posavska banka d. d. v Obrenovctt sklicuje občni zbor za 18. marca Na dnevnem redu je predlo? o zaščiti banke po uredbi z dne 22. nov. Banka Raška, d. d. v Raški: Na dnevnem redu obč. zbora 11. marca, je tudi sklenatre o prošnji za odložitev plačil v smislu čl.l pod a uredbe o zaščiti, z dne 22. nov. Zagreb. Drž. pap.: 1% inv. pos. 65—70, agrarji 30—31 (31), vojna škoda 279 -2>-"0 (278, 277, 280). 2. 272— 2P0, 3. 276- 2S0, 6% begi. obv. 43-45, 8% Bler. pos. 44.25-44 50 (45), 7% Г-ler. pos. 41-41.375 gt.50, 41). 1% pos. Trž. hip. banke 57 den. — lnice: šečerana Osjek 145-150 (61 po 140). Sc-čerana Bečkerek 670 den., Impex 50 den., Trboveljska 105—125. Belgrad. Narodna banka 3000-3920, Priv. agr. banka 241—242,1% inv. pos. 66. agrarji 30-31, vojna škoda 278—290 (278), 2. 274, 6% begi. obv. 4^.80 do 45.25 (45, 44 25) 8% Bler. pos. 44 den., 7% Bler. pos 41 den., 1% pos. DHB 57 den., AB 241-242 (240). Živina Ptujski sejem za prašiče. Sejem za prašiče. Sejem za prašiče, ki se je vršil v sredo 31. januarja, te bil slabo založen, kupčija pa je bila še slabeiša. Prignano je bilo komaj 179 ščetinarjev. prodanih pa lc 36 Cene za kg žive teže so bile: prolenki 5 50 do 6, polmastne 6.50—7. mastne 7.50—8, mrtve Din 9. Prasci stari od 6 do 12 tednov so se predajali jx) kakovosti od 100—150 Din komad. Prihodnji sejem za prašiče bo 6. t. m. Spod Radio Programi Radio Ljubliana: Sobota, 3. februarja: 9.00 Šolski radio: Stross-majerjeva proslava — 12 15 češke in romunske plošče — 12.45 Poročila — 13.00 Čas, hrvatski kvarteti ln okteti — 18.00 Stanje avtomobilskih cest — 18.10 Zabavno predavanje (Viktor Pinia') — 19.00 Strossmajer in jugoslovanstvo (dr. E. Turk) — 19.30 Zunanji politični pregled (dr. Jugi — 20.00 Radio orkes'er — 20 30 Samospevi ge. Fran-kovake-Vukove — 21.00 Prodana nevesta (Smetana) na ploščah — V odmoru: Čas in poročila. Nedeljo, 4. februarja: 7.30 Tehnika v sadjarstvu (Ilumek Martin) — 8.15 Poročila — 8.30 Gimnastika (Pu3lišek Ivo) — 9.00 Versko predavanje (p. Valerian Učak) — 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve — 9.45 Plošče — 10.00 Predavanje za delavce: Statistika (prof. V. Štrukelj) — 10.30 Slovenska glasba, izvaja Radio orkester — 11.15 Koncert pevskega zbora koroških Slovencev iz Kotmaravesi — 12.00 Čas, operetna vokalna ln instrumentalna reprod. glasba — 14.00 Prenos smuSkih tekem JZSS Iz Planice — 16.00 O koniereji v dravski banovini (dr. Veble Franc) — 16.30 Pevski zbor SONP. vmes citraški koneort »Vesnec — 20.00 Radio orkester: Zima v naravi — 20.30 Slovenske pesmi v reprod. glasbi — 21.00 Harmonika (g. Stanko) — 21.30 Radio orkester in Radlo-jazz _ Vmes čas in poročila. Drugi programi: Sobota, 3. febr.: Belgrad: 19.30 Francka glasba (ork.). — 20.30 Srbski večer. — Zagreb: 20.15 Orkester. — Jhinaj-. 17.00 Orkester. 20.00 »G epa Suttner« (komedija), 22.05 Orkester. — Budimpešta: 20.45 Maškarada, 22 45 Trio; Milan-Trst: 17.10 Plesna godba, 20.40 Razno, pesmi. — Him: 20.50 Prenos opere. — Praga: 17.25 PkšČe, 19.35 Koncert, 20.85 Poster večer. — Varšava: 20.00 Orkester, 21.20 Chopin — Monakovo: 20.10 Sleska filharmonija (prenos iz Vratlslave. — Curih: 20.00 Alceste (opera Gluek). — BratiMava: 21.25 Koncert. — Brno: 21.25 Plesna godba Iz Mor. Ostra ve. Nedelja, 4. februarja: Belgrad: 15.00 Koncert radio orkestra —- 16.30 Narodne pesmi — 19.15 Koncert zbora — 20.00 Klavirski koncert — 20.40 Vokalni koncert — Zagreb: 20.15 Koncert radio orkeslra — Dunaj: 11.20 Simfonični koncert — 17.05 Angleška koncertna glasba — 19.00 S?hu-mann — 20.00 Razno — Budimpešta: 12.05 Koncert — 18.00 Slovaški večer — 21,00 Evropski koncert — Milen—Trti: 17,00 Plesna g!a-ba — 21 00 Kralko življenje' (muz. drama Shavva) — fl!m: 20.80 Frasquita (operela, Leliar) — Varšava: 19.50 Operne arilo — 21.15 Veseli prenos I* Lvva — Proga: 19.15 »čemu ljubosumnost« — 20.05 Orkester бсбке filharmonije — Brno: 22.25 Salinski orkcs'er — Могпгкка Onlrava: 10.00 Radio orkester — Monakovo: 19.45 Koncert: Lincke — 21.10 T/ipslm _ l.ipsko: '7.00 Plesi in marši — 10.45 Monakovo 21.10 Valčki IX. redni letni občni zbor feoiesarshega društva „Sava" so je ob zelo veliki udeležbi članstva vršil na Svetčnico. Vodil ga je predsednik drašiva g. Baljel, ki jo v resnici duša tega kolesarskega društva. Pozdravil je vse zastopnike braiovskih kolesarskih društev. Spomnil se je tudi v pretekloni letu umrlih članov: gg. Marlinca, Sitarja in lvaniševiča. Nadalje je v svojem poročilu omenjal, kako težko jo bilo v teh deve.ih Ielih, kar društvo obstoja, preskrbeti toliko lepih in koristnih daril za dirkačo kakor dvokoles, pokalov in drugo. Kolesa so dobili naslednji dirkači: 2 kolesi je dobil Slamič Herman, po 1 kolo so dobili Nagode Ivan. Dolenc Ivan in Abulnar Franc; 3 kolesa je dobil Rozman Štefan. — Društvo je imelo pred 8 leti tudi «8 uniformiranih kolesarskih članov in 18 članic. Poleg tega pa je imelo za dirkače tudi 82 dresov. Predsednik g. Baljel je apeliral na vse navzoče članstvo, da se kolesarskih dirk in prireditev udeležuje v čim več join številu, da se na ta način podpre in razvija kolesarski spnrt. Tajnik g. Gregorič je orisal delo društva v preteklem le,u. Bilo jo več prireditev in dirk, izmed katerih je omenil sledeče: Otvoritvene med-klubske Kolesarske dirke 7. maja 1933 s startom in ciljem v Vnanjib goricah; velike dirkališčtio dirke, katere so se vršile 13. avgusta na dirkališču ŽSK llermesa v Sp. Šiški s prav lepimi rezultati. Društvo »Sava« se je po svojih dirkačih in članih udeležilo tudi Zvezne dirke v Celje, nadaPe tnod-klub-ke dirke ASK Primorja. Pri zaključnih kolesarskih dirkah, katere je priredila dne 15. okt. kolesarska sekcija »llermesa« na lastnem dirkališču, si je naš klub pridobil prehodni pokal ljubljanskega župana g dr. Puca. — Poročilo hlagaj-nika pa je pokazalo, da je društvo prav dobro gospodarilo. Preglednik računov g. Križnar je nadalje pojasnil, da je pregledal društvene knjige ki s> v nailepšem redu, ter predlagal celokupnemu odboru absolutorij. kar je bilo soglasno sprejelo. — Podpredsednik društva g. Rozina je nato apeliral na članstvo nai tudi v desetem jubilejnem lelu vodi društvo predsednik g. Baljel, kar je članstvo z velikim navdušencem odobrilo. — Rezultat volitev je sledeči: predsednik HaPel Franc: podpredsednik: Rozina Ivan; tajnik: Gre/orič Ad-df: blagajnik: Bergant Stane. Odborniki; Milavec Jernej; Lazar Ferdo; Kristan Franc; Dolenc Janko. Revizorja: Križnar Ivan in Stular Franc Razsodišče: Pečnikar Ant^n Kovič Kari. Aberšek Vid, Kulot Kari in Abačič Luka. — G. Križnar je v s'učaj-n^stih predlatfal. da se za vseVcja umrleora člana ob!avi v dnevnem časopisju osmrnica. Predloor jc bil spre'et. — Članstvo si |e po končanem dnevnem redu izžrebalo sedem lepih in koristnih daril * Na Svečnico je odieralo Primorje na igrišču llermesa dve prijateljski tekmi s Hermesom. Primorie (rezerva) : Hertnes (rezerva) 3:1 Primorje (liga) : llermes I. moštvo 4 0 Radi hudega mraza je bilo malo