NO. 158 Domovi N/i /*■ .1/1’ ERIC /»' HI— HO IWIE AM6RICAN IN SPIRIT fOR€lGN IN LANGUAGE ONLY C Vol. LXXIX CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 24, 1977 LETO LXXIX. Carter svari pred poviševanjem obresti Bela hiša je opozorila Federal Reserve Board, da hi poveča nje obrestne mere moglo škodovati na rodnemu gospodarstvu. WASHINGTON, D.C. — Od julija dalje se je obtok denarja močno povečal, precej preko mere, ki jo je določil, oziroma predvidel Federal Reserve Board. Večje povpraševanje po denarnih sredstvih vodi redno k povišanju obrestne mere, če denarnih sredstev ni dovolj na lazpolago. Visoke obresti zavirajo gospodarsko rast, ko postane denar predrag za nove vloge. Federal Reserve Board je začel v zadnjih tednih resno zavirati rast denarnega obtoka in vladni gospodarski strokovnjaki so postali zaskrbljeni, da bo to Zavrlo rast gospodarstva, ki je v zadnjih treh mesecih že itak padla pod letno povprečje 4%, kar je potrebno za preprečenje rasti brezposelnosti. Bela hiša je izjavila, da je potrebna nekaj večja rast obtoka denarja, kot jo predvideva Federal Reserve Board, če naj gospodarstvo pospeši rast. Vladni gospodarski vodniki trdijo, da to ne bo vodilo k povečanju inflacije, kot sodi Federal Reserve Board. Načelnik FRB Arthur Burns, ki usmerja denarno politiko, je v glavnem odgovoren za zaviranje rasti denarnega obtoka. S svojimi odločitvami je prišel v. nasprotje z vlado in vse kaže, da je s tem izgubil možnost za ponovno imenovanje za načelnika Federal Reserve Board, ko mu sedanja doba v januarju 1978 poteče. Bela hiša hoče očitno imeti na njegovem mestu človeka, ki bo bolj naklonjen njenim predlogom in pozivom. Pretekel vso delete od oceana do oceana Za 3,046 milj dolgo pot je potreboval 53 dni. SAN FRANCISCO, Kalif. -Pretekli petek je 27 let stari natakar Tom McGrath iz New Yorka končal svoj tek preko vse dežele. Na pot se je podal 29. avgusta s Hall Plaza v mestu New Yorku in je za vso 3,046 milj dolgo pot do mestne hiše v San Franciscu potreboval 53 dni. Na cilju je dejal, da se je odločil za tako dolg tek v podporo energetskemu programu predsednika Carterja in v podporo prizadevanjem za telesno sposobnost. Njegovo ime in njegov dosežek bosta vpisana v “Guinness Book of World Records’’. Novi grobovi John Mihelich Zadet od srčne kapi je bil 83 let stari John Mihelich z 21471 Westport Avenue v Euclidu od peljan v Euclid General bolnišnico, kjer so ugotovili njegovo smrt. Pokojnik je bil mož Frances, roj. Rupnik, oče J. E. Miles (Akron) in pok. Roberta, brat Alice Gregorič, Mary in pok. Franka, rojen v Jugoslaviji, oč koder je prišel v ZDA leta 1906 in bil mhogo let lastnik trgovine na E. 74 St. in Donald Ave. Po prodaji te je bil zaposlen pri Gornik’s Mens Store do svoje upokojitve. Pokojnik je bil član ADZ št. 27, Woodman of the World in Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu. Na mrtvaškem odru bo v Želetovem pogrebnem zavodu na E. 152 St. jutri od 2. do 5. pop. in od 7. do 9. zvečer. Družina bo hvaležna za darove American Heart Fund v pokojnikov spomin. Stanley J. Gregorač Preteklo soboto je umrl na svojem domu na 1157 E. 61 St. Stanley J. Gregorač, samozaposlen, brat Frances Hrovat, Jacka, Berthe Vidmar, Vide Shega, pok. Tony j a in pok. Mary. Pogreb bo iz Zakraj škovega pogrebnega zavoda jutri, v torek, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes od 5. pop. do 9. zvečer. Garter hoče dati Južni Koreji za 800 milijonov dolarjev orožja in opreme WASHINGTON, D.C. — Predsednik Carter je predložil Kongresu naj bi ZDA prepustile o-borcženim silam Južne Koreje svojega orožja in opreme v skupni vrednosti 800 milijonov dolarjev, ko se bodo armadni oddelki začeli od tam umikati. To orožje in opremo naj bi o-crepilo in moderniziralo južno-korejske vojaške sile v taki medi, da bi bile sposobne ob podpori letalstva, ZDA, ki bo ostalo v Južni Koreji, uspešno braniti svoje meje pred morebitnim napadom Severne Koreje. Carter predvideva umik prvih 6,000 vojakov koncem prihodnjega leta, vseh ostalih pehotnih enot pa v teku petih let. Povečanje produkcije WASHINGTON, D.C. — Industrija je v septembru povečala svojo produkcijo v naši deželi za 0.4% napram 0.4% nazadovanja v avgustu. To naj bi bil vzrok, da je “poletnega odbora” v industriji konec ter da gremo v živahnejšo gospodarsko rast, je dejal predsednikov gospodarski svetovalec C. Schultze. Vremenski prerok Pretežno oblačno, proti večeru in ponoči verjetnost dežja. Najvišja temperatura okoli 64 F (18 C). Zmerna rast cen v preteklem mesecu ] V septembru so cene povprečno porastle na drobno 0.3%, inflacija se je zadnje tri mesece držala na letni ravni 4.2%. WASHINGTON, D.C. — Zaradi popuščajočih cen deželnih pridelkov se je inflacijski pritisk v preteklih mesecih zmanjšal. Cene so po uradnih podatkih delavskega tajništva v septembru porastle povprečno za 0.3%, enako kot v avgustu. Bile so 6.6% višje kot pred enim letom, v septembru 1976. ZDA so tako v pogledu inflacije zavzele mesto med industrijskimi državami z najmanjšo inflacijo. Samo Švica, Zvezna republika Nemčija in Japonska so imele v preteklem letu manjšo inflacijo kot ZDA. Predsednikov tiskovni tajnik Jody Powell je dejal, da je predsednik Carter “posebno zadovoljen” s podatki o cenah v tem mesecu in dodal: “Četudi nove številke ne pomenijo, da je vprašanje inflacije že rešeno, kažejo vendar olajšanje potrošnikov.” Cene na debelo v septembru so povprečno porastle za 0.5%, kar pomeni, da bodo tudi cene na drobno nemara v prihodnjih mesecih rastle nekaj hitrejše. Gospodarski strokovnjaki, vladni in privatni, sodijo, da je stvarna inflacijo nekje okoli 6% in da jo ne bo mogoče zmanjšati pod to raven, dokler ne bo omejeno poviševanje plač in zaslužkov v istem obsegu. Cene so v zadnjih 10 letih porastle za 84%;.. To, kar je stalo leta 1967 $100, stane sedaj $184. Zadnje vesti PANAMA, Pan. — Pri včerajšnjem ljudskem glasovanju o novem sporazumu z ZDA o bodočnosti Panamskega pre kopa so se volivci odločali za sporazum v razmerju 2:1. Vlada predsednika Omarja Tor-rijosa je sporazum odločno priporočala in se zavzemala za njegovo odobritev. PRETORIA, J. Af.