St. 298. V Ljubljani« pondeljek dne 30. decembra 1918. Leto II HflPREJ Mo \m\m\i JodalDO Mrnrn M. Izhaja razee nedelj lin praznikov vsak dsn popoldne, ta 09r*T*IItr* * Ljubljani, Praniiškanaka nlica itov. 6, L m4*B, Diiteljska tiskarna. !?*r-«4RiBa: po p>>Stt * doatavljaujam na dom sa celo leto K 42'—, ta pol lana X II'—, ta četrt lef* E 10'5i), ta meaec K 3‘50. Za Nemčijo celo leto K 48 ta ostalo tujino in Ameriko K »4. ioaoratt: Uooatopn* pttil »trtica 30 »; pogojen prostor K 1 —; razglasi sn peataaa Tratica po SO *; »‘čirslnc objav« po dogovoru primeren popust Reklamacije ra tist s« po&taine proste. Posamezna Številka 20 vinarjev. Edinstvo jugoslovanskega proletarijata. Dne 24. m. so Proslavili hrvaški socialni derno-kratje v Zagrebu ujedinjenje Jugoslovanskega proletariata, *i 'e izzvenelo v veličastne maniiestacile za edinko vseh jugoslovanskih socialističnih strank. Zagrebškemu zgledu je sledilo 9. t. m. tudi Sarajevo. Doslej je bil razcepljen naš socialistični pokret na toliko delov, kolikor posameznih upravnih oziroma državnih celot je bilo na jugoslovanskem ozemlju. Imeli smo socialno demokratično stranko za Slovenijo, llrvatsko in Slavonijo, Dalmacijo, južno Ogrsko in za Srbijo. Toda prišel ic čas, ko so se strnili vsi ti posamezni deli naše stranke v enotno falango, ki bo združevala v sebi vse politične in strokovne organizacije stranke, da bo mogoče krepkeje in revolucionarneje vplivati na razvoj našega socialnega prevrata in na ustroj edinstvene države SHS. Važna pa je strnitev v enotno stranko tudi zato, ker bo 'ahko mogočna sila pri rojstvu tretje internacionale in pri pravičnem ter demokratičnem roševanju mednarodnih sporov. Zagreb je prevzel tozadevno iniciativo in sledilo mu je Sarajevo, ki je sklicalo dne 9. t. m. veliko zborovanje v proslavo ujedinjenja jugoslovanskega proletariata. To javno zborovanje je posetil tudi tajnik srbske socialno dmokratično stranke sodrug dr. Živko Topa-lovič, potomec srbskih revolucionarjev iz Šumadije, ki so so borili pred stoštiridesetimi leti proti Turkom za narodno in socialno svobodo. Govoril je naslednji slavnostni govor, ki ga prinašamo v izvlečku: Sodružico in sodrugi! Reka Drina je 'prestala biti meja med dvema državama, nič več ne stražijo na njenih bregovih financarji, izginili so z njih državni drogovi, reka Drina teče danes svobodno in veselo skozi našo svobodno domovino, narod je ujedinjen in globoka, iskrena radost ogreva srca socialno demokratičnega delavstva v Srbiji, ker odslej bomo stopali skupaj z Vami, bosenskimi in ostalimi jugoslovanskimi sodrugi, po Isti noti h končnemu socialističnemu cilju. Ko danes pozdravljate po meni burno in prisroua. srbsko socialno demokracijo, gre ta vaš pozdrav do vsega izmučenega, v krvj okopanega srbskega naroda, ki goji močno željo: Ostati za vse veke v edinstvu z vsemi deli jugoslovanskega naroda. Kot zastopniki delavskega razreda vseh jugoslovanskih ozemelj proglašamo naše popolno edinstvo in hočemo, da se ujedinijo v eno, svobodno državo vsi Hr-vatje, Slovenci in Srbi. Med staro šaro hočemo vreči vse zastarele tradicije, tja spadajo i srbsko i hrvatsko i slovensko državno pravo. Na skupnem ozemlju hočemo Poznati le eno oblast, le en parlament, zasnovan na podžgi izrečno voljo narodne večine. Ta začasna skupna Gada mora takoj odrediti splošno demobilizacijo in prijaviti volitve v veliko ustavodajno skupščino. Le svobodno izvoljena ustavodajna Skupščina moro °dločat| o celokupnem ustroju naše države. Zahtevamo', ■a državni parlament in državna vlada takoj proglasita 'lc°mejcne politične pravice in predvsem je treba |X>skr-e,i, da bodo voljene vse oblasti iz narodovo volje, da “,-odu za svoje delovanje odgovorne in da se izvršc Vrf ZU| Vsa zast°pstva na podlagi splošne, tajne, ne-po. re ne n prof>or4no v0mI10 pravice, za vso moške in žensko od 20. leta uau« Stojimo odločno na'statik, da mora dobiti tudi že-«4 dostop v javno življenje in prit, do pravic, , 'u doslei odtegovala naja družba. Zenlke so bile vIle> ki so med vojno, ko je moški svet podiral in uni-®«val milijarde vrednosti, vzdrževale red i„ podpirale i. brc kulture. Da „i bilo tedaj pridnih ženskih rok bi b'l uničil glad trpeča ljudstva in med narode bi sc bila "aselila strašna anarhija. Koliko moških sil je pogubila v°iria! Le naše matere in nas0 sestro morejo zaceliti strašno rano na narodnem telesu, k: mu jo jc prizadc-štiriletno krvoprelitje. Dopolniti morajo mesta mrt-'n Prizmi so Jim mora popolna politična In socialna °Pravnost. d ‘^o ima naša buržoazija kaj političnega smisla in ekovidnosti, nam pojde v teh teimjah na .roke in nam tak*'° naspr°l,,a' Nam socialistom ni le do tega, da se °l Proglasi politična demokracija; nikakor no moro-PHpustiti, da bi bili sedaj, ko smo dosegli narodno 'ho edinstvo socialno tlačeni in zapostavljam. Starih srednjeveških nazorov in sistemov ne smemo ' sprejeti v ustroj našega zdravega telesa. Zemlja so mora vrniti kmetu. Vzrok, da je mogla Srbija tako dolgo vzdržati, je iskati v dejstvu, da je kmetstvo gospodar svoje zemlje in svojih pridelkov. Agrarno vprašanje so rešili srbski kmetje že početkom našo revolucije sami, vzeli so kratko in malo zemljo svojim pašam in si jo prilastili. Na takem temelju se je v Srbiji osnovala politična demokracija, vojaška moč in mir. Agrarno vprašanje se mora rešiti v vsej Jugoslaviji. V Srbiji doslej nismo imeli klerikalizma. Cerkev kot taka ni imela nobenega političnega vpliva in se tudi kot organizirana moč ni pojavljala. Živela je popolnoma od državne milosti, zato ni vplivala v politiki niti v dobrem niti v slabem smislu. Turki so nekdanjo gospodarsko srbsko cerkev uničili in od tedaj sc. ni mogla več po-vspeti do duševne samostojnosti. Tako je bilo doslej. Dandanes pa je stvar drugačna. V vseh ostalih jugoslovanskih deželah naletimo na cerkev kot politično organizacijo, ki se vmešava v javno življenje, ki napravlja iz naroda duševnega sužnja in podpira v državi socialno in politično reakcijo. V teh okolnostih se utegne tudi v Srbiji razviti nevaren in mrki klerikalizem. Zato moramo danes z vso silo zahtevati, da se cerkev popolnoma loči od države. Spoštujemo versko moralo, toda borimo se za družbo, v kateri si osnujejo ljudje svoje življenje na zakonu ljubezni in ne na brutalni sili. Vse vere so enake in v državnih šolah mora verska podlaga izginiti. Tako klerikalizem, pa bodisi pravoslavni, katoliški ali mohamedanski, ne bo