gledalcev, ki pa so bili zadovoljni z igro liginega moštva Primorja. Ceijshi spori Občni zbor SK Jugoslavije. V torek zvečer se je vršil v Domu ob veliki udeležbi članstva II. redni letni občni zbor najmlajšega celjakeba športnega kluba, SK Jugoslavije. Občni zbor, katerega jc vodil predsednik g. odvetniški koncipijent Kor-če, je pokazal, da se zbira v tem klubu mlada in zdrava mladina in si je klub kot lak priboril v pretekli poslovni dobi močno pozicijo v športnem svetu v Celju in tudi v Sloveniij. V teku lela se je klub reorganiziral. Uredil se ni samo adimnietra-tavni del klubovega poslovanja nov duh se jc pokazal tudi na zelenem polju, Polnoštevilna udeležba pri treningih, sestankih in tekmah je pokazala zavednost in zrelost fantov. Število članov je stalno naraščelo. Danes lahko trdimo, da je SK Jtttfnslavija po številu delavnih in članarino p!a-čujočih članov med najmočnejšimi a).i tr.agoče Celo najmočnejši -klub v Celju. Klub ie v preteklem letu odigral 14 tekem, 4 prijateljske in 10 prvenstvenih. Druga važJia sekcija v klubu |e lahko-atletika. Fantje so se udeležili poskusnega ozir. izbirnega crosscountryja za prvenstvo mesta Celja ter prehodni pokal SK Olimp« im gozdnega teka Smučarskega kluba. Izven Celja pa se je Mir-nlk na drž. maratomskrm teku kljub močni konkurenci plasiral na 3. mestu. Nadalje so se udeležili gozdnega teka na Pohorju, ki ga jc priredil SK Maraton in kjer je član SK Jugoslavije Ven-gust dosegel tudi 3. mesto. Tudi pri jubilejnem teku Zedinjenja so odnesli člani Jugoslavije lepa mesta. Tretja je table-tenis sekcija. Ta sekcija je sedaj najmočnejša v Cehu in 3. v Sloveniji. Zelo aktivna jc tudi smučarsko-turistična sekcija. Najmlajša sekcija v klubu je pa težko atletska. Klu-bovi odnošaji do ostalih celjskih kakor tudi * en celjskih klubov so v večini prijateljski. Članstva šteje klub 120, vseh dopisov je bilo v preteklem letu 410. Tudi klubove finance so aktivne. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor; predsednik g. Prelog Vinko, podpreds.: g. Višoier Slavko, tajnik g. Kocmur Tine, blagaimk g. Žagar Anton, zapismikarica gdč. Krušič Danica. Pri s!uča:nostih se je apravil načrt za delo v bodoči poslovni dobi in se je med drugim predvsem poudarjalo, da mora vladati med članstvom pravi športni in prijateljski duh. ■A" Prenočnina pozimi v kočah SPD, Triglavski Dom, Staničeva koča, Aleksandrov dom, Koča pri Triglavskih jezerih in Vodnikova koča: prenočnina za člane Din 10, za nečlane Din 15. Hotel »Zla-torog« (stalno oskrbovan), sobe v hotelu za člane Din 12, za nečlane Din 15; v novi dependansi soba s kurjavo: za člane Din 12, za nečlane Din 15; »kupno ležišče: brez rjuh za člane Din 6, zn nečlane Din 10; z rjuhami: za člane Din 8, za nečlane Din 12. Hotel »Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru; sobe v hotelu za člane Din 15, za nečlane Din 20; v kurjeni sobi nad garažo pos'el'a za člane Din 10, za nečlane Din 12 (stalno oskrbovano). Velika Planina: »kupno ležišče v novi dependansi ra člane Din 10, zn nečline Din 12i v stari dependansi za člane D.in 6, za nečlane Din 8. Koča na Kamrtiškcrt! sedlu in Cojzova koča; postelje za člane Din 12, za nečlane Din 24; na skupnem ležišču za člane Din 6, za nečlane Din 12. Dom na Krvavcu iu Dom v ivimniški Bistrici (stalno oskrbovano)- postelje za člane Din 15, za ne'lanc Din 30; na skupnem lc.'