Leto VIII., ötev. 120. Celje, torek 26. oktobra 1926. PoStnina plačana u gotovfoL Ixhaja v torek, detrtek In soboto. Stane mesečno Din 7" — za inozemstvo Din 20"-—. Posamema stewilka I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOTA DOBl Uredni&tvo in upravjtištvo i Celje Strossmayerjeva ulica 1, pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Oglaai po tarifu. Telefon int. štev. 65. SLS ne vstopi v vlado. Dr. Korošec napada Uzunovlca. — Vlada v š> rlpcih. — Seja ministrskega hveta. — Uzunovičev političen manever. Beograd, 25. oktobra. Danes do- poLdne je priišel predsedniik vla.de Ni- le osa Uzunovič po svojii boiezni, ki je biJa političnega značaja, zopet v pred- sedništvo vla.de. Ob 11. se je vršila se- ja minislrskega sueta. Prod sejo so ka- zali: miinistri znake precejšnje nervoz- nosti. Julri se sestane Narodna skup- sčimi, a vlada nima pripravljenega no- ben ega zakonskega načrta, ki bi bil sposoben, da pride pred skupščino. Še ministri sarai prLznavajo, da vlada ni- ma gospodarskega gradhxi. Na seji vlade je m. dr. finainčni minister dr. Perič poročal o novern drzavnem pro- računu. Odnošaji med radikal'i in Sloven- sko ljfudsko stranko so se v zadnjih diveh dneh poslcU)šali. Današnja. »Prav- da« objavlja izjavo dr. Korošca, da se SLS ne bo več ponujala vlndi in ne bo več pLsala prošenj in plačevala taks ... V svoo- tek in resnlta.t pogajainj. Politika p NAŠA IZSELJENIŠKA KVO- TA. Narodni poslanec SDS dr. Srgjan Biwlivsavljevic je poslla ministru soci- jatne politike vprasanje, je-li že popol- noiiia izcrpana kvota za vseljevauje v USA za l'eto 1925./26. Aineriiski listi iictimreč javiljiajo, da je še 72 mest pro- sti'li. Poslanec vpra.suje, kdo je kriv, da, je ostala kvota neizrabljüna. Pri izredno nd«ko odmerjeni kvoti za naso držčivo (671) je tern bol'j dolžnost, da se na>si izseljenci popolnoma okoristiin V nasprotnem slkraju bodo ameri.ska oblastva našo kvoto zopet znižala, kar bo zopet v veFiko skodo naših izst'ljen- cev. p »DANTE ALIGHIERI«. Eden- intrideseti kongres društva »Dante Ali;- ghierji« se bo vršil v kratkem ali v Ta- rantu ali v Reggiu Calabria z udeležbo mn-ogi-h delegatov in obl'asti. Vl'ado bo zawtopal Mussolimijev delegat minister Fedel'e. Društvo ima sedaj 335 odbo- rov, ocHeh 230 doma in 105 v inozem- stvu ter 30 pododborov. Članov je 80 ; tisoč. Prem/oženjia i-ma društvo 5 mili- jonov 008.798.22 lir. Skupnih dohod- kov je bilo lani 3,028.224.19 lir in iz- dalkov 2,820.984.39 Mr. Društvo ima zunaj sole v GO itali'jaiiski'h kolonijah v Evu'opi, Afriki in Ameriki. Društvo (leluje v ltaliiji med »drug or odd«, v iuozenifitvu pa ustanavtia sole z;i Itali-r jane, pa vabi vanje tudi dnigorodce. Društvo se n.e omejuje le na solsko po- | lje. maTvec vrši splošno talijansko pro- pagando, kjer le more. p PÜLJSKI PROTEST PROTI GERM'ANIZAGIJI POLJAKOV. V Varsaivi so se vrsüe veüke demonstra- ciije, pri katerih je prebivalstvo prote- stiralo proti sklepu pruskega dežclnega zbora, ki je dovofil 32 milijonov mark za germanizacijo onih Poijakov, ki so še ostali v Nemčiji. Varšavci so pro- testirali hkrati tudi proti preganjanju poljske manjšine v Prusiji. Izgleda, da so Nemci ostali pri svoji manjžinski politiiki stari kruti zatiralci. Celjska kronika» c MESTNO GLEDALIŠČE. V to- rek dne 26. t. m. bo igral ansambl ljub- Ijanske drame v letošnjii sezoni v dru- gič v (ieljiu. Uprizori se Jarosl. Hilber- tova drama »Drugi breg«, ki j.o je po- slovenil pisatelj Franc Albrecht. Po- zivamo zfasti premožnejše sloje, da so zanimajo za gledališke predstave Ijub- Ijanskih igralcev na celjskem gledali- škem odru, da bodo to pot in v bodoca razprodane tudi lože. c POLITIČEN SHOD. Samostojna demokratska stranka priredi v soboto, dne 30. oktobra ob 8. uri zvečer v mali dvorani Celjskega doma strankin zbor. 0 politienem položaju bodeta poročala minuter n. r. dr. AFbert Kramer in narodni poslanec dr. Ljudevit Pivko. Člani in somißl.jeniki! Ude];ežite se zuo- ra polnoštevilno! c VODNIKOVA DRUŽBA. Knji- ge so že započeli razpošiljati posaimez- .'•im poverjenikom za člane, ki so pla- čali članarino za Teto 1926. Nekaj po- verjenikov še ni naznanilo števua čla.-r nov in poslalo člamskitfi prispevkov. Je nevarnost, da ne bodo dobili knjig. Iz tehničnih razlogov in radi velikega navala onih, ki bi še radi imefi letoš- nje knjige, prosi družba poverjenike, da ustavijo pobiranje članov za 1926. in jih nabirajo le za 1927. Ko bodo vsem poverjenikom knjige razdeljene, bo družba za preostalo zalogo za leto 1926. zopet otvorila vpisovanje. c LJUDSKO VSEUClLIŠpE. Od- borniki se \abiijio na zal.no sejo, ki se bo vršila 26. t. m. ob 20. uri v. me- šeanski soli v pocascenje spomina ,po- koj'iiega podpredsednika g. ravnatelja Seraj'nika. Obe.ncm bo tudi vol'itev no- vega podpredsednika. c GENE MESA V GELJU. V sejm- sjtem poročilu zadnje stevilke »Nove Oobe« «mo čitali, da je bila cena živi- ni na sejmu dne 21. oktobra 1926 v Gelju sledeča: Voli 