v politiki več nevaren, ako ga država ne bo protežirala. Zahtvamo, da v novi državi ne bo nobene ovire več za socialni napredek, marveč se niora razširiti že obstoječa socialna zakonodaja na vso državo, treba jo jc centralizirati in staviti pod merodajen vpliv delavskih organizacij in dolžnost nove države je, da čimprej uvede osemurni delavnik, in ustreže tudi drugim zahtevam delavskega razreda. Sicer si buržoazjiska vlada in v njenem smislu prikrojena družba ne sme in ne more nadejati dobre bodočnosti. Kadar se pri nas udejstvi misel politične demokracije, kadar bomo prosti duševnega mračnjaštva in srednjeveškega ter socialno političnega nazadovanja, tedaj šele zavlada v državi notranji mir. Sedaj, ko smo preživeli strašno svetovno klanje, mora iti program naše zunanje politike za tem, da odločno izjavimo: Nočemo več bojev. Hočemo trajen svetoven mir. Predvsem hočemo mir na Balkanu. Zločinske politike, ki je drezala neprestano v žerjavico balkanskih spornih točk, mora biti za vselej konec. To hočemo, to hoče ves narod, to hoče ves svet. Vse, kar je doslej prigovarjalo: balkanski narodi, ne prelivajte krvi med seboj, temveč združite se, jc našlo pri militaristično navdahnjenih vladah in šovinističnih klikah gluha ušesa. Niso poslušali ni Obrcnoviče, ni Karadžordževiče, ni ustanovitelja Pašičcve stranke. Svet. Markoviča, ki so hoteli dobro in skušali preprečati krvoprelivanje med temi narodi. Imperializem še ni strt in uničen. Kdor je veroval, da so ententa sami angelji in centralne vlade sami hudiči, danes lahko spozna, da ni tako. Imperialistična Italija gazi danes naše narodno telo. Preko Jugoslavije išče zvezo z Bulgarijo in vprašamo se: Kaj nam je prinesla vojna? Namesto Avstrije nam je padla na vrat Italija. Mi socialisti pa se hočemo s skrajno brezobzirnostjo boriti proti ustroju takega mednarodnega položaja. Zato zahtevamo zvezno balkansko republiko, v kateri bodi Jugoslavija enakopraven član, ki naj se nasloni eventuelno na sosedno srednjeevropsko iederacijo. Svetovni mir ne zajamčijo niti dobro potegnjene narodnostne meje, niti zveza narodov. Zajamčijo ga le globoko spremembe v ustroju kapitalistično razvitih narodov. Miru ne more biti prej, dokler ne izroče iz svo-iih rok oblasti tisti maloštevilni tisoči pijavk in sesalcev, ki so dandanes gospodarji trgovine in industrije in ki drže pod seboj vse delovno ljudstvo, ga zkoriščajo in vzdržujejo militarizem v varstvo svojega gospodarstva in za boj proti konkurenci kapitalistov iz sosednih držav. Ako danes ukinemo militarizem, ga ti jutri zopet uvedejo. Vse \Vilsonove točke so le velika laž, ako tc klike po tej vojni nanovo zavladajo. Toda, delavstvo se no bo dalo več omamiti. Prolctarijat 'hoče kaznovati strašni greh, ki so ga zakrivili ti brezvestneži, zatreti hoče to dosedanjo krivičnost, da zajamči svetovni mir, in to doseže s tem. da zlomi kapitalizem. Vojna je uničila ogromno množino delavskih sil, ostalim pa onemogočila delo in življenje. Primanjkuje namreč sredstev za delo. Ni ne strojev, ne surovin, ne hrane, ne lokomotiv — ničesar ni. Velik je danes klic po delovnih rokah, toda delavstvo se upravičeno vprašuje: Zakaj bi obnavljali staro družbo? Ali naj izročimo zopet tčin brezvestnežem, ki so nam sesali doslej kri in mozeg, produkcijo v požrešne roke, da se vržemo sami v sužnost in ‘brezpravnost? Udarimo z močno pestjo po poslednjih silah starega reda, vzemimo v roke politično moč in ustvarimo socializem! Le, ako bo prejemalo delovno ljudstvo sadove svojega dela v razpolaganje, so bodo zacelile rane, prizadete po vojni, bo rešeno človeštvo. Zato naj se nikdo ne čudi, ako orje svet socialna revolucija. To je zgodovinska nujnost, tako mora biti. In kadar pride naša doba, vzamemo jugoslovanski socialisti v roke vso oblast, zlepa ali zgrda; danes pa naj še vlada buržoazija. Zbirati hočemo za tedaj svoje sile in pritiskati na kapitalistično družbo, da uvede že sedaj čim največ demokratičnih in pravičnih osnov. Razen tega pa imamo še eno veliko nalogo: Da branimo sadove že izvedenih socialističnih revolucij na svetu, kajti proti tem so se v vseh časih dvigali vsi, ki jih je bito strah pred novimi »socialnimi nasprotniki« in takih je tudi danes v obilici. Protestiramo proti temu, da so ; se bojevale in se se bojujejo srbske čete proti ruski socialistični repubbki; branijo naj raje v Jugoslaviji dalmatinsko Primorja Skorajšnje formiranje Socialistične Internacionale je nujnost in naša dolžnost, kajti čakajo jo hude borbe, v katerih sc bota bojevala za nadvlado dva svetova: prvi, ki umira drugi, ki se poraja. Bolj kakor kdaj. preje, dvigamo pred utrujenim in onemoglim človeštvom svoj rdeči prapor in kličemo: V tem znamenju zmagaš! Kako ravnajo Italijani z našimi interniranci. »Nar. svetu« poročajo: Dne 9. novembra 191«. je prišlo v Serpe-mco od 56. inf, divizije, general Vilgiani, po-i velje, da se 10. novembra zglasijo vsi bivši j avstroogrski vojaki, tla bodo delali v občini j (čiščenje, pospravljanje) prpti temu, da dobe menažo. Oglasilo se je kakih 23 mož. 21. novembra je prišel drug ukaz (divizija je odšla), da se morajo vsi bivši vojaki prijaviti, da se odpošljejo v taborišča v Italiji. Onim. ki ne bi oddali orožje, ali onim, pri katerih bi se našlo orožje ali vojni materija!, je bilo zagroženo, da se bo po^ppaio proti njim, kakor proti ustašem. 22. novembra smo bili odpeljani v Kobarid, kjer so nas^ držali v neki baraki. Tam so bili že Žagarji (Zaga pri Bovcu) in nekateri Kranjci. Barake nismo smeli zapustiti. Za hrano smo dobili 1 konzervo za tri može. Žagarji so bili pred nami 24 ur brez jedi. Kobaridci so se jih usmilili in vojak, ki je stražil barako, je dovolil, da so jim prinesli jesti. Prišel je pa neki karabinjerski stotnik, ki je to prepovedal, češ: »Lasci li, clie crepino tutti«. Kranjci so pripovedovali, da so eneinu izmed njih Podbrdom odvzeli 400 kron iti uro. 24. novembra so nas z avtomobilom odpeljali v neko vas blizu Vidma (Udine), kjer smo ostali eno noč brez jedi. Žele drugi dan smo dobili juho, meso in nekaj prepečenca. Nato smo bili odvedeni peš v Baretta del Tomba. Med potjo nas je v vsaki vasi civilno prebivalstvo in večkrat tudi vojaštvo zasramovalo s psovkami: »Lazzaroni, sporchi, volete andar a Roma, niente piu requisizioni, mascalzoni« itd. Ženske so nekatere celo dejanski napadle, hoteč jih potegniti iz vrste. V neki vasi je nekdo rekel: »Cosa avete portato qui questa gente, n on avete potuto ammazzarli tutti su?