PROT) LOČEVANJU - GEGEN DIE TRENNUNG
SLOVENSKI
vmx
CELOVEC SREDA 27. JAN. 1988
Letnik XLI!!. Štev. 4 (2364)
Izhaja v Celovcu
Erscheinungsort
Klagenfurt
Poštni urad 9020
Celovec
Verlagspostamt
9020 Klagenfurt
Cena:7šil.
300 din
P. b. b.
Šolstvo: Spet nova strokovna komisija?
Pomeniti se hočemo o zadnjih dogodkih in se dogovoriti o skupnih ukrepih proti ..pedagoškemu modeiu"!
Wir wo))en die jungste Entvvicktung besprechen und MaBnahmen fur ein gemeinsames Vorgehen uberiegen, um das ..Padagogenmode)!" zu verhindem!
Skupno za skupno šoio
Gemeinsam fur die
gemeinsame	Schuie
Nedetja/Sonntag	Cetovec/Ktagenfurt
31.1.1988	Mtadtnskidom
14.30	(Mikschaiiee)
Gstettnerjeva knjiga „Zwang-haft Deutsch" predstavijena
„Povsod, kjer je ogrožena pravica šibkejšega, in to so v naši družbi tudi pripadniki manjšin, bodisi jezikovnih, socialnih ah verskih, se Avstrijska iiga za človekove pravice čuti dolžno, da vzdiguje svoj glas v podporo teh manjšin", je ob začetku tiskovne konference v namen predstavitve knjige „Zwanghaft Deutsch" univ. prof. dr. Peter Gstettnerja (slika zgoraj) na Dunaju poudaril predsednik Avstrijske lige za človekove pravice Alfred Stroer. Njegova organizacija je še posebno občutljiva za vsakršno obliko netenja narodne nestrpnosti in zato že od svoje ustanovitve (&?//'e na 2. ^tru/ip
Pogovori med slovenskimi strokovnjaki za vprašanje šolstva in sodelavci urada Zveznega ministrstva za pouk, umetnost in šport pretekli petek na Dunaju niso privedli do bistvenih sprememb v stališčih obeh pogovornih strani. Slovenski delegaciji, v kateri so bili s strani ZSO dr. Avguštin Malle, dr. Theodor Domej in dr. Marjan Sturm, je bilo rečeno, da so za odločitev pristojne stranke, urad zveznega
ministrstva za pouk pa opravlja le funkcijo povezovalnega člena.
S strani ministrstva je bila kljub temu predlagana strokovna komisija, ki naj bi spremljala načrtovano reformo šolske ureditve ob sodelovanju slovenskih in strokovnjakov celovške univerze.
Na razgovoru je bilo tudi rečeno, da bo o vloženem predlogu razpravljal tudi parlamentarni pododbor, in k temu povabil tudi zastopnike Slovencev.

Med glavnimi govorniki na zborovanju bo tudi univ. prof. dr. Peter Gstettner, kateremu velja v času napadov nanj naša posebna solidarnost in podpora.
Koroški grozi apartheid! ZSO proti vsakršni iočitvi
Upravni in izvršni odbor Zveze slovenskih organizacij sta v petek na skupni seji razpravljala o dvojezičnem šolstvu na Koroškem. ZSO v svoji izjavi poudarja, da predloženi zakonski osnutek za spremembo dvojezičnega šolstva pomeni, da bo na Koroškem od naslednjega leta naprej uresničen del segregacije. S tem, tako poudarja ZSO, bo koroški pedagoški" model uresničen, pa čeprav ga odklanjajo celotna
narodna skupnost in avstrijski pedagogi in je deležen mednarodne kritike. ZSO ugotavlja, da SPO, OVP in FP s tem onemogočajo skupno rešitev, saj tudi ne priznavajo več rezultatov skupno izdelanega vmesnega poročila strokovne komisije.
Poleg tega je ZSO tudi podkrepila svojo jasno in nedvoumno linijo, da odklanja vsakršen način ločevanja ter od zvezne vlade zahteva nadaljevanje dela strokovne
komisije na podlagi vmesnega poročila.
ZSO pa tudi ugotavlja, da je solidarnostno gibanje za skupni dvojezični pouk po vsej Avstriji tako močno, kot še nikoli doslej. Zato zavrača tudi vsakršen poskus, da bi široko demokratično gibanje proti grozečemu apartheidu na Koroškem kriminalizirali ali razcepili. V tej zvezi ugotavlja, da je Komite za obrambo dvojezičnega šolstva med koroškimi Slovenci
deležen velikega spoštovanja in podpore, ter da deluje v soglasju z obema osrednjima organizacijama. Zato ZSO zavrača podtikavanja in napade tako na komite, predvsem pa tiste na univ. prof. Gstettnerja. ZSO v tem smislu poziva tudi KEL, da v šolskem vprašanju postopa le v soglasju s sklepi obeh osrednjih organizacij. Na koncu pa ZSO poziva vse Slovence in nemško govoreče demokrate na akcijsko enotnost.
PREBEMTE
na
strani
2	Odgovor Komiteja za dvojezično šotstvo na izjavo KEL
3	Evropski partament obravnava šoisko vprašanje!
4	Strokovnjaki proučujejo situacijo tovarn ceiutoze
5	Diese VVoche im Stovenski vestnik
6	Tedenski radijski in teievizijski spored
8	O razstavi Rudija Benetika
9	Tribuna bratcev
11 Novo teto in stari gospodarski probtemi
	S*-«/?*	
^ F: M		
Diskusija o „ sporu zarac/i dvojezične šo/e" v Domu v 71n/a/i je privabi/a mnogo //udi. Med pos/uša/ci so Mi po/ifiki, novinar/i, učife-i/i, starši in drugi. Obširno poroči/o najdete na 2. in 3. strani.
