V. b. b. LETNIK Vil. CELOVEC, SOBOTA, 22. NOVEMBER 1952 Posamezni izvod 40 grošev, mesečna naročnina 2 šilinga * GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE V današnji številki kmečka priloga OBVESTILA NAPREDNIH GOSPODARJEV ŠTEV. 82 (542) Mogočno zborovanje slovenskih izseljencev v* 300 zastopnikov slovenskih izseljencev je na izrednem občnem zboru 2X1 zahtevalo popravo moralne škode in odškodnino za prestani pripor nom, da nas ogoljufajo za visoki kapital našega doprinosa v borbi proti fašizmu. V tej zvezi je govornik ožigosal tiste temne sile, ki skušajo dokazovati, da fašizem sploh ni delal zločinov. Dejal je, da jim pri tem pomaga zlasti kominformska politika, ki jim omogoča, da se lahko skrivajo pod plašč hinavske obrambe človečanske kulture in da ni slučaj, da -je celo slovensko pisani list na Koroškem gnusno okle-vetal partizansko borbo našega ljudstva kot »žaloigro". Ko je v nadaljevanju govornik apeliral na vse izseljence, da naj zvezo podpirajo v njeni borbi in ji dajo na razpolago vse dokumente resolucijo Parlament je dne 18. VII. 1952 skleni! 7. novelo k zakonu o socialni zaščiti • žrtev (zakon o priportkžki odškodnini)! po kateri dobijo na podlagi % 13a posestniki uradnega potrdila ali izkaznice za žrtve za v času od 6. marca 1933 do 9. maja 1945 iz političnih vzrokov ali vzrokov porekla oz. narodnosti utrne! i sodnijski ali policijski pripor enkratno odškodnino za poravnavo gospoefarskih posledic, ki so vsled tega nastale. Iz posameznih časopisnih poročil je razvidno, da izseljenci no spadajo v krog ljudi, ki imajo pravico do take odškodnino, ker da sc čas izselitve no smatra za zapor. Vso kaže, da zastopa tako mnenje tudi oddelek 18 pri koroški deželni vlada. Zvem* sJpveMUh /. ostema na lo izrecno poudarja, da so bili izseljeni koroški Slovenci. v zastraženih taboriščih in zato v >aporu. Če baje, s • sklicevanjem na uracjno stališče pristojnega bavarskega notranjega ministrstva' trdijo, da bivanje iooeennoev v taborišču Ilesselberg ni smatrati za pripor ali zaščitni pripor, potem to mogoče velja za preseljene volksdeutscbetje, ki so prišli z vzhodnih pokrajin, ki so bili pred koroškimi Slovenci tam nastanjeni, ne velja pa to za deportirane koroške Slovence. To sledi jasno iz dejstva, da je bilo ime Umsiedlerlager takoj po prihodu deportiranih koroških Slovencev povsod preimenovano v Čbsnvacihungslager. Koroški' Slovenci, ki jih je gemramizadjsfci komisar deportiral, niso bili namreč kakor južni Tirolci ali drugi volksdeutscherji presoljeni na podlagi lastno prostovoljno odločitve temveč so Fašistični vdor v Združene narode S 44 glasovi proti 4 glasovom in 7 vzdrževanjem glasu je generalna skupščina UNESCO (mednarodne organizacije za kulturna vprašanja v okviru Združenih narodov) minulo sredo sklenila sprejem Francove fašistične Španije v to organizacijo. Proti sprejemu so glasovale samo Jugoslavija, Birma, Urugvaj in Mehika. Navzoči predstavnik Socialistične mladinske internacionale je na licu mesta izjavil, da bo njegova organizacija vsled sprejema fašistične Španije prekinila svojo povezavo z UNESCO, Reakcionarni „blok centra” in volilna reforma za prihodnje italijanske volitve iz časa izsebtve, je končal: »Naša zadeva vprašanje odškodnine izseljencem in vprašanje priporniške odškodnine ne zahteva rešitve le zaradi nas slovenskih izseljencev temveč tudi zaradi ugleda avstrijskega ljudstva samega v svetovni javnosti. Morala v Avstriji ne sme biti v nasprotju s svetovno vestjo. To tem manj, ker Avstrija prav zdaj sama trka na svetovno vest! Po referatu dr. Francija Zwitterja in po diskusiji, ki mu je sledila, je Zveza slovenskih izseljencev na svojem izrednem občnem zboru sklenila ter odposlala Zveznemu ministrstvu za socialno skrbstvo naslednjo bili s pomočjo policijsko sile pregnani s svojih domov in.odvedeni iz svoje domovine ter niso prišli v talko imenovani Aussiedlungslager temveč v Obenvachunigslfliger, kjer so bili prepuščeni usodi brezpravnega, popolnoma svobode oropanega, zasužnjenega prisilnega delavca. Odveč hi bilo, na tem mestu pobliže orisati brutalni način pregona deportiranih koroških Slovencev z njihovih domačij, njihovo trdo življenje v zastraženih taboriščih, kjer je moralo ne glede na starost in spol živeti do 40 oseh stisnjenih v prostorih, ki so merili le 6X8X‘2.5 m, in končno nečloveško ravnanje-z deportiranimi koroškimi Slovenci, ki so bili prisiljeni delati:. Izseljeni koroški Slovenci so so nahajali v zastraženih taboriščih, ki jih je stražila in upravljala S5 kot organ, ki je izvrševal posle gemva. miza oljskega komisarja. Izseljeni Slovenci so bili oropani svoie svoliode. Da so morali deloma izven taborišč na delo, ni bistveni kriterij, ker so celo KZ-lieiji s progasto uniformo bila poslani na delo izven taborišč in so se tudi pod komando svojih nadzornikov (kapo) podajali od in k spa-vališču. Organizacija priporov v trertiem rajhu je bila tako virtuozna, da je celo jetnike in pripornike same naoravila za državne jetniške organe. Iz okrožnice štev. 31/43 z dno 22. X. 1943, štev. akta 881/43/Sobii/Ri najhskamisarja za utrjevanje nemštva; volk-sdeutecherska centrala za preseljevanje, akcijsko vodstvo Franken — vsem delodajalcem izhaja, da delodajalci niso bili upravičeni (Nadaljevanje na 2. strani) belgijski delegat Marcel Florein pA je podal ostavko. ■ Zaradi sprejema fašistične Španije v UNESCO je v zadnjem času bila tudi precejšnja časopisna in parlamentarna vojna med socialističnimi poslanci avstrijskega parlamenta in Avstrijsko sindikalno zvezo na eni strani ter na drugi strani zagovorniki navodila prosvetnega ministra Kolba, ki je brez pristanka vlade in parlamenta samovoljno dal nalog avstrijskemu delegatu pri UNESCO, uaj glasuje za sprejem fašistične Španije, ker je pač tako ..katoliška in protikomunistična". S tem, da v zvezi s 7. novelo zakona o socialni zaščiti žrtev odgovorni krogi avstrijskih oblasti našim izseljencem niso hoteli priznati pravice na koristi, ki izhajajo iz te zakonite odredbe, so se postavili v vrsto tistih, ki skušajo še danes dokazovati, da nacifašizem ni zakrivil nikakih zločinov. V četrtek pa so se zbrali izseljenci-koroški Slovenci na izrednem obenem zboru svoje organizacije Zveze slovenskih izseljencev v Celovcu, da izpovejo svoje ogorčenje nad nerazumljivim tolmačenjem njihovega izseljeniškega trpljenja. Nabito polna sejna dvorana v stavbi Delavske zbornice je pričala o strnjeni volji slovenskih izseljencev, boriti se za vse pravice in koristi, ki jim gredo v zvezi z ustreznimi avstrijskimi zakoni. Potem ko je