« V Barette del Tornba smo prenočili dve noči. 26. novembra so nas pozvali, da moramo izročiti ves denar, zlatnino in druge vrednosti, od katerih se more domnevati, da so bile ukradene v Benečiji od avstroogrskih vojakov. Po vrsti so morali oddajati kar je kdo imel: sprejemal je neki bersaljerski poročnik, ki je beležil imena in stvari na nekak zapisnik. Iz Baretta del Tomba smo 27. novembra šli peš do Casarse, kjer smo prebivali natlačeni v neki prašni šupi do 11. decembra ležeč na slami. Prve dni nas niso pustili niti na dvorišče. 28. novembra je prišel k nam neki bersaljerski aspirant ter zopet zahteval dčnar, češ, da bo strogo kaznovan, kdor ga ne odda. Vzel je pa, kar mu je kdo dal, po 5 K, več ali manj. Ko je bil ta nekaj nabasal in šel, je prišel za njim neki poročnik ter zopet pobiral denar. Ves ta čas smo bili le parkrat poklicani, da nastopimo. Vprašali so nas po narodnosti. Enkrat smo par ur čistili neko opekamo. 11. decembra smo odpotovali iz Casarse proti Krminu, kamor smo dospeli 13. decembra zvečer. Ves ta čas smo imeli slabo streho in slabo hrano. Začetkom smo dobivali le enkrat na dan jesti: riž, meso, kruh. Ko smo povedali, da smo Jugoslovani, so nam rekli, da nas bodo hranili kakor svoje vojake. Dobili smo pa le dvakrat tudi za večerjo nekaj riža, za zajtrek nikdar nič, sicer pa le riž, meso in kruh. Neki dan v Casarsi pride bersaljer ter pravi, da me kliče neki civilist. Pelje me k vratom dvorišča, kjer je pred vrati stalo 5 do 6 civilistov. Eden izmed njih reče: »Non e questo.« Italijanski, iz Avstrije se vmivši vjetniki, so me ob tej priliki sramotili. Utis imam, da so nas peljali vso to pot kakor za reklamo in pa, da nas ljudstvo vidi in morda koga spozna, ki je prej v Benečiji kaj zakrivil. ________________’ Nasilstva nemške soldateske na Koroškem. Protestna nota Narodne vlade. Narodna vlada v Ljubljani ie koroški deželni vladi ter državnemu uradu za zunanje stvari na Dunaju poslala protestno noto proti pohodu nemško soldateske na slovenskem ozemlju Koroške. Noto je dala v vednost tudi belgrajski osrednji vladi in cintantn.m vladam ter nje vsebino po ljubljanskem korespondenčnem uradu sporočila vrsemu kulturnemu svetu. Nota opisuje podrobno vse nasilnosti, ki so ijh nem-ški vojaki zagrešili fn ki smo jih registrirali v našem listu in nadaljuje: _ .... - »Opisano početje nemškega* vojaškega sveta In nemških vojakov na Koroškem je produkt premišljenega in smotrovitega dela. Nihče ne more več trditi, da gre pri vseh teh dogodkih za sločine pozamezuikov. Da ic to res, dokazujejo nastopna dejstva: 2e takrat, ko je še vladal izvršilni odbor deželne skupščine za Koroško v Celovcu, je poslal občinskim načelnikom koroškim, tudi omm na slovenskem ozemlju, cirkularno noto z navodilom, poslovati nadalje in, ako bi slovenske komisije ne notete predati občinskih poslov, umakniti se same sili, kar pomeni toliko, da se naj upro do skrajnosti. Potemtakem so oblastniki napotili urade, naj se upro in uporabijo vsako primerno sredstvo. Kakor poizkušajo sedaj v Beljaku z lepak;, tako je hujskal profesor Angercr, član koroške provizorne deželne skupščine, na zborih zoper Slovence in Jugoslovane sploh ter naglašal večkrat, da so Nemci na Koroškem dovolj močni, da opuste politiko popustljivosti in da preženo slovenske motitelje miru«. Vodilni list nemških nacionalcev na Koroškem. »Freie Stimmen«, hujska prav tako, kakor že leta 1914 in v poznejših vojnih letih zoper slovensko prebivalstvo in zoper Jugoslavijo, zlasti zoper slovenske narodne voditelje in duhovništvo ter razširja med Nemci ščuvalne članke. Zlasti temu šuntanju je dati na rovaš, da so ob izbruhu vojne in potem slovenske duhovn.ke in prijatelje naroda, tako tudi slovenskega državnega poslanca Grafenauerja pozvali pred sodišča zaradi sr-bofilstva in veleizdaje. Poslanec Grafenauer je moral dolgo koprneti v ječi. »Freie Stimmen« sramote kakor prej Jugoslovane, kaj pa šele srbske vojake in jih psujejo kot roparje in plenilce ter vedno iznova izpodbujaio Nemce, naj osvobode koroško deželo teh »roparskih jugoslovanskih drhali«. Tako hujskajo na vse načine. Ako deželna vlada v Celovcu, kakor tudi Državni urad za zunanje stvari na Dunaju navzlic navedenim in nepobitno dokazanim ter vsaj deželni vladi v Celovcu jako znanim dejstvom vendarle naglašata uradno, da hočeta gojiti prijateljske stike z Jugoslavijo in da hočeta preprečiti vsako nesporazumIjenje, potem je mogoče le dvoje: ali igrata deželna vlada v Celovcu in Deželni urad za zunanje stvari na Dunaju dvojno igro, obsojajoč na zunaj dogodke na slovenskem ozemlju koroškem, na tihoma pa odobrujoč jih in dajajoč zanje po- tuho — ali pa ta kakor druga oblast ne obvlada več razmer na Koroškem, tako, da se dogajajo ti dogodki v ! protislovju s pogoji za premirje in proti volji teh go- | sposk. —- Ker slovenska Narodna vlada ne bi hotela j dvomiti o odkritosrčnosti večkratnih slovesnih zatrje- j vanj obeh omenjenih oblasti, ponavlja še enkrat svoje preverjanje, da niti koroška deželna vlada, niti Dunajski državni urad za zunanje stvari ne obvladata več položaja. Ako se ima kdo pritožiti, so to edinole Slovenci, saj so se dogajale vse te barbarske grozovitosti na njihovem svetu, oziroma bi se morali pritožiti srbski in jugoslovanski vojaki. Slovenska Narodna vlada plamteče protestira zoper vse te dogodke in proti njih sistematični vprizoritvi po Nemcih brez ozira na to, ali če jih bolj ali manj oficielno, izrečno ali molče odobravajo. Slovenska Narodna vlada smatra sednje prave in navidezne oblastnike na Koroškem za vse to odgovorne. Civilizirani svet naj iz teh dogodkov in pa iz njihovega opisa po Nemcih, celo iz oficielnega nemškega opisa razvidi, da se mišljenje premaganega Nemštva vsaj na Koroškem ni izpremenilo čisto nič, temveč da sc vede to Nemštvo sedaj še s^jrahoviteje, kakor tedaj, ko je bilo ob izbruhu svetoyne vojne, hipnotizirano v pričakovanju gotove zmage nemškega imperializma. Ako sedanje dogodke na Koroškem kratkomalo taje in zavijajo, se je treba spomniti, da so nemški oblastniki na Koroškem tudi pred vojno in med vojno tajili tedanje grozovitosti, ki so bile pozneje sodno dokazane«. Politični pregled. — Dogodki na Koroškem. Ljubljanski korespondenčni urad poroča iz uradnega vira: 25. in 26. t. m. so se nemški kmetje V Labudski dolini pod vodstvom civilno oblečenih nemško-avstrijskih častnikov oboroževali in zbirali. Ko so bili zbrani iri organizirani, so udarili na št. Pavel. Doznavši pa, da je v Št. Pavlu srbska posadka, mesta niso napadli. Ko se jih je 27. t. m. bilo z vseh strani zbralo dosti veliko število, so Št. Pavel obkolili. Skoro ie iz Volšberka po Labodski dolini na pomoč prišel večji nemški oddelek in za Št. Pavel se je vnel boj, ki jč trajal več ur. Nemcem se je posrečilo Št. Pavel zavzeti in prodreti proti jugu v smeri na Labod (Lava-rniind). Nemce so vodili civilno oblečeni častniki. 