1 kg žive teže 7 do 8.50 Din, telice 6 do 7 Din in krave 3 do 5 Dm. Tudi se je ugotovilo, da je bilo prignano izredno mnogo živine In da torej tudi na naših trgih ne pri- mianjtkuje aivine. V zadnjiem izkazu niestne klavnice v Celju z dne 17. X. 1926 pa čitamo tudi, da je bil'o v Ce- ljiu v co.su od 11. do 17. oktobra t. 1. zaklamih: 3 biki, 22 volov, 22 krav, 12 telic itd. Kljub gori navedenim cenain (bile so tudi že nižje), pa imamo v Ge- lju še vedno najivišje dne\iie ceme za meso. V Mariboru so že davno mnogo nižje. Sedaj pa čitamo, da so so zni- xale tuidi v Ljubljani. Kako j-e vendar mogoce in kdo more spraviti to v po- sten s'kla'd dovoljenega normamega.za- shiižka, da je dnevna cena govejemu mesu v mesnicali še vedno 19 Din, ko je ugotovljeno po uradni'h izkaziii, da se koJ;je kvecjemu 30% voliov, drugo pa so telice in krave. Priznaino radi, da gre vsakomur za delo posteiii za- sliiižek. toda ta zaslužek ne sine biti previsok na skodo prebivalstva. vseh slojev,. ki si mora trdo s-hiiziti denar za življenje. Razmerje med nakupno ceno zivine in vrsto živine ter med prodajno ceno mesa in vnsto mesa (v Gelju je vse prvovretno!) naj se uredi spornizummo in posteno, potem ne bo- mo čitali nemogocih poirocil, da hocejo v (ietj'ii masarji cene mesu še celo po- c OSERNA VEST. Gospod mini- ster narodnega zdravja je imenoval g. dr. Ljudevita Cerneja, do sedaj zdrav- n.ika-pripravnika v javni bolnici \ Ge- lju, za da tie .sluzecevga zdravnika na torn zavodu. 'V c G0SP0D0M OBRTNIM MOJ- STROM! V nedeljio 24. t. m. je bila v vfieh razrediffi celjske obrtne nada- ljievalne Sole govorjena posmrtnica po- kojmemu vodji gospodu ravnatelju Be- n.u. Serajfli,iku, nakar so bili vajenci od- puščeni ob 9. uri i\z sole. To nedeljo v znak žalasti ni bilio obicajnega pouka. Ker pa je rainedom predelati v 7-me- sečnem šolskeni ča.su mnogo učne sno- v.i, se ne srne zaimuditi nobena ucna uira. Zato bo poiik na Marijin prazn.ik dne 8. deeembra od 8. do 12. dopoldne. Glede poci'tnic n.a obrtni nadaljevalni soli se daje na znanje, da ima ta sola glascun zakonitWi predpisov proste dneve kakor osaiovne in meščanske so- le. Za praizniik Vseh svetnikov odpade torej poiik v nedelijo, dne 31. oktobra, na Vseh svetnikov dan. in še v torek na Vernih duš dan. V vseh drugih dnevih Ni Te med nami več . .. (Ravnaleljiu Serajniku v spomin.) V dnevih velikega uiniranja ma- ter« Nara/ve je planila iz bele LjuMja- ne vest, da je prestalo biti Tvoje blago sree. Beseda nam je zastala na ustni- cah, oko je za stria mokra koprena in pri sreu je nekaj zagrabilo. Zagrabilo. Občutili smo vse grozno veličanstvo smrti. Mladina, ki si ji posvetil svoje sir- Te, ne more donmeti bridke resnice. A spoznanje bo prišlo z leti in takrat bo v spominu misel nate ustvarila Tvojo sliko ogromnih dimenzij. Široka vrzel je zaziiala v vrstah Tvojih ožjih stanovskih tovarieev. Pa- del je predbojovnik, vodiitelj, vzorni starešina in dragi tovariš pod mečem rieizprosnih naravnih zakonov na bo- jišču živlijenja. In Tvoje gosli, iz katerih si itzvab- ljal odsev svoje mehke duse, samevajo. Utrgala se je struna . . . Po logih divne celjske okolice od- meva lovski rog. Zvonenje psov pri- vablja lovce, prijatelje narave z ne- odoljivo sifo v prelestne jesenske gozde. In — Beno, Tebe ni? Za lovca neraz- umljivo! — Vendar: Odsel si v lepša lovišča. A kako si mogel ostaviti premno- I ge svoje prijatelje in znance, ki so Te tako lijubili in cenili? — Odgovor osta- jaš dolžan. Snivaj tahno poslednji sen za po- nasno Konjiško goro! —j. Drugi breg- (Drama v treh dejanjih. Spisal Ja.ro- slav Hubert.) V hisi staxega Hrona, predsedni- ka zmerne revolucijonarne stranke v iiip:tropoli cehovslovaiske repuWike, je po sni.rti njegove žene zavladal hhid. Nje- gova otroka, hči, ki je danes že absol- vi'xana medi'ciinka, in sin Jenik, viso- košolec, poigrešata topi mo materinske roke tembolj, ker je oče iz pravega tira vTŽen človek, ki zanikava vse, kar je viisjega v življenjiu in tako tudi Boga. Izgubil je stiik z večnostjo, kjer kore- nini vse naše življenje in vse naše ču- stvovanje, vzgajal je v tern duhu tudi sina in hčerko in zabrisal" tako zadnjo duihovne vezi med seboj in otrokoma. Ali cloveku ni na prostö voljo da- no biti ukoreninjen onstran ali ne. In tako stari Hron v s>ebi ki otrokih le dusi klic od — drugoga brega. Prekli- cati ga pa s svojo zivljensko filo'zofijo ne more. Aktiven v svojem hotenju od- vračati pogled od večnosti ie v vrtincu političnega meteža glluh za tihe kGce I svojega srea. Otroka, ki ju oče siloma prikiepa na svojo pot, pa žene življenje proč od očeta. Z vso dušo liočeta v višji duhovni svet, in ker jima je pravi cilj zameglen, zaide sin Jenik v napacno sm-er. Očetova politika, ki izvira iz nje- govega treznega in hladnega življen- skega nazora, je prakticna v smislu fiili'stroznega mi'rnega zivl'jenja, ki ne pre.naša nükaJcsnidi katastrof, temveč se ciiSto teoretično in hl'adno razvija omemu cilju