— Predsednik vlade John Vorster je včeraj na sporedu ABC TV “Issues and Answers” dejal, da ni nikdar obljubil predsedniku ZDA Carterju, da Južna Afrika ne bo razvila jedrskega orožja. Izjavil je: “Mi smo zainteresirani samo na razvoju mirne jedrske energije ...” WASHINGTON, D.C. — Vodnik republikanske manjšine v Predstavniškem domu John J. Rhodes je označil včeraj vlado predsednika Carterja za neuspešno in nesposobno, trdil je, da bo Carter ostal predsednik ZDA za eno samo službeno dobo. CHICAGO, 111. — Pri požaru v “Toledo”, hotelu tretje vrste na južni strani mesta, je bilo včeraj 7 oseb mrtvih, 14 pa ranjenih WASHINGTON POZVAL SVOJEGA POSLANIKA V PRET0RIJI DOMOV Vlada ZDA ic pokazala svojo nejevoljo nad vlado Juž-ao-afriške unije zaradi njenega trdega nastona proti vodnikom boja za črnsko enakost s tem, da je poklicala domov svojega tamkajšnjega poslanika, dnžna Afrika dolži za nemire delno stališča ZDA WASHINGTON, D.C. — Dr- - iovni tajmk Cyrus R Van'e je Pravosodni minister ju2n0. p. eteklj petek objavil, da je po- afriške vlade James T, Kruver zval domov “na poročanje” po- ki „ predložil ll trepe proli slamka Unlliama G. Bowdlerja ski dejavnosti ter te jzvedei ko iz Južne Afrike. S poslanikom 1 se hoče posvetovati o tem, kake ukrepe naj vlada ZDA podvza-me v zvezi s trdim nastopom proti vodnikom in zagovornikom boja za končanje sedanje politike delitve ras in za rasno enakopravnost. Vrnitev poslanika domov je po vsem sodeč v zvezi z močnim pritiskom črnskih vodnikov in liberalnih politikov v ZDA na vlado v Wa-shingtonu. Objava “odpoklica” poslanika Češkoslovaška obsodila oporečnika v zapor PRAGA, ČSR. — Ko zaseda v Beogradu konferenca, ki proučuje izpolnjevanje določil helsinških listin, so tu sodili štiri znane oporečnike, podpisnike listine 77. Dva sta bila obsojena na zapor, eden na 3, drugi na 3 leta in pol. Glavni zastopnik ZDA v Beogradu A. Goldberg je to razpravo v Pragi obsodil kot kršenje človekovih pravic. iz Južne Afrike je bila posebej WASHINGTON, D.C. — Pred- poudarjena, da bi napravila vtis sednik Carter se je xia svojem trdega odgovora na nastop juž-7,500 milj dolgem popotvanju no-afriške vlade proti črnim po ZDA na poti domov včeraj vodnikom. Izdana je bila, ko so ustavil v Minneapolisu in tam liberalni člani Kongresa in povzel v letalo sen. H. H. Hum-phreyja, ki se je po dveh me- secih zdravljenja vrnil v glavno mesto. Predsednik Carter je obiskal na tej poti Michigan, Iowo, Kalifornijo in Minnesoto. sebno člani njegovega črnskega kluba javno zahtevali, da preide Prepoved saharina odložena za 18 mesecev WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom je s 375:23 glasovom odobril predlog, naj se prepoved rabe saharina odloži za 18 mesecev. Senat je izglasoval odložitev prepovedi tega umetnega sladila že pretekli mesec, pa je vključil vanj določilo, naj bo na paketičih saharina v prodajalnah svarilo, da utegne biti njegova uporaba škodljiva zdravju. Konferenca obeh domov mora izenačiti besedili zakonskega predloga predno bo moglo to v podpis predsedniku Carterju. vlada ZDA v svoji obsodbi Južne Afrike preko besed do dejanj. Med njihovimi zahtevami je bU na prvem mestu odpoklic poslanika ZDA iz Južne Afrike. V Združenih narodih je 49 držav-članic ZN iz Afrike pozvalo Varnostni svet, naj sklene posebne ukrepe proti Južni A-friki, ki je preteklo sredo zaprla prostore dveh vodilnih črnskih listov in stvarno ustavila izhajanje vseh drugih, pa tudi delovanje črnskih nacionalističnih organizacij in skupin. Prijetih je bilo do 60 črnskih vodnikov, oblasti pa so nastopile trdo tudi proti njihovim p o d p o rnikom med belimi. Na proteste ZDA, uradne in javne, je predsednik vlade Južne Afrike John Vorster dejal pretekli četrtek, da “niso važni”. jih je vlada odobrila, je izjavil, da je za nemire v črnskih naseljih delno kriva vlada ZDA, ki je s svojimi izjavami ustvarila med črnci v Južni Afriki vtis, da podpira njihove zahteve in njihov boj, pa naj tega vodijo s političnimi, mirnimi sredstvi ali pa tudi z nasilji. Nastop oblasti v Južni Afriki je Kruger primerjal z nastopom Britancev v Severni Irski in z nastopom varnostnih organov v Zvezni republiki Nemčiji proti političnim teroristom. ZDA so v okviru svoje nove afriške politike izjavile, da mora Južna Afrika uvesti polno e-nakopravnost obeh ras in uvesti pri volitvah načelo: en človek en glas. To stališče je v Iz Clevelanda in okolice Veteranski dan— Danes je zvezni Veteranski dan in so zvezni uradi zaprti, pošte ne bodo dostavljali. Državni in okrajni uradi bodo odprti, ker v državi Ohio obhajamo Veteranski dan 11. novembra. S prihodnjim letom bosta zvezni in državni Veteranski dan zopet skupaj na isti dan — 11. novembra, na dan, ko je bila končana prva svetovna vojna. Na Veteranski dan se spominjamo vseh, ki so se žrtovali v obrambi naše dežele in njene svobode, se borili z našimi zavezniki za skupne cilje v raznih delih sveta. Iz bolnišnice— Gdč. Mana Strojin s 63. ceste se je vrnila iz St. Vincent Charity bolnišnice in se zahvaljuje za obiske in pozdrave, želimo ji sporajšnjega popolnega okreva-nja! Cene v živilskih i \ j |J trgovinah rastejo— Ko so se v juniju začele živilske veletrgovine boriti za kupce, so delno znižale cene. V juliju so se te znižale za 4.7%, v avgustu za 0.4%, v septembru pa so že zopet porastle za 0.7%. Od anskega septembra so cene hrane povprečno porastle v Cleve-andu za 7.3%. Šole ostanejo odprte— Vodstvo šol v Clevelandu je ZALOGE NARAVNIH GORIV SO OMEJENE. OMEJENA MORA BITI TUDI NJIHOVA RABA WASHINGTON, D.C. — Od leta 1973, ko so arabske države ustavile dobave olja Zahodu v zvezi z arabsko-izra-elsko vojno, odgovorni vodniki vedno znova opozarjajo na dejstvo, da so zaloge olja, znane in neznane, omejene, da bo tega prej ali slej zmanjkalo in da se moramo na to pripraviti. Čim preje to storimo, tem boljše za nas in vso našo deželo. Na to potrebo je opozarjal predsednik R. M. Nixon, to je vedno znova navajal predsednik G. R. Ford na to je vso deželo posebno resno svaril predsednik Carter letošnjo pomlad. Razprava o energetski krizi je kmalu utihnila, ker se je predsednik Carter posvetil drugim skrbem domače in mednarodne politike v prepričanju, da je deželo soočil s trdimi dejstvi položaja v oskrbi z gorivi, prav posebno še z oljem in plinom. Kongres je mesece obravnaval predsednikov prog ram smotrnega reše vanja e-nergetske krize. Predstavni- ški dom ga je z nekaj okrnitvami skoraj v celoti sprejel, Senat ga je predelal tako, da ga ni mogoče več spoznati. Sedaj so se v Beli hiši zbudili v stvarnost in napenjajo vse sile, da bi predsednikov energetski program v čim večji meri rešili in dosegli še letos njegovo končno odobritev v Kongresu. Naloga je težka in je vprašanje, v kolikšni meri bo uspela. Koristi cele dežele zahtevajo uzakonitev učinkovitega programa za preskrbo z gorivi, za zmanjšanje porabe olja in naravnega plina, katerih zaloge doma pohajajo, omejene pa so tudi one drugod po svetu. Oskrba z oljem je vedno težja in — dražja. Pred arabskim bojkotom leta 1973 so ZDA uvažale le 30% celotne porabe olja, letno povprečno za 4 bilijone dolarjev. Od tedaj je del uvoženega olja porastel na okoli 48% vse porabe, stroški zanj pa so letos predvideni na o-koli 45 bilijonov dolarjev. To je strahotno breme, ki ga tu- di naša bogata dežela ne zmore dolgo. Kljub velikemu izvozu bomo imeli letos v zunanji trgovini prav zaradi velikega uvoza olja do 25 bilijonov dolarjev primanjkljaja. Porabo olja je mogoče omejiti z uzakonitvijo posebnega programa ali pa z omejitvijo njegovega uvoza in omejitvijo porabe z izdajo nakaznic ali pa s povišanjem njegove cene. Carterjeva vlada je proti nakaznicam za gasolin in druge oljne izdelke, prav tako je proti ukinitvi nadzora nad cenami, kar bi pognalo kvišku njegove cene in s tem omejilo porabo vsaj pri vseh tistih, ki imajo omejene dohodke. V naši deželi je gasolin še vedno sorazmerno poceni napram temu, kar stane v Evropi, na Japonskem in drugod, kjer so v glavnem vezani na njegov uvoz. Nasprotniki nadzora nad cenami olja trdijo, da bi ukinitev