28. t. m. so Nemci napadli Spodnji Dravograd, tam pa so jih naše čete porazile in jih prisilile, umakniti se na sever proti Labodu. Očitno je, da so ljudstvo pobunili nemški agitatorji. Srbi erodirajo v Medmurju. Budimpešta, 28. decembra. (Lj. k. u.) niason, kor . umtta naroča ministrstvo za notranje stvari: Srbi prodirajo od Dolenje Lendave proti Murski Soboti. — Podatke o vojni škodi v Dalmaciji zberejo. Split, 28. decembra. (Lj. k. u.) Narodna vlada v Dalmaciji je ustanovila poseben odsek ,ki bo imel nalogo, zbrati vse podatke o vojni škodi v deželi. Izdala bo proglas na narod, da priglasi vso škodo. — Za izboljšanje srbske valute. Belgrad, 28. decembra. (Lj. k. u.) Clan državnega sveta je imel s finančnim ministrom dr. Ninčičem razgovor o izboljšanju srbske valute. Minister je izjavil, da se je treba za ta važni problem zavzeti z vso silo. Največja težkoča je v tem, da avstro-ogrska banka še vedno tiska bankovec za Avstrijo in Ogrsko. S tem preplavi ves denarni trg ostalih držav. Posledica tega je, da neprestano pada vrednost krone na svetovnem denarnem trgu. Prva naloga mora biti, da se ustavi to prcplavljcnje našega trga z novimi bankovci. Zaradi tega bo izdana prepoved uvažanja avstro-ogrskih in izvoza srbskih bankovcev. Vlada bo podvzela vse korake, da prepreči nadaljnjo tiskanje avstro-ogrskih bankovcev. Ako rabita Avstrija in Ogrska denar, naj si ga tiskata zase. Minister namerava v kratkem stopiti v dogovor z vsemi državami bivše Avstro-Ogrske, da se odpomore temu zlu. — Na pozdrav primorskih prognancev je regent Aleksander odgovoril s sledečo brzojavko: »Vojni duhovnik Budin predsednik goriškega sestanka Ljubljana. Pozdrav primorskih prognancev me je globoko dlrnil, storiti hočemo z združenimi silami vse, da obvarujemo svojo sveto zemljo vsakega tujega gospodstva. Z nami so velika načela Wilsona in drugih naših mogočnih zaveznikov. Ne obupajmo in Bog nas ne bo zapustil. — Aleksander. • Itaujani proti našemu šolstvu. Italijanska okupacijska oblast namerava atentat na slovensko šolstvo v Gorici in na Goriškem. Glede dveh javnih slovenskih ljudskih šol, ki' jih je pred vojno vzdrževala goriška občina, je sklenjeno, da se pokličejo učitelji iz Italije, ki slovensko deco primerno vzgoje, da bo lahko hodila tudi v druge (italijanske) šole. Kako se bo ta slovenska doca odgajala, je umljivo. Zasebnih slovenskih .šol Italijani ne puste otvoriti. Glede ljudskega šolstva na Qo-riškem je določeno, da bodo čim prej izpremenili učno knjige, za sedaj pa učiteljstvu zaukazali, da poučuje slovensko deco v italijanskem duhu. — Mir na Koroškem. Koroška Ljubljanski korespondenčni urad poroča dne 29. decembra ob petih popoldne iz uradnega vira: Na Koroškem ie danes mimo. V Le-lovcu se nadalje zbira nemško vojaštvo. Nedvomno pripravljajo Nemci pohod v Rožno dolino in napad na Velikovec. — Italijani proti ljubljanskim Ustom. Trst, 26. decembra. (Lj. k. u.) (Zakasnelo). Italijanski listi objavljajo tale oficielni komunike: »Ljubljanski listi, ki nadaljujejo napade zoper nas, so trdili mimo drugega, da Italija ne pošilja nobenega živeža za prebivalstvo zasedenega ozemlja, nego da je celo rekvirirala premog v Trstu ter ga pošiljala v Italijo.« Za odgovor naj zadoščajo ti-le podatki: Od 4. novembra do 4. decembra so odposlali iz Benetk v Trst za potrebe armade, mornarice in civilnega prebivalstva: 54.290 kvintalov moke, 252 q testenine, 7001 q zmrzlcga in konserveranega mesa 1590 u kruha, 583 q kondensiranega mleka, 980 q sladkorja. 572 q kave, 1150 q sočivja, 118 centov soli, 552 centov olja, 1995 centov slanine, 1528 centov začimb, 13.682 q riža, 4525 centov sira in 170 q jajec, razen tega 4 vagone zdravil in 786 hi vina. Poročila tržaške gubernij-ske oblasti dokazujejo, da so do 4. decembra razdelili med civilno prebivalstvo ta-le živila: 2250 centov moke, 2150 centov žita, 200 centov zmrzlega in konserviranega mesa, 500 centov kondensiranega mleka, 950 centov sladkorja, 500 centov olja, 165 centov slanine, 150 centov začimb, 1350 centov riža in 250 centov sira. Kuriva so odposlali v Trst 40.000 ton za' nevojaško uporabo.« (V pojasnilo bodi dodano, da je v Trstu in bližnji okolici nad 40.000 mož stalne posadke brez zaporednih vojaških transportov, ki prehajajo preko Trsta v razne kraje, in da šteje sedaj prebivalstvo Trsta in okolice dosti nad 200.000 duš. Dočim je dobivalo prebivalstvo prej tričetrt kilograma sladkorja po 1 K 60 vin. na mesec in osebo, je ta mesec dobil vsakdo komaj 40 dkg sladkorja po 8 K 40 vin.). Italijani za Črno goro. Zagreb, 28. decembra. (Lj. k. u.) Dunajski kor. urad poroča: Iz Kotora javljajo: Italijani agitirajo z mnogimi denarnimi stroški proti jugoslovanski državi in za priklopitev Kotora Crni gori pod dinastijo Njegušev. — Italijanska vojaška komisija na Dunaju. Dunaj, 29. decembra. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: V vojni državni urad je prišla danes dopoldne 'italijanska vojaška komisija, obstoječa iz generala Segreja, ordonančnega častnika nadporočnika grofa Girizzardiniia, tajnika majorja Mamssija, polkovnika brigadirja Albertija, artilje-rijskega polkovnika Campaua, fregatnega kapetana Sla-gneja in generalštabnega podpolkovnika Vocchiarellija. Namesto državnega tajnika jih je sprejel državni podtajnik \Vaiss. Pri sprejemu so izrazili trdno nado, da bodo pri obravnavanjih dosegli popoln sporazum. General Segre je izrazil nado, da bodo odnošaji med italijanskim in nemško-avstrijskim narodom na podlagi starih kulturnih stikov trajno dobri. Zbor čohoslovaške socialne demokracije. Praga-28. decembra. (L), k. u.) ecnosrov. tv m. uno poroča: Včeraj se je otvoril kongres čehoslovaške socialne demokracije. Navzoča sta bila ministra dr. Soukup, dr. Winter kakor tudi 20 delegatov s Slovaškega. Kongresa sc udeležujejo za Poljake Daszynski, za Slovence Ant. Kristan, za Italijane Pittoni, za Ukrajince Bezpolkov iz Kijeva in dr. Knin kot