Danes spet z,,revijo"!
Vabil«
Tudi ietos se bo Zveza koroških partizanov pokioniia padiim ob grobu heroja Matije Verdnika-Tomaža v Svečah. Tradiciouaina ietna proslava bo dne 7. februarja 1988 ob H. uri.
Vse rojake, demo-, krate in antifašiste vabimo, da se te svečanosti udeiežite. Pripe-ijite s seboj tudi svoje sorodnike in znance.
Na prosiavi bodo sodeiovaii recitatorji ter Koroški partizanski pevski zbor. Siavnostni govor bo ime! predstavnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem.
Na svidenje na proslavi!
tajava Nadstrankarskega komiteja za obrambo dvojezičnega šoistva
Deželno vodstvo Koroške enotne liste (KEL) je v tiskovni izjavi - objavljeni v Našem tedniku z dne 19. 1. 1988 - v zvezi z mazaškimi akcijami proti pisarni dr. Matevža Grilca očitala Nadstrankarskemu komiteju za obrambo dvojezičnega šolstva na Koroškem tole:
1.	Komite že nekaj časa zastruplja politično klimo in poskuša razbiti vsako pogajanje s predstavniki večine.
2.	Komite hoče razbiti akcijsko enotnost med slovenskima organizacijama, ter se sam etablirati kot tretja osrednja organizacija.
Komite v tej zvezi ugotavlja:
1.	Komite omenjenih mazaških akcij ni ne izvedel ne iniciiral.
2.	Komite se je v zadnjih letih in mesecih prvenstveno zavzemal za akcijsko enotnost obeh slovenskih organizacij in za razširitev solidarnostnega gibanja na Koroškem in v Avstriji. Močan in enoten protestni val je z naraščajočo podporo s strani demokratične javnosti do sedaj preprečil oziroma oviral uresničitev ločitvenega modela treh v deželnem zboru zastopanih strank in nemškonacionalnih organizacij. Javnost je bila seznanjena z manjšini sovražno naravo teh ločitvenih namenov. To potrjujejo tudi rezultati pred kratkim izvedenega reprezentativnega povpraševanja Inštituta za raziskavo mnenj IT, po katerih
nad 80 odstotkov koroških Slovencev odklanja ločitveni model. To je tudi stališče komiteja. V nasprotju s tem samovoljno postopanje Narodnega sveta koroških Slovencev in tudi izjava KEL ogožata enotnost med koroškimi Slovenci in znotraj solidarnostnega gibanja.
3. Komite se pojmuje kot nadstrankarska demokratična iniciativa ljudi obeh narodnih skupnosti. Sodelovanje znanstvenikov Univerze za izobraževalne vede in številnih pedagogov je odločilno usmerjalo aktivnosti komiteja. Nikdar pa se komite ni pojmoval kot tretja slovenska organizacija in tudi za bodočnost nima tega namena. Vendar se komite pojmuje kot enakovreden partner slovenskih organizacij v boju proti politiki ločevanja v šoli. To velja tudi v bodoče, kljub novejšim spremembam v usmeritvi Narodnega sveta koroških Slovencev.
Zaradi. tega komite odločno zavrača izjave deželnega vodstva KEL in jih smatra za zlonamerno obrekovanje in pričakuje od slovenskih organizacij in odgovornih v Koroški enotni listi pojasnilo oziroma popravek. To zahteva enoten odpor proti nemškonacionalni politiki ločevanja.
Za Nadstrankarski komite
za obrambo dvojezičnega šoistva na Koroškem Dr. Vtadimir VVakounig
Wa!dheim ne sme in sme govoriti...
Avstriski predsednik dr. Kurt Waidheim (stika zgoraj) 11. marca 1988 ne bo govorii ob priiiki spominske prireditve zveznega in državnega sveta v dunajskem parlamen-tu, pač pa bo imel nagovor v okviru ..državnega akta" najvišjih organov v dunajskem Horburgu. Na spominsko sejo v parlamentu, med katero bodo tudi odkrili spominsko ploščo žrtvam nacističnega režima, pa bo Wal-dheim povabljen. Za to kompromisno rešitev so se v petek zedinile vse štiri v avstrijskem parlamentu zastopane stranke. Znani kipar prof. Alfred Hrdlička je medtem že napovedal protestno akcijo pred dunajskim Hofburgom, v katero bo vključen tudi že po vsem svetu znani leseni konj. Ni izključeno, da bo prišlo proti človeku s ..kratkim spominom" pred Hofburgom tudi do večje demonstracije.
1,080.000 šiL kazni za Androscha!
Dunajsko sodišče je minulo sredo zaradi lažnega pričevanja v prvi instanci obsodilo generalnega direktorja največje avstrijske državne banke Landerbank dr. Han-nesa Androscha (slika zgoraj) na denarno kazen v višini 1,080.000 šilingov ali na 180 dni zapora.