teh povečala napor za iskanje novih nahajališč olja v zemlji in omogočila črpanje iz sedanjih, ki je postalo pri sedanjih cenah predrago. Povečano črpanje olja doma bi zmanjšalo potrebo po uvozu. Dejstvo je med tem, da so nahajališča olja in njegove zaloge v zemlji omejene, da bodo te pošle, da bo prišel čas, ko ga ne bo več mogoče dobiti za nobeno ceno, ker ga enostavno — ne bo. S tem dejstvom se mora ves svet sprijazniti in temu primerno ukrepati, dokler je še čas, dokler so zaloge še tolikšne, da postopno preidemo na druga goriva, ne da bi nas tak prehod potisnil v kako večjo resno gospodarsko stisko. Ne smemo pozabiti, da bodo za tem rodom prišli novi rodovi, ki bodo imeli enake ali vsaj slične potrebe, zato moramo z vsemi potrebščinami, z vsemi surovinami, ki jih narava ne obnavlja naglo, biti skrajno varčni. Olje in naravni plin sta nastajala v zemeljski skorji pred stotinami milijonov let, mar jih naj sedaj človek porabi do kraja v nekaj rodovih? imenu ZDA obrazložil predsed- ^ i0*1™ sklenilo nadal.jeva tl redni'pouk kljub denarni stiski, ko je zvezni sodnik F. Battisti sporočil, da ono ne nosijo osebne odgovornosti za izvajanje njegovega ukaza, da morajo šole ostati odprte. Seja— Društvo Naš dom št. 50 ADZ ima v četrtek, 27. oktobra, ob 7.30 zvečer sejo pri tajnici na 10724 Plymouth Avenue na Garfield Heights. Vstopnice naprodaj— Kljub Slovenskih upokojencev za Holmes Avenue področje pripravlja večerjo in ples v nedeljo, 30. oktobra v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Vstopnice so naprodaj pri odbornikih in Vorsterju v preteklem maju na njunem sestanku na Dunaju podpredsednik ZDA W. F. Mon-dale. Vorster je to stališče odločno odklonil kot vmešavanje v notranje zadeve Južne Afrike. Vlada ZDA išče in računa na podporo vlade Južne Afrike pri reševanju rodezijske krize, zato v svojem nastopu proti njej ne more iti preko določene meje, ne da bi tvegala tolikšno zamero v Pretoriji, da bi ta opustila vsako sodelovanje pri naporih za sprejem britansko-ameriške-ga načrta za Rodezijo in za njegovo izvedbo. Prav zato je bil diržavni tajnik C. R. Vance v razgovoru z novinarji ob objavi odpoklica poslanika iz Južne A-frike pomirljiv, ko jo dejal, da je to običajni postopek, ki omogoča podrobnejšo in stvarnejšo presojo dejanskega položaja v Južni Afriki. Predsednik indijske vlade Desai v Moskvi MOSKVA, ZSSR. — Ko je prišel pretekli petek predsednik indijske vlade Desai na 6- dnevni uradni obisk v Sovjetsko zvezo, so ga sprejeli z naj večjimi častmi in slovesnostmi. Predsednik ZSSR Brežnjev je dejal, da bo sovjetsko-indijsko prijateljstvo “živelo na veke” in naj bo služilo kot zgled drugim narodom Azije. Desai je poudaril, da bo Indija vodila politiko “neuvrščenosti” tudi v bodoče. pri tajnici S. Magayne. Kličite za nje tel. 943-0645! Volivni boj ostrejši— Ko se bližajo volitve, do njih je le še en teden, sta županska kandidata v Clevelandu Dennis J. Kucinich in Edward Feighan postala v svojih besedah ostrejša in se spuščata tudi v osebne napade, ki sta jih doslej v glavnem opuščala. Nekateri politični opazovalci trdijo, da je trenutno v tekmi nemara Kucinich za nekaj malega pred Feighanom. Asesment— Tajnica Podr. št. 25 SŽZ bo pobirala asesment jutri, v torfek, 25. oktobra, od 5.30 do 7. zvečer v dvorani pod cerkvijo sv. Vida. Mehika poleg Savdije najbogatejša na olju WASHINGTON, D.C. Tito obiskal tudi Portugalsko in Alžirijo ALGIERS, Alž. — Predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz Tito je po obisku v Franciji in Portugalski šel v Alžirijo na razgovor s predsednikom Houri-jem Boumedienom. Alžirija ima precej levičarsko vlado in spada v skupino neuvrščenih držav vladnih krogih trdijo, da so zad- kot SFR Jugoslavija. nji geološki pregledi in nove cenitve nahajališč olja v Mehiki nakazale, da je ta poleg Savd- Judov 14 milijonov JERUZALEM, Izr. — Po tu-ske Arabije na olju najbogatej- kajšnjih podatkih živi na vsem ša država izven komunističnega svetu 14 milijonov Judov, od te-sveta. 'ga le 21% ali blizu 3 milijone v Mehiška oljna nahajališča naj Izraelu. Blizu toliko jih živi v bi bila večja od onih v Kuvajtu Sovjetski zvezi, v ZDA 6 mili-in v Iranu, ki so za enkrat zna- jonov, preostali pa v Veliki Briket naj večja za savdskimi. tani ji, Franciji in drugod. gjg jžMtMSM POMOWIM 8117 St. Clair A v«, - 431-0628 - Cleveland, Ohio 4410S National and International Circulation rtiWished dally except Wed., Sat, Sun., holidays, 1st two weeks in July NAROČNINA Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto memo, da je pri Bogu. Ob tej priložnosti ne moremo mimo nekaterih kritičnih pripomb. Predvsem želim čim-preje dočakati dan, ko ne bodo potrebni tako zapleteni postopki za razspoznanje svetniških SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30 00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition $10.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OfflO No. 158 Monday, Oct. 24, 1977 področju. Tako je nastala kot skupna organizacija de- moramo res zaupno zatekati po lavskih društev prva prosvetna centrala (1. 1897) pod pomoč k temu izrednemu vzor-imenom Slovenska krščansko-socialna delavska zveza; nemu možu, za katerega verja-med delavstvom je bil poskus organiziranja najbolj obetajoč. Toda kmalu se je ta centrala začela širiti tudi na podeželje in se spremenila v vsesplošno kulturno organizacijo za vse stanove z imenom Slovenska krščanska socialna zveza, poznejša Prosvetna zveza, mogočna kulturna ustanova za ves narod, dvema centralama v Ljub-jani in Mariboru. Pod vodstvom dr. Kreka in njegovim predsedstvom od prvih začetkov do njegove smrti se je kreposti. Zdi se, da je krajev-v okrilju te ustanove razvilo na stotine in stotine farnih prosvetnih društev z dvoranami, odri, igralskimi družinami, zbori, telovadnimi odseki (Orel) itd., ki so ob sodelovanju požrtvovalne duhovščine in dela učiteljstva in študentov dvignili dotlej zapuščene množice ljudstva na stopnjo enega najbolj kulturno razvitih narodov na svetu. Da je do tega prišlo, gre nesporna čast neprekoslji-vemu organizatorju in prosvetnemu velikanu dr. Janezu Ev. Kreku! L. P. SLOVENSKI MH CLEVELAND, O. — Dne 29. oktobra 1918 so se po ulicah o-srednjega slovenskega mesta Ljubljane valile množice ljudi in navdušeno sprejemale na temu bi še pripomnil, “če se hoče kdo iz euclidskega okrožja u-deležiti, se lahko priglasi po telefonu na št. 481-3437 ali osebno na naslovu: 20531 Goller Ave. Želeti je, da se pravočasno prijavite, da bo možno vedeti, za koliko oseb naj se kosilo pri- Janez Ev. Krek prosvetar Opisujoč o::ebnost in delo Janeza Ev. Kreka smo se zadnjič pomuddi pri njegovih političnih akcijah in ga naslikali kot genijalnega, daljnovidnega političnega voditelja svoiega naroda. Na tem polju je Krek gotovo dosegel najvišic uspehe, ko je sto in stoleten politični razvoj v avs ro-og'ski monarhiji s svojo jugslovansko idejo drzno prelomil sredi bojne vihre, in odpri narodu pot v svobodno bodočnost v skupnosti drugih južnoslovanskih narodov. So med na ni ljudje, ki političnega dela ne cenijo, . . za koj ali ga celo zavračajo. Toda pri