predsednik Zveze slovenskih izseljencev Vinko Groblacher otvoril in pozdravil izredni občni zbor, je v daljšem referatu obrazložil pomen in potrebo še nadaljnje borbo ZSI ter orisal zadnje njene velike uspehe tov. eh-. Franci Zvvitter. Ugotovil je, da je »vsled vztrajne borbe in pravilne taktike Zveze slovenskih izseljencev danes stanje poprave škode Jo, da so vsi izseljenci prejeli odškodnino v višini, kakor so jo uradno ugotovile komisije za popravo škode. Ce je večina pri cenitvi škode slabše odrezala, se ima zahvaliti mentaliteti tistih, ki so že tedaj pridigovall. da je treba vse pozabiti, da je treba vse krščansko odpustiti, da je treba biti vesel in zadovoljen, da so se izseljeuci sploh vrnili. Kdor je imel dovolj močno hrbtenico in je bil odločen, je boljše odrezal." Govoreč o škodi, ki je bila prizadejana slovenskim izseljencem, je govornik izrecno poudaril, da ne gre samo za priboritev materialnih koristi, marveč posebno in prvenstveno tudi za popravo vse moralne škode: »Pri tem mislimo na škodo, storjeno naši mladini na šolskem področju, ko v času nacizma sploh ni smele obiskovati šole in v prvi avstrijski republiki ni imela možnosti da bi se priučila pismene raatciinščinc. Zato obsojamo gonjo proti pouku slovenščine v šolah od strani VdU in OVP ter terjamo popravo škode tudi na šolskem področju, da naša mladina ne bo vzgojena v duhu narodne mržnje in sc s pomočjo šole odtujevala lastnemu ljudstvu. To pa morejo zagotoviti samo slovenski učitelji, vzgojeni v slovenski srednji šoli, ki jo naše ljudstvo po vsej pravici zahteva. Prav tako odklanjamo zastrupljevanje javnega mnenja s šovinizmom potom neodgovornega liska in zahtevamo, da se prepreči netenje narodnega sovraštva In skrbi za dobro sožitje med obema narodoma, ki jima je usojeno, da živita na isti zemlji. Šc prav posebno in predvsem pa mislimo pri moralni škodi na poskuse popolnoma napačnega prikazovanja in ocenjevanja naše izseljeniške trnjeve poli in blatenja naše narodnoosvobodilne borbe s prozornim name- Končno izvedbena odredba zakona o priporniški odškodnini Glavni odbor parlamenta je na svoji seji dne 19. t m. izdal tudi izvedbeno odredbo k tako imenovani 7. noveli zakona o socialni zaščiti žrtev. Po tej odredbi bodo priznane pri-pomiške odškodnine izplačane ua naslednji način: Vsote do šil. 3.017 se bodo izplačale takoj, vsote do šil. 12.068 v treh letnih delnih vsotah v višini šil. 3.017, vsote nad sil. 12.068 pa v štirih enakih letnih delnih vsotah. V primerih socialne stisko oz. v drugih upoštevanja vrednih primerih pa se lahko izplačajo letne delne vsote do višine sil. 20.000 naenkrat. Tajniki italijanskih strank ■ centra: krščau-sko-demokratske, republikanske, socialistične in liberalne so po dolgih pogajanjih sklenili sporazum o skupnem nastopu na volitvah spomladi 1953. Vse stranke so se zavezale, da bodo v parlamentu podprle vladni zakonski načrt o volilni reformi, po katerem dobi najmočnejša stranka oz. blok strank tako imenovano premijo 380 poslanskih mest, t j. 65*/« skupnega števila poslanskih mest v parlamentu. Blok centra bo nastopil v vsej Italiji na volitvah z vezanimi listami, morebitno zavezništvo z ostalimi strankami pa se ’ahko sklene le, če privolijo vse štiri stranke. Vse stran- ke centra se dalje zavezujejo, da se bodo v parlamentu skupno zavzemale za usvojitev zakonskih načrtov o »discipliniranju tiska in sindikatov" in podprlo krščanskodemokratski predlog zakona o »obrambi demokracije". Kakor sodijo politični krogi v Rimu, je po tem sporazumu zmaga bloka centra na parlamentarnih volitvah zagotovljena. Parlamentarni odbor za notranje zadeve bo začel sedaj pretresati volilno reformo in vse kaže, da bo predlog zakona o volilni reformi navzlic ostremu nasprotovanju opozicije v kratkem predložen parlamentu. Trygve Lie osumljen »komunizma” ? Ameriško sodišče proti subverzivnim dejanjem (ki mu je prva naloga borba proti naprednim elementom pod pretvezo borbe proti kominformovsld peti koloni) je od bivšega generalnega sekretarja OŽIN zahtevalo, naj se zagovarja zaradi svoje izjave, da so člani generalnega tajništva OZN bili izpostavljeni »obrekovanju in pretiranim obdolžitvam". Trygve Lie se glede na svojo diplomatsko imuniteto temu prečudnemu pozivu ni odzval. Francoski socialisti proti Pinayu Na zasedanju nacionalnega sveta francoske socialistične stranke so sprejeli resolucijo, ki poziva izvršni odbor in parlamentarno skupino stranke, naj se še bolj odločno borita proti reakcionarnim spletkam večine v sedanji Pinayevi vladi in naj brž ko mogoče stavita nasprotne predloge oz. zakonske osnutke, ki bodo izražali naziranje socialističue stranke o vseh problemih, ki so na dnevnem redu skupščine, zlasti o tuniškem in maroškem vprašanju. Resolucija. prav tako poriva izvršni odbor in parlamentarno skupino, naj odklonita sleherno sodelovanje z desničarsko večino ter si prizadevata, da bi pregrupirali vse elemente francoske demokratske levice pri politiki socialnega in ekonomskega napredka v skladu s koristmi francoskega delavskega razreda. V drugi resoluciji, ki govori o Indokiui, zahtevajo od fracoske vlade, naj v sporazumu z Bao Dajem izjavi, da je pripravljena takoj skleniti premirje. Deklaracija o Berlinu Ameriško ministrstvo za zunanje zadeve je objavilo deklaracijo z naslovom »Berlin med dvema svetovoma", v kateri ponovno opozarja Sovjetsko zvezo, da ZDA ne bodo nikoli izročile zapadnega Berlina brez borbe. Deklaracija ne pomeni kake spremembe ameriške zunanje politike, pač pa je samo dokaz, da so ZDA trdno odločene, da zapadni Berlin ne sme ostati brez obrambe. Ministrstvo za zunanje zadeve ZDA izraža priznanje Berlinčanom in predsedniku občine Ernestu Reuterju, da se hrabro upirajo grožnjam in obljubam Sovjetske zveze. Deklaracija pravi med drugim, da prebivalstvo Berlina nestrpno pričakuje združitev tega mesta, seveda s pogojem, da bo ta združitev pomenila svobodo za vse prebivalce. Težko pa si je zamisliti, pravi deklaracija, da bodo sovjetske oblasti dovolilo v vsem mestu svobodne volitve, ki so edina podlaga za ponovno združitev. „Državljani v uniformi” Zapadnonemška vlada se čedalje bolj intenzivno pripravlja na organiziranje svojih 12 divizij. Organizem, kateremu so poverjena pripravljalna dela, je znan v Nemčiji kot »servis Blank" po imenu človeka, ki mu je poverjena naloga organizacije »državljanov v uniformi", kot pravijo danes vojski v Nemčiji. Nemško časopisje poroča, da je v tem servi-! su prišlo že do načelnih konfliktov med skupinami, ki zastopata prva pruske, druga demokratične metode v organizaciji