Sodišče je v zvezi s poneverbami pri gradnji nove velike dunajske bolnišnice (AKH) ugotovilo, da je Androsch, kije bil v Kreisky-jevi vladi tudi vicekancler in finančni minister, dajal lažne izjave pred parlamentarnim preizkovalnim odborom. Androsch je takoj po obsodbi napravil priziv. Ali bo ostal direktor Landerbank, bo na svoji seji 29. januarja odločil nadzorni odbor banke. Iz dobro obveščenih krogov se je zvedelo, da bo moral Androsch po vse verjetnosti direktorsko mesto zapustiti.
Katoliška miadirta proti iočitvi otrok po jezikovnih kriterijih
Katoliška mladina z zaskrbljenostjo spremlja razvoj pogajanj zastopnikov osrednjih organizacij na Dunaju. Vsako pogajanje glede ločitvenega števila pomeni ločitev po jezikovnih kriterijih. Baza pa vsako ločitev jasno odklanja. Mnenja smo, da je šolsko vprašanje pedagoški problem in kot tako spada v kompetenčno območje strokovnjakov. Katoliška mladina zahteva, da se delo v strokovni komisiji na zvezni ravni nadaljuje in da se na podlagi teh rezultatov sklene zakon o novi šolski ureditvi.
20. januar 1988	Katoliška mladina, Celovec
Matijam v Jugosiaviji
Pod naslovom „)ta!ijani v Jugoslaviji — danes, včeraj . jutrl?" so pripadniki italijanske narodnostne skupnosti pretekii teden v okviru javne tribune v veliko premajhni srednji dvorani mestnega giedaiišča v Kopru opozoriti javnost na poiožaj te narodnostne skupnosti, ki je z zakoni ena najboije zaščitenih v Evropi, v vsakodnevni praksi pa dan za dnem izpostavijena asimiiaciji. Tako se je zaradi odseljevanja in asimiiacije šte-viio pripadnikov itaiijanske narodnosti znižaio od 78.000 vietu 1984 na 15.115 vletu 1981. Več v nasiednji števiiki „S!ovenskega vestnika".

zo/v/<r//' r/vo/č-Z7('77<? .fo/d", 7<T7A /6 M
770^/ov /70<r///',sAd r/ZsAl!' ^7/d P Ao77o/75/r<?7?1 <f/o/??T
/77Y7itWf P No/o/!, 7l//7oA:07* 777 /7O7*OPO071, Čč/77*OP SO ,S'd ,S7*<?('o/l g0V07*777'/a' - Č/o/77 .S707' /fOtOC /707777<$7/6	/77?
ZpdZ7!e77?	"
L „/?7,S7 č/to/ogov". A^OTOSA/ /7ČY/og0.š7d 7770č/g/ /70 (Mč// /70 (077! 7*0ZgOPO7*77 O.S7o/ 7770č/č! /0Čdt'077/0.
Uradna
„Model'
MIHA PASTERK
Čeprav sta se uradna koroška zastopnika, dvor. svetu, dr. Ralf Unkart in prof. dr Hugo Reinprecht, zelo priza t devala, da bi številne navzoče} prepričala, da je to model; sprave in da bi uresničitev le* tega pomenila tako za prijavljene in neprijavljene otroke; le izboljšanje, noben njihov argument ni bil dovolj tehten, da bi plenum prepričal, da je mogoče ločitev otrok nadok; naditi z nekaterimi ukrepi, k' hi razvijali skupnost. Navzočih je bilo tudi preveč učite* ] (jev, ki iz lastne prakse vedo. kakšen je trenuten dvojezičen pouk. Če je bila sedanja praksa leta in leta veljavna, zakaj bi morala biti naenkrat; najslabša in neizvedljiva?
Iz celotne diskusije pa jč bilo jasno razvidno: slovenska zastopnika, dr. Reginah Vospernik in dr. Vladimit Wakounig ter univ. prof. dr Dietmar Larcher so se trudil'-
Gstettner: „ZwanghaR Deutsch
(?!aJa//etw:/f v 7. s/ramj
naprej zastopa interese narodnih skupnosti v Avstriji, je nadaljeval pred številnimi novinarji, ki so se znašli v dunajski ..concordii".
Za Avstrijsko rektorsko konferenco je spregovoril univ. prof. Wo!fgang Dres-sler, ki je opozarjal na sklep vseavstrijske rektorske konference, ki je po preučevanju takoimenovanega ..pedago-škega modela" soglasno zavrnila tako rešitev manjšinskega šolstva ter se jasno zavzema za obstoj in ohranitev skupne šolske vzgoje; Dres-sler je opozoril na dejstvo, da je položaj koroških Slovencev v primerjavi z manjšinami v drugih zahodnoevropskih
deželah še posebno zaskrbljujoč, kar se da razbrati iz uradnih avstrijskih statistik, ki ponazarjajo dramatičen padec števila slovenskega prebivalstva na Koroškem, ki ga ni mogoče opravičevati s pojmom ..navadne asimilacije".
Silvio Lehman, sociolog in govornik Republikanskega Kluba - Nova Avstrija pa je ožigosal trmoglavost in provincialnost koroške politike v zvezi z manjšinskim vprašanjem; s to provincialnostjo je bil osebno konfrontiran neposredno na tiskovni konferenci, ko so novinarji koroških listov nesramno napadali avtorja predstavljene knjige, celovškega profesorja Petra Gstettnerja in mu posredno
očitali, da ga plačuje neka inozemska sila; tako postopanje je višek nizkotnosti, je dodal Lehmann, ki je še posebno opozoril na spominsko leto 1988, v katerem bi bilo bolj potrebno poravnati škodo, ki so jo Slovenci doživeli v času hitlerizma, ne pa jih potisniti v geto.