.Uču za člane Din 6, za nečlane Din 12. Krekova koča, Malnarjeva koča, Oroinova koča, Koča na Golici in če.'ka koča: prenočnina za člane Din 8. za nečlane Din 12. — Go»nje cene veljalo porimi, ako izletniki obiščejo koč,; v navzočnosti oskrbnice. Za pose t koč z vodniki samimi pa znaša pristojbina za člane Din 20, za nečlane Dlo 30. Kalio «mo nekdaj smučali Bilo jc leta I89b, ko je začel moj oče smučali. Ic4Mij nam je pripovedoval o večnem ledu in snegu, o pogumnih možeh, ki .so kljub najhujši zimi in velikem snegu delali nevarne ture po gorah, o katerih se je splošno mislilo, tla so v tem času nedoatopnc. Pripovedoval nntn je o Nanscnu in njegovih smučkah. Kot hajka se nam jo zdelo očetovo pripovedovanje, še bolj začudeni smo pa bili, ko smo slišali, da moremo s te in i »prckljami« nu nogah prekoračiti globoke jarke, ne du bi se \drli. Naše začudenje pa jc prikipelo do vrhunca, ko se je nekega večera ustavil pred hišo poštni voz iti odložil dolge in nerodno zavite pakete. Radovedni smo gledali, ko jih je oče odvijal; bile so dolge >pisno, kadar sem izvozil brez padca. Po vsaki vožnji sem progo tudi nekoliko podaljšal, kajti vsled nične gladkosti, je bila brzina vedno hujša. Na pršič in maže se tedaj šc nisem razumel. Meni je bilo kIuviio, da je šlo, za drugo »a je oče skrbel. O kaki k ristianiji nisem imel pojma; mi smo se pač vozili, du je bilo veselje. V naslednjih zimah sem seveda pridno treniral ter sem smatral sankanje, ki so gn pojili moji tovariši, za manj vreden spori. Vožnje na gričku sem se tudi kmalu naveličal, kajti ve<(-tio samo naravnost in dol voziti, je predolg<>-časno. Zato sem začel poskušati, kako bi sp-.e-menil smer, kako bi zavil nu desno ali l-vo. Kmalu sem si ustvaril svoj sistem na ta način, da sem prestopal zdaj na to, zdaj na ono strun. Nekega dne, ko je bila proga vsled nrštetih voženj že zelo gladka, sem opazil, da (e dosedanje izkustvo nepotrebno, če pri zavoju zunanjo smučko močno pritisnem na notranji rob. Nu ta način je sama ob sebi prišla tehnika plužnega zavoju. Iu ker sem to vsaj doloma obvladal, sem smatral, da sem žc sposoben za smučanje na cesti. Nehroj otrok so je vsulo za menoj. Zelo sem jim ugajal, kadar sem kazal svojo umetnost na smučeh. Celo tako drzen sem bil, dn som nekoč zelo strmo in kot ogledalo gjudko ccslo z mnogimi in zelo ostrimi ovinki i/vozil s svojimi smučmi, česar se »danes kot preizkušen smučar nc bi upal. V svojih vožnjah sem l>il vedno zelo drzen, celo divji. Čim večja jo bil strmina, čim hujši je bil tempo, tem raje sem imel. Ravnine nisem ljubil; saj si tudi nisem znal pomagati na takih tleh. Šele po daljšem času sem slučajno odkril tehniko tekd v ravnini, katerega sent se pozneje z veseljem oprijel. Da toga nisem vedel, da loži sneg v višjih legah mesece in mesece, je povsem razumljivo. Zato mi je bilo nerazumljivo, zakaj je pri nas že zdavnaj izginila bela odeja ko so se zasneženi gorski velikani šc dolgo lesketali ob solnčnih žarkih. Neštetokrat sem splezal na streho hiše mojega očeta, ridkodor sem poželjivo občudoval bela polja na visokih planinah. Tedaj tudi nisem razumel nekega obvestila v časopisju, ki so ga mi prebrali starši in glasom katerega je zapadlo mnogo .snega v gorovju, dočim smo imeli pri nas najlepšo pomlad. Na tihem sem si mislil: »Zakaj ni zapadel še pri nas sneg?