zastopnik židovske socialne demokracije. Poslanec Remec je povdarjal, da mora delavski proletarijat doseči svoje cilje brez nasilstva Z delom in močno organizacijo. Slovaški socialisti so prokla-mirali združenje slovaške socialistične organizacije s Češko. Minister dr. Soukup je sporočil pozdrave ministra za zunanje stvari dr. Beneša in čehoslovaških socialnih demokratov na Francoskem, Angleškem, v Ameriki, Nizozemski in Švici, ki so kljub temu, da so antimihtarlstl, vstopili v čehoslovaško legijo. Dr. Smeral in poslanec Pik sta poročala o taktiki češke socialne demokracije tekom vojne. Poslanec Pik je izjavil med splošnim odobravanjem, da nima nikdo najmanjšega povoda dvomiti o neoskrunjeni osebni časti dr. Smerala, pri čemur sta si bivša nasprotnika segla v roke. Med udeježniki kongresa je bila tudi predsednikova hči Aliče Masaryk. —< Šmeral zopet deluje aktivno v stranki. Praga, 29. decembra. (LJ. k. u.) Cehoslovaški tisk. urad poroča: Kongres socialnih demokratov je končal debato o poh-tičnem delovanju za vojne. Sprojcl je resolucijo, ki odobrava to delovanje. Soglasno je kongres zahteval, naj poslanec Šmeral, ki so ga napadali zaradi avstro-filske-ga mišljenja, ki pa je bilo vsled takratnih razm*'' opra" vlčeno, zopet prevzame svoje funkcije ^ stranki in v narodni skupščini. Predsednik Nortl0C ie ‘ziavH> Jo sr> spori v stranki končani. — Pogajanja za prehrano Češke, Praga, 29. decembra. (Lj. k. u.) Cehoslovašk tisk. urad poroča: Tukaj so bila pogajanja med ministrom za prehrano Vrbenskyni in zastopniki različnih ministrstev po eni strani ni italijanskim zastopnikom Vesinijein p° dru*l stra,'i kleJe uvoza živeža, zlasti riža na Češko. Vestni je oblju i pošiljatev v kratkem. — Daszynskl pri M»saryku. Praga, 28. decembra-(Lj. k. u.) Cehoslovaški kor. urad poroča, da je pred' sednik Masaryk včeraj obiskal slavnostno predstavo mestnega gledališča v Kraljevih Vinohradih ter da je v svoji loži sprejel poljskega socialističnega voditelja D»-sz.ynskega. — Sporazum glede zasedbe Požuna po Cehoslov«-kih. Praga, 28. decembra. (Lj. k. u.) Cehoslovaški kor’ urad poroča iz Zlina, da so ie sklenil med ogrskim v la nim komisarjem Jankovlchem v Požunu in požunskt Čehoslo.vaškim nadžupanom Zachom dogovor o zase i nju Požuna po čehoslovaških četah. Prebivalstvu se okupacija javno razglasila s pozivom, naj ostane mirno. Požunski Nemci se pozivljejo, naj se Čehom ne upirajo. Nemški protestanti in Židi v Požunu so obljubili svojo j>omoč, kakor poroča dr. Soukup. -— »Narodni Listy« poročajo, da bodo zasedle čehoslovaške čete Požun 4. januarja. — Veliko razburjenje proti Čelioslovakom na Ogrskem? Budimpešta, 29. decembra. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Ogrski listi poročajo o velikem razburjenju tned prebivalstvom, ki se baje noče priklopiti čchoslovaški republiki. Ako je Masaryk rekel, da dežela ne bo razdeljena, je govoril izvestno na podlagi gotovih dogovorov, o čemer nihče ne dvomi. — Nevtralni pas med Rutnuni in Srbohrvati na Ogrskem. Belgrad, 28. decembra. (Lj. k. u.) Srbske in ru-inunske čete še niso prišlo v stik. Ukrenilo se je vse potrebno, zasedejo Francozi deset kilometrov širok pas ob železnici Temešvar-Vr.šac. Neodvisni socialisti (špartaki) proti sedanji nemški vladi. Berlin, 28. decembra. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Večerni listi javljajo avtentično poročilo vlade, da je skupina Špartakus sklenila, kar najhitreje strmo-- -glaviti izvrševaine poverjenike in proglasiti novo vlado Liebknecht-Ledekour-Cichhorn. — program italijanskih socialistov. Glavno glasilo italijanske socialno demokratske stranke v Italiji »Avan-ti« objavlja naslednje zaključke: Socialistična stranka izjavlja, da stoji na stališču socialistične republike in diktature proletariata. To so njeni cilji najbližje bodočnosti. Strankina uprava jemlje na znanje poročilo Mor-•garise, ki je v Parizu podpisal skupno z jugoslovanskimi socialisti protest proti -vojaški okupaciji jugoslovanskih krajev kakor tudi proti zasedanju, ki se vrši brez plebiscita naroda. Milanski list »Secolo« se je informiral o programu Splošne Delavske Zveze, ki šteje 30.000 članov. Glavne točke tega programa so: Sklicanje konšti-tuante, izvoljene na podlagi splošne, tajne, enake in direktne volilne pravice obeh spolov, uvedba socialnih zakonov, ki naj jih izvršuje predsednik Splošne Delavske Zveze. Bcljševiki pred Rigo. Riga, 27. decembra. (Lj. k. u.) Dunajski kor. urad poroča: Boljševiki trajno ogrožajo Rigo. Semkaj je dospelo več angleških vojnih ladij, ker namerava Anglija energično nastopiti zoper bolj-ševikc in hoče podvreči sovjete. Iz Rusije so dospele vesti o nevarnih kmetskih uporih. (Take race smo čitali tudi prej večkrat. Op. ured.). — Ruska boljševiška vlada poslala ententi nov mirovni predlog. London, 27. decembra. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Kakor doznava Reuterjev urad, je boljševiška vlada po Božiču iznova poslala vladani , za-vvznikov mirovni predlog. “ V Carigradu so zaplenili nemško ladije. Zagreb, 28. decembra. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Srbski vojno-tiskovni urad javlja: Admiral Amette, francoski komisar za Carigrad, je zaplenil vse nemške ladje v turških lukah. “ Volitve na Angleškem. London, 28. decembra. (Lj. k. u.) Po dun. kor. uradu poroča Reuterjev urad: rib štirih popoldne je bilo stanje volitvenih izidov tako: koalicija: unionisti 290, liberalci 100, delavci C; nasprotniki koalicije: pristaši Asquithovi 22, neodvisni unionisti 29, drugi 4, delavska stranka 52, nacionalisti 4, sinn-toiiicr 34. Kakor vse kaže, bo koalicija sijajno zmagala, vsi ministri so zopet voljeni. Angleži o Italiji. Trst, 25. decembra. (Lj. k. u.) (Zakasnelo.) Glasom poročil italijanskih listov iz Londona objavlja »Manchester Gaurdian« daljši članek dobro znanega pisatelja Sir Arthurja Evensa, ki izjavlja. Ja je položaj med Italijo in Jugoslavijo postal nevaren, "> zahteva neposredno pozornost mirovne konference, ako se hoče preprečiti, da izbruhne oborožen konflikt od koroških hribov po vsej Jadranski obali do grških mej. isatelj pripisuje ta položaj okolnosti, da Italija ni spoštovala duha in besedila rimskega pakta, kakor je bil s Icnjen na rimskem kongresu na povabilo italijanskega ^!J|istrskega predsednika. Evans tolmači v podrobno-. vrsto dogodkov med Italijani in Jugoslovani na za-'enih ozemljih in celo onkraj mej, določenih v premirju, ter naglaša, da so Italijani ravnali vedno krivič-? ln izzivajoče. Ta članek je v italijanskem časopisju satoiji Velik° ogorčenost in mnogo napadov zoper pi- u.) Dun^kST uraLa0ntd°,,U: Lo"don’ 27’ decc,nbra' (U k-l-rai- i -n i , Poroca: Na kolodvoru je pozdravil Nol„ M ie oj peljal S “T, 'V Conn.pcht.kim v tat- tafčm ,‘T ;°°le “ » '**»“' »llson n. nu in zahvalil narod za sprejem. — Wllson pri Georgesu In BaitourJu Londo„ „ decembra. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad dson se jc danes v buckinghamski palači dve uri raztovarjal z Lloyd Oeorgem in Bolfourjem. - Vi Ison bo sprejel odposlance zveze narodov. London, 28. decembra. (Lj. k. u.) Po dun. kor. uradu Reuterjev urad. Predsednik WiiSOn je v ameri-*em poslaništvu sprejel odposlanstvo zveze narodov. I Prudposvo,ovnia entento za mirovno konferenco. »M 27' decembra- (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: * orning Post« piše: V rfačrtu za mirovno konferenco dir *r bržkone Pričela 6- januarja, so vspored prenare-' '• Dogovarjale se bodo samo 4 velesile Anglija, Fran- coska, Italija in Zedinjene države. Potem bodo povabili druge zaveznike k obravnavanjem, ki se tičejo njih posebej. O rešitvi vpršanj bližnjega vzhoda se bo udeležila Grška, Srbija in Rumunija. Pri avstro-ogrskih zadevah se Grška ne bo udeleževala obravnav. Izprva se bo razpravljalo o splošnem položaju Evrope. Mnogo domnevanj je glede pozicije nevtralcev, zlasti odkar je bil Ro-manones v Parizu. Kakor se govori v nekatrih krogih, bodo zavezniki pri začasnih razmotrivanjih imeli priložnost seznaniti se z naziranjem zlasti onih nevtralcev, ki so bili ententi prijazni. S seje Narodne vlade SHS. Z 38. seje z dne 23. decembra 1918. Državni urad za zunanje zadeve na Dunaju je svoj čas sporočil Narodni vladi, da je Nemška Avstrija pripravljena dovoliti, da smejo jugoslovanski' uradniki, ki se selijo iz Nemške Avstrije, pasirati mejo, ne da bi se jim preiskovala prtljaga, če se dovoli v obratnem slučaju isto. Narodna vlada je temu pritrdila z dostavkom, da naj se ta pravica raztega tudi na naše begunce v Nemški Avstriji, ki se vračajo domov. Dne 22. decembra je državni tajnik zunanjih zadev dr. Bauer brzojavil z Dunaja, da je pripravljen ugoditi predlogu Narodne vlade, ako se ta pravica raztegne obojestransko, ne samo na uradništvo, ampak na vse osebe, ki se vslcd izpre-menjenih političnih razmer vračajo iz sosednje države. Narodna vlada pritrdi predlogu z dostavkom, da smejo izseljenci večje množine živil, nego so se določile pogodbeno dne 7. novembra 1918 v Gradcu, vzeti s seboj samo z dovoljenjem oddelka za prehrano. Gospodarski komisar deželne vlade Štajerske v Gradcu predlaga, da se upostavi med obema dražavama prost gospodarski promet na meji, od katerega naj je izvzet samo promet z efekti, devizami in tujim denarjem. Rredlog se odkloni. Deputacija uradništva je izročila predsedniku resolucije, obsegajoče 9 točk, ki se nanašajo na izboljšanje gmotnega stanja uradništva. Narodna vlada je izročili resolucijo v pretres komisiji za enotno ureditev uradniških vprašanj, ki je sestavljena iz zastopnikov vseh poverjeništev in posluje pri predsedstvu Narodne vlade. Vzame se na znanje poročilo zdravstvenega oddelka o dosedanjem izvrševanju naredbe glede prepre-čenja nevarnosti, da se potom oseb, ki so bile v vojaški službi bivše Avstrije, širijo nalezljive bolezni med ljudstvom. (Uradni list štev. 7, Naredba 77), in o korakih, ki se bodo v tej smeri še storili. Predsednik Kranjske deželne banke Karol Pollak naznanja, da odlaga svoje mesto. Odstop se vzame na znanje in se izreče odstopajočemu predsedniku zahvala za njegovo poslovanje. Sestava direktorija Kranjske deželne banke se odloži do prihodnje seje. Državni urad za zunanje zadeve na Dunaju pošilja besedilo dogovora, ki naj se ratificira v smislu pogajanj zastopnikov Nemške Avstrije z Narodno vlado v Ljubljani z dne 12. decembra 1918. Ker se besedilo ne sklada povsem s svoječasnim dogovorom in je treba novi načrt pogodbe preštudirati in deloma tudi odstopiti v odločitev skupni vladi v Beogradu, sc ratifikacija odkloni, pač pa izjavi pripravljenost, da se o podanem načrtu vrše pogajanja. V ta namen predlaga Narodpa vlada, da se poprejšnji dogovor z dne 7. novembra 1918 podaljša do 15. januarja 1919. V posvetovalno dvorano pride polkovnik Milan Pri-bičevič, ki mu je poverjena organizacija vojaštva v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani. V krasnem, obširnem govoru je razpravljal ne samo o svoji vojaški misiji, ampak tudi o drugih vprašanjih, glede katerih si morajo biti državljani SHS na jasnem, da bo vladalo pravo razmerje med posameznimi plemeni in da bo imela nova armada res korenino v ljudstvu. Govoru polkovnika Pribičevjča so sledili poverjeniki z odobravanjem in obljubili sodelovanje v njegovem smislu. Narodna vlada je razpravljala obširno o dogodkih v St. Jerneju na Dolenjskem dne 22. decembra ob priliki nameravanega shoda poverjenika dr. Pogačnika. Ugotovila se je soglasna potreba, da smo Slovenci sedaj, ko nam preti naj večja nevarnost na zapadli,' edini. Sto-i ilo se bo vse, da se slični obžalovanja vredni pojavi ne ponavljajo. Izvrše se nekatera imenovanja v oddelku za notranje zadeve, ki so se že objavila. Policijskemu nadkomisarju Alojzu Kerš'evanu se podeli naslov policijskega svetnika. Sklene se, da sc mora vsaka prodaja javnega blaga v večji množini predlagati v seji Narodne vlade, kjer sc bo določilo, ali se blago proda in na kateri način. Kjer je le mogoče, naj se prodaja izvrši potom licitacije. Inženir Vladislav Fasan, gozdarski svetnik v Zadru — Voštarnica, se prevzame v službo pri agrarni operaciji Narodne vlado v Ljubljani. V poštno in železniško ravnateljstvo v- Ljubljani se imenujejo sledeči uradniki: poštni svetnik dr. Ivan Debeljak kot poštni ravnatelj: višji poštni komisar Gregorič Alojz kot poštni svetnik: poštni komisar dr. Lamut Ivan; poštni koncipisti dr. Pavlič Franc, dr. Lebar Joško, dr. Janžekovič Farne, Vesenjak Anton kot poštni komisarji; poštna koncipista dr. Rapotec Franc, in Matjašič Miroslav; inž. Laurenčič Ernst kot stavbni svetnik, inž. Osana Marij kot višji stavbni komisar, Glaser Pavel kot računski svetnik, Korun Janez kot računski oficijal, inž. Mally Vladimir kot stavbni komisar. Načelniki posameznih oddelkov v železniškem ravnateljstvu dobijo kot funkcijsko doklado diference med sedanjim plačilnim razredom in VII. plačilnim