Gstettner je nato zelo jasno raztolmačil, da takoimeno-vani ..koroški šolski konflikt" v resnici seveda ni noben pedagoški prepir, temveč politično nasilje večinskih strank nasproti manjšini. ..Tristrankarski pakt o manjšinskem šolstvu kakor mora tlači vso koroško deželo", je dejal Gstettner in dodal, da se ločitev ne bo končala v šolah, temveč se bo nadaljevala tudi
na drugih družbenih področij, kar je deloma tudi danes že opaziti.
Ali je bilo slučajno ali pa je to značilno, da ni bilo nobenega zastopnika slovenskih zelenih pri predstavitvi te nedvomno važne knjige, se ne da odgovoriti; Gstettner pa je poudaril, da bo vztrajal na svojih znanstvenih dognanjih in pri tem dodal, da „svojo politično juho kuha" tisti, ki se misli zdaj izdajati za boljšega Slovenca. Kot znanstvenik ni odgovoren nobeni politični stranki ali organizaciji, zato se tudi ne bo dal vpreči v voz politike ..divide et impera", četudi so žal nekateri slovenski politiki tej liniji nasedli.
dr. Franci Zwit<er nd.
Kajžnikov
Hanža
SmoHcta p't- predsta-vitv' Cstettnarjcve knjige či bu. A ha je cmav' hva-lu?
Korošk/ č/an/ zvezne strokovne /rom/s/je so M 7/'n/ab razprava//' o ..pedagoškem mode/u."
s//ka.' M/da Pasferk
Koroška brez argumentov podžiga nemir v dežeii!
da bi Unkarta in Reinprechta Ponovno opozoriti na posledice v primeru uresničitve -koroškega pedagoškega podela", svoje pomisleke so Mrazili tudi navzoči učitelji in starši, vendar uradna zastopnika strokovnjakom nista pripisala nobenih pristojnosti, Prav tako, kot se je to dogajalo pri delu v strokovni komisiji.
Kljub vsem svojim prizadevanjem pa Reinprecht in Enkart nista mogla mimo tega, da pedagoški model Pomeni ločitev otrok po jezikovnih kriterijih. Temu so korali pritrditi celo med Publiko navzoči zagovorniki -koroškega pedagoškega podela". In spet je prišla do izraza koroška stvarnost: kdor poleg „uradnega mnenja" govori drugače, razširja jnži in podžiga nemir v deželi, *2ven nje pa oskrunja ugled koroške, ki z uresničitvijo "koroškega pedagoškega podela" želi ustreči zahtevi KHD-ja", da bo v deželi mir ^e, ko bo potegnjena črta
med obema narodoma". Trenutno je uradna Koroška na najboljši poti, da uresniči to namero, četudi nekateri vodje strank na Dunaju še vedno dajejo Slovencem poguma z „alibi razgovori", po drugi strani pa vlagajo v parlamentu osnutek za spremembo šolskega zakona.
Dvorni svetnik dr. Valentin Inzko je kot vodja diskusije povedal svoje pomisleke o „pedagoškem modelu", za zaključek pa sta dva nemško govoreča poslušalca izrazila zahtevo v smislu slovenskih predlogov, namreč, da je treba ustvariti model, ki otrok ne bo ločeval, temveč družil. To pa pomeni, da bi morali na dvojezičnem ozemlju vsi obvladati oba jezika. Da pa bi se to uresničilo, bi se morali vsi otroci učiti tako slovensko kot tudi nemško.
Ob tem predlogu pa je gotovo pomembna tudi misel univ. prof. dr. Dietmarja Lar-cherja:	„ldealna ureditev
dvojezičnega šolstva na
Koroškem bo možna šele takrat, ko bosta oba naroda zavestno odstranila vse, kar ju ločuje, nepredelano zgodovino in prastrahove. Ko se bo na Koroške spremenilo tudi vzdušje, bo možna tudi idealna ureditev.
Koroški pedagoški model pa bo oba naroda le še bolj razdvojil."
Za zaključek je dr. Inzko dejal, da gre za ureditev, ki bo ljudi v deželi ali ločila ali pa zbližala, prva pa bi bila povsem nepedagoška.
Diskusija v Domu prosvete v Tinjah je bila ponoven dokaz, da stališča še zdavnaj niso izdiskutirana. Morda se je diskusija šele začela. Zato bo vsaka prenagljena odločitev o šolstvu napačna in bo povzročila nadaljnji nemir v deželi. Najslabše pa bo takrat, če bodo slovenske organizacije pristale na neko ureditev, ki jo večina pripadnikov slovenske narodne skupnosti odklanja.
Y Evropskem parlamentu: Šolstvo ni nmalmjeno
„Pedlog, po katrem naj Evropski parlament razpravlja o dvojezičnem šolstvu na Koroškem, je še naprej aktualen in Evropski parlament se bo s tem vprašanjem bavil tudi še naprej!" To je Rjavil britanski laburistični Poslanec v Evropskem parlamentu v Strassbourgu G!yn Eord na posebni tiskovni konferenci in tudi v razgovoru s tajnikom Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Darjanom Sturmom. Sturm je namreč pretekli teden obiskal sedež Evropskega parlamenta in ob tej priliki o načrtovani uvedbi ločitvenega
modela na dvojezičnih šolah na južnem Koroškem informiral tudi številne predstavnike drugih držav.