« Sclc v prvih letih dvajsetega stoletja, ko jc časopisje nekoliko več poročalo o zimskem športu in smučanju, sem spoznal, da mora biti zima v planinah vendar nekoliko drugačna kot pri nas. Vsako leto sem se bolj veselil zime in smučanja. Šele po dolgih letih je poskusil v našem kruju poleg mene še en drug smučar svojo srečo na dilcali. Pripovedoval mi je ruzno stvari iz St. Moritza, kjer je bil precej časa. toda tehnično mi ni pa nič novega pokazal. Kmalu nato se mi je tudi izpolnila moja vroča želja, ko sent v visokih planinah prišel skupaj z izbornimi smučarii. s katerimi sem napravil nekaj krasnih tur. In h koncu še tole, kar som si pridobil tokom dolge smučarske dobe: Pravi smučar je sovražnik melikužnosti. Pravi smučar ne pozna mraza in se nc boji naporov. Smučar ljubi naravo, je mož v pravem pomenu besede, mož, ki ne pozna bojazni, ki ljubi resnico, mož. ki se o pravem trenotku žrtvuje za svojega sočloveka. Kdor nI lak, ni smuča r. Nogomet lin berlinski olimpijadi. Dr. Carl Diein, generalni tajnik nemškega olimpijskega odbora jc Zopet »hIpotoval v Turčijo. Med potjo se je ustavil tudi v Budimpešti, kjer jc podrobno poročal o prit)ravan in organizaciji olimpijskih iger, ki so vrše leta 1936 v Berlinu. Važno za amaterske nogometaše je zlasti dejstvo, da sc bo v okviru berlinske olimpijade vršil tudi nogometni turnir amaterskih moštev. Tako se je izrazil dr. Dicrn. Nasprotno pa sc, tako pravi Diem dalje, ne bo mogel upoštevati tenis. Zdi se pn. da je omenjena izjava osebno mnenje dr. Dietna, oziroma nemškega olimpijskega odboro. Razume se, «aka besede Din t'—; ienllovanfskl oglasi Din 2'—. Nalmanjšl inesek ie mali oglas Din 10'—. Mell oglati se plaču|e|o tako) pri naročilu — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 3 mm visoka pelilna vrstica po Din 2*50. Za pltmene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko. Odpr^aU po globoko znižanih cenah razne zimske trikotaže Islot»m bogata izbira dam-skega perila, potem vsakovrstnih nogavic in rokavic itd. pri Jos?p Peteline, Ljubljana za vodo (blizu Prešernovega spomenika) Stavbišče trgovsko hišo ali katerokoli drugo poslopje v tr-goske svrhe, v prometnem kraju — kupim. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Kjerkoli« St. 1022. p Prireditve V kavarni »Stritar« vsak večer koncert ODDAJO; 'r' Dvosobno stanovanje oddam v Jaršah 45. (č) Enosobno stanovanje oddam. Rudnik št. 57. (č) Služkinja pripravna za vse, išče službo s 1. marcem. Ponudbe: Prosen, Krka pri Stični (a) Vzgojiteljica j perfektnim znanjem nemščine, slovenščine in srbohrvaščine, išče mesto. - Hilda Bohinc, Maribor, Delavska 10. (a) llužbodobe *» Prikrojevalka za pletenine se sprejme za stalno. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »lz-vežbana moč 34 1098«. b Dobra eksistenca. Kdor ima 500 Din, lahko zasluži na svojem domu 1500 Din ali potniško službo 3000 Din. Pogoj dobra pisava Ponudbe z znamko na upr. »Slov.« v Mariboru pod šifro: »Mesečna plača« št. 1106. (b) Ljubitelji dece! Išče se poročen upokojenec, ki bi bil pripravljen prevzeti dežje okrevališče s prostim stanovanjem. Ponudbe sprejme in pojasnila daje Kolo jugoslov. sester v Mežici. (b) 'ЕШШ ODDAJO: Hišo z manišim posestvom, na prometnem kraju, oddam v najem mizarju z orodjem vred Brez konkurence. Najemnina nizka. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Kavcija 3000« št. 1087. (n) Posestva Hišico 2 sobi in kuhinja, z vrtom in sadovnjakom, kupi gospa na mesečno odplačevanje. Ištotako sprejmem starejio osebo, ki poseduje gori navedeno, v dosmrtno oskrbo. — Bližina Maribora zaželjena. - Helena MikSa, Zagreb, Ilica br. 169-1. (p) Hiša z vrtovi v kateri ie bila specerii-ska trgovina v rudarskem kraiu na deželi po-rabna za trgovino obrt ali sta-novanie se proda za 40 000 Din En del kupnine bi se sprejel tudi v hranilnih knjižicah Poizve se: Ljubljana, Dr Loretto, Kongresni trg St. 2. |p) ШШ Preklic! Podpisani izjavljam, da ni resnica, kar sem nepremišljeno govoril o g. Poličarju Francetu, mizarskem mojstru na Trati, p. St. Vid. da g. Po-ličar že vso zimo nič ne dela in da ie že popolnoma pri kraju. Izjavljam, da je mizarski obrat g. Poličaria v polnem teku ter se mu zahvaljujem, da ie odstopil od kazenske tožbe. — Kocjan Jože, mizarski mojster, Viž-marje, p. St. Vid. (o) EffiBH Govejo dlako, volno, odpadke krojaške, kupuje industrija volnenih izdelkov Peter Majdič, Celje. IHI Spalnice moderne, orehove korenine, iz trdega in mehkega lesa, kuhinje ia drugo pohištvo dobite po znižanih cenah pri Andlovic Komenskega ulica 34. (šl HI* IIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIHIIIIIMIII <2t avu> svo/ slan orvau/as 11 motor/a hi mtbil se raii iri kunetv h тпчцо ortirnt Slnvrifrv animenif instrai IIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIMIIIIIIUIIIIII Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri * vseh vrstah — za stroino pletenie in ročna dela ao naimžiih cenah ori tvrdki Kari Prelog Liubliana — , Židovska ul m Stan trg IIIIIUtllllllllllllltlllllinilHIlUltlllUlIl LtruOen oglu s r **UiycncU' oosntvo ti hitro proda, če ie nt t gotovim iirnor/ern not knnra ti i kniiiim dn iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiii ■ Stara trgovina manufakture, specerije in žoleznine se takoj proda. Glavna točka v mestu. Potreono 120.000 Din. — Dopise na podruž. »S1.« v Celju pod »Stara trgovina« St. 1079. (p) Valjčni mlin z vodnim pogonom, v velikem trgu — se poceni proda radi selitve. Cena 65.000 Din. — Velika hiša v Ljubljani, z 11 strankami, vrtom in parcelo 1000 m2 za 410.000 Din. Posredovalnica »Rapid«, Maribor, Gosposka 28. p Krušno moko »n vse mlev-ke izdelke vedno апвпв iropine pomožno, lahko tudi ne- 'в »rn"" "ф rabno — kupim. Ponud-' ■•*"««■"•• •'«■ "»*• be na upravo »Slovenca« A VOI K LJI BI JA.NA pod »Cena« St. 1000. (k) I Knljr** m> it Kurja očesa Naiboijše sredstvo proti kurjim očesom e masi CLAVfciN - Dobile v ekarimh. drogerijah »li naravnost iz ivornice m glavnega skladišča M. Hrntek lekarnar. Sisak Varnjip »e notvnri Zaščitni /.naI, Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon) , lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domo-i liuba« in »Bogohuba« naročate inserate tn dobite razne inlormacue — Poslovne ure od pol 8 itu-i trai do pol I popoldne tn od 2 do 6 popoldne. Telelonska Številka 1030 vzpodbuja/ Uspeh naše inventure, okaslonske prodaje in številnimi dopisi naših stalnih odjemalcev nam dajejo povod, da ponovno sni jamo cene torijem, po katerih м posebno povprašuje. Razen tega še po znatno znižanih cenah puslni šlagerii in ostanki 4КшшшЈс Llublfana, Tvrševa cesta št. la, »PETOVIA« Maribor Gosposka ulica 17 Cel|e. Aleksandrova cesta 1 Kdor rabi pisarniške in šolske potrebščine, pisemski papir, kipe. križe, svečnike, svetinje, slike, ma^ne kniižice ler nabožne knjige, kupuje pri ker imajo veliko zalogo, zelo bogalo izbiro, solidno nizke cene ler točno postrežbo. Trgovci Imajo primeren popusti FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zelss-lkon /< Roden-stock <7 Voigtlandet li Welta I Certo Itd Itd '/ Ima vedno v zalogi FOTOTRGOVINA JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE v Ljubljani // Miklošičeva cesta S Uprava »Slovenca« Maribor Koroška cesta 