nasproti, ki je zadnja mo- droet prograina vsake politi-cno stranke. Siina Jenika, ki za svoj višji du- šeivmi polet ne vidi poti k Bogu, pa že- ne na njiegoivi pol'iticni poti visje, ven in proč od teoriije k einu. V zmerno revolucijonarno stran- ko njegovega očeta se ugnezdi neka zveza mladiii nezadovoljnežev, prena- petih natur, kiv svoji mladeniški vih- ra.vosti sklenejo utrditi Hronovega naj- vecjega političnega nasprotnika, in najdejo v Jeniku pripravno orodje za iizvrsitev tega sksepa. A ta poliiticni atentat, ki udari ta- ko kruto v domaci krog in vzburka po- litticfto ozadje te drame še bolj, je le vzročiii mioment za razvoj duševne dra- me — notraaijeiga porojenja očeta in sma. Hrona vest o politichem zločinu njeigovega sima za neka.j časa podere k | tlom pac kot oceta, a njegovega no- t ran j ega čJoveka še ne. Velika je bor- ba, ki jo iizvojuje sam s seboj, da si tru- doma oponiore zopet na noge im do onih zilvljeiLskih moci., ki ga naj usrpo- sobijio za nadaljino vodstvo stranke. A na tiheni urn trka na dušo že klic z onega brega, ki ga pa po svojem trma- stem sreu skiiša se vedno dusiti. Jenik, vzgojen od očeta za brez- božnega cfoveka, je sprva prepričan, da je storil čitn, ki je bil potreben in uipravicen. A ciim bolj ga mirneva ono zadovoljistvo, ki ga občuti po storjeni »dodžnosti«, tembolj se mu oglasa vest hi z njo spomin na Boga. Bil je pre- pricaJi, da je bil kr.vavi čin potreben in da je bid upravičen ga iavršiti, a ob- en em je instinktivno outil, da mora radi tega umreti. Zdaj pa, ko je našel Boga v kl'icu z drugega brega, zdaj ve, da je grešid. Spove se svojega greha m. gre tiho iii iniTB.o v smrt. Uro pred svojo usmrtitvijo pa abišče po svojem izpovedniku še očeta, da ga posvari in, prikliiiče na pravo pot. Oče se v svoji člove»ki trmi brani do zadnjega, a ko pride trenutek, v katerein sin pod rabl'jovo roko izdihne, spozna tudi on Boga in ne strt, temveC prorojen za višje du&evno žLvljonje, poklekiio in prosi Najvisjega milosti za dušo sina-zločinca. Milan Skrbinsek. Stran 2. »NOVA DOB Ac Stev. 120. ' ,FENIX* d.zo. z., CELJE Tvornica gornjih delov za čevlje gamaš (dokolenic), vseh usnjatih ga- lanterijskih izdelkov, damskih torbic, torbic za spise, kovčegov itd. itd. Sprejemaxno mdi vsa popravila te stroke se pa vrsi reden pouk. Do dan.es še vedno ni vpisamih 21 učencev-vajen- cev, ki so po zakonu dolžni obiskovati obrtno nad'ali. solb. Kjer ni pama.gal ppvi pifcmeni opomin po razredniku, se pošfje še druešil'a, da se torn podnevsku udo- \oljiti ne niože, pošto za ot varan je dr- žavnog stovariišta u Celj.u nemu bud- žetvske imogucnosti. No naslovu stoji slobodno, da kao svi trgovci nabavi so iz Ljubljane ili iz Kr-eke o svom trosku za potrebu svojih članaova, kada vee ima magacin za smeštaj iste u Gelju.« — Podpis meci/tijiiv. — K temu se še omenja, da je gremij Upr&vo mono- polov opozoriA, da je v Celijai tako skk- dišee postavljeno že iz časa pred voj- no in je služifo nalašč za to svrho. Ta- koj po prevratu so pa to skladisee iz noznanega vzroka kratkomalo ukinili. c MESTO GVETJA NA GROB po- kojnemu vodji. oeljske obrtne nadalje- vallne sole, gospodu ravnatelju Benu Serajindku je daroval uciitel.iski zbor tuk. obrtne nadaljevafrie sole v prid celjski Diijaški kuh.in.ii znesek 120 Din. c ZA, DIJAŠKI DOM V GELJU jie daaroval g. upravitelj Ivan Prekoi- sek 100 Din mesto venca na grob po- kojnemu prijatelju ravnatesju Bonn Serajniku. c DIJAŠKI KUHINJI sta daro- vaiia: g. Knez Alojz, d*i,vcni n.adupi?a- vkelj, 100 Din mesto venca pokojiiemu g. Benu Serajniku, ravnatelju me.scan- ske sole in g. Simon Wutt, davč. nad- u'pra.vLtelj, 100 Din povodom svoje 75- letnice. — Obema gospodoma !skrena hivaki! c POROKA. V nodeljo se je poro- \ čila v Cetju gdč. Nataša Antipina, j hčerka znane tukajšniie ruske rodbine, z g. Radom Peljovicem, adju tan torn glavne avtokomande v Beogradu. Bilo srečno! c DVA BRATA STA UTONILA. V soboto dopoldne sta v Zavodni Jovila iz Voglajne dva dečka drva. Bila sta to pet let stari Pavel iai njegov dve le.ti starši brat Anton Gijan, sinova želez- niškega inizarja. Kar n&enkrat is m'lajsemu spodrsnifo, da ie zdrknil v naraslo vodo. Sta'rejsi ga je hotel rešili, a je tuxli izginil v valovih. Značilno je, da nikdo navzočili odraislih ni kakor- koli poskusil dečka resiii. Ubogo rod- binio je ta udarec hudo zadel. c STRELSKA DRUŽINA V GE- LJU. V petek due 29. t. ni. se bo vršil ob osmih zvečer v mali dvorani Gelij^ skega doma instanovni občni zbor Strelske dniziine v Gelju. K zadevi se so povrnemo. c SLIKE SLOVESA g. ravnatelja Bena Serajniika pred eel j skim magi- stratom se dobijo v a.teljeju A. Gerne v Gelju. 