Krekovem javnem delu znanje dejstvo, da je naš narod vi k sreči ne gre samo za politiko; začel in organiziral in prekinil podložno narodnostno vodil je javna gibanja tudi na drugih področjih narod- 'stanje, ki ga je preživljal v me-nega življenja. Predvsem je bil tudi kulturnik, kakrš- j ah bivše Avstro-Ogrske države nih naša prosvetna zgodovina ne beleži mnogo. Če bi dol§a stoletja. Te množice je na hoteli našteti vse slovstvene proizvode njegovega pere- ulice P°gnala trdna volja, da st sa, bi porabili cele strani in mnogo časa. Saj se človeku s]ovensk) narod sam kroji svojo kar v glavi zaviti, če se izgubi v vso ogromno množino usodo’ da hoče bltl samostojen njegovih knjig, brošur, razprav, člankov in še drugih in di;i ie dovol.i dorastel tako, da spisov. Poznavalci njegovega slovstvenega opusa trdijo, nobenega varuha vec ne pnzna-da samo število njegovih časopisnih in drugje priobče- va' Narod ie svoi° Prvo sloven-nih člankov presega 6000 komadov, in vsak med njimi sko vlado vze} kot sv°'e na-lvls" je obravnaval tehtno vsebino. Kolik zaklad njegovega ^ predstavništvo svoje suvere-uma je samo v teh člankih! nosti. A Krek je bil tudi leposlovni pisatelj. Že kot tretje- ^ ^ soleč je napisat za aiojzijeviske _ Domače vaje povest ščetka samovia- Kako se ciovek spreminja , ki je zanj zelo značilna, id a. ker dokazuje njegovo ogromno reformatično moč, ki je; ^ r da ne bi iznaU sposobna na svetu vse Izboljšati, popraviti in približati !da smo sf0yenci isti dyn tlK£ viti dva postopka: dokazati, da idealu pravičnosti in ljubezni. Prvi natisnjeni spis je sli- -t. ^ jtrov s j^r_ Slomška še ne častimo, in izbra- la iz domačega življenje ‘‘Mlada prijatelja”; med šola-' ati in Srbi in ustVariti skupno! njem v cjunajskem Avguštineju je napisal dve daljši Jz niimi eno državo, Jugoslavijo, k^ stvari, od katerih je zlasti znan ‘‘I Ivana Naprednih a in njegove družne K tej objavi naj tistim, ki želijo, da bi se beatifikacijski proces pospešil, dodam nekaj misl', ki so bile natisnjene pred štirimi leti v “Družinr’ pod naslovom Kdaj priznanje Slomšku? Že skoraj deset let se vleče v Rimu postopek za razglasitev k blaženim Antona Martina Slomška, nekdanjega ustanovitelja mariborske škofije. V domači škofiji so vse potrebno delo o-pravili do 1. 1963, nato se je začel postopek na kongregacijo za obrede v Rimu. Pregledati mora vse Slomškove spise in opra- ki pomeni odgo vor na povest Ivana Tavčarja 4000. Izmed poznejših povesti sta značilni dve: ‘‘Za brata” in ‘‘Božji blagoslov”. Napisal ali priredil je sedem ljudskih iger, med katerimi je najbolj znana “Tri sestre”, ki je šla po mnogih slovenskih odrih. Govoreč o Krekovem leposlovnem ali literarnem pridelku ne smemo pozabiti na veliko delo, ki ga je o-pravil po smrti Frančiška Lampeta (1900) s tem, da je nadaljeval njegovo spisovanje Zgodb sv. Pisma stare zaveze za Družbo sv. Mohorja v Celovcu, potem pa pripravil celotno besedilo nove zaveze, ki je izšlo na 1164 straneh. Koliko ur, verjetno največ nočnih, je žrtvoval za to, da je ljudstvo dobilo v roke celotno sv. Pismo v brezhibni priredbi v slovenskem jeziku! In to poleg vsega drugega ogromnega dela. Pa je bil Janez Evangelist tudi znanstveni pisec. V neštetih razpravah, ki so izhajale v znanstvenih listih in revijah, kakor Katoliški obzornik in čas, je obravnava11. zapletena teološka, pa tudi in zlasti socialna in kulturna vprašanja. Med največkrat omenjenimi učenimi deli je njegova 600 strani debela knjiga Socializem, kjer obravnava osnovne pojme o družbi in zgodovino socializma. Knjiga je prvo obširno znanstveno delo o tem predmetu v slovenskem jeziku. Že kot študent na Dunaju je Krek čutil v sebi žilico za žurnalizem in je večkrat dejal, da bi se najrajši oprijel žurrialističnega peresa sa vse življenje. Toda njegovi vsestranski talenti mu takega enostranskega posla niso dovoljevali, ko je videl kričeče potrebe svojega naroda. Vendar je časnikarstvu ostal blizu vse življenje: pomagal je dvigniti katoliški dnevnik Slovenec, za Domoljuba je celih deset let redno pisal uvodnike in se čurnalistično udejstvoval vse svoje življenje. Zelo so znanci nj'esfova Westfalska pisma, ki jih je priobčeval (1899) v Slovencu,1 ko je misijonaril mer westfalskimi slovenskimi rudarji. Zammivo in omembe vredno je povedati, da je tudi prevajal iz tujih jezikov najraje in največ iz angleščine; 0 s?i.ovstvo je cenil kot moralno in trezno ter je ziasi.i proti koncu življenja rad prevajal angleške tek-n C>. ^ar smo Povedali o njegovem leposlovnem prispevku k slovenskemu slovstvu je jasno razvidno, k?.ko svettiko širok je bil njegov razgled', ravno tako tudi njegovo literarno delo. x0'da to se daleč ni vse, kar je Krek ustvaril na kul-mrnem m prosvetnem polju. Nobenega dvoma ni, da je 1naj|vecP- in najsposobnejši organizator med Slovenci 'oe.i »asov. Ko se je gibal med ljudstvom po deželi s svo-jimi sestanki in govori, je sprevidel, da jc kljub Mohor-jevum knjigam in razmetanemu prosvetnemu prizadevanju nekaterih duhovnikov, preprost človek vendarle daljši L njimi eno državo, Jugoslavijo, Mozaik, karikatura 5rn0 takrat svojo misel izra- žali. Prav tako je tudi res, da ta želja slovenskega naroda ni bila v smislu 1. decembra 1918 in v uveljavljanju vidovdanske ustave, ker oboje je bilo izvršeno proti hotenju večine slovenskega naroda. Vse te postopke so Slovenci odklanjali, vendar samega nastalega dejstva in skupnega krova niso podirali, zaupajoč, da se bodo po letih stvari pravičnejše uredile, kakor je izjavil voditelj Slovencev, dr. Anton Korošec: V zgodovini enega naroda 50 let malo pomeni. Iz zgodovine slovenskega naroda se datum 29. oktobra 1918 ne da izbrisati. Izvršen je bil prevelik prelom v zgodovini in izrazito poudarjena želja po narodni svobodi in neodvisnosti, | dokaze o herojskih krepostih, ki naj bi jih imel. Slednja dva dokumenta obsegata okoli 800 strani gradiva, ki so ga že v Mariboru prevedli v latinščino in prepisali s posebnim arhivskim črnilom. V Rimu morata vse gradivo neodvisno pregledati in oceniti dva tajno določena cenzorja. Za to delo so določili slovenska teologa, ki živita v Rimu. Ker je na Cerkev, v kateri je svetniški kandidat živel, veliko bolj poklicana presoditi njegovo življenje kot razni rimski uradi in kongregacije. S tem bi se odtegnili še eni nevarnosti: Raznim zares nepotrebnim finančnim izdatkom, ki so bili za male, revne narode mnogokrat veliko breme. Končno verujem, da so naši ljudje svetniki tudi brez uradne razglasitve.” A. L. (Prepis iz “Družine”, št. 3, 21. jan. 1973, str. 9.) * Ko vidimo v mozaiku odličnih krščansko živečih vzorov, ki so se s svojimi dejanji iz vseh stanov, iz vseh narodov, povzpeli v tej ali drugi kreposti, da nam so odsev življenja — v veri, upanju in ljubezni, smatram, da če kdo, je božji služabnik škof Anton Martin Slomšek, ki to zasluži da ga slovenski narod pokaže vesoljni Cerkvi, da je bil živa mladika Trte Kristusa, da sok njegovih velikih dejanj ni usahnil z njegovo smrtjo, setev, ki jo je v brazde slovenske grude nasejal, še daje rast in sad! Da še živimo iz njegove duhovne dediščine, smo v znak hvaležnosti