1 Podružnica: Aleksandrera 6 Sprejemajo se oglasi in naročniki lista, izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila ki spadajo v delokrog uprav-ništva lista. Oskrbite si Poslužite se za Vaše leposlovne, za vezavo revij: j znanstvene Dom in Svet, in druge knjige Mladika, j primerne Ilustracija, j preproste ali fine Zena in Dom trpežne vezave originalnih platnic katere Vam nudi Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne ' Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/П. ♦ ' ,4.V-* Ludvik Ganghofer: 6 Samostanski lovec Menih se je brez besed obrnil, segel po mreže fn odičnice, si jih del na roko in hotel oditi. Toda Hajmo mu je zastavil pot »Prosim vas, spregovorite vsaj besedo I Morda vam morem s iim postreči? Povejte mi... kaj vns teži?« »Življenje!« je zdrsnilo tiho z menihovih ustnic, kakor da bi bil spregovoril besedo samo zase, ne pa kot odgovor na prijazno lovčevo vprašanje. Potem je nagnil glavo — za pozdrav in slovo obenem — in krenil proti stezi, ki je vodila doli proti Jezeru. Osupel je gledal Hajmo za njim; dvignil je glavo in prisluhnil. Iz gozda nad njim se je oglasilo čisto in zvonko petje. Hajmo je glas spozmil in kri mu je vroče udarila v lice. Sedaj se je med drevjem zasvetliknlo tudi ie rdeče krilce. Gitka je bila, in pela je pesem, ki jo je Hajmo pač že stokrat sam prepeval: Strm. strm Je breg, pokriva ga sneg — v snegu cvetličica, zelena in bela vsa. Iz zmrzle prsti poganja, cveti, in v sneg in led kaže svoj beli cveti Sredi zimskih dni, ko vse zmrzuje, ko snefci, vigred je njena ob skali; ko pa Jug m veje ln ko se pomlad prlsmeje, hira. umira, In kmali zvonil Na dnu srefi, na dnu srci rastla je, rastla rožica, lepa, da lejiše ni bil6; je rdeče cvellA pa je smrt prišli in jo odnesla bledd, bled6 v črno zemlj6l Kakor škrjančkova pesem se je dvigal Gitkin glas nad hrumeči vihar in zamolklo šumenje gozda. A do konca s svojo pesmico ni prišla. Komaj je bila začela peti zadnjo kitico, je iznenada umolknila, in Hajmo je videl, kako je vsa prestrašena obstala na ozki stezi z očmi bojazljivo uprtimi v patra ribičarja. Menih sam je stal pred njo z oka-menelim licem in z očmi tako polnimi groze, ko da bi dekle pred njim ne bilo najbolj ljubka slika življenja, temveč prikazen, ki se je izvila iz najtemnejšega kola zemlje. Noge so mu klecnile, mreže in vrvice so mu padle z roke, negotovo je iskal kake opore in z drhtečih ustnic se mu je utrgal hripnv glas: »Kdo si?« »O i tka sem,« je za jecljalo dekle komaj slišno. »Kdo je tvoj oče?« »Moj oče je že davno mrtev in mati tudi. Stanujem pri bratu, ki mu Je ime Wolfrat in je šolar v samostanskih solamah.« Vse to je Gitka zjecljala plašno in boječe kakor otrok molitvico v šoli, če kaplan vihti bre-zovko nad njim. Nato je utihnila in se tresla in pritiskala košarico s telogi na prsi, podoba, tako ljubka in ganljiva, da je Hajmu zakipelo srce, ko da bi hotelo počili. Zasrbelo ga je v pesteh In prt srcu mu je bilo, kakor da bi se moral pognati na skrivnostnega napadnika in mu zakričali v ohraz: »Kaj hočeš od otroka. Pusti ga v miru! Ali boš pa imel opraviti z menoj I« Menih Je nepremično zrl mi deklico. Lice mu je zdaj zagorelo nato spet smrtno prebledelo, nje- gove oči so bile ko dva ognjena zublja, vroča in jedka. »Kdo ti je dal ta obraz?