1248 c RAZPIS TOBAČNE TRAFIKE V ŽALGU. Toba/cna trafika v Žalcu, hisna st. 21. je postala prosta. Letni kosmati donos je 2.709 Dm. Vojui in- vatidi in vojne \idove, ki so po invalid- skem zakonu zaščiteni, pa bi se za podeM'tev te traf ike zanimali, se pozi- vaj'o, da se zglasijo do 1. novembra t. 1. ali pri občinskem uraidu v Žalcu alii pa v pisarai krajevnega, odbora U. V. I. v Gelj.u (Gregorčičeva ul.ica), kjer dobiijo iinformacije. Interesenti se opo- zarjajio, da je glavni pogoj primiere^ lokal in dovorj denarnih sredistev. c DOBRA FIRMA. Tuikajšnja po- licija je due 20. oktobra aretirala Iva- na Venkoviča iz Žalca, katerega so iskale orožniške postaje Sl'ovenjgradee. Sv. Pavel pri Preboldu, Hrastnik, Sev- nica in Gelije radi razniJi t&tviin in go- Ijufij. Oddan jo bii v zap ore okrožne sodnije. i c ZGODBA 0 ZLATI URI. Dno j 17. t. m. je bis tukaj aretiran neki Da- nislav Satler, po poklicu pekovski po- mačnik, baje rojen v Žalcu, pristojen pa v Gelj-e. Fami je prodajal zlaito žen- sko dvopokrovno uro pod vrednost. Bil je tudi brez doku/mentov in denarja ttr •j.e iizjiai\ril, da je našel uro istega dne v Gaberju na pragu Svetelove gostilne. Laßtnik ure in one osebe, ki bi vedeJc ' kaj o zadevi povedati naj se zglasijo pri policijskem refera.tu srezkega po- I glaivarja. ' c ANČKA, TAKO SE NE DELA! Dne 19. t. m. je bila tukaj aretirana Ana K., brezpaselna služkinja iz Gu- štanja na Koroskem, radi tajne pro- stitutcij-e in prestopka po § 460 k. z. Prenočevala je z nekim oženjenim mo- «krm v hot el u ter je svojega temnega kavalirja v jmtro pred odhodom okra- dla. Oddali so jo v zap ore. c NADLEŽEN ČL0VEK. Policija je izgnal'a za dobo deset let iz območja mari'borske oblasti biivšega strojnega kljiučavničarja in sedaj 70%-nega in- valida Ivana Kralja, rojenega v Što- rah in priistojnega v Dvor pri Novem niestu. Mož je nepoboljšfjiv pijanec in berač ter je v pi'janosti neverjetno na- silen in zloben. Doma ima ženo in dva otroka. KINO GABERJE. V pondeljek in torek senzaci'jiski fiihn »Princ in koko- tcu. V sredo se predvaia film s kolo- riiraini'mi scenami' »Lepe žene«. Firm blišča in siljaja. MESTNI KINO. V pondeljek in torek se še igra baijni oriijentalski film v 8 dejanjiih »Orient«. Ljubezen treh sr*c i'Z dežele poslai steklar sl'iko, ki jo je bil dejal v okvir. Sliika čaka v obednici. Teta Mina kaže, kje bi jo ra- da videla obešeno. »Oh, Lepo te prosim«, pravi stric Toinaž, »nikar se vendar ne vmešuj v to stvar. Že jaz zabi'jem žebelj, pa bo opravljeno . . .« In stric Tomaž že slači suknjič. Služkiiijo posl'je kupit za tri ditnarje kaveljcastih žeblijev. Sin mora.teči za njo in ji zabičati, da morajo biti ka- veljčasti. Nato pa se začne pravo delo. »Stanko, pojdi po kladko .... Tonče, priinesi rni mcrilo . . . Lestvo rabim tiidi, in pa.kuhinjski stolec . . . Ti, Mirko, tečeš h gospodu Pečnjaku in mu porečeš: ,Dober dan, gospod! Papa Vas pozdravlja in upa, da gre z Vašo bolno nogo že na boljše. Ker sem že tu — ali bi mu ne mogYi poso- diti svojega vodoravnostnoga meri-la?' T,i, Marica, ostani tu, kajti potreboval bom nekoga, da mi drži luč ... In ko bo služkinja tu, bo morala iti nazaj po malo vrvice . . . Tonče! . . . Kje je Ton- tie? . . . Sem pojdi, ljubček . . . Podal mi boš sliko.« Stric vzdigne sliko — pa jo spusti na tla. Stika pade iz okvirja. Stric se obreže na steklu in steče po sobi, da poišče roboc. Ne najde ga, ker je robec ostal v žopu suiknjiča in ker ne ve, kam je položil suknjič. Vsa hiša se ga spra- vi iskat. Stric hodi iz kota v kot, sltnari nad tem, dela napotje onemu, sede in vzklikne: »Tako-le je! Nihče ne ve, kje je moj suknjiič! Nikdar še nisem videl takšnih nerod kot ste vi . . . Šest vas je, pa ni- ste tolikanj, da bi . . . Ah! vraga . . .« Vstane. Sedel, je — na svojem suk- njiču. Pa vzklikne: »Tul'e je! In sem spet jaz, ki sem ga našel . . ¦ Zmerom sem le jaz oni. ki pri nas kaj najde!« Za pol ure, med tem ko so mu s krpo obvezali in prevezali kaizalec, ko so pripravili kladwo, lestvo, stol in luc, se zbere okrog njega vsa družina do služkinje im stare postrežmice. Ti držijo l'estvo, ta inu'poma'ga, da stopi nanjo; eden daje žebljc; drugi ponuja kladi- vo. Žeblji popadajo na tla. Treba jdh je iskali po podu klece in z lu^jo poleg sebe. Tu so! »Kje pa je zdaj kladivo? To je preneumno! Sedem vas je okrog mene, pa ste i'zgubili kladivo!« Najde jo ga. Ali stric je iizgubil izpred oči znamemje za zebel'j, katero je bil s svimenikom zariisal na zid. Po- magajo mu je iekati. Mmenja so raziicna; t-edaj pa po- grabi stric merilo in prične zn.ova svo- ja zavi'ta merjenja: tri in štirideset ce-ntimetrov in pol od stropa in meter dieset od kota nianj, sedem cerutimetrov za okrajek . . . Računa. Moti se pri ra- cunauju. Poskušajo mu pomagati. Pa ga zmešajo pr.i. sestevanju in odštevanju. Stric stori važno adločiitev: z vr- vico v roki se nagiiblje na desno, kar bo Viso stvar poenostaivilo. Nagne se do skrajne meje; njegov trup tvori z elst- vo kot pet in štirideset stopinj ... So trije centimetri, pa bo s konci prstov dosegel kot ... A trije centimetri za- doščajo, da ga .spravbjo iz ravnotežja — in stric se prekucne na klaviaturo klavirja, katerega strune zabučijo v i'udnem akordu. Teta Mina ugovarja. Nikdar ne bo dopuscal'a, da bi otroci slišali take kletvice. Končno je stric splezai zopet na lestvo. Žebclj drži v levici, kladivo v desnici. Ob prvem udarcu z desnico se kresne po palcu levice, zakolne znova in spusti kladivo, ki pade enemu izmed gledalcev na nogo. Teta Mina si dovoli nekaj ironic- n/i/h opazk. »Ge boš še kedaj obešal kako sliko na zid, mi prej poveš. Vsaj lahko poj- dem k maini na Gorenjisko na obisk, pa se vrnem, še preden boš končal . . .