dolžni sodelovanja za njegovo beatifikacijo, da vsak izmed nas pripomore k temu dejanju. M. T. Pa naj srenjska-farna immmi® nadaljnjem... NEW YORK, N.Y. — . .., čeprav me mnogokrat! prijemlje, da bh»končal to svoje početje. In vendar, če prav pomislim: nekakšna trma posebne vrste mi je bila vrojena, dana ob rojstvu, že kar ob prvem trenutku življenja. - To življenje se je začelo v poznih urah “halovinske” noči in prvih, zgodnjih “vsesvetni-škega” jutra. Težek otrok sem bil. Mati mi je pripovedovala, da sem imel trinajst funtov in pol. Na svet me je v neki clevelandski bolnici spravil mlad, še to delo tajno, ne vemo nobenih 'menda neizkušen zdravnik dr. rezultatov. Vemo le to, da je prvi cenzor svoje delo opravil in da sedaj pregleduje gradivo še drugi strokovnjak. (Pripomnil bi k temu: V A-merikanskem Slovencu je 12. oktobra v Prekmurskem kotičku natisnjeno: Pismo od škoja dr. M. Držečnika ki ga je sprejela znana kultur- od katerega hotenja še naš na-l1)3 de!avka ^rs- Gizella Hozian. rod do danes ni odstopil, da si ^ded dlV&im škof omenja: “Vprašali ste, kako je sedaj z njegovo (Slomškovo) zadevo v Rimu. Že pred dvema letoma je zaključene} dvojno pregledova- hoče sam krojiti usodo in biti na svoji zemlji svoj gospodar. V stari domovini naši rojaki te misli ne morejo izražati, ker J žive pod silnim diktatorskim nje njegovih spisov. Ocena je pritiskom, moremo pa to vsemu bRa 'zredno ugodna. V njegovih svetu izpovedati mi, ki živimo sP^sdl ni ničesar, kar bi naspro-v svobodi, mi, ki smo seme iz- kovalo njegovi svetosti. Sedaj krvavelega naroda. To trdno P0a< vsi pod vtisom besedi tega pi-jkončno pripelje do groba, ki je laga dr. Dyment zvezo med srna. In vendar, zaenkrat krep-j pravzaprav isti prag večnosti, o j en jem in rakom na plJuC ko kaže, da so se njegovi zdrav- katerem marsikdo premišljuje. Pravi, da bo letos umrlo 113 q piki nekoliko motili, kot se je In o tem smo nekaj slišali tudi vrste raku v ZpA okoli ^ dr. Teller ob mojem na sestanku “holinejmovcev” na ljudi, od tega 80% zaradi k0J prvo oktobrskb nedeljo, ko nam nja. ka' ičiF LIGA SLOVENSKIH AMERIKANCEV, INC Nove knjige Ligine knjižne službe 1. Bogoslužni molitvenik (prvi slovenski brevir); dve knjigi izdala Slovenska škofovska liturgična komisija, Ljubljana 1976 $35.00 2. Sveto pismo stare in nove zaveze, ekumenska izdaja Izdala in založila Britanska biblična družba, 1974 $10.00 3. Malo sveto pismo Dr. Jakob Aleksič je napisal uvod in opombe. Izdal nadškofijski ordinariat v Ljubljani, 1967 $2.00 4. Kratko Sveto pismo s slikami (Knjiga jo primerna za mladino, predvsem slovensko šolsko mladino) Izdal Nadškofijski ordinariat v Ljubljani Copyright Western Publishing International, Geneve, 1964 $10.00 5. Vladimir Truhlar, Leksikon duhovnosti Mohorjeva družba v Celju, zbirka Studenci žive vode, 1974 $42.00 6. Leto svetnikov Pripravila Jože Dolenc in dr. Maks Miklavčič Izdala Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani, 1973 I del $8.00 II del $8.00 Illdel $10.00 IV del $10.00 7. Terezija Avilska po španski izdaji p. Silverija do Sta. Teresa C.D. prevedel Stanko Majcen Mohorjeva družba v Celju, 1974 $5.00 8. Alojzij Rebula, Smer Nova zemlja Mohorjeva družba v Celju, 1972 $5.00 9. Alojzij Rebula, Divji golob Mohorjeva družba v Celju, 1972 $5.00 10. Ivan Grafenauer, Kratka zgodovina strejšega slovenskega slovstval Mohorjeva družba v Celju, 1973 $10.00 11. Angleško slovenski slovar sestavili Anton Grad, Ružena Škerlj in Nada Vitorovič Državna založba Slovenije $12.00 12. Slovensko angleški in angleško slovenski slovar Dr. Janko Kotnik Državna založba Slovenije 10.00 13. W. Shakespeare, zbrano delo v slovenščini, 12 knjig, vezano Državna založba Slovenije, 1968 - 1971 $45.00 Vse knjige so vezano v vinil ali pa v platno. Ker imamo na stalni zalogi le omejeno število izvodov, ne moremo vedno naročnikom ustreči takoj, naročnike pa bomo takoj obvestili o trajanju pošiljke. K ceni pripišite $1.00 za stroške ovitka in poštnino. Pri Ligi lahko naročite knjige vseh treh Mohorjevih družb, Celovške, Goriške in Celjske, pravtako knjige Slovenske kulturne akcije. Posredujemo nakup kateregakoli slovenskega dela. Na zalogi imamo vse knjige, ki jih je izdala Slovenska kulturna akcija, številne knjige slovenskih založb z vsega sveta in glavne slovenske leposlovne revije. Ligina pisarna je odprta vsako sredo zvečer od 7. do 10. ure; knjige in revijo si lahko ogledate v čitalnici, lahko si jih sposodite. Ligina hiša je na 5733 Catalpa Avenue, Ridgewood, NY (tel: 212— 497-6761). Prosimo, pišite nam na naslov: Liga Slovenskih Amerikancev, Inc. League of Slovenian Americans, Inc. P.O. Box 32 Brooklyn, N.Y. 11227 Darovi za Slovenski starostni dom Z globoko hvaležnostjo so bili spomin Andrewa Miskericha; sprejeti sledeči darovi za Slo- [Mrs. J. Gabrenya in Charles De- KOLEDAR društvenih prireditev venski starostni dom v mesecu juniju 1977: Za splošni in gradbeni sklad $500: Yugoslav University Club; po $150: Lud Lekson in žena, M. A. Lekson in žena (Lekson-Pierce Fund); $100: The Berginal Founda- tion — v počast Nere Krysiak (Beeline Fashions); $76: Neimenovani; $73: Louis Izanec; $56: Florence Unetich; po $50: Albert Dolgan, Frank in Mildred Furlan, Marion Pintar, Robert in Mary Price, Josephine Salvo, Ernest J. Urbas in žena; $48: Frances Wohlgemuth; $44: Florence Brochak; po $25: Joseph in Edward Kadunc, Catherine Kintz, Josephine Sušnik, Ernest J. Urbas in žena, $22: Phyllis Carter-Basking Ridge, New Jersey; $20: George Staiduhar; $15: Ann H. Bencina; po $10: John Breščak, Mary Tugina, Karolina Krnc, Jerry Krzic in žena, Amelia Mu-chitsch, Ann Viderval; $8: Olga Sargent; po $5: Gertrude Gole, P. Schircely in žena, Milwaukee, Wis., Frances Zager - Barberton, Ohio; $2' Helen Simon. V spomin sorodnikov in prijateljev Po $50: Elsie Masor in Emil Mahne v spomin Mary Mahne; $35: Rose Kunstek, Windber, Pa., v spomin soproga Franka, ki je preminul 29. julija 1960; po $25: John Bergles in žena v spomin Mika Škrjanca, Theresa Cekada, Barberton, Ohio, v spomin Antona Cekade; Anton Klarich, Price, Utah; Joseph U-dovich, Bessemer, Pa.; John U-jac, Cleveland, Ohio; Mary Kobal v spomin Jennie Godina; Jack J. Susel v spomin Johna Tomazina; $20: Mr. in Mrs. F. Derdich v spomin hčerke Ide Stick; po $15: Frank Cigoy za Cuyahoga Tavern Keepers, v spomin Louisa Jermana; ADZ št. 2 v spomin Tillie Prell; Eva Mace-rol v spomin Harryja Davisa; po $10: Josephine Debevec v spomin Louisa Jevnikarja; Paul Dobro in žena v spomin Ernesta Kaus; Euclid Pensioners Club v OKTOBER 27. 