Dr. Marjan Sturm je po vrnitvi za „Slovenski vestnik" izjavil, da se je sam prepričal, da - v nasprotju z izjavami avstrijskih in koroških politikov in medijev - vprašanje dvojezičnega šolstva na južnem Koroškem ni umaknjeno. Obratno. Poslanci raznih držav - od konzervativca iz Nizozemske do socialnega demokrata iz Zvezne republike Nemčije-se čudijo politiki avstrijskih strank v šolskem vprašanju.
Poslanec Glyn Ford je na tiskovni konferenci v Strassbourgu, kateri je prisostvoval tudi dr. Marjan Sturm, tudi poudaril, da je za evropsko skupnost važno, da države, ki se hočejo vključiti vanjo, ne kršijo človekovih pravic. Sklep avstrijskih strank o ločevanju otrok po jezikovnih kriterijih najužno-koroških šolah pa pomeni po mnenju Forda prav kršenje le-teh. To potrjujejo tudi izjave in protesti Avstrijske lige za človekove pravice, ki je v procesu šolske problematike že večkrat protestirala proti ločitvenem nameram.
Oster protest proti zapostavijanju siovenskega jezika v itaiiji
TRST. Slovenska kul-turno-gospodarska zveza v posebni izjavi izraža oster in odločen protest zaradi ravnanja deželne uprave, ki je sklenila, da morajo biti prošnje za podpore nekaterih slovenskih kulturnih ustanov napisane v italijanskem jeziku. Prošnje, napisane po ustaljeni praksi v slovenščini, je konec lanskega leta najprej zavrnil Računski dvor, te dni pa je Glasbena matica prejela uraden dopis ravnateljstva pri odborništvu za kulturo, v katerem je poziv, naj se prošnje za letošnje in bodoča leta v skladu z opazko Računskega dvora pišejo v italijanščini.
Umr! vojni ziočinec A. Artukovič
ZAGREB. Vojni zločinec Andrija Artukovič, ki so ga maja 1986 na okrožnem sodišču v Zagrebu obsodili na smrt, je 16. januarja umrl v bolnišnici zapora v hrvaškem glavnem mestu. Po izreku kazni in njeni pravnomočnosti je Artukovič zbolel in zaradi tega so izvršitev smrtne kazni preložili, poroča jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug. Predsednik okrožnega sodišča v Zagrebu je odredil, da se z Artukoviče-vimi posmrtnimi ostanki „ravna v skladu z navodilom o izvrševanju smrtne kazni", to se pravi, da grob vojnega zločina ne bo označen.
Predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Klavdij Palčič je v preteklih dneh že naslovil predsedniku dežele Blasuttiju pismo, s katerim je izrazil stališče, da je takšen poseg Računskega dvora v delo deželne uprave nepojmljiv in nesprejemljiv poskus izrivanja	slovenskega
jezika. Običajno so članice SKGZ dolgo let predlagale prošnje in dokumentacije v slovenskem jeziku, ne da bi imel računski dvor kakršnekoli pripombe do take procedure, ki temelji med drugim na jasnem normativu in je bila sprejeta tudi z razsodbo ustavnega sodišča.
„Oporekanje rabi slovenščine v prošnjah in dokumentacijah, naslovljenih na deželno upravo, predstavlja tudi jasno hudo kršitev osimskih sporazumov, ki so bili ratificirani v začetku leta 1977, čeprav je očitno in dokazano, da so se prošnje v slovenščini nemoteno vlagale in sprejemale tudi preden je bil podpisan osimski sporazum", je napisano v izjavi SKGZ.
Slovenska kulturno-gospodarska zveza bo storila vse. kar je v njenih možnostih, da bo dežela umaknila to nepojmljivo stališče in zopet vzpostavila uveljavljeno prakso. Obenem poziva politične sile in njihove predstavnike, da se za to vprašanje odločno zavzamejo na vseh pristojnih mestih.
Reden dia!og med SZ in ZRN
MARJAN SEDMAK,BONN	,
BONN. Če se je med svojim obiskom v Londonu
zagovornike popuščanja napetosti med obema voja-škopolitičnima zvezama pripravljen vpisati celo bavarski konservativec Franz-Josef Strauss, je moč upravičeno trditi, da je stanje na borzi sovjetsko-zahodno-nemškega sodelovanja spet spodbudno. Sovjetski zunanji minister Eduard Ševar-dnadze, ki je prejšnji teden obiskal ZRN, s seboj seveda ni prinesel rešitve za vsa vprašanja, ki se pojavljajo v odnosih med SZ in ZRN. Zato pa je predvsem s podpisom protokola, ki uvaja redna srečanja med zunanjima ministroma obeh držav izpričal, da je sovjetska diplomacija pripravljena za reden dialog z zahodno-nemško.
Še pred letom dni je bilo v odnosih med Moskvo in Bonnom več motenj. Res je sicer, da je Gorbačov, še preden je postal generalnih
(decembra 1984) dal vedeti, da v zahodni Evropi ne vidi le priveska Združenih držav Amerike in da se zaveda tistega, čemur pravijo zahodnoevropska posebnost in politična individualnost. Vendar pa je bilo iz SZ še nekaj časa potem slišati mnenja, da je ZRN le zahodnoevropski steber ameriškega imperializma. Svoje k počasnemu odstranjevanju ovir pa je prispeval seveda tudi zvezni kancler Kohl s svojimi prislovično: izbranimi izjavami in primerjavami. Zaradi ene odj teh - v ihti predvolilnega} boja je nadarjenost Gorbačova za stike z javnostjo primerjal z Goebbelsovo - si je Kohl spet zaslužil znano primerjavo o slonu v trgovini s porcelanom in za nekaj časa se je zdelo, da so možnosti za širjenje sodelovanja med Bonnom in Moskvo ogrožene.