« »Oh, ve ženske, ve pač delate krik in vik zaradi malenkosti!« sikne stric. Drugi udarec s kladivom. Tokrat pa se žebelj zadre prav do konca v steno. Da ga je mogoče izvleči, je treba odkrušiti omet naokoli. Pot em pa je treba pričeti z novim merenjem, da se najde drugo meslo mai'o vise in ma.lo boli na levo. V ta namen se sprav.ijo otroci iskat meriio, svincnik in vrvico . . . Proti enajstim ponoči slika konč- no visi na steni. Ne visi povsem ravno in tudi ne preveč trdno. Pa je bolje ko nič . . . Okoli žebljji, petdeset centimetrov naokrog, se zdi, da je brana šla po steni. Domači' so videti cenierni im zbiti. Samo stric Tomaž ne. »Takole!« pravi z očiitnim pono- som in se skobaca z lestve. »Pa so še ljudje na svetu, ki bi bill nadlegovali tapetarja za takofe i'graco! . . .« Šrev. 120. »NOVA DOBA< ___Stran 3. za mesfcni šolski svet, g. Drago Ber- nard i kot pre&sednik Zveze Rostil. za- drug, koje strokovno šolo je pokojniik vodit več let, ter cela vrsta pri'jaitelje* in znaincev. Na pokopališču so Kovorili zadnje pozdravc g. arhidijakon Hrastelj, rav- naitellj deške meščanske sole v Maribo- ru g. Humek itn zastopnik slovenskih sluša.teljev višje peda^oške Sole v Za- grebu g. Slavko.Strmšek. Po govorih so pevci za.peli žalostimko. Vsa žafastna pot skozi Žalec, kjer se jie bi'l voz nekoiiko ust&vil, in Gel'je do Konjic je pricala, kako smo vsi Be-- na Seraijnika cenili iati spostovali. On je bil redek človek, ki ni iimel sovraž- ni'ka. Skoda je takega moža in pri- jaitelja. Kaka Skoda, Pa kaij moremo mi? . . . Srečno! Tvoj spornin bo Wag. V. G. Od ust do ust gre govorlca, kar tudi prava je resnica, da manufakturno blago po ceni doblm edino le pri 10-9 Valentin Hlfldin CELJE, zraven nemške cerkve. Širom domovine. š UsUnovltev zveze jugoaloven- skih inest. Predsednik beograjske mestne občine, dr. Kosta Komanudi, bo v sporazumu z ostalimi večjimi mesti v kratkem storil potrebne korake za ustanovitev zveze mest riaSe kralje- vine. Važnost te inicijative se z ozirom na pomanikanje komunalnega kredita ne more dovolj poudariti, ker bodo naSe mestne občine le preko svoje zveze to kakor tudi ostala vprašanja lahko najpravilnejše uredila. š Beograjska trgovska akade- niija se zatvorl. Novine beležijo. da se utegne beograjska trgovska akac'e- mija zbog proračunske nemožnosti za- tvoriti s 1. novembrom. Zaradi tega je v vseh beograjskih trgovskih in šolskih krogih zavladalo veliko ogorčenje. S NaČrt menlčnega in čekovnega zakona. Minoli teden je pričela svoje delovanje sekcija za revizijo načrtov novega meničnega in čekovnega za- kona. Predsednik te sekcije, ki bo svoje delo dovršila sredi novembra, je odvetnik Gjorgje Nestorovič. Sekcija bo izvršila definitivno redakcijo obeh tako težko pričakovanih zakonskih načrtov. š Uredba o delovnem času. V ministrstvu za trgovino in industrijo se dovršuje uredba o odpiranju in za- piranju trgovin, ki ne zaposlujejo po- možnega osobja. Istodobno je ome- njeno ministrstvo stopilo v stik z mi- nistrstvom za socijalno politiko v za- devi ureditve vprašanja onih trgovin, ki zaposlujejo pomozno osobje. S Usoda naših rudarjev v tujini. Več trbovskih rudarskih družin ie pre- jelo obvestilo, da se nahajajo njihovi svojci v Maroku, kjer so zaposleni pri raznih zgradbah. Ker niso obvladali francoščine, so jim agenti preskrbovali službe v Afriki. Pripominjamo. da ni med term rudarji onih rudarjev, ki so odpotovali v Francijo s posredovanjem Delavske zbornice v Ljubljani, temveč da so mišljeni predvsem oni, ki so od- potovali lansko leto docela na svojo lastno post, kar je pozneje ministrsvo 2a socijalno politiko najstrožje pre- povedalo. § Novi predsednik TPD. Na zadnji seji upravne^a sveta TPD. v Ljubljani je bil izvoljen za predsednika družbe g. Adolf Minn, veleindustrijalec in pred- sednik Udruženja radarskih podietni- kov v Beogradu. š Dijaški rok v mornarlcl. Uradno se razglaSa, da imajo pravico do di- jaškega roka v mornarici edinole di- jaki dovršenih avtičnih akademij, ki so položili izpit za poročnika trgovske mornarice. š Otvoritev nove lekarne na Laškem. Dr. chem. in magister pharm. Stanko Kmet-Bergant v Ljubljani je vložil proänjo za podelitev koncesije in otvoritev nove javne lekarne na Laškem. Eventualne ugovore je vloziti v štirih tednih pri velikem 2upanu ljubljanske oblasti. š Za Sokole znižana vožnja na železnicah. Z odlokom prometnega mi- nistrstva je Sokolom - vežbalcem do- voljen 5>Oo/o popust na naSih železnicah, kadar potujejo na kak zlet ali pa k