nove armade. Priprave pa se uspešno nadaljujejo in v Nemčiji se širi prepričanje, da bodo z izvolitvijo Eisenhovverja uajbrž kaj kmalu nastali pogoji, da se sedanji skromni »servis Blank" spremeni v ministrstvo narodne obrambe. Bern. —Švicarska zvezna vojska šteje trenutno 750.000 vojaško popolnoma izvežbanih mož, kar znaša 59 %> vsega 21 do 60 let starega vojaško sposobnega moškega prebivalstva dežele. To je te dni sporočil inozemskim novinarjem v nekem govoru švicarski zvezni prezident Karl Koblet. Kdo je pravzaprav Metnitz? V zadnjih dveh tednih je malokateri dogodek vzhudil toliko vsesplošnega zanimanja pri bralcih ..Slovenskega vestnika", kakor Met-nitzev proces proti našemu listu in naša poročila, ki smo jih doslej objavili o tem procesu. Kdor koli pride po opravkih v Celovec in se ob tej priliki zglasi tudi v našem uredništvu, nas podrobno sprašuje o krvavih zločinih, ki so se dogajali jeseni leta 1944 pri Apovniku na Komlju. Vsakdo se živo zanima, kdo vse je pri teh grozodejstvih sodeloval, kdo je postal žrtev te nečloveške nacistične podivjanosti, zlasti pa vsakdo Seli vedeti, ali so pristojne oblasti po vojni vsaj vso podvzole, da bi krivci prejeli za svoje zločine zasluženo kazen. Marsikdo pa nam je tudi že izrazil svoje začudenje, kako jo mogoče, da so mora naš list v zvezi s poročanjem o teh dogodkih zagovarjati pred sodiščem. Metnitzev proces proti našemu listu in njegov dosedanji potek ja seve vzbudil posebno pozornost v Pliberku in tamo.šnji bližnji in daljnji okolici. Vsepovsod, kjer se ljudje shajajo, v družinah, pri delu, v soseščini, na trgu in pred cerkvijo, se sučejo pogovori in razpravljanja okrog tega procesa. V zadnjih letih je šlo marsikaj več ali manj v pozabo, razžaljeni Metnitz pa je s svojo tožbo poskrbel, da so spomini spet oživeli. Ob prebiranju izpovedi prič, ki so bile zaslišane pred sediščem tekom procesa, se marsikdo dodatno spomni te in one podrobnosti, tega in onega dogodka iz tistega nepozabnega časa, ko je v teh krajih divjal nemški fašizem, ko so hitlerjevci pod vodstvom domačih nacistov strahovali pošteno in zavedno prebivalstvo, vdirali v domačije, plenili in ropali ter odvlekli mnogo ljudi v zapore in taborišča, od koder se marsikdo ni več vrnil. Pod vtisom procesa prihajajo v naše uredništvo bralci iz pliberškega okraja in nam opisujejo grozote tedanjega časa. Tudi o dogodkih na Komlju nam pripovedujejo in nam navajajo znance in sosede, ki bi mogli s svojim pričevanjem prispevati k objasnitvi poko-Ija, ki so ga zakrivili nacisti pri Apovniku. Dve priči, ki sta takrat slišali, kaj so neposredno po teh dogodkih bahav,o pripovedovali posu-roveli udeleženci tega pokolja, sta že izjavili, da sta pripravljeni izpovedati o tem tudi pred sodiščem. Za Metnitzev proces proti našemu listu pa se ne zanimajo le po naših krajih na Koroškem. O njem je poročal tudi tisk v inozemstvu. Primorski dnevnik v Trstu in Slovenski poročevalec v Ljubljani sta pred in po zadnji obravnavi pisala o tem. Tudi tiskovna služba, ki jo izdaja tiskovni referat koroške deželne vlade in ki posreduje avstrijskemu tisku prevode in izvlečke nekaterih člankov iz različnih slovenskih in v slovenščini pisanih časopisov, je objavila prevod našega članka »Pred nadaljevanjem Metnitzevega procesa ..Zanimivo in hkrati značilno pa je, da ni objavila prevoda in niti izvlečkov iz izpovedi prič. Morda tukajšnji tisk prav s teni utemeljuje svoj molk, da o procesu ni imel zadostnih informacij, čeprav sl Jih v drugih primerih oskrbi sam, pa čeprav dostikrat tudi najnepomembnejše novioe. O Metnitzevem procesu je doslej sicer poročala „Volkszeitung‘‘ in to že pred štirimi leti, ko se je proces komaj začel. Takrat se ji je še zdelo pametno, da se je zaletela s strupenim izpadom proti našemu uredniku, pozneje pa je rajši molčala. Niti za ..neodvisno" Kleine Zeitung, ki sicer pobere vse čenče, kar jih ji pride pod roke, ta konkretni proces ni interesanten, čeprav je že pred nedavnim vedela in znala pisariti tja v en dan toliko natolcevanj in splošnih sumničenj v seriji svojih člankov z naslovom: ..Morilci so med nami". V Metnitzevem prooesu pa je sodnik izrecno ugotovil, da so priče izpovedale, da so se godili na Komlju vojni zločini. Ali ni čudno in značilno, da o vsem tem ta listič molči kakor grob in ga prav nič ne zanima. Marsikdo, ki ni doma v Podjuni, nas vprašuje, kdo je pravzaprav ta Herman Metnitz, ki je sprožil proces proti našemu listu. Tukaj je nekaj podatkov: Hermann Metnitz — celovška Volkszeitung ga včasih počasti tudi s Hermann von Metnitz, čeprav so plemiški naslovi z zakonom odpravljeni in prepovedani •— je veleposestnik in hkrati lastnik tovarne za špirit v Pliberku. Politično spada sedaj v OVP-jevsko družbo Karischa, Steinacherja in podobnih. V vodstvu OVP za velikovški okraj zavzema vidno mesto in je hkrati OVP-jevski odbornik v pliberškem občinskem odboru. Pri lanskih volitvah v kmetijsko zbornico je skupno z Gruberjem in Fer-Utschem kandidiral na listi OVP-jevskega Bauernbunda, a mu je izpodletelo, ker kmetje ne marajo veleposestnikov, grofov in baronov za svoje zastopnike, v svesti si ljudskega pregovora. da kozla ne delaj za vrtnarja. Poprej pa je bil Metnitz eden izmed vidnih nacistov v Pliberku. Takoj po vojni ga niso videli nato pa so se angleške zasedbene oblasti precej zanimale za njegovo udejstvovanje med nacistično vojno, za nekaj časa so ga zaprli in se jo moral zagovarjati pred zavezniškim vojaškim sodiščem. Ko so ga spet izpustili na svobodo in ga je naš list pozneje omenjal v zvezi z dogodki na Komlju, je šel na sodišče s tožbo zaradi žaljenja časti. Dokument o današnjem suženjstvu Odbor OZN za preiskovanje suženjskega dela v taboriščih, Id zaseda v Ženevi, je zaključil zasliševanje prič že pred dvema tednoma. Pričevanja so ustavili zaradi tega, da bo odbor v naslednjih tednih lahko sestavil svoje poročilo socialnemu odboru OZN. To poročilo bo obširna statistika grozot, ponižanja in trpljenja Človeštva. V dveh letih je odbor z veliko skrbjo in 2 velikimi napori zbral ogromno gradivo, ki dokazuje, da Je v taboriščih ZSSR nad 10 milijonov, v taboriščih Moskvi podložnih držav pa na 900.000 sužnjev. Povprečna umrljivost v vseh teh uničevalnih taboriščih, ki jih je samo v ZSSR nad 220, je od 20 do 30 °/o na leto. Zdravstvenega varstva v vseh taboriščih ni prav nobenega, prehrana je najslabša, delo pa je suženjsko. Do pred nekaj leti so bile žrtve taborišč nasprotniki režimov, od lela 1950 pa je v taboriščih čedalje več delavcev, ki ne morejo izpolnjevati delovnih norm, ali pa se zamerijo