KOMENTAR
ANDREJA MOHARJA
SLOMENCF
SMOE^VOTFVF
Za agotov/Mv, Aa AoroAA/ J/ocenc: .s/c) Ao pre) oAA/an)a)o r^aAr-A/:o /očeran/e otroA na Avoybz/čn/A //'aA^A/A Ao/a/;, n;a' /::'.s//;o potre-Aora/; po.scAnc A/aA:)c. E//'::A M/uM pa je /nm/a jvoj po/nen, ^a) je taAo-reAoč to Ae)vtvo araAno potrAAa. A///no ro/je s/occn.sAo govorečega prcA:'ra/.sOa /a več/ae nc/nAAo govorečega preA/vaRtva //a jažne/n EoroAAcn;. A/ oJA/m:/a /očevaaje :'/! razne po/;-Ačnc ..pcAagoAAc rnoAe-/e", faA/ av.s/r/jsAa, Aaj če/e AoročAa v/aAa ne /nore. Prav zalo, Aer ;7A la e/!olnoyl v oAA/an/a-/:):< pr/ aresa/čeva/pa .s voj/i: /oč/lven/A na/ner AaAo /nol/ /n ov/ra, vA/;jo raza/ //a:Ac:*/;, Ar/Iz// /n .Sl/eAaaaerj/ yvoje zve/lčanje v o.slr/A napaA/A na v.se, A/ .so za sAapn: r/vojez/čn/ poaA v.se/: olroA.
Da so prav prol/ n:an).s;7:: najAo/j naper-je/::7/: .sZ/ar/: prZ.s/Z „r:a pomoč" neAalerZ posa-meznZAZ Zz vr.sl .s/ove:;-sAe naroAne sAapnosA, je s*e po.seAej za/o.s//:o. Prav IZ .so .s .svoj;m ,,.sa-njarjenjem" o „Aom-pronas;/:", AZ A Z v AZ.s/va po//:e/::7Z prZvo/Zlev v /očZlev, namreč zgoraj omenjemm .se/e omogo-ČZ/Z oArep/jeno gonjo prolZ /Va/Z.slranAar-sAe/na Ao/n/te/a za oAra/nAo r/vojezZčne .šo/e na AčoroAAem, prolZ proje.sorja (Z.sleilnerja Zn Arag:7n aAlZv/.slom soAAarnostnega gZAn-nja.
/7Aral/ je z Aaj po.s?a/o jasno, Aa laAZ oA Dana)a nZmamo Ao.s/Z-Aaj prZčaAovalZ. Prav zalo pa Ao Ae AaAo polreAno, Aa v lem Ire-nnlAn ZzprZčamo na.so enol/io.sl v oAA/anjanja vsaAr.šne oA/ZAe /očeva-nja, pa inAZ naAo povezanost s preAstavn/A/ so/:Aa/*/:os7nega gZAanja ne/nsAo govorečZA soAeže/anov. V lem .s/nZ.s/n je vazen laAZ sA/ep oAAora Z50, AZ ja.s/:o ngolav/ja, Aa preA/oženZ zaAon.sAZ o.snnleA voAZ v .segrega-cZjo Zn onemogoča s A apno reAZlev na poA-/agZ vmesnega poročZ/a. Prav laAo pa Z50 - pač astrezno zaAlevam Zn ze/jam najAZrAe Aaze ce/olne naroAne .sAap-nost/ - zavrača vsaAo Aon: p ro n: :.s a r.s Ivo. /Znoi/ioslZ Zn .sAnpno.sa ne AoAo zamaja/e ne iroeAZne siranAe, ne neAalerZ njZAovZ vo/jnZ pomagačZ/
Strokovn jaki bodo preverili položaj Obirja in Beijaka!
Še vedno nerešena situacija tovarne celuloze v Magda-lenu pri Beljaku obremenjuje tudi vsakršno nadaljnjo razpravo in odločitev o tovarni Obir na Rebrci pri Železni Kapli. Najnovejše stanje v tem dolgotrajnem procesu: deželna vlada je zdaj naročila strokovno študijo o Magdale-nu, povezano z opisom oziroma analizo celulozam na Koroškem nasploh. V tej skupini strokovnjakov sodeluje tudi tehnični direktor tovarne Obir dr. Haller. Kakor je mogoče razbrati iz informacij, želi Obir s tem prispevati, da bi v miru in na strokovni ravni ocenili, če je npr. sodelovanje tovarn v Magdalenu in Obirja smiselno, oziroma na katerih področjih bi se sploh dalo uresničiti.
Iz deželne vlade je bilo slišati, naj bi bila ta študija končana do konca marca. Do tedaj pa bo tudi jasno, kakšni bodo novi predpisi novega ekološkega fonda za finančno podporo tovarnam. Direktor Obirja dipl. inž. Feliks Wie-ser je v tej zvezi v posebnem razgovoru za Slovenski vestnik dejal, da računa s tem, da bo do aprila 1988 prišlo do odločitve tako za Obir, kakor tudi za Beljak. O morebitnem sodelovanju teh dveh tovarn pa je dejal: „Trenutno ne
vidim nobene možnosti za našo udeležbo v Beljaku, ker tam osnovni pogoji (ekologija in gospodarnost) niso urejeni. Seveda pa imamo interes, da preneha nestrokovna razprava o industriji celuloze ter da se resno išče in najde celovita rešitev."