javnim vežbam. š JVIraz po vsej Evropl. V zadnjih dneh je zavladal skoraj po vsej Evropi izreden mraz. V severnih pokrajinah je zapadel debel sneg. V Franciji je tekom zadnjih dni padel termometer od -I- 10° na — 5° C. Na Madžarskem je padla že prva slana. Ponekod v Bosni in po slovenskih planinah je v zadnjih dneh zapadel precej eebel sneg. š Država mora plačati odškod- nino. Lansko leto se je ponesrečil na- rodni poslanec Hamdija Ajanovič. Peljal se ie v spremstvu svoje žene iz Jajca v Banjaluko. Ko je vozil avto čez neki državni most, se je most podrl. Aja- novič je ostal na mestu mrtev, žena pa dobiia težke poškodbe. Vdova je radi tega tožila državo za odškodnieo. Te dni je po dolgotrajni preiskavi iz- reklo okrožno sodišče v Banjaluki sodbo. Država je obsojena, da plača vdovi Ajanoviča 110.000 dinarjev za bolečme, 245.000 dinarjev za zdrav- niške stroške, za otroka pa, ki ga je porodila po moževi smrti, do 10. leta po 200 dinarjev, do 20. leta po 1000 dinarjev mesečne vzdrževalnine. S Zopet iriglavska žrtev. V Tri- glavskem gorovju je izginil brez sledu znani slikar in lovec Josip pi. Gorjup, član ugledne rodbine iz Reke in Ljub- Ijane. Z vso verjetnostjo se sklepa, da ga je zadela usoda kakor prej svetnika Ljubca in druge. Bil je velik ljubitelj na§ih gor. š Najstarejšl Človek v Jugosla- vljl umrl. V selu Zubiči v Bosni je umrl najstarejSi človek Jugoslavije. To je Mato Frančič, ki je bil rojen 1. 1800. Pokojni je bil tekom svojega življenja trikrat poročen. Bil je do zadnjega popolnoma čil in zdrav. Na dan svoje smrti je prignal govedo s paše domov, nato je ljudem pripovedoval o turških časih, med pripovedovanjem pa je nenadoma umrl. š Država obsojena na 700.000 dinarjev. Iz Banjaluke poročajo, da je tamkajšnje okrožno sodišče izreklo razsodbo v procesu gtede avtomobilske nesreče, povodom katere se je smrtno ponesrečil poslanec Ajanovič. Sodižče je ugotovilo, da je nesrečo zakrivil cestar, ki na usodnem mestu ni po- stavil nobenega svarilnega znaka. Dr- žava bo morala vdovi izplačati 700.000 dinarjev odškodnine. Š Vellko sieparstvo poštnega uradnlka v Zagrebu. Direkcija poSte v Zagrebu je. dognala, da je uradnik Franjo Pelc napravil tekom zadnjega časa malverzacij za preko 300.000 Din. Falzif.ciral je pobotnice, mesečne obra- čune za telefon in razne poStne vred- notnice. Žtvel je razkošno, končno pa je pobegnil v Francijo, kakor navaja njegovo poslovilno pismo. Policijska tiralica mu je za petarhi. š Nekolko zanimivlh podatkov 0 izseljevanju In prisel.jevanju. Po uraJni statistiki ministrstva za soci- jalno politiko se je v preteklem letu izselilo iz naSe države 15.003 oseb in in sicer 9757 moških in 5248 žensk, razen teh pa Se 2638 tujih državljanov, ki so se nahajali v Jugoslaviji. Prise- 1 No pa se je lani v našo državo 5691 oseb — 4151 moških in 1540 žensk. V zadnjih sedmih letih se je izselilo iz naše države 66 945 oseb, vrnilo pa se jih je 51.745, kar pomeni, da iz- gubimo na leto povprečno 2170 prebi- valcev vsled emigracije. V zadnjih sed- mih letih so emigranti poslali v do- movino 150 miljonov dolarjev. S Pollcljske lekarne. Maribor se že dalje časa bori za samostojno po- licijsko direkcijo, kateri bi pripadale tudi okoliške občine. Letos je bilo v svrho že precej denarja votiranega v proračunu, iz katerega je policijski komisarijat sedaj nabavil 3 domače lekarne, ki se bodo pozneje namestile v okoliških občinah Lajteršperk, Tezno in Studenci za prvo pomoč pri nezgo- dah. Pri policijskem komisarijatu bodo te dni napravili posebne tečaje zapouk stražnikov pri prvi pomoči v nezgodah. Š Nenavadna avtomobilska ne- sreča. Te dni je vozil šofer Krefl iz Zagreba v Karlovec dva potnika in iz K^rlovca nazaj nekega zagrebškega veletrgovca. Na potu v Karlovec so po- pokale tri pneumatike, vendar se ni pripetila nikaka nesreča. Avto je z ve- liko zamudo dospel v Karlovac. ^ato je šofer hitel in vozil precej naglo nazaj. V bližini Zaprešiča je počila še četrta desna prednja pneumatika, vsled Cesar je avto, ki je vozil zelo naglo, zgubil srner in zavozil v cestni jarek. Potniku in šoferju se ni mč zgodilo. S pomočjo kmetov, ki so se mudili na bližnjem polju, so potegnili avto zopet na cesto. Toda nesreče še ni bilo konec. Jedva sta šofer in potnik zopet zavzela svoji mesti, je eksplodiral motor in v hipu je bil ves avto v plamenu. Goreči bencin je razširjal tako vročino, da je b lo vsako gašenje požara nemogoče. Avto je s priljago vred popolnoma zgorel. Ostalo je samo železno ogrodje. š »ITO« pasta za zobe — najbolja. š THEBUŠNI LEGAR V HER- CKGOVINI. Miiiiilstrstvo za nairodno z(ira;vje je iz Mastarja prejelo poroči- lo, da se v Mostarju in okolLci širi epi- demiua trebušmoga legarja, bi se jo ])ri'čela pred mesecem dni. Vsi ukrepi, da se nadaljmje širrjienje epidemije UkStaw, so ostaii doslej broz uspeha, za/to je odrejenx>, da se sanitetni ukrepr poostre. š PRESELITEV OSREBNJEGA VODSTVA USM1LJENK. Te dni se je preselilo osrednje