razredom, ker opravljajo delo, ki so ga vršili doslej uradniki VII. činovnega razreda. Mtiogo stranke vlagajo še vedno nekolkovane vloge. Občinstvo se opozori na dolžnost, kolkovati vloge prav tako kakor pod avstrijsko vlado. NV v Zagrebu je sporočilo, da so vsled imenovanja skupne vlade v Beogradu njegove funkcije prenehale in da pridejo člani NV v državno vječe, ki sc sestane čez mesec dni. S tem so upostavljene redne razmere in vse pokrajinske vlade, ki so imele namen, skrbeti za upravo v prehodnji dobi, so stavile svoje mandate regentu na razpolago. Tudi Narodna vlada SHS v Ljubljani je koncem seje sklenila, da poda demisijo, in je v tem smislu odposlala brzojavko ministrskemu predsedniku Pro-tiču. IVO J priredi v torek, 31. decembra v Mestnem domu Silvestrov večer Spored: Pozdravni govor sodrugom, ki so se vrnili iz vojne ; deklamacije; šaljiva igra: Če sta dva; novoletni pozdrav; živa slika. Godba Ples do jutra. Vstopnina 2 K za osebo, člani društva 1 K. Po možnosti naj vsakdo prinese s seboj kozarce. Dnevne vesti. — Za oslepele vojake je prejela komisija za vodstvo in likvidacijo deželne uprave od vojaškega veteranskega društva v Novem mestu znesek 80 K. — Potniki jemljejo na železnico preveč prtljage s seboj. V zadnjem času jemljejo pot niki v osebne vozove toliko ročne prtljage s seboj, da so hodniki in posamezni oddelki prenapolnjeni, je revizija voznih listkov nemožna, je vstopanje in izstopanje potnikov zadržano oz. ogroženo in vlaki morajo delati zamude. P. n. občinstvo se opozarja, da je dovoljeno vžeti v oddelek le toliko prtljage, kolikor ima prostora nad sedežem. Vsi hodniki kakor tudi tla v oddelku morajo ostati prosta. P. n. občinstvo naj v lastnem interesu pomaga vzdržati red in reden promet na naših železnicah. — Likvidatura Intendance pri štacljskem poveljstvu j v Ljubljani se je preselila v deželni dvorec, pritličje, j levo, soba štev. 55. — V društvo Kranjske hranilnice je bilo izvoljenih naslednjih 14 novih članov: Blenvels-1 rsteniški vitez pl. dr. deželni zdravstveni nadzornik; Erker Josip, kanonik, mestni župnik; Jovan Janko, ravnatelj vojno-žitnega zavoda; Kalan Andrej, prelat, kanonik; Knez I-van, predsednik trgovske in obrtne zbornice, Kristan Anton, ravnatelj; Lilleg Alojzij, trgovec; Pollak Karol sen., tovarnar; Sattner Hu-golin, P župnijski upravitelj; Souvan Leo, trgovec; Šiška Josip, kanonik; Tavčar Ivan, dr. odvetnik in župan; Triller Karol dr. odvetnik in podžupan in Urbanc Feliks, trgovec. — Dar »Narodni galeriji«. Dekoracijski Uikar g, V. Novak iz Ljubljane poklonil je »Nar. galeriji« znamenito Mencingerjevo sliko »Ka-menanje sv. Štefana«. Z ozirom na velikodušni dar imenoval je odbor »Nar. galerije« g. Novaka društvenim ustanovnim članom. — Narodni svet v Ljubljani nujno potrebuje razglednice, fotografije in klišeje, da seznani vso Jugoslavijo o naših' kulturnih zadevah. V ta namen apelira Narodni svet nujno na vsakega zavednega Slovenca, da nam pošlje čim-preje po zanesljivi osebi, ali priporočeno po pošti sledeče predmete kakor n. pr.: Narodne noše iz Koroške, Štajerske, Goriške in tržaške okolice. Slike zaslužnih narodnih voditeljev iz starejše in novejše dobe, posebno potrebujemo slike sledečih gospodov: Božidar Rajič, dr. Sr-nec, Celje, Mihael Vošnjak, za Koroško: Andrej Einspieler, Anton Janežič. Posebno se potrebuje lepa slika tiskarne sv. Mohorja v Celovcu. Dalje slike gg. Nabergoj, dr. Ribar, dr. Gregorin (Trst) in gg. dr. Lavrič, dr. Tonkli, dr. Anton Gregorčič (Gorica). Slike narodnih obmejnih šol na Štajerskem, Koroškem, v Gorici in Trstu. Slike zadružnih industrij v Borovljah, v Kropi, mizarske zadruge v Solkanu, čevljarne v Mirnu, Križničeve tovarne v Pod-inelcu, Slike rudokopov v Idriji, dalje posebno premogokopov v Zagorjah, Trbovljah, Hrastniku in St. Janžu, dalje Narodnih domov v Celju. Mariboru, Trstu, Gorici, Parkhotel v Gorici, Ljudski in Sokolski dom v Domžalah in v Kam- Stran 4. uiku, Ljudski dom v Kranju. Fotografije in klišeji se po Narodnem svetu skrbno hranijo in v kratkem vrnejo. Razglednice se vrnejo na zahtevo. Slovenke in Slovenci! Knjiga, ki jo misli izdati Narodni svet o našem kulturnem in gospodarskem stanju, je dalekosežne važnosti za naše stališče, ki ga bodemo zavzemali v naši troedini kraljevini. Ustrezite torej temu pozivu z vso vnemo in vso nujnostjo. Naslov za po.~ šiljatve: Narodni svet, Ljubljana, odsek za zasedeno ozemlje, Dunajska cesta. — Vsi vojaški zdravniki se še niso naznanili. Narodni brarnbi so se naznanila imena nekaterih aktivnih vojaških zdravnikov* ki ji do sedaj niso še na razpolago in iščejo baje civilnih mest. Vsi pristojni uradi se poživljajo, da raz-lože aktivnim vojaškim zdravnikom, naj se dajo na razpolago narodni vladi, ki jih nujno potrebuje. — Tržišklni sodrugoin. Ta tiskarski škrat nam je že dvakrat vrinil pomoto v tržiški tiskovni sklad. Popravljamo torej, da so tržiški sodrugi nabrali za tiskovni sklad 40 K in ne 12 K 40 v. — Obravnava proti vojakom v Zagrebu. V petek se je v Zagrebu pričela glavna obravnava proti vojakom, ki so se udeležili 15. decembra t. 1. upornih izgredov. Obtožence, enega nadporočnika in 23 vojakov, dolže, da so razorožili narodno brambo in da so se uprli četam, poslanim po državni oblasti. — Stavka rudarjev v Šleziji iznova izbruhnila. B i t o n j, 27. decembra. (Lj. k. u.) Dun. k. u. poroča: V gorenji Šleziji je nanovo oživela stavka rudarjev. — Danes je v štirih . >vin manjkalo delavcev. — Izvoz vina dovoljen. Izvoz vina iz vsega upravnega ozemlja Narodne vlade SHS v Ljubljani je splošno in do preklica brez omejitve dovoljen. — Zakon o osemurnem delavniku v Nemški Avstriji. »VViener Zeitung je priobčila zakon o osemurnem delavniku, ki stopi v veljavo 8. januarja 1919. Vsebuje pa naslednje določbe: V tovarniških obratih sme znašati delavna doba k večjemu osem ur. Mladostni delavci do 16. leta in ženske smejo biti zaposlene le 44 ur na teden. Ob sobotah je dovoljeno delo le dopoldne. Pomožna dela (kurjenje, čiščenje itd.) morajo plačevati delodajalci za polovico višje kot normalno osemurno delo. V slučajih, kjer dovoljuje zakon več kot osemurno delo, imajo uslužbenci pravico, zahtevati za prekourno delo 50 odstotkov višje mezde oziroma plače. V vseh slučajih, ki potrebujejo pojasnil, naj se obrnejo delavci do svojih strokovnih organizacij. — Lakota na Dunaju. Kakor znano, je odrezan Dunaj v gospodarskem oziru od vseh sosednih