Prav ob tej Obirjevi pripravljenosti za iskanje celovite rešitve in ob sodelovanju njegovega tehničnega direktorja v strokovni komisiji, pa je velikovški okraj spet osupnila izjava namestnika deželnega glavarja Friihbauerja, da Obirju ne misli odobriti subvencij. Na to izjavo je direktor Obirja Wieser odvrnil, da je Obir svoj projekt vložil že tako zgodaj, da bi ga morali v bistvu obravnavati še po starih kriterijih financiranja. Friihbauerjevo izjavo, da Rebrca za sanacijo okolja ne bi dobila denarja, pa je ocenil kot „nevzdržno in v politični realnosti na Koroškem neizvedljivo. S tako Friihbauer-jevo formulacijo se ne morem strinjati!"
Ob teh zapletih pa je prišlo tudi do razprave o morebitni gradnji papirne industrije na Rebrci. Wieser je o tem povedal, da misli, „da je to le ideja, za katero ne govori dosti argumentov. Naloga strokovne komisije pa bo prav go-
tovo tudi, da preveri, če bi bilo to morda vendarle realno. Pri tem pa bo morala upoštevati seveda več vidikov, med njimi vprašanje investiranja takega projekta, katera vrsta papirja bi omogočala oziroma zagotovila tudi gospodarski uspeh takega projekta, proučiti pa bo morala tudi tržišče za določeno vrsto papirja v Evropi..."
Na koncu pa je Wieser še enkrat poudaril, da je za poslovodstvo rebrške tovarne, pa tudi za večinskega last-
nika Slovenijo papir, vsekakor najvažnejši obstoj tovarne na Rebrci, ter da niso pripravljeni, za ceno sodelovanja z Beljakom oziroma kooperacije pri vsekoroški rešitvi, zapreti tovarno na Rebrci.
S tem bi namreč ne izgubili le prepotrebnih 200 delovnih mest, temveč bi se podali v negotov skupni projekt, ki za enkrat ne zagotavlja ne gospodarskih koristi, ne dela in tudi ne odkupa lesa.
Andrej Mohar
Umrl je Zdravko Einspieler
Tik pred novim letom je v Ljubljani umrl naš rojak Zdravko Einspieler, doma iz Zgornje vesce pri Bilčovsu. Zdravko je bil eden tistih maloštevilnih, ki so bili, ko je šlo za obstoj naroda in za boj proti nemškemu fašizmu, od vsega začetka v partizanskih vrstah, med drugim je bil tudi osebni varuh važnih partizanskih vodij na Primorskem.
Po končanem boju se je leta 1945 vrnil na svoj dom, kjer pa zaradi močnega sovraštva s strani nekaterih soob-čanov ni mogel ostati. Grozili so mu celo z umorom, saj so ga osumili, da je ubil tamkajšnjega ortsbauernftihrerja. S svojim bratom Janezom se je zato leta 1947 preselil na Jesenice, nato pa leta 1952 v Ljubljano.
V glavnem mestu Slovenije si je Zdravko Einspieler pridobil tudi na svojem službenem mestu veliko ugleda, saj je bil v svojem poklicu vedno vzoren. Skupno s svojim bratom je kot šofer 20 let delal pri podjetju Slovenijavino, in skupno sta kot voznika in izučena mehanika z velikimi kamioni prevozila 3,5 milijonov kilometrov, od tega 1,2 milijona s cisterno. Nikoli nista imela prometne nesreče in kakršnekoli okvare avtomobilov.
Prav zaradi tega veljata Zdravko in Janez Einspieler
Zc/ravAo E/risp/e/er
za zgled drugim šoferjem, visoka priznanja pa sta prejela tudi od tovarne avtomobilov. Prav zaradi njegove priljubljenosti in vestnosti je pokojnega Zdravka Einspielerja ob začetku leta na zadnji poti na pokopališče na Žalah pri Ljubljani pospremilo nad 1000 ljudi.
Smrt rojaka, ki je Ml izredno priljubljen, pomeni vsekakor žalostno vest za nas vse, posebno sožalje pa izrekamo njegovi mami, 93-letni Zali Einspieler iz Zgornje vesce, ki je tako zgubila že svojega četrtega otroka, sožalje pa velja seveda tudi bratu Janezu in sestri Katri.
Jožka Čimžaqa ni več
Množica ljudi se je minulo soboto na hodiškem pokopališču za vedno poslovila od trgovca in gostilničarja Jožka Čimžarja z Dvorca. Po kratki, težki bolezni je v torek, 19. januarja umri v starosti 77. let.
Jožko Čimžar (Joži, kot so ga klicali prijatelji) se je rodil leta 1911 v družini 8 otrok. V medvojnem času se je izučil za trgovca in imel v Kotmari vasi v najemu trgovino. Z družino vred je bil leta 1942 izseljen v taborišče Hessel-berg. Tudi tam ni zatajil svoje globoke ljubezni do slovenske besede in pesmi: pel je v zboru, ki ga je vodil Toni Umek.
Tudi po vrnitvi je sodeloval pri obnovi slovenskega kul-
Na prodaj
v Zgornjih Libnčah na
prodaj:
#	gradbene pareeie -!epa iega
#	gozdne pareeie po ca! ha
#	poijedeijske površine 2,5 ha
#	interesenti naj se javijo pod štv. 04236/2076.
turnega dela. Bil je pevec Gorjancev, prav tako pa odbornik domače zadruge. Še naprej je deloval kot trgovec v Kotmari vasi, bil nekaj časa vodja hotela Korotan v Sekiri in končno gostilničar iti trgovec na Dvorcu pri Hodišah, kamor se je preselil zaradi spremenjenih družinskih okoliščin.