« se mu je naposled skoro ko krik utrgalo z ustnic; stegnil je roke, kakor da bi hotel deklico prijeti, objeti — tedaj je Gitka prebledela in se mu umaknila; za trenotek je postala, nevede kaj bi storila, nato se je pa v srčnem skoku pognala prek strmega obpotnega roba doli na mahovita gozdna tla in je z vihrajočim krilcem stekla mimo Hajma ter izginila med drevjem. Kakor gledamo še dolgo proti temnemu mestu, kjer se je bila utrnila in ugasnila zvezda, tako je bolščal Hajmo v gozdno senco, kamor se je izgubila deklica. Le počasi se je obrnil in pogledal spet no stezo. Tam gori je eš vedno stal menih z iztegnjenimi rokami, ko da bi hotel objeti zrak, ki ga je bilo dihalo dekle. Nato ga je streslo, roke so se mu povesile, ječaje se je spustil na kamen in z obema rokama zekril obraz. Hajmo ni vedel, kaj bi. Jeziti bi se bil moral na duhovna, in vendar je Čutil, kako mu je vso srce objelo sočutje. Trenotek je še postal ko začaran, nato se je splazil proč, in čimdalje je bil, tembolj je spešil korake. Morda se mu Se posreči, dohiteti dekleta? Ob njem bi bila Oitka varna in bi prišla domov brez nevarnosti, je menil — in pričel teči. Cesta se je pričela dvigati; izvila se je iz gozda, in Hajmo je kmalu zapazil deklico više nad sabo, prav na prelomu ceste; solnce jo je obsevalo. »GitkaI Oitka!« je zaklical, da se Je razlegalo daleč naokoli. Cula ga je. obstala, se obrnila proti njemu ter zamahnila s košarico ^kakor v pozdrav, nalo stekla dalje in izginila z vrha ceste. Hajmo je naiprej vzdihnil, nato se je pa wt-sniejal in stopal dalje Se pol urice in prišel je do Podsamostana. Na obeh straneh reke Aohe se Je vrstila hiSica ze hišico, z griča je pozdravljal lovea vitki zvonik cerkve in mogočno, široko razprostranjeno zidovje samostana, s sto bleščečimi okni. Hajmo je po lesenem mostu prešel Acho in dospel do ogromne lesene stavbe. Bila je solarna, samostanska zlata jama. ki je dajala toliko duka-tov, da je v kratkih dvesto letih revna Martinja samotama v tterchtesgadenu zraslla v najbogatejši samostan daleč naokoli. Vsi knezi so se prepirali zaradi vladarskih pravic nad bogato proštijo, in ealzburški uadškofje so jo gledali po strani. V dolgi vrsti so stali tovorni vozovi in konji iz vseh mogočih dežel pred solarno, in samostanski brat v podpasanem habitu je zapisal na tablico vsako vrečo, ki so jo prinesli hlapci, da bi jo naložili. Po vrveh, napetih preko Aclte, so se hreščeč prevažali na škripcih tekoči čebriči s sirovo soljo. Tam čez se je dvigal solni hrib Tuval, v kojega rovih so samostanski rudarji kopali kameno sol. Potem so jo stresali v rudniške stope, iz stop v soline, in solinsko so varili še v mogočnih kotlih v čisto sol. Celo v velikem tednu niso smeli ugasniti ognji. Kako pridno so varili, je pričat? aeia sopara, ki se je v gostih oblakih valila iz vseu odprtin na strehi, skozi vsaka vrat« in iz vsen oken na solarni. Tu notri v dušeči vročini pač ni bilo za de-lavce prijeten posel. To je Hajmo opazil na možu, s katerega je tekel pot v curkih, ko je stopil skozi vrata na prosto, da bi si malo oddahnil. Na sebi 1 je imel samo modre platnene hlače, gornji del telesa in roke je imel gole in od vročine tako rdeče ko rak, ki pride iz vrelega kropa nn mizo. Silna postava, mišice in roke ko vlite iz jekla, govedji I vrat. oglata glava s knitkopristriženimi, rdečkasti-I mi lasmi; sršasla brada je prerastla lica skoro do oči, s čimer je dobilo lice temen izraz, ki ga je zlovoljen pogled sivih oči še ostril »Wolfratl« je zaklical nekdo »ipovedovalno v solarni in mož je zginil izpred vrat Za »Jugoslovansko tiskarno« ? Ljubljani: Karel Ce«. Izdajatelj: Ivan Rakove«. Urednik: Loiie Golobi*