na kakršen koli način svojim predstojnikom. Izven sovjetskega bloka je suženjsko delo jetnikov v Evropi samo v Španiji, kjer pa je število prisilnih delavcev majhno v primeri s številom sužnjev, v kateri koli deželi sovjetskega bloka. Med najmanj 10 milijoni prisilnih delavcev v ZSSR je nad eno petino ljudi, ki so jih Rusi po koncu vojne odpeljali iz Nemčije, Avstrije in vzhodnoevropskih držav. Sodišča in upravne oblasti, ki pošiljajo v deželah sovjetskega bloka ljudi na prisilno delo, smatrajo v zadnjih dveh letih za naj- nižjo kazen pet let, po obtožbah sabotaže ali prilastitve in poškodbe državne in tako imenovane ljudsko imovine pa pošiljajo ljudi v sužonjstvo tudi za dobo 25 let, ki je pa pri strašnih razmerah v taboriščih nihče ne zdrži. Ko bo poročilo odbora OZN sestavljeno, ga bodo podpisali delegati vseh držav, ki sodelujejo pri odboru, in bo tako Organizacija združenih narodov imela na razpolago dokument, ki bo odločilne važnosti pri uzakonitvi človečanskih pravic. Vesti Iz Jugoslavije ^ Dovršena nova ladja domače izgradnje V ladjedelnici ,,Uljanik“ v Pulju so dovršili obalno potniško ladjo „Njegoš" iz serije šestih lakih ladij tipa ..Opatija". Prva ladja te serije „Vladimir Nazor" je že nekaj mesecev v prometu, nadaljnje štiri ladje pa bodo postopno dovršili. Nova ladja „Njegoš" se le nebistveno razlikuje od prve ladje ..Vladimir Nazor" in sicer v tem, da je nekoliko laže grajena in bo zaradi tega tudi nekoliko hitreje vozila. Nekaj časa jo bodo vključili v promet med Roko in Opatijo, pozneje pa bo vozila na redni liniji od Reke vzdolž Jadranskega morja. Kakor vse ladje tega tipa bo tudi ladja „Njegoš“ lahko sprejela hkrati 800 potnikov. Washingtnn. — V uradnem sporočilu, ki je bilo objavljeno v VVashingtonu, je rečeno, da je končana tretja skupina poskusov z atomskim orožjem na otoku Enivetok na Mar-shalskem otočju. Znanstveniki, ki so vodili te poskuse, so zadovoljni z rezultati. Čeprav uradno sporočilo ne govori o tem, so se v ZDA razširili glasovi, da je bila preizkušena prva hiclrogenskn bomba, Ti g!asovi ki jih prenaša Reuter, temelje na pismih udeležencev in na dejstvu, da so seizmografi na vsem svetu zaznamovali močan potres na področju Tihomorskega otočja. Takoj nato je bila Velika plima v vseh svetovnih morjih. Kairo. — V diplomatskih krogih v Kairu se je zvedelo, da bo Velika Britanija pričela prihodnji teden nova pogajanja z Egiptom o bodočnosti Sudana. LiUIlUUU. ronuuni opazovalci izražajo prepričanje, da bo predsednik britanske vlade Churchill prosil za sestanek z novoizvoljenim predsednikom Eisenhorverjem. Sestanek naj bi bil marca ali aprila 1953 v VVashingtonu. Računajo, da bo Churchill govoril o tem sestanku s predsedniki vlad držav britanske skupnosti narodov ob bližnji ekonomski konferenci. / _______________________i V Dr. Fran Kotnik — sedemdesetletnik Minuli četrtek je obhajal svojo sedemdesetletnico naš koroški rojak dr. Fran Kotnik, ravnatelj Mohorjeve družbe v Celju. Jubilant jo doma iz Dobrij pri Ravnili, gimnazijo je obiskoval in dovršil v Celovcu, nakar se je posvetil študiju slavistike v Gradcu. Po promociji leta 1908 je nastopil službo profesorja na celovški gimnaziji. Po prvi svetovni vojni je bil ravnatelj slovenske gimnazije in učiteljišča v Velikovcu, po plebiscitu pa je moral, kakor večina slovenske inteligence, zapustiti Koroško. Po večletnem službovanju v Ptuju je postal leta 1927 prosvetni inšpektor v Mariboru, dve leti kasneje pa inšpektor pri banski upravi v Ljubljani. Od upokojitve naprej pa še vedno neumorno deluje kot ravnatelj Mohorjeve družbe v Celju. Poleg svojega poklicnega dela je dr. Fran Kotnik doslej opravil tudi veliko pomembnega dela na znanstvenem področju, zlasti na področju narodopisja. Zbiral je ljudske pripovedke in pravljice ter v neštetih spisih otel pozabe mnogo dragocenega narodnega blaga. Zlasti ga je vedno spet mikala in privabljala njegova ožja domovina Koroška, posebno pa naši ljudski pisatelji in pesniki: Andrej Sehu- ster-Drabosnjak, Miha Andrejaš in Franc Lc-der-Lesičjak, ki so po njegovi zaslugi zavzeli svoje častno mesto v zgodovini slovenskega slovstva kot koroški bukovniki. Rojaku — sedemdesetletniku smo koroški Slovenci še posebej hvaležni za njegovo dosedanje plodonosno delo in mu ob njegovem življenjskem jubileju iskreno čestitamo. <3*vcsvetni vestnik Knjiga nas vabi V Resolucija Zveze slovenskih izseliencev (Nadaljevanja s 1. strani) dajati izseljenim koroškim Slovencem dopust v drugo kraje. Izseljene koroško Slovence se je smelo pošiljati na dopust samo v njihove pristojne .,Obervvaobungsiagerje'‘ in so morali dobiti s seboj posebno potrdilo, ki ga je potem vodja taborišča podpisal. Pri nedovoljeni oddaljitvi od delovnega mesta ali nepravočasni vrnitvi s taborišča, so morali po možnosti telefonsko takoj obvestiti pristojnega vodjo taborišča. Tudi polne plač« izseljeni koroški Slovenci, ki so delali, niso smeli prejemali, marveč so dobili za svoje prisilno delo le smešno pla&ilce, ki je komaj zadostovalo za male potrebe vsakodnevnega življenja. Tudll to jasno izliaja iz dopisa voIksdlenrtschersko centrale, akcijsko vodstvo Franken, ki ga jo le-ta z dne 25. VIII. 1942 poslala podjetju »Geriist-bau Husslein Nilmbeiig". Prav tako je vso pošto izseljenih koroških Slovencev nadzorstveno osobje zastraženih taborišč cenzuriralo, in sicer tako odposlano kakor dospelo pošto. Končno so bili izseljeni koroški Slovenci podvrženi tudi sodstvu SS in sicer vodstvu taborišča kot najnižjeirmi organu pa do najvišjega nadzo~s!vernega organa nad „Uborwa-cbungslagerji", čigar predstojnik je bil SSOber-sturmfuhrer Scinissler, ki je bij za svoja dejanja obsojen od ameriškega vojaškega sodišča. Nazadnje so bili vsi izseljeni posestniki razlaščeni kot državni ta ljudski sovražniki ter so nVIhovo premoženje kot državno- in ijndskosovražno premoženje zaplenili v korist velenOmskega rajhu. Zato je pač težko smatrati, da se „dtžavni in ljudski sovražniki" niso nahajali v priporu. Vsi ti vpogledi v priporniške razmere izseljenih koroških Slovencev so splošno znani in jta je mogoče tudi vsak čas dokazati ter je vzrok za nerazumljivo pojmovanje o izseljeni šivu kot pripor Lahko le v današnjem ozračju, ki vlada v gotovih krogih, ki hočejo prikazati nacistična zločinske ukrepe bolj človeške odnosno lepše. Z izseljenimi koroškimi Slovenci so v izšel je-ništvu prav tako barbarsko ravnali in so jih ena. ko oropali svobode kakor Poljake, ki so postali že dve leti poprej žrtve nacističnega rodomora. Skladno zlasti s točko I. (35) ta (30) odloka o socialni