Pogrebni obred je opravil kotmirški župnik Maks Mihor, slovenske pesmi, ki jih je Joži tako ljubil, pašo mu v slovo zapeli pevci mešanega pevskega zbora Zvezda iz Hodiš, mešani in moški zbor SPD Gorjanci.
Jožko Čimžar nam bo ostal vedno v častnem spominu. Svojcem in sorodnikom pa izrekamo globoko sožalje.
OGLASA
Brošuro „Zakaj si rojen -cilj in smisel tvojega zemeljskega življenja" lahko brezplačno naročite pod naslovom: Univerzalno življenje/ Universelles Leben, Postfach 140, 5016 Salzburg.
Dr. Rotand Gri!c
je odprl svojo odvetniško pisarno v KarfreitstraBe 14/ Ml v Celovcu v societeti z dr. Matevžem Grilcem.
SLOVENSKI VESTNIK
D!ESEWOCHE!M


Zentraiverband: Kamten droht ein Stuck Apartheid
KEL-Erkiarung
zuruckgewiesen
In einer Presseerklarung des „Komitees zur Verteidi-gung der zweisprachigen Schule in Kamten" werden die von der Landesleitung der Karntner Einheitsliste (KEL) im Zusammenhang mit den jungsten Spriihaktionen ge-gen das Buro von Dr. Grilc erhaltenen Vorwurfe gegen das Komitee von diesem ent-schieden zuruckgewiesen.
Das Komitee stelit u.a. kiar:
1.	Das Komitee hat die er-wahnten Spriihaktionen we-der durchgeflihrt noch initi-iert.
2.	Das Komitee hat sich in den vergangenen Jahren und Monaten vorrangig flir die Aktionseinheit der beiden slowenischen Organisationen und flir die Verbreiterung der Solidaritatsbewegung in Kamten und Osterreich ein-gesetzt. Die starke und ein-heitliche Protestbewegung hat mit wachsender Unter-stlitzung durch die oster-reichische demokratische Of-fentlichkeit bisher die Durch-setzung des Trennungsmo-dells der drei Landtagspartei-en und der deutschnationalen Organisationen erfoigreich verzogem bzw. behindern konnen. Im Gegensatz dazu gefahrden der Alleingang des Rates der Karntner Slowenen und auch die Erklarung der KEL die Einheit unter den Karntner Slowenen und in-nerhatb der Sohdaritatsbewe-gung.
3.	Das Komitee hat sich im-mer als liberparteiliche demokratische Initiative von Menschen aus beiden Volks-gruppen verstanden, nie je-doch als dritte s!owenische Organisation.
Der Zentralverband slowe-nischer Organisationen in Kamten stellte bei seiner Vorstandssitzung am 22. 1. 1988 nach eingehender Bera-tung einstimmig fest, daB aus dem vorliegenden Textvor-schlag betreffend eines Bun-desgesetzes, mit dem das Minderheitenschulgesetz ge-andert werden soli, hervor-geht, daf3 ab dem kommen-den Schuljahr in Kamten ein Stuck ethnischer Segregation Wirklichkeit werden wird. Damit hat sich, so der Zentralverband, das Karntner „Padagogenmodell" trotz ab-lehnender Haltung der ge-samten Volksgruppe, der osterreichischen padagogi-schen Fachwelt und trotz in-ternationaler Kritik durchge-setzt. Der Zentralverband stelit fest, da8 eine gemeinsa-me Losung dadurch verhin-dert wird, weil die Parteien nicht mehr zu den Ergebnis-sen des gemeinsam erarbeite-
ten Zwischenberichtes der Bundesexpertenkommission stehen und diese nicht mehr einberufen wo!len.
Auch lehnt der Zentralverband jegliche Versuche, die breite demokratische Bewe-gung gegen ein Stuck Apartheid in Kamten zu kriminali-sieren und zu spalten, ab, und weil3t aus diesem Grund Un-terstellungen gegen das Komitee und im besonderen gegen Univ. Prof. Gstettner zu-rlick. Auch die KEL, so der Zentralverband, soli in der Schulfrage nur im Einklang mit den Beschlussen der beiden Zentralorganisationen handeln.
Der Zentralverband lehnt entschieden jede Form der Trennung ab und fordert die Regierung auf, die Verhand-lungen auf Ebene der Bun-desexpertenkommission und auf Basis des Zwischenbe-richtes wieder einzuleiten.
Zuruckweisung der Angriffe
Weil namhafte Wissenschaftler, die immer wieder vor den unverantwortbaren Folgen des Karntner Padagogenmodells warnen, versuchen Karntner Medien ihnen lible Absichten zu unterstellen und sie auf diese Weise mundtot zu machen. Das Volksgruppenreferat der Osterreichischen Hochschtilerschaft weist in einer Presseerklarung dazu „solche hetzerischen Ver-balattacken auf das Scharfste zuriick und macht darauf auf-merksam, daB solche Aufwiegelungen eine Atmosphare schafften, in der Gewalthandlungen nicht mehr nur in der Phantasieund verbal ausgelebt werden konnten."
Haiders croder AuffrlM /n Rožen
p * """"""