30. — Praznovanje slovenskega narodnega praznika ob 4. popoldne v avditoriju pri Sv. Vidu. 30. — Klub slovenskih upokojencev za Holmes Avenue okrožje priredi banket v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Pevski zbor Slovenske ženske zveze “Dawn”’ priredi vsakoletni koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Po koncertu zabava in ples ob zvokih Jeff Pecon orkestra. Wolf in žena v spomin Anne Bizjak; Frank in Pauline Hunter v spomin Florence Jesen; Edward Intihar in žena v spomin Matta Lourica; Rudy Knez in žena v spomin Jerneja Čebula; Matt Križman in žena v spomin Josephine Reichwein; Ropena in Vogrin družine v spomin Mary Mahne; Mary Troha v spomin soproga Jacoba in sinovi Richard in William; Annie Troha v spomin soproga Richarda; Vinko Vrhovnik in žena v spomin Jerneja Čebula; Žele in Girod družine v spomin Jacoba Tomazina; po $5: Mary Abranovic v spomin Kati Bukovac, Frances Yu-retic v spomin Kati Bukovac, Frances Lah v spomin soproga Josepha; Mary Lunka v spomin Matta Laurica, Anthony Nosse in žena v spomin Frances Can-don, Patrick in Agnes Pace v spomin Frances Candon, John in Hermine Strancar v spomin Stanleyja Kinese, Mary Stražišar v spomin soproga Johna, Mrs. Joseph Tomšič v spomin Franka Stegu-a, Joe in Jennie Zaman v spomin Mary Zakrajšek. V spomin Josepha Alilina $20: John Brodnick in žena; po $10: Mrs. Joseph Ahlin, Pauline South, Raymond in Rosemary Perme. V spomin Anne Crnkovič $25: Albert Dolgan in žena; po $15: Communica tions Workers of America, Local 4301; Ernie in Wilma Tibjash; po $10: Gilbert Dobida in žena, Makarich družina, Irene T. Measor, Stanley Penko in žena, Stanley Vraber in žena; po $5: Mary Beljan, John in Evelyn Coyne, Josie Glazar, Josephine Hirter, Ed Kaifesh in žena, Josephine Klemenčič, Vincent E. Kravos. po $5: Victor Pozar, Adolf Rebel, Chuch Strauss in žena. V spomin Jamesa Davidsona $100: Jennie Davidson, sopro- ga; $15: Mary in Dolores Kra- mer; po $10: Edward dicker in žena, Mary Koscak, Anthony Kramer in žena, J. H. Whimple; po $5: Leona M. Alic, Frank in Sophie Bradach, Josephine Debevec, Josephine Gerbeck, Rudy Koesel, Honey Kramer, Harold Lausche, Mrs. William Lausche, Rose Marie Lousin, Marge Masler, Mrs. John Milavec, Dolores Owen. V spomin Stelle Sanabor $200: Antonio Motta in žena; po $10: Julia Nachtigal, Rose Sanabor Fontana, Calif.; po $5: Olga Bencic, Mrs. L. Mavko, Paula Prudič - California; $2: Pauline Artel. V spomin Jennie Stokel $75: Cigoy’s Mom; po $25: Friends at Fisher Bo- Izvoz mesa nazaduje Izvoz mesa iz Jugoslavije letos spet nazaduje, kar se pozna tudi pri odkupu govedine, ki je ran , °13 in bil v prvem polletju letos v Slo- veniji precej nižji kot v prvem polletju lani. Vzrok za zmanj- dy Executive Club, Paul Jerina |an izvoz trčba ^ y dej m zena, Al Kodrarpaz m zena, V spomin Mary Doles Po $20: Mrs. Bertha Dovgan; Vincent Screngie, žena in dru- NOVPMBER 5. — Štajerski klub priredi vsakoletno martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Igrajo Veseli Slovenci. 6. — Glasbena Matica priredi jesenski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. J 2. — Belokranjski klub priredi vsakoletno martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. 13. — Slomškovo kosilo v farni dyorani pri Sv. Vidu. 17., 19., 20. — Novembrski festival pri Sv. Vidu: 20. — Fara Marije Vnebovzetc priredi vsakoletni Zahvalni festival od 3. popoldne do 9. zvečer. DECEMBER 3. — Slovenska šola fare sv. Vida priredi Miklavževanje v avditoriju. 11. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi MIKLAVŽEVANJE v šolski dvorani. Začetek ob 2.30 popoldne. 1978 JANUAR 7. — Dramatsko društvo Lilija uprizori priljubljeno veseloigro “Svojeglavček”, v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Začetek ob pol osmih zvečer. Po predstavi domača zabava. 21. — Slovenska pristava priredi Pristavsko noč. Igra orkester “Veseli Slovenci”. FEBRUAR 26. — Slovenska šola fare sv. Vida priredi vsakoletno kosilo v avditoriju. APRIL 1. — DSP Tabor priredi spomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 8. —- Slovenska telovadna zveza Cleveland priredi Telovadno ^na> akademijo v svetovidskom P° Marlene Perdan, So-avditoriju. Začetek ob pol P^e Bayuk, Emma Janz in Em-osmih zvečer. ma Rorowski, 22. — Odbor za pomoč posta-* P° $10: Marica Doles, Ženski vitve Slovenskega doma in odsek Slov. delavskega doma, kapele v Parizu priredi dru- Marica Lokar, Bob in Barbara žabni večer z večerjo in pie- Peters in otroci, Joe Trunkely som v dvorani Sv. Vida. Pri- in žena; četek ob pol osmih. ! po $5: Michael Albanese in žena, Donna Doles, Kenneth Do-7. — Slovenska šola fare sv.'^s, Edward Harbie in žena, Mr. Vida priredi materinsko pro-,m Mrs. James, slavo * I 14. - Slovenska šola pri Mariji’ V spomin Mary Jerkich Vnebovzeti priredi v šolski Tr .. dvorani MATERINSK O PRO- na’ Mar^ Kalin SLAVO. Začetek ob 3. pqpol-dne. JUNIJ Po $35: Joseph Jerkich in že- $30: Edi in Milena Gobetz; po $15: Dominic' Cekada in žena. General Electric - Win-Charles Pez- 17. in 18. — DSPB Tabor cieve-:slow Operation, land priredi na Slovenski pri- diitz; stavi pri kapelici na Orlovem P° Holmes Club of Re-vrhu proslavo v spomin pobi- tired Slovenes, Antonia Hi vatih slovenskih demobrancev, tin, Ted in Emil Kozely in Ad- Krist Stokel, Eddy Stokel in žena, Michigan; Stan Stokel in žena, Indiana; po $20: Al’s Bowling Team -Palisons; Josephine Kr all in družina, Snyder Brothers, Žele in Girod družine; po $15: Candon’s in Emma Stupka, Joseph Levstek in žena, Julius Pirnat, Anton in Mary Wapotich; po $10: Louis Arko, Joseph Birk in žena, Cebron družina, U. Cifani in žena, Independence, O.; Frank Debelak, Louis Dular, Euclid Pensioners Club, Frank Iskra in žena, Louis in Mary Kaferle, John Kausek, Mrs. Edward Knaus, Frances Kolenc, Rudy Kozan Sr., Joseph Legat in žena, Thomas Legat in žena, August Lepaylow in žena, Marica Lokar, Joseph Mateyka in žena, Joe in Victoria Mersek, Joseph A. Mersek Jr., Frank in Agnes Modic, Mary Perovsek in družina, Tony Perovsek, William Plavan in žena, Anton Primc (Addison Rd.), Frank Pucel, Thomas Scheid in žena, Mrs. Frank Stegu, Mary Stražišar, Lena Strah, Louis in Jennie Strukel, John Troha in žena, Stanley in Emma Zorc, Mr. in Mrs. Zulic; po $5: Anthony Allega in žena, Frank in Julia Barbie, August in Betty Bruno, Jennie Centa, Lou Degustis in žena, Victor De Santis in žena, Paula Durjava in družina, Carl Esta-nek in žetia,- Frank Golovic in žena, Mary Furlan, Tony Gian-damenico in žena, Norman in Jo Hirter, Jennie Hočevar, Olga in Elmo Hockman, Frank in Ann Karun, Joseph Kne in žena, Mary Kobal, Anton Krašovec in žena, Eva Macerol, Tony in Ann Mrak, Ann in Sophie O peka, Patrick in Agnes Pace, Mary Pestotnik, Frances Petrovich, Roger Petrovich in žena, J. Rus in žena. Mary Salekar, Ella Samanich, Tončka Simcic, John Sivec, Marge in Frank Slobe, Frank Slejko Jr. in žena, Fred Spelich in žena, John in Hermine Strancar, John in Tina Toth, John Tratnik, Joe in Juanita Zamack, John in Mary Zaman. V spomin Antonie Vr|i $30: Eaton Corp., Axle t)iv. Dtpt. 250, $25: Joseph Vrh, žena in družina; po $20: Andrew Gerl, Fran M. Mavko, Boston, Mass.; Zele in Girod družine; po $15: Waterloo Pensioners Club; Mary Leiden in Mollie Štusek; $12.50: Lodge “V boj” SNPJ #53; po $10: Tony Gabrenya in žena, J. J. Gerl, John Gerl in žena, Frank Glazar in žena, Tony Godina in žena. Molly Kaufman, Stan Kebe in žena. Joe Lipovec, Mary Mauser, Valentine Mavko in žena, John No volte i in žena, Reginald Resnik in zena, Mrs. Louis Rikovec, William in Rose Stelter, Joseph Ur-banick Sr. in žena, Rudy Urba- stvu, da se v Evropi povpraševanje po govedini zmanjšuje. Zlasti v Italiji, ki sicer kupuje največ mesa iz Slovenije, so gospodarske težave tako prizadele kupce, da se je povpraševanje po tem mesu zmanjšalo za polovico. v Zagorju: Franc Kljukej; v Trbovljah: Angela Koncilja, roj. Bratuša, Anton Murn; v Ljubljani: Mirko Jakše, Samo Slovnik; v Ribnici: Štefan Ilc; v Hrastniku: Gvido Grešak; v Novi Sušici pri Košani: Ljudmila Benigar, roj. Tomšič; na Hruševem pri Dobrovi: Ivan Jesenovec; v Gortiji Sušici: Ciril Puterle. 