dežel, čelu, kakor tudi Madžari so ustavili Dunaju ves uvoz živil, Nemčija se sama nahaja v hudih prehranjevalnih stiskah, tako da preti dvamilijoriskemu mestu resnično brezupna beda. Švica je sicer dovolila Dunaju 60 vagonov moke, 40 vagonov riža in 6 vagonov masti, toda, to je za veliki Dunaj le malenkost. Edina rešitev za Dunaj bi bila obustava blokade s strani sosednjih dežel in zboljšanje današnjih valutnih razmer. Živilčne nakaznice so dobavljale ljudem v splošnem 746 kalorij, dočim je preračunjeno, da potrebuje človek 2500 do 5500 kalorij dnevno. Posledica preslabe prehrane se očituje najbolj v velikem številu smrtnih slučajev, ki končajo v 50 odstotkih s tuberkulozo, 20 odstotkov Dunajčanov pa’ umre vsled splošne oslabelosti. Leta 1913 je umrlo na Dunaju 29.662 ljudi, od 1000 prebivalcev je bilo 15.3 smrtnih slučajev. V prvih devetih mesecih 1918 pa je umrlo na Dunaju 44.608 ljudi, od 1000 prebivalcev 22.5. Da je tako, ni nič čudnega, kajti v glavnem se hrani prebivalstvo z zeljem in repo. To je huda žrtev za razvajene in dobrega navajene Dunajčane. — »Betežni koledar. Da zadosti občni potrebi izda v nekoliko dneh tvrdka Bonač v Ljubljani zelo pripraven beležili (tedenski) koledar za pisanic, urade itd. Natančneje v oglasu, ki se priobči v prihodnjem listu.« — Slovensik časnik v Velikovcu. V Velikovcu na Koroškem je pričel izdajati nadpo-ločnik Fr. Maglaj slovenski list »Jugoslovanski Korotan«, ki izhaja po potrebi od slučaja do slučaja. Zadnje vesti. Zasedanje srbske narodne skupščine. B e 1 g r a d, 28. decembra. (Lj. k. u.) Da-ics ob 10 h 30 m se je otvorila seja srbske narodne skupščine. Predsedoval je podpredsednik Ljuba Jovanovič. Od ministrov so bili navzoči: Protič, Ninčič, Pribičevič, Vulovič, Ribarac, Javidovič, Miloje Jovanovič in Trifkovič. Skupščini je bilo predloženo več peticij, predlog o vojnih kreditih in več interpelacij. Sestavil se je Jnevni red za bodočo sejo, ki obsega:. 1. poročilo vlade o ujedinjenju SHS v skupno državo; 2. predlog o vojnih kreditih. A r- rt v T. Ban Mihaiovič pri regentu. B e 1 g r a d , 29. decembra. (Lj. k. u.) Regent Aleksander je sprejel v avdijenci bana Mihaloviča. Ban se je ze vrnil v Zagreb. Ogrska razpada. P r a g a , 29. decembra. (Lj. k. u.) Cehoslo-vaški k. u. urad poroča: Olasilo ogrskih Ru-munov »Romanu Arad« piše: Banat je brez dvomno po svoji veliki večini rumunski in vse ozemlje do Tise bo pripadlo Rumuniji. Tamkaj bivajoči narodi dosežejo zasluženo svobodo. Banatski Srbi naj se ne boje naših represalij. Dovolili jim bomo iste mednarodno zajamčene pravice, kakoršnje so Srbi dovolili Rumunom v Timoški dolini v srbski državi. Na ta način je možna rešitev vprašanja banatskih Srbov in Rumunov v Timoški dolini. Po naših informacijah bo Bratianova politika uravnana v tem zmislu. Direktna železniška zveza med Parizom in Bu-kareštom. Praga, 29. decembra. (Lj. k. u.) Čeho-siov. k. u. poroča: Francosko vojaško odposlanstvo se je na Dunaju dogovarjalo s čeho-slovaškim poslanikom Tušarjem in z romunskim zastopnikom Isopescul-Greculom o direktni železniški zvezi med Parizom in Bukarešto. Dosežen je sporazum. Neodvisni socialisti y Nemčiji demisionirali. Berlin, 29. decembra. (Lj. k. u.) Ceho-slov. k. u. poroča: Voditelji neodvisnih socialistov Haase, Dittmann in Barth so demisioni-rali, ker seja osrednjega sveta ni imela njihovim željam odgovarjajočega rezultata. Nemiri v Nemčiji. Poznanj, 29. decembra. (Lj. k. u.) (Brezžično.) Tukaj je došlo do pouličnih bojev med Nemci in Poljaki. Promet med Nemčijo in Švedsko. Nauen, 29. decembra. (Lj. k. u.) (Brezžično.) Promet med Nemčijo in Švedsko je še vedno zelo omejen. Švedska sme izvažati še vedno le kar dovoli ententa. Iz Nemčije se sme j izvažati: premog, koks, sol, kali, bičje, obroči j za sode, les za sode, apno, žive rastline, mag- i nesit in mavec. Zavoji se iz Nemčije na Švedsko ne smejo izvažati. r promet v Nemčijo bodo izdana še posebna določila. Nevtralci se ne bodo smeli udeležiti mirovnih pogajanj. Nauen, 29. devembra. (Lj. k. u.) (Brezžično.) Kot se čuje, se mirovnih pogajanj nevtralci ne bodo smeli udeležiti. Pogajanj za zvezo narodov se bodo nevtralci udeležili s popolno enakopravnostjo.______________________' Shodi. Trbovlje. V nedeljo, dne 5. prosinca 1919, ob 3. uri popoldan se vrši tu v prostorih »Delavskega doma«, ustanovno zborovanje, pokrajinske mladinske organizacije »Svobode«. Poročevalec iz Ljubljane. Podružnica Rajhenburg ima dne 1. januarja ob pol 10. dopoldne sestanek pri g. Fr. Vra-netiču.____________________________________________________________ Umetnost in književnost. Iz gledališke pisarne: Danes zvečer ob pol 8. se vprizori prvič v sezoni Sudermanova drama v treh dejanjih »Tiha sreča« za »B« abone-inente. — Režijo vodi Anton Danilo. — V torek, dne 31. t. m. popoldne ob 4. sc ponovi o-pereta »Cornevillski zvonovi« izven abone-menta. — V sredo, dne 1. januarja 1919 popoldne ob pol 3. otroška igra »Pogumni Tonček« izven abonementa. — Zvečer ob pol S. »Michu-jevi hčerki« izven abonementa. — V četrtek zvečer, 2. januarja p. 1. ob pol 8. Sudermanova drama »Tiha sreča« za »A« abonetnente. Stev. 298. Aprovizacija. Oddaja mesa. Ljubljanski mesarji bodo oddajali goveje meso v torek, dne 31. t. m. dopoldne. i Krompir za I. okraj. Stranke I. okraja prejmejo krompir v torek, dne 31. t. m. pri Miihi-eisnu po nasldnjem redu: od 8 do 9 štev. 1 do 200, od 9 do 10 štev. 201 do 400, od 10 do 11 stev.401 do 600, popoldne od 2 do3 štev. 601 do 800, od 3 do 4 štev. 801 do 1000, od 4 do 5 stev. 1001 do konca. Stranka dobi za vsako o-sebo 10 kg krompirja, kg stane 80 vin. Mestna aprovizacija je prejela nekaj zmrznjenega krompirja, katerega bo oddajala v to- , ^ne k m‘ oc^ d° 5. popoldne pri miihleisnu. Kilogram stane 30 vin. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan. Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. Št. 1647. Razpis. V službenem področju »Poverjeništva za javna dela in obrt« je oddati služba meroskus-nega nadzornika s prejemki 8. činovnega razreda. Poleg popolne jezikovne usposobljenosti so merodajni za oddajo te službe vsi poprej veljavni predpisi. Pravilno kolkovane in opremljene prošnje naj se vlože do dne 10. januarja 1919. pri podpisanem poverjeništvu. Poverjeništvo za javna dela in obrt v Ljubljani, dne 27. decembra 1918. reglitrovan« zadruga < omejen«! *#»«*, Ljubljana Frančiškanska ul. 6. $*wa in uradto. ftiagmetder« «