vodstvo usniilijenili sester j.ugoslovenske province iz Ljub- ljane v graščino Dvor pri Zidanem mostli. V graščini si bodo uredile tudi svoj noviicitiit, ki se prav tako ie dni soli iz LjiiiJjlijaine. GrašČina Dvor jo ob- dana z lepiiin pa.rkom in gozdom, na sowrni stra.ni pa šumi' kakih 20 me- trov pod njo Sava. Dvot je bil last vi- teza. Gutmannisthala. La,nsko Teto so ga; kupile usniiljenke in ga med letom po- -prärile. š SAMOMOR 11-LETNEGA GIM- NAZIJCA. V' Subotiici se je zaradi nepovoljnega uspeha v soli obesil 11- lcitni Emil Horvat, učenec II. ginina- zijskoga razreda,. Š OBSOJENEG, Kl JE ODSEDEL ŽE 43 LET. Pred asjeski'rn sodnian .stoloni se ie im ei zagovarjati zaradi vfmna star raizboinik, kriminalni tip Maita Šukčevic, ki je zaradi raznih de- liiktov odsedel v jeci že 43 let. Sedaj je bil obsojen na pet let ječe, ker je vlo- niil v želoizniški postajni urail v Novem selu pri Vin.kövcib. Opozorilo. Radi množečih se vprašanj bo uprava odgovarjala glede raznih oglasov samo, ako bo vprašanju j priložen znesek D!n 2 — za manlpu- lacijske stroäke. Znesek se lahko priložl v znamkah. Razgled po svetu. r TATOVOM DIAMANTA GON- DE ZA PETAM1. Francoska policija s trdovra.tnostjio zaisleduje tato,ve, ki so odnesli rožnaii diamant Gonde. Kakor 'vse'kaze, je izvršiiso tatvitio več oseb. AngkvskM policija sodi na podlagi prst- nih odtiskov v gradu Ghantilliy, da so pri vloni'U sodelovali tri-ie mednarodni tatovi draguljev. Vsi trijo so kradli po- ]jrej že v Newyorku, letos pole-ti pa so bi'vaii v jaizniili francoskih kopaliscih, kjer jih jt> mednarodna policija za- sonj iskala. Po vsej priliki se tatinska trojica skriva v zapadnem delu Lon- don a. kjer j Hi bodo skusali delektivt izsledili. r KRVAVI VERSKI NBMIRI V 1NDIJ1. Pri polnocni procesiji v Hav- riv predmestiu Kalkute, je prišlo ne- priicakovaino zopet do nomirov, pri ka- teriih ]e bLla ena oseba ubiita, dvajset pa je bilo ramjienih. Policija je prijela zaradi izgredov 40 ljudi. Kakor pri- povedujejo Hiftid", so bili iiapadalci niusliiinani. Po spopadu je bilo mn.ogo ^=ite najceneje v vele- I trgovini R. Stcr.necki, Celje. Oglejte I si izlo-?bc! Primeren popust za po- 3 vrnitev vožnje. liustrovani cenik za- I stonj. Trgovci engros cene. Ab.------------------. . . — Proda se k o z o I e c s Stirimi okni (Stanti), ostrešje z opeko krito, dobro ohranjen. Cena 10 000 Din. Natančneje se izve pri g, K. Percu, Celje, Narodni dom. Modna trgovina A. OROFENIK Celje, Glavni trg 9. Perilo, trikotaža, kravate, žepni robci, svila, dežniki, volna in DMC prejca > vseh barvah, modni nakiti, šivalne potreb^čine, čipke in vezenina, toletn« milo i. t. d. — Priznano najboljše nogavice. Samoprodaja „Bat'a" čevliev. I>redtiskarija. MHiwifi! — Cene tatanine! — Mow pmorto ip! — Posfrežba ločna! Strap 4. »NOVA D 0 B A t Štev. 120. JCahorße dclala ze thtša —^_^ ¦ Ta je danes 5e \/eöno sako fin KaKor izvrsfen pridafek ¦ K zrnah in žilni Kavi fer bo to fudi zmeraj osfal. -jä8&~--,.. Pred sodniki. PoMe, kaj pa ste iekali v Šmarju; »saj knaino vendar v Gel.fu dovolj go- stÜnic? Kaj mislite, da so prii HaJb- janu veseli, ee pridejo Aosti razgrajat? Gospodje, veste, sem revež nervozen i.n kadar me prime, ne vem kaj del am. Da je to res, viidke iz zdravniškega sppičevala. Kaj pa sem storil, da mi grozite s {? 104? — Če ne veste, Vam bomo pa v spomi'n poklicali. Občinske- mii redarju ste se odxezaft: »Kaj boš ti napravil z menoj, si pretu^nasit. Ti si en d . .k; ti nimas nobene prarice, ce sr prav poliicaj v sluibi. Le piši, se boš pokidal! Kdo pa niisliš, da si ti? Se ne veš, kdo sotii jaz!« — Torej Pol- de, da baste vedeli razločevati med ob- činskim ralarjam in seboj, baste prišli pet dni. k nam na košto in stamovanje. Potem se pa sipametujte; saj ste vendai' na dobrem glasu, France in Marija v Kozjeku iina- ta porednega in lenega sinčka, ki je v šoli pogosto zaprt. Mesto, da bi fant- ku iztopfa prah na hlackah, pa se je- zita na uciteljstvo. France, ki je pre- BRIVNICÄ na Kralja Petra cesti Stev. 27, Celje. Dobra in snažna postrežba. Lastnik : Mat. Bukovčan. Za dijake in otroke za striženje polovične cene. Sprejme tudi britve v bruSenje. Pro da jo se dobro ohranjene postelje, divan in drugo pohiStvo. Vpraša se pri Franc Kresniku, hlapcu v hotelu Skoberne, (hlev), Celje. lice se uradnik z znanjem nemškega in slovenskega jezika ter vešč knjigovodstva kakor drugih pisarniških del, za takoj. Celjska opekarna. Lepa, velika železna pec je naprodaj. Naslov v upravi. Likarica z daljšo prakso, se priporoča za likanje 2 na dom. Naslov v upravi lista. 