6. oktober V Ljubljani: Mirko Kocjan, Ivan Križnik, Frančiška Dornik, roj. Jakše, Antonija Bab- V Sloveniji so umrli nik> roi- Novak> Gabrijel Fle- 3. oktobra SarJ V Ljubljani: Frančiška Dolinar, v Preski: Marija Trampuš (iz Ivan Špacapan, Marta Dornik; Seničice pri Medvodah); v Kranju: Slavka Vozelj, roj. Škrbec, Anton Ambrož; v Šmarjeti pri Novem mestu: Vida Karlovšek, roj. Gabrijelčič. 4. oktobra V Vidmu (Dol.): Vladimir Kunst; v Sp. Slevnici: Nežka Ažnoh; v Polju: Marta Dornik, roj. Slaček;. James Hradesky in žena, Frank Jeran in žena, Edward Kovic, Alma T. Lazar, Frank Mezgec in žena, Caroline Misula, Mrs. Tony Mršnik, Mrs. Vincent Muschna, Edward O’Bell in žena, Patrick in Agnes Pace, Frank Pucel, Mike Romask in žena, Al Sajovec in žena, Jennie in Josephine Šlibar, John Spilar in žena, F. Stopar in žena, Joe Tekavec, Mary Zadeli, Charles Zgonc, J. Zgonc in žena, C. A. Graham in žena. V spomin Frances Zakrajšek Po $20: Jean Stick, Larry in Ann Stratton, Paul J. Tomsic in žena; po $15: Waterloo Pensioners Club, Joseph Stick in žena, Thomas Rock in žena; po $10: Edward Eppich in žena, Robert Delly in žena, George Pinowar in žena, Charles Krivec in žena, dr. in Mrs. L. P. Prusak, New Jersey; Rose in James Perlin, Florida; Christine Muzic in soprog, Andrej Skirly in žena, Joseph Eppich, Louis Delly in žena, Margaret Tomazin, Zele in Girod družine, John June in žena, Tony Zupančič in žena, Rome, O.; Agnes Sodja, American Typewriter Co; po $5: A Friend, Carol Bela-nich, Catherine Dailey družina, Edward Delly in žena, Glen Delly in žena, Raymond Delly, Andy Doles, South Euclid; Andrew Doles, Idlehurst v Kranju: Rozka Kristan, roj. Hočevar; v Kamniku: Amalija Vrlinšek. 8. oktober V Tolminu: Franc Podreka; v Kranju: Rudojf Urbančič; v Ljubljani: Ana Gruden, Marija Zibelnik, roj. Jarc, Milka Zapletal, roj. Stante; v Kobaridu: Marija Miklavč, roj. Dejan; v Št. Rupertu na Dolenjskem: Frida Sinkovič; v Volovskem: Anton Podlesnik. Čitateljem na področju Velikega Clevelanda priporočamo za novice iz Slovenije poslušanje slovenske radijske oddaje “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” na univerzitetni postaji WCSB 89.3 FM vsak dan od ponedeljka do četrtka ob 6. zvečer in ob nedeljah od 12. do 1. popoldne, ki jo vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič. Frijaiel’s Pharmacy St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4112 VDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO AID FOB AGED PRESCRIPTIONS MALI OGLASI V najem oddajo Tri sobe s kopalnico in štedilnikom oddajo starejši ženski v okolici E. 185 St. Cena zmerna. Kličite po 6. zv. 531-4637. 159 South Euclid Colonial open Sunday 2-5 182 So. Green Rd. 4 bedrms., attached garage, over 200 sq. ft. living space; ready to move in. 1 owner — upper 40’s. Principals only. (161) Stanovanje išče Starejša Slovakinja z odraslo hčerko bi vzela v najem stanovanje z dvema spalnicama v Drive; pritličju ali pa malo hišico z ga- Ralph Doles in žena, Richard Dober, Mike. Dupan, Jennie Fonda, Alice Graben in Hči, Norman in Jo Hirter, Vincent Hočevar in žena, Woodrow Jed-licka in žena, Edward Joskie-wicz in žena, Frank Kosten in žena, Mary Kovelan, Marcy Nemec, Erwin Owen in žena, Cal,; J. Rerko, Kirtland; Thomas Rock Jr., Mrs. J. Shirilla, Ela.; W. L. Shirilla in žena, Virginia Simmons in sin; Raymond Štopar in žena; $2: Frances Zupin. * John. Stopar, stanovalec »Slovenskega doma za ostarelo, je preminul 30. septembra 1978 po dojgt bolezni. Rojen je bil v Šlpveniji. Zapustil je Dpmu Y’etnikov in drugih žrtev ko- He Humphreys, Frank Morell munistične revolucije v Slo- in zena, Joseph 1 rime in Donna, veni ji. OKTOBER DSPB Tabor nich in žena, Tony in Betty Vrh, Mrs. Joseph Zabukovec, $0,427, za kar so mu vsi stano-Joseph Zgonc in žena; .vafet in zaupniki toplo hvale/ž- $6: Vidmar družina; .ni, po $5: Helen Andrews, Paula j Hod vodstvom Zelotovega po-Artel, Pauline Boštjančič, Mary jgrebnega zavoda in Veteranske po $5: G. Adams, Jack Ancin, j Bozich, Wyoming; Millie Bra-; skupine je bil pokopan na ppjga* Joe Bizjak, Mary Furlan, Pete dac, Frank Fafcec in žena, Bon-*pališču Lakevipw. Ohranili ga ____________ Cleveland Knezevic in žena, Tony Škapin nie Fitzer. A. Gaudio in žena, bomo v lepem spominu. priredi svoj jesenski družabni in žena, Joseph Skrabec in žena, Florida; Josephine Glazar, Andy [ večer v Slovenskem domu na j Antonia Stradjot, Frank Supa- and Theresa Gorjanc, Anthony! Vsem Holmes Avenue. Igrajo Veseli nick, Cy Traven in žena An- Grdina in žena, J. Grzinciq in hvala! darov alcem iskrena Slovenci. I tonia Žagar. žena, Tom Hodanovac in žena, Cecelia M. Wolf ražo. 5227. Kličite 541-2797 ali 944-(158) V najem Tri sobe s kopalnico in garažo oddajo na 19810 Shawnee Avenue. Kličite 481-3576 ali 881-1172. -(161) BRICK HOME Our Lady of Perpetual Help parish. Three bedrooms, living room, dimng room, large kitchen, new carpeting throughout, recreation room. Immediate possession. Asking price, low 40’s. GEORGE KNAUS REALTOR 481-9300 (158) 1975 Chev. Camero 16,009 miles. Call after 7:00 p.m. - 381-1313. (x) Help Wanted 1Mb Wanted Woman or Couple to take care of semi-invalid lady. Modern living quarters provided and salary. Robert A. Novak, 6013 Glass Ave. — 391-3333. (x) Dr. Ivan Pregelj: MLADA BREDA POVEST "Glej, Jerica,” je rekel, “tebi bom povedal vse po pravici, kako je to. Doma sem iz Sela. Še dva brata imam. Pa slamnato hišo- imamo doma. Ni dobro do-Večkrat sem bil lačen ko ma. sit. Potem me je dal oče v šolo k čevljarju. Pa me je Blaž preveč tepel in sem mu ušel. Pa sem prišel domov, pa je rekel oče: ‘Za nič nisi. Nič prida ne bo iz tebe!’ ‘Bo, oče’, sem rekel ‘za čevljarja’ sem rekel, ‘pa nisem. Pojdem za konjskega hlapca.’ ‘Le pojdi’, je rekel oče, ‘saj za sedom dni boš nazaj.’ ‘Novedala ji bom, ji J bom!” “Nikomur ne boš povedala nič!” je odvrnil širne in izkušal zbuditi v dekli prepričanje, da je užaljen in da se je ne boji. Neža pa je klicala: “In zdaj povej, kje je grši človek od tebe? Redila sem te. Zato me še zasmehuješ in govoriš grdo o meni in lažeš. O, saj te bo Bog kaznoval, in te bo!” “Ima drugega dela dovolj!” je pripomnil hlapec. “Molči, gcbezdalo!” je viknila jezna Neža in stopila korak bliže. Prav mimo nosu mu je mahala z grabljami. “Molči, hinavski ti potep. Kaj? In zdaj povej, kakšna neumna koza sem jaz in kako letam za moškimi. Povej, kar povej!” “Tega nisem rekel,” je skušal Šime ugovarjati. “Rekel si. Predvčeranjim si rekel. Jedert je slišala, da veš. Kaj? Si r.e hotel prikupiti oni ničvrednici, ker ti je kupila čevlje? Oh, da mora biti tako neumna! Ji bom že povedala, naj ti jih le kupuje, naj. Pa da bi bolje naredila, da bi jih vrgla v vodo. In tudi to ji povem, da si bil že zaprt. Naj te le ima potem, naj te le ima. Naj se ji smejejo druge. Da veš. Tako bom naredila, da si boš zapomnil kožo.” “Čenče,” je skomizgnil Šime. “Kaj! Pa prisezi, da ni res, prisezi, če moreš. Pa ne moreš, Jedert —” .