zaščiti žrtev iz leta 1948 je Jasno razvidno, da so bila taborišča, kjer so so nahajali izseljeni koroški Slovenci pod nadzorstvom in upravo nemških SS-organov SS-komisarja za germanizacijo, zaporna taborišča. Postranske okol-nosti — da so na primer hodih izseljenci na delo, da so sprejemali delno odškodnino za delo itd. — na tem ne spremenijo ničesar. Izseljeno koroške Slovence so protipravno oropali svobod« in jfh odvlekli v zastražena taborišča. Zato predstavlja njihovo prisilno zadrževanje kršitev avstrijskega načela O osebni svobodi. (Prim US. zb. 1363). Zapor je že to, če se omejuje fizična svoboda osebe. To svobodo pa so izseljenim koroškim Slovencem nedvomno omejevali. Da so jim svo-lx>do dejanja le delno omejili — da so Slovenci „smeli‘‘ (dejansko ..morali") delati — ničesnr ne spremeni na posegu SS-rajhskoimsarja za utrjeva. njo nemštva v svobodo izseljenih Slovencev, ta poseg popolnoma odgovarja pojmu zapora in se jo izkazal z vsemi posledicami posebno podel ta obsodbe vreden. (Zb. 1207). Po sodni praksi ustavnega sodišča besede zapor ni mogoče razlagati preozko (kakor v primeru izseljenih koroških Slovencev). To bi bilo v nasprotju s smislom in namenom zakona o socialni zaščiti žrtev. S tem bi bili rehabilitirani prav naihujši primeri rafinirano metode rodomora SS-rajhskomJsarja za utrjevanje nemštva proti koroškim Slovencem, zaščita, ki io nudi zakon o socialni zaščiti žrtev izseljenim koroškim Slovencem, pa bi bila razveljavljena. Zato Zveza slovenskih izseljenoev zahteva vključitev izseljenih žrtev v krog unravičeooev po 7. noveli k zakonu o socialni zaščiti žrtev z dne 18. julija 1952, BGB1. lSOl'1952 (zakon o priporniki odškodnini) ter priznanje nasilne izselitve kot pripor. Ko zapade naše vasi in kraje prvi sneg, ko je dan le še kratek in postajajo večeri vedno daljši, potem se družina kaj rada zbere okoli tople zakurjene peči in od tukaj posluša zavijanje vetra, ki podi pred seboj bele snežinke. Lepo toplo je v sobi, zunaj pa pritiska mraz, zato smo se tudi zatekli v gorski prostor in se le takrat, ko slišimo škripajoči sneg pod koraki mimoidočih, spomnimo zunanjega sveta. Veseli smo, da nam ni treba ven v sneg in mraz, kajti življenje more biti lepo tudi v sobi. Prišel je čas, ko smo končali vsa zunanja dela gospodarstva, zato imamo zdaj tudi mnogo več priložnosti in možnosti za druge bolj prijetne opravke. In kdo nam je v tem trenutku najboljši prijatelj? Nihče drugi kot lepa slovenska knjiga, katero smo morali dolge mesece vse od spomladi zanemarjati, ker nas je neprenehoma vezalo delo zunaj na travniku, na njivi in v gozdu. Zdaj pa, ko smo posedli po klopi okoli gorke peči, jo vzamemo v roke in se z vsem srcem predamo čarom pisane besede. Ali nismo že od nekdaj z velikim veseljem segali po dobri slovenski knjigi, ali ni bila prav slovenska tiskana beseda naša najboljša učiteljica ki nam je odkrivala lepoto slovenskega jezika. Zato so bile naše društvene knjižnice v zimskih mesecih vedno dobro obiskane; tam smo iskali razvedrilo, tukaj smo našli odgovore na razna vprašanja, knjižnica nam je nu- dila vse, česar smo iskali, in nam bo to nudila tudi v bodoče. Nimamo pa le društvene knjižnice, kjer lahko iščemo med poučnimi, zabavnimi in strokovnimi knjigami, marveč nam posreduje Slovenska prosvetna zveza s svojim letnim knjižnim darom tudi lastno knjižnico na dom. Za malenokosten znesek si lahko nabavimo lepo zbirko slovenskih knjig, ki nam v zimskem času olepšajo marsikatero uro. Tako je SPZ v teh dneh razposlala po naših vaseh tudi knjižni dar za leto 1953, poleg običajnega koledarja bogato zbirko knjig, ki bo razveselila slehernega ljubitelja dobro slovenske knjige. Kaj nam nudi letos Slovenska prosvetna zveza s svojim knjižnim darom? Poleg okusno opremljenega Koledarja Slovenske Koroške 1953 z bogato vsebino iz vseh področij dobimo še priljubljeno Sketovo povest iz turških časov „Miklova Zala" kot 102. zvezek Slovenskih večernic, peti zvezek Meškovih mladinskih povesti »Mladim srcem", prerez skozi vso slovensko literaturo v priročni zbirki »Novo berilo za izobraževalne tečaje" ter strokovno knjigo Antona Fakina „Iz življenja rastlin '• In zbirka vseh petih knjig stane le 23 šilingov. Ko bo zimska burja še tako razsajala okoli hiše in bo zunaj, zmrzovalo, mi bomo sedeli ob toplo zakurjeni peči in listali po priljubljeni slovenski knjigi. II3H0EEJEIEII Sobota, 22. november: Cecilija, devica Nedelja, 23. november: Klemen Ponedeljek, 24. november: Janez od Križa Torek, 25. november: Katarina, dev. muc. SPOMINSKI DNEVI 22. 11. 1767 — Rojen voditelj tirolskih uporni- kov Andrej Hofer — 1916 Umrl ameriški pisatelj Jack London. 23. 11. 1747 — Rojen Žiga Zois, središčna oseb- nost takratnega kulturnega življenja v Ljubljani — 1835 Rojen skladatelj Davorin Jenko — 1852 Rojen v Krašnji pod Limbarsko goro na Gorenjskem pisatelj Fran Maselj-Podlimbarski. 24. 11. 1833 —• Rojen v Novem sadu Jovan Jo- vanovič-Zmaj, sibsk i pesnik — 1906 Umrl v Corici pesnrk Simon Gregorčič. 25. 11. 1915 — Umrl skladatelj Davorin Jenko — 1923 Umrl v Rogaški Slatini pesnik in pisatelj Josip Stritar. Zgornjo vesco Naša občina je razdeljena med dve župniji in imamo dve podružnični cerkvi namreč pri Sv. Luciji in v Želučah. če kdo v naši občini umrje, ga morajo pokopati izven občine. Želeli pa bi, da bi naši dragi pokojni počivali v naši občini, kjer so živeli, delali in se trudili ter so s svojim znojem napajali našo zemljo. V Želučah so že nekdaj pokopavali naše rajne prednike, pa je pokopališče vzela Drava in tudi prejšnjo cerkev. Mnogi so zato, da bi v Želučah spet napravili pokopališče, v lepi sončni legi, kjer bi lahko večkrat obiskovali grobove naših dragih rajnih. Marsikaj pa imamo pri nas, kar nimajo povsod. Sončno lego in tudi rodovitno zemljo in kdor hoče in zna gospodariti, mu plodna zemlja poplača njegov trud. Od leta 1932 imamo tudi dobro 'cesto in ko se spomnimo, kakšno trpljenje je bilo na stari cesti z našimi vpregami, ko ni mogel avto do nas, vemo koliko je vreden ta napredek. Razgled pa imamo tako lep, da ga ne najdeš daleč naokoli. Kdor pride v naš kraj in stopi na primer v stolp, je ves očaran in od nobenega kraja ni razgled na Karavanke tako veličasten kot od tukaj. Letoviščarji, ki prihajajo v naš kraj, se ne morejo dovolj načuditi tem naravnim krasotam in če bodo naši domačini podjetni, bo imel naš kraj lahko lepo prihodnjost. To trdijo vsi letoviščarji in če se ne bomo domačini zavzeli za tujski promet, bodo posneli smetano tujci. Nimamo pa še elektrike in niti telefona in Če bi se potrudili