1 Krompir zdrav in suh, večjo količino, kupim. Aleksander Schlossberg, Zagrad 31. Oglašujte v ,Novi dobi4! cej grobe narave, je udrl! v solsko sobo in vpričo otrok ozmerjal uičiteljice. — Proklete babe, ne boste komandirale, niimate nobene praviee pri soli; sola je bolj naža kot vasa. Vi učitelj ste pa sanrkovec! — Marija e pa jezik Tr- tela po drirgem kraju in ocitafa, da bi fant ne bil zaprt, če bi irnela kaj da- rovati. — Oba razgrajala, oba kazno- vana. Vi France dobite pet dni, vi Ma- rija pa tri dni. Ker imata še male otroke, se lepo zvrstila, pa kar v Slo- ven jem gradcu odpravita. No vi Orozi'in, ste vendar močan človek, bi lahko delali in ne naslanjaft se pri vaseni svaku. Odkar ste bili v Franciji nocete več delati. Vaša sestra je tudi slaba žena, da vas podpihuje naprain možu. Ko vam je svak reke], da si poišcite delo, ste ga pretepli in mu zlomifi nogo. Ali mislite, da naj mož mi'rno gleda, ko vas pita sestra z mesom in vinom, njemu. pa še kruha ne pnivošči. Da se bote pomirili in spa- metovali, bote ostali pri nas dva me- seca. Seveda vas ne bomo postregli z mesom in vinom, bo že ričet tudi disal. Vsake 14 dni pa bo dober suh kruli in, voda. Svaku boste plačali 5500 Din za bolečine ki troške. Se lahko pritožite, pa ne bo nič pomagalo, ker smo tako mi To sodili. Martin, vi, ste pa zelo brihten mo- žakar, ste i« smarske okolice, ne? Ali mislite, da nimajo v Jelšigradu takih bukvic, kjer je vse zapisano, kar je eden zaslužil. Navlekli ste samo 20 ku- bicmih metrov lesa, pa greste in pred- ložite listek za 80 kubicniih metrov in trdite, da vam ga je dat prejšnji oskrb- nik. Gospod oskrbnik trdi, da na on pisal tega Listka. Temu se pravi po- skušena goljufija. Dva meseca jieče s postom menda ni preveč, kaj ne? Čez en mesec pa pridite, bote ravno čez božič pri nas. Nič se ne bojte, na svet dan bo dvojna porcija. * Francetu iz Vojnika se je zaho- telo kolesa. Gre v Žalec in vidi pred Virantovo gostilno lepo novo kolo. — France gleda, gleda in kar na enkrat je zleyJo kolo pod njega in ga vl'eklo in voziilo toliko časa, da je obležal v celjski ječi. Ker pa je France že stara firma »Kradež« bo čickal šest mesecev za mTežami^ * * Miha, vaste kaj, tako se pa le ne sme delati. Ali mislite, oe j>e vaša tašča imela rajiši vašega svaka in njemu za- pinstiTa premičnine, da jih morate po- tem vkrast'? Pa ponoei ste šli in svo- jega sina ste vzeli s seboj. Se ne spom- n.ite? A, ianate glavo razbito? Zakaj ste pa rekli svojeinu znancu: »Mi je tako v,seeno. En čas bom pač v Gelju zaprt, pa ška,rp€ bom flikal.« »Cilki ste hoteLi vkradeno blaJgo proda.ti; no, kaj pravite?« »Gospodje, sem cist ne- dolžen, mi lahko prec oci \en zl'etijo.« »Sag vam ne boclo, jijma,te razklano glavo. Vi ste bili že dvakrat radi go- ljufije kaiznovani; bo kazen huda.« — Govspodje, to pa ni res, enkrat je šlo na žlake, drugič je pa kmet zllate sejal, pa sem jih pobiral. — »No, ker se zna- te tako dobro odrezati, bote nam dela- Ti štiri lnesece kratek čas, pa odskod- nhio bote plačali za ukradene stvari, ki ste jiih tako dobro skrili.« Razširjajte „Novo Dobo44! Izjava. Podpisani naznanim, da nisem več plačnik dolgov, katere bi hotela še dalje delati žena Roza Čepin na moje >me. Poravnal bom samo one račune, kateri se bodo nanašali na stvari, ka- tere bom naroČil osebno ali pismeno z lastnoročnim podpisom. Vsakogar svarim pred to žensko! Celje, 20. oktobra 1926. Miha Čepin, uradnik OUZD v Celju, Oosposka ulica 15/1. Premog ukM% frboveljski in iz Htli drugiji rudnlkov? dolmvljii in d3st(iiiljsl M doi v mestn _________________in ohoiici Franjo lost, CELJE, Aleksandrova ul. 4 Proda se celotna gostilniška oprema z biljardom, nohiStvo in razne pre- 3 mičnine. Vilko Kukec, Žalec 2 Vajenec (pikoio) se takoj sprejme. 2 Kolodvorska restavracija, Celje. 2 , ZAVSTKE TRGOVSKE IN VSEH DRUGIH VftST V RAZNI IZBERI DOBAVi HITRO IN POCENI ZtlEZNA T1SKARNA V CELJU Za |es@Li in zimo xb iscisptcles Pristno češko in anglešKo sukno za površnike,- raglane in obleke, srajce, kravate, ovratnike, razno volneno in trikotno perilo, rokavice, noga- vice, poluverji itd. PI iše, otomane, velourje za plašče, velika izbira najmoder- nejšcga volnenega blaga za obleke in kostume, volnene nogavice, rokavice itd. za dame! Delaj, nabiraj in hrani, varčevati se ne brani. Popolnoma varno naložite denarne prinnanke pri zadrugi Varčuj v mladosti, da stradal ne boš v starosti ! LASTNI DOM stavbena in kreditna zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Gelju Marljivost, treznošt, varčnost so predpogoj inravnosti 1 -' Obrestuje hranilnc «qi ^. Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. vlogc po ° /0" Jamstvo za vlogc nad 1,500.000 Din. Iz malega raste veliko! Lri ssABA^dSS «>isarna v Celju, Prežernova ltL 6. Pupilarnovaren in javnokonisten denarni zavod celjskega mesta Meslna hranilnica celjska Ustanovl/ena leta 1864. — Pod trajnlm državnim nadzorstvom. V lastni palači ;pz»i kolodvopu. Vsl hranilnlčnl posll «e lzvršujejo na|Kulantne|e, hllro In toč- no. Ugodno obresiovanje. Pofasnlla In nasvetl brezplačno. Vrednost rezervnih zakladov nad firon 25tOOO.OOO*—. Za hranilne vloge jamci mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno mocjo. Tiska in izdaja Zvexna tlskarn«. — Odgovorna sta: za Izdajatelja in tiskarno Milan Öetina | za redakcijo Vlnko V. Gabero. — Oba v Celju.