“Stara klepetulja! Pa ji ver-j jemi! Saj za drugo ni na svetu, ko da dela sovraštvo. Pa ji verjemi!” je dejal modrovaje Šime. Nato se je obrnil fant vstran. “Le glej vstran!” se je hudovala Neža. “Prav takšen si ko levi ropar, Judež, ti. O, da sem morala biti tako neumna, pa mu verjela, temu volku. Pa saj bi še svetnike preslepil, tako se dela lepega. Seveda, zdaj mu Neže ni več treba, tista je podedovala hišo, Neža pa nima nič. Kaj ne, tako si mislil, tako.” In Neža se mu je popačila. “Prav res, pačiti se ni treba, si že sama od sebe dovolj grda!” je pripomnil iz vjsokega krasno-slovskega stališča Šime. Žal ga Neža ni umela. “Žabja slika na vodi, ti. Prej sem ti bila dovolj lepa!”’ je viknila. “Regljati znaš, prav res, ko žaba,” je .zasukal vrženo sulico Šime na Nežo, ali pomoglo mu to “Aha!” si je mislil Anže, “zdaj j pride ona na vrsto.” Toda Šime je bil moder bojevnik, ki je pred bojem razmišljal in šele potem delal. Tako je tudi sedaj pomišljal nekaj časa in šele nato stopil korak nazaj in zamahnil z besedo proti Neži: “Zdaj je vse proč, Neža!” “Še ni!” je odvrnila hladnokrvno Neža in se pognala znova proti fantu. Ta je popadel grablje in bil divje okoli sebe. “Pa pridi, pa pridi!” je zasmehoval napadajočo. “Smrkavec,” je viknila Neža, popadla oklešček pri svojih nogah in ga pognala v Šimna, da mu je preparal srajco ha ramenu “Plačala jo boš,” je zakričal Šime. “Kdo bo pa kožo,” se je smejal Anže. Tedaj je Šime pozabil na Nežo in se zapodil za nadležnim pastirjem. “Le daj me, če me ujameš!” se je rogal Anže in jo brisal po senožeti. Hlapec pa je vrgel grablje za njim, da so se zlomile. (Dalje prihodnjič) ANGLOAMER1SKE MERE cwt.) = 112 poimds (Ibs.) s= 50.8 kg 1 ton (long ton) = 20 hundred« weights (cwts.) = 1016.04kg I ton (short ton) = 20 cental = 907.18 kg MERA ZA ŽITO je bushel. V Vel. Britaniji: Imperial bu- shel = 36.37 1; v Amerlkir Winchester bushel = 35.2571 MERA ZA BOMBAŽ: 1 bale = 205 kg. ČE SE SELITE Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO J DOLŽINSKE: l inch = 12 lines = 2.54 cm I foot = 12 inches = 30.48 on l yard = 3 feet = 91.44-cm l mile = 1760 yards = 1609.34li PLOSKOVNE: l square foot = 144 sq. inches = 929.03 cm2 l square yard = 9 square feel = 8361.12 cm2 l square mile = 640 acres 2.59 km2 PROSTORNINSKE: l cubic foot — 1728 cubic inches = 28,316.70 cm2 1 cubic yard = 27 cubic feet =a 0.76 m2 TEKOČINSKE (Vel. Britanij«) 1 pint = 4 gills = 0.571 1 quart = pints = 1.141 l (Imperial) gallon = 4 quarto = 4.551 TEKOČINSKE (ZDA): l pints = 4 gilk = 0.471 1 quart = 2 pints •.= 0.95 1 1 gallon — 4 quarts = 3.79 ] UTEŽI: 1 grain (troygrain) = 64.8 mg 1 dram = 3 scruples = 1.77 g 1 ounce = 76 dram = 23.36 g 1 pound (libre, lb.) = 16 ounces i- 453.59 g l stone = 14 punds (lbs.) = 6.35 kg 1 hundredweight (centweight, BISHOP BARAGA ASSOCIATION Cleveland Chapter We offer these memberships in the BISHOP BARAGA ASSOCIATION Annual ...................................... $5.00 Sustaining ................................. $10.00 Life (individual or family) ................ $50.00 Life (institutional) ...................... $100.00 By enrolling now, you can help us in our work to raise this humble Missionary Bishop from Slovenia to the highest honor that can be bestowed by the Church. Enclosed is $............................... for my ....................... membership. Name ....................................... Street ................................ City .................. State ......... Zip........ Donations under $5.00 will be appreciated and acknowledged, but will not entitle the donor to the “Baraga Bulletin,” published quarterly. Printing and mailing costs allow for mailings to ordinary, sustaining, and Hfe members only. Donations payable to Rev. Victor N. Tome, Vice Postulator, 15519 Holmes Ave., Cleveland, Ohio 44110. NOVICE- z nega svela . konie napravil iz njih, nj nj£ ge imje je razkačil deklo, ^odvrnila “ne bo jih treba ku- pianila je proti njemU) ga p0_ mhhhhi 22. “Bom pa jaz pazila na otroka” “Kaj?” je vprašal Šime in stopil korak bliže k Neži, toda se | mnenje s kaj izdatnimi mahljaji takoj umaknil. Zakaj Neža je po hlapčevi glavi, ali kamor je bila hudo srdita in je z grablja-j že padlo. Tam na koncu seno-mi zamahnila proti fantu. Stala žeti se je tedaj pokazal Anže in padla za vrat in ga zmotala na tla, preden se je mogel zavedeti. “Ti dam, se norčevati iz mene,” je klicala boježeljno in dokazovala in podpirala svoje sta na stezi sredi senožeti in trebila. Zdaj pa sta bila prenehala z delom in se merila s pogledi, ki niso bili mnogo različ-nejši od onih, s katerimi se navadno srečata pes in mačka. “Še enkrat reci!” je dejal Šime. Gljuf! je pribila krepko Neža. se z veliko radovednostjo pri-podil bliže in bil priča Nežinih dejanj in besed, ki bi jih bil, da jih je videl pastirček Prešeren, gotovo porabil za slovenski nesmrtni ep. “In še za kozo, in za neumno in za njo, ki leta za moškimi,” je kričala Neža in bila takt na greš- "ni0 J1^6-80 86 za^vornice nje-'no Šimnovo telo. Anže pa ni m zdravih zob, da je kar tako1 znal krotiti svojega srca in je i p. ime ni vedel, ali naj beži, svetoval, misleč, da je treba a i naj počaka. “Pa reci, da ni šimnu ko šibkejšemu pomagati: res, pa reci, če moreš, da lažem, “O, Šime. Saj si fant. Ali se mavec ti, goljuf nemarni. Me- boš pustil ko otročaji od uči tene si za nos vodil, moj denar si' Ija?” zapravljal, obljubil si mi, da me Tedaj je Neža prenehala s vzameš, a si se zmenil z njo, pa svojim nečloveškim ravnanjem. K- Sfe’. ^,ne ne boš! Šime se je pobral. Bil je opra- ru P0idein in mu po- skan in celo šop las mu je blia v • mož si. Pa tudi oni svoji togoti Neža izpulila. NOVICE- ki iih potrebujete NOVICE- ki jih dobile ie sveže NOVICE!- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE!- ki so zanimive UNITED/TORCH is the United Way • ' AMERIŠKA DOMOVINA vsaki slovenski hiši vam vsak dan prinaža v hita Ameriška Domovina Povejte to sosedu, ki ie ni naročen nanjo Za vsakovrstna tiskarska dela <«e priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice • # v... Najlepia izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE LET YOUR LIFE INSURANCE WORK FOR YOU American Mutual has a new concept which combines your life insurance with an exciting new benefit program. This program includes low interest certificate loans, low interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in Ohio. For further information, just complete and mail the below coupon. To: American Mutual Life Assoc. 6401 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 My date of birth is.............. v Name .......................... Street ...................... City................ State... jmrnimnmmfflnnmKnnmmtmnimaanmmttniwnmKrotttmnmnm««**1*