sami in na merodajnih mestih, bi nam gotovo uspelo, da bi tudi na tem področju napravili korak naprej. Pričakujemo tudi, da bodo merodajne osebe pripravile vse potrebno, da dobimo v kratkem tako zaželjeno šolo za našo mladino. Če se bodo potrudili, bomo imeli v 'dveh letih šolo in bodo naši otroci rešeni dolge poti in trpljenja v slabem vremenu in v zimskem času. Učni uspehi bodo znatno boljši in za razvoj in zdravje otrok bi bila šola v bližini velikega pomena, ker bi mogli domov na kosilo in bi jim zjutraj ne bilo treba tako zgodaj od doma, po šoli pa bi prišli prej domov ter bi lahko tudi pri delu doma več pomagali. Gospodinj sko-kuharski tečaj v Šmarjeii pri Pliberku Slovenska kmečka zveza je pričela tudi letos z gospodinjsko kuharskimi tečaji. V tečajih bodo strokovno izšolane voditeljice posredovale kmečkim dekletom in ženam potrebno znanje, ki jih bo usposobilo za dobre gospodinje in kuharice. Gospodinjstvo zahteva poleg napornega dela tudi svoje strokovno znanje na mnogovrstnem področju udejstvovanja in kuhanje je umetnost, ki se je je treba priučiti. Vzor kmečkega dekleta je in mora biti, da bo s potrebno strokovno izobrazbo znalo izkoristiti kot bodoča gospodinja napredne izkušnje v gospodinjstvu in kuharski stroki in bo z domačimi in preprostimi sredstvi lahko olepšala življenje na kmetih. Poleg praktičnega strokovnega znanja širijo gospodinjski tečaji s predavanji tudi obzorje iz različnih drugih področij, ki so važ,na, da jih danes izobražena gospodinja razume. S takim gospodinjskim tečajem je Slovenska kmečka zveza pričela minuli ponedeljek pri p. d. Jurju v Šmarjeti pri Pliberku. Preden pa je do tega tečaja prišlo, pa so sc dogajale zanimive stvari, o katerih bomo seveda še govorili. Z neke strani, poosebljene po pliberškem gospodu kaplanu se je tečaju Slovenske kmečke zveze, ki je brez dvoma poklicana, da kot kmečka organizaci ja tečaje prireja, strastno nasprotovalo. Gospod kaplan se je na življenje in smrt prizadeval, da bi tečaj razbil. Posluževal se je sredstev, ki jih vsi pametni in uvidevni ljudje odklanjajo. Iz svojih ozkosrčnih političnih in strankarskih razlogov, in kakor pravijo s prišepetavanjem belogardističnega begunca iz Jugoslavije, duhovnika, ki je kot ,,pastir" brezskrbno zapustil svojo čredo doma. ker se je hotel verjetno nejunasko odtegniti odgovornosti za svoje zadržanje med vojno in sedaj vnaša pri nas svojo strankarsko klerikalno politiko, se je gospod kaplan poslužil zlorabe vere in prižnice, groženj z zamero in rnržnje iz osebnega samoljubja, sredstev, ki nikakor ne morejo biti v korist vere in cerkve. Večina ljudi je takšen način razdiralnega in razbijaškega dela pliberškega kaplana obsojalo. Za tečaj je veliko zanimanje. Iz vse soseške hribovite sončne Šmarjete prihiti zjutraj 15 navdušenih in uka željnih deklet v gostoljubno Jurjevo hišo, kjer so radevolje dali zelo primerne prostore na razpolago. V prostorni in svetli kuhinji se sučejo dekleta okoli štedilnika, v stranski sobi pa sprejemajo teoretični pouk, pišejo recepte ali delajo ročna dela. Učni načrt je tako urejen, da je čas temeljito in koristno izrabljen. Voditeljica tečaja je Milka VVieserjeva in obeta, da pod njenim vodstvom uspehi ne bodo izostali. Poleg strokovnega pouka pa bodo našle tečajnice tudi čas za prisvajanje slovenske kulture posebno v pesmi in kakor imajo že v načrtu, bodo postregle ob zaključku tudi z odrskim nastopom. Prvemu gospodinjskemu tečaju v Šmarjeti želimo popolnega uspeha. Bildovs O tragični nesreči, ki je nedavno zadela štiriletno hčerkico Liziko iz družine našega cestarja Primoža Spicerja, p. d. Huntarja na Potoku, smo prejeli še drugo bolj točno poročilo, v katerem je povedano, da deklica ni padla iz sobe svojih staršev temveč je bila na obisku pri sosedu Savniku, kjer je obiskala enako staro sovrstnieo. Iz sobe v podstrešju je padla, ko sta bili obe deklici za malo časa sami, medtem ko je mati šla k Studencu po vodo. Deklica je padla kakih osem metrov globoko, kjer je na precej zmrznjeni zemlji za-dobila tako usodne poškodbe. Ob zelo številni udeležbi prebivalstva, ki globoko sočustvuje z nepopisno žalostjo težko prizadetih staršev in ob udeležbi Šolske mladine smo malo Liziko na domačem pokopališču položili v prerani grob. Domači župnik je spregovoril globoko občutene poslovilne besede. Smarjeia pri Velikovcu Šele oseminštirideset let star je dne 14. novembra t. 1. po dolgi mučni bolezni umrl Florijan Kralj. Pokojni Florijan je bil po svojem poklicu šofer in je bil zaposlen pri raznih podjetjih. Takoj po vojni, že leta 1945, je začel misliti na gradnjo lastnega doma. Huda je bila takrat borba za gradbeni material, ki ga ni lahko vsakdo dobil. Leta 1947 je mogel pustiti za silo zgraditi toliko, da je naslednjo zimo že lahko v novem domu s svojo družino stanoval. Dom si je zgradil na zemljišču, ki ga plamenih. Precej številni potniki so se iz vlaka rešili ter na srečo osebnih nesreč rii za obžalovati. Na progi, ki ima nekolike vzpetine, so goreči vlak potisnili v smeri proti Pliberku, kjer je obstal v bližini gostilne Hrust. Z velikansko naglico je ogenj zavzemal vedno večji obseg. Nekaj časa nato sta prispeli požarni brambi iz Pliberka in Libuč, toda naprave so bile v takšnem stanju, da je preteklo nekaj časa, preden so spravili vodo na progo. Med tern pa jo vagon popolnoma zgorel. je njegova žena podedovala po svojih starših od Mežnarjeve hiše. Florijana pa ni veselilo samo, da je rad vozil z avtomobili temveč je razumel tudi radio- in elektrotehniko in je rad pomagal med drugim tudi pri olepševanju cerkve. Električni pogon pihalnika pri orgijah 'je njegovo delo in prav umetno je znal okrasiti z električnimi lučicami betlhemske poljane s hlevčkom. Proti koncu lanskega leta ga je začela v grlu nadlegovati bolečina. Moral se je podati v bolnišnico in se februarja tega leta podvreči operaciji. Po operaciji pa ni mogel več govoriti. Da je mogel lažje dihati in prenašati bolečine je moral imeti cev skozi grlo do zadnjega dne. Bodi Florijanu zemlja lahka, ženi in otrokom pa naše odkrito sožalje! Tinje Na veleposestvu Orsini-Rosenberg zaposleni konjar Emmerieh Zvvatendorfer je peljal s konjsko vprego v Tinje in ko se je vračal, je padel z voza in si zlomil vratno vretence. Zdravnik dr. Seidler iz Velikovca je takoj odredil, da so ga prepeljali v nezgodno postajo v Celovec, kjer pa mu niso mogli več pomagati in minuli petek je poškodbam podlegel. Libuoe Večerni pogonski vlak, ki vozi iz Pliberka s'kozi Mežiško dolino v VoLšperk, je iz Pliberka proti meji naenkrat zajel ogenj in domnevajo, da je začelo goreti vsled kratkega stika. Na progi blizu meje je bil že popolnoma v Knjižni dar Slovenske prosvetne zveze za 1953 vsebuje: KOLEDAR Slovenske Koroške 1953 Jakob Šket: MIKLOVA ZALA (Slov. večernice štev. 102) Ksaver Meško: MLADIM SRCEM (V, zvezek) NOVO BERILO ZA IZOBRAŽEVALNE TEČAJE Anton Fakin: IZ ŽIVLJENJA RASTLIN Cela zbirka stane 23 šilingov in jo dobite v „Naši knjigi" v Celovcu ter pri vaških zaupnikih. Nenavadni primer je bil pravcata senzacija in od vseh strani je prihitelo polno radovednežev. To je že drugi primer nezgode s pogonskimi vlaki tik ob meji. Pred nedavnim, kakor je bilo že objavljeno, je pogonski vlak povozil Hrustovega dve in polletnega konja, kjer je Hrust utrpel precejšnjo škodo, poleg vsega tega pa so mu naložili še kazen. V vznožju Peco v Št. Jurju pri Pliberku je že okoli mesec dni 12 delavcev zaposlenih, ki kopljejo rov v zemljo in iščejo premog. Raziskovali so že na več krajih in so dosedaj izkopali 40 metrov globok rov, kjer noč in dan vlačijo iz rova ilovico v vseh mogočih barvali. Vodstvo ter delavci z nestrpnim upanjem pričakujejo, kdaj se bo pokazal prvi tovor s tako zaželjenim premogom. Ta poizkus je že tretji in so nekdaj že kopali v Št. Jurju premog. Največja ovira je voda, ki sili v rove in bo treba zapreko premostiti. Če bi pričel v Št. Jurju spet obratovati premogovnik, bi bilo to podjetje za pliberško okolico, ki nima pomembnejše industrije, važnega gospodarskega pomena. Številni delavci bi dobili zaposlitev v domačem kraju, svoje potrebščine bi kupovali doma, dočim morajo danes mnogi iskati delo drugod, kjer tudi porabijo svoj zaslužek. Konsumenti premoga pa bi prišli do cenejšega kuriva, ker bi se prihranili dragi prevozni Stroški. Blato Spet smo zanesli predzadnji četrtek enega izmed naših vaščanov na šmihelsko pokopališče k zadnjemu počitku. V oseminštiridesetem letu svojega življenja je za zavratno boleznijo, rakom, umrl Filip Kap, p. d. Pokllnik. Prerano umrli skrbni kmet in oče zapušča sedem mladoletnih otrok in velja vsem preostalim sožalje. ,,Servus huinillimus dominationis ves-Iras10", se prikloni Širnen, stlači mošnjo v žep in odide s Petrom iz kamre, v katero precej stopi Jagica. ,,Hvala bogu." vzdihne Gašper, ..opravil sem politiko, zdaj pridejo na vrsto zasebni posli. Zdaj, Jagica, sem tvoji ‘ in objame krčmarico. Nad mestom je zavladala tišina, samo stražar jo uro za uro spomnil ..gospodarje in gospodinje, naj pazijo na ogenj, da jim ne bi mačka raztrosila isker na repu." XII. Na 'dan svetega Jakoba, to je, petindvajsetega, malega srpana leta 1565. je ban Peter sklical plemstvo na sabor kraljevine Dalmacije in Slavonije v svobodno, plemenito mesto Zagreb. Ta glas je vse plemiče ošinil ko blisk. Sedaj bo počilo! Raznesel se je glas, da ie Tahi prinesel važna pisma od kralja; kaj vse- 10 Najponižnejši sluga vašega gospostva. buj.eje, pa se ni dalo izvedeti. Ljudje niso slutili nič dobrega, naglašali so okolnost, da je pisma prinesel prav Tahi, ker pa je občinstvo vedno nestalno in se uklanja močnejšemu, so samo skomizgovali z rameni, češ kaj nam to mari. Dan preje — bila je nedelja — se je vozil gospod Ambrož iz Brezovice v Zagreb. Nedaleč od kraljevega broda sreča močno četo turopoljskih plemičev, opasanih s sabljo, kako so korakali za svojo zastavo proti Zagrebu; na čelu sta jezdila brata Jakob in Blaž Pogledič iz Kurilovca. Ko Blaž zagleda pod-bana, maline z roko in vsa četa pozdravi: „Naj živi Ambrož!" Potem pridirja do Ambroževe kočije Blaž, se prikloni in reče: „Veleugledni gospod! Vse je dobro. Vaši smo. Jutri bomo z banom obračunali!" Ambrož ga zahvali, a Blaž se vrne k svoji četi, rekoč, da se bodo njegovi ljudje, preden se bodo prepeljali čez Savo, v bližnji vasi odpočili. Brž ko podban dospe v Zagreb, pohiti v dom gospoda Konjskega ob Kamenih vratih. Ko stopi v palačo, najde za mizo veliko družbo, ki so ji bili na čelu gospodinja Anka, gospa Uršula in njeni trije zetje. Vsi poskočijo v en mah, da pozdravijo pod-bana. ..Hvaljen Jezusi" reče Ambrož. ..Kakor vidim, brusite jezike za jutrišnji dan! In to ženske, ki v saboru nimajo glasu! Kaj je novegar1 Ali ste prešteli naše glasove?" ..Gospodje že dva dni ne delajo drugega ko to,“ odgovori Anka Konjska; ,,ej če bi jaz bila moški!" „Kako je z našo stvarjo?* vpraša Ambrož, in sede v velik naslonjač. ,,Dobro, oče!" živahno reče S tepko, , ,Tu-ropoljce je pridobil gospod Vnrnovič — oni imajo večino glasov." „Visokospoštovani gospod 1“ se vmeša Konjski; „čeprav upam, da bo večina naša, vas prosim, da se sabora ne udeležite. Za vas bomo govorili mi." Družba je prepadena, a podban skoči z na- j slonjača in s skrajnim začudenjem vpraša: „Zakaj?" ..Sklepali bodo o vas," odgovori Konjski obzirno, ,,zato prosim, ostanite doma." ,,Ali si znorel, 9vak.“ besno zakriči Stepko ’ in udari s pestjo po mizi, „nam tega niso po- ! vedali. Treba je lopovom strgati z obraza krinko." , ..Zakaj pa sme na sabor ban? Mar ni on J prvi uporabil silo?" „Ban je glava sabora," — mirno odgovori Konjski. — „Mi vas bomo branili, vi nam boste vse povedali, kar je treba, gospod Ambrož. Sami pa ne hodite — rotim vas!" Podban Konjskega ostro pogleda, zatem mahne z roko in veli: ..Odstranite se za nekaj časa! Samo Konjski naj ostane." Vsi zapuste sobo. „Gospod Konjski," nadaljuje Ambrož, „vi ste nekaj izvedeli. Govorite!" „Bom," odgovori hišni gospodar. ..Škot Jurij Draškovič vam priporoča, da ne hodite na sabor. Zvedel je važne razloge, zakaj ne. Lahko bi nastal vihar in se razvnel spopad. Domovina je v nevarnosti, sedaj je treba sloge, da se pripravimo na vojsko s Turčinoni. Zato vas škof prosi, da se to pot ne udeležite razprave. Več mi jo hotel reči, toda slutim, da je Tahi pridobil v svoji stvari na svojo stran kralja. Rotim vas, ne hodite!" Podban nekaj minut premišlja, potem vpraša: „Kje je škof?" ,.Odšel je na svoj grad Trakoščan, da se ogne saborski burji." ,,Pokličite gospodo, naj se vrne." Konjski to stori. ..Gospoda in bratje," nagovori podban družbo, „jutri ne grem na sabor." ,,Za pet kriščevih ran!" vzkrikne Uršula, ki je bila povsem iz sebe, in prime starca za roko: „Vi nus izročate pogubi. Premislite, če vam je še kaj na svetu drago!" ,,Oče!“ zakriči Stepko in poklekne prod Ambroža, ..zaklinjam vas iz sinovske ljubezni, ne storite nam tega. Las v vaši sivi bradi premore več ko vsi njihovi govori." Toda podban odločno reče: „Ne grem." Tedaj priskoči Konjski, se globoko prikloni in poljubi starcu roko: Po poljih Deščic in Loč ob Dravi Vozarim s kolesom ob levem bregu Drave proti Ločam, Deščicam in Sent liju. Pridruži se turi, tudi na kolesu, starejši možak od Sent lija nekod, zaveden Slovenec, s katerim sva med potjo pokramljala marsikaj zanimivega. Ob avtobusni postaji pred Deščicami se moram ločiti od zgovornega spremljevalca. Malu tem jo peš po blatni, ilovnati poljski poti, ko jo pravkar zmrzlina sprostila mokro zemljo, ki mi je, med nami povedano, kar od zgoraj lezla v čevlje, k zadnii ali prvi ( s katere smeri pač prideš!) hiši v vasi. Pri Kobanu. „Ni moških doma, ni jih!" mi smeje že oddaleč zagotavlja gospodinja. Ko pa grem •zagotovilu, ki je predvidoma imelo predvsem namen, da bi ne odtegnil ljudi preveč od dela, globlje do dna, ugotovim, da gospodar Koban le ni preveč oddaljen, da se nalraja samo pni simi Pavleju, mlademu gospodarju v Pulpačah, kjer s strnjenimi močmi vlačijo pesek iz Drave. Svojemu drugemu sinu, mizarju, hoče namreč tovariš Zima postavita majhen domek, hišico oh cesti, in zato taka mrzlična vnema za delo, kajti dan je kratek in vsakega dneva se lahko vreme preobrne. Danes sije še prijazno jesensko sonce. Težki, sivi oblaki izza skalnatih Karavank onstran Drave ponujajo že drugo vreme, dež in sneg. Kljub temu zajaha Kobau svoje dvokolo in gre z menoj (čez rim in strni) po deščiškem in loškem polju. „Nekoč, pred davnim časom je bilo vse to polje pod vodo in je Drava segala prav do vznožja Šent Ilja“ zatrjuje spremljevalec, ki obnavlja spornim) na razgovore davnih svojih prednikov. „Nič več se ne izplača naše gospodarjenje, naša živinoreja. Tudi prodaja prolekov je postala nedonosna. Samo poljedelstvo, pridelovanje krompirja, nam je letos omogočilo, da smo se obdržali še nad vodo," nadaljuje izkušen, kot čebelica marljiv gospodar iz Deščic. V svojem značaju in vedenju tako skladnega gospodarja, Hohijana v Ločah, pa v resnici ne najdem doma. V gozdu je Pa mu mogoče tudi ni treba več toliko delati v hiši in na polju, ko se vrtijo okrog povsem prenovljene, velike stanovanjske hiše ze odrasli otroci, dva smova in dve brhki deklini, tako da si ne morem kaj, da ne bi nasmejani, mladi gospodinji malce poredno zapretil, da bom to svojo ugotovitev razglasil po naši Slovenski Koroški, kjer jjovsod na naš h gruntih tako zelo primanjkuje krepkih, zdravih in mladih ljudi. Pa se zaženem nato proti površinsko obsežni narodni domačiji, proti Ropaču oz. Hanzeljnu v Ločah. Da tudi tu, dokler je kopno in še ni snega, ne najdem gospodarja oz. gospodarstvo vodečega sina Jožeta (tu namreč gospodarijo še 70-letna, žal ohromela, dobra mati) doma, je kar samoumevno. Čakati mi je treba vendar ..samo" dobro uro. Kaj vendar s pričo sedanjega kratkega dneva pomeni cela ura, si vsak lahko misli. Vendar izrabim čas za adpočrbek in za razgovore z delavnimi Joškovimi sestrami. Sicer pa, ali že poznate Ropačevega oz. Han-zeljnovega Jožeta? Če ne. vam morem povtdati, da to ni samo izredno strokovno naobražen mlad gospodar ampak tudi eden od narodno in politi, čno zelo razgledanih naš 'h ljudi. Pozna vam vse prilike na juigu in sicer kar do Beograda, kjer ima svojega strica, na severu pa do Berlina, kjer je moral opravljati prisilno vojaško službo. Nešteto gospodarskih pobud sem prejel od njega! Zanimive izkušnje z novimi sortami, s prezun-1 jetijem detelje, z jesensko pripravo zemlje za okopavine, z umetnimi gnojili. Toda vse te stvari spadajo bolj v naša ».Obvestila naprednih gospodarjev" kot v naše splošno glasilo Slovenske Koroške. Ko mi Joško našteva stara naša narodna imena za Tazne lehe, zaplati in njive, na pr. „Pod županom", „Dovca“, „Klade" itdL (kar 18 tako različno poimenovanih parcel mi našteje!! nazadnje še važno pripomni: ..Mislite Si! Hodil sem nedavno po hribih in dolinah severno od Feidkirchna, Simitza in Sv. Urbana, severno od Osojskega jezera, kjer je sicer že več sto letij vse ponemčeno, pa som vprašal, kako imenujejo svoja polja. Začudeno in nekam negotovo nre pogledajo, češ, zakaj da me to zanima, a mi začnejo vendarle naštevati imena njihovih zemljišč. In z zanimanjem poslušam ter skoraj svojim ušesom ne nrorem verjeti, da še danes uporabljajo v teh danes na zunaj že trdonemških krajih za svoja polja, travnike in gozdove ista slovenska imena kot pri nas. Seveda ne poznajo več njihovega pomena." „In ali vidite ono jamasio naše polje?" pokaže tovariš proti vzhodu že dva kilometra od dravskega brega vštric Rožeka odclalfene, v sredini vleknjene, vdrte njive. „Vse to loško polje se imenuje , Pod Jezom", višje gore vendar ...Nad Jezom . Toda večina naših ljudi ne ve, odkod označba, Nad črko ,.z" se je namreč zaradi lažje izgovorjave tekom deset-in stoletij pojavila kljuka in iz črke „z" je nastala črka „ž", fe „jeza” ,»j e z . laz sem se vendar dalje zanimal in ugotovil, da je bilo tudi to obširno polje nekoč docela pod vodo, „pod jezom" in „nad jezom", ko je Drava bruhnila čez bregove in preplavila vse tu naokrog. Bilo je to takrat, ko je Dobrač zasul 17 vasi v Zilji in je Drava namah tako silno narasla." In še pripoveduje Jože o svojih vtisih v Kanalski dolini v Italiji, kjer io potoval v letošnjem poletju in kjer se naš slovenski živelj, ki pač menda ima tudi moralno oporo pri naših ži'avh Primo-ch, bori skorai uspešneje za svoj obctoj kot pri nas na Koroškem v Avstriji. Pripoveduie med drugim tudi o zanimivi epizodi iz Zabnic, kjer ie ondotni župnik hotel uvesti pridigovanie v italijanščini, a so so tei nameri uspešno, soglasno uprli ondotni farani,. Slovenci in Nemci. Zadnji so bale celo bolj odločno zahtevali, da ostane v cerkvi pri stari, domači slovenščini kot mars%ateri naš sonarodnjak. V Italiji r>ač menda tudi državliarri drugega našega deželnega jezika na svoji ..lastni koži" občutijo, kaj pome-nia zatiranje materinega iezika in zatiranje svetih.^ starih, narodnih izročil ter '1arli na-odnli običajev... France Vernik RADIO-PROGRAM RADIO*CELOVEC Dnevne oddaje razen ob sobotah in nedePah: 6.20 Jutanja glasba — 8.15 Kaj kuham danes? — 8 30 Poroka v zate — 9.03 Zelje podušaJcev — 10.15 in 15 00 Šolska oddaja — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 12.00 Ono’danski koncert — 14 10 Kar sl želite — 17.10 Popoldanski koncert. Poročila dnevno oh: 7.00, 8.00, 12.30, 17.00. 20 00 in 22.00. Sobota, 22. november: 8.45 Slovenska oddaia — 10 J5 Veder dopoldne — 14 30 Zeli si kaj! — 15 15 Kulturno zrcalo tedna — 15 90 Oddaia o gozdnih delavcih in njenih običajih — 16.15 Filmrid maigacin — 17.10 Mirr-kaTnčni pogovor — 17.40 PlriEps-reviia — 18 00 Nekaj za nabiralce znamk — 18.30 Solistična ura — 20.15 Športna poročila — 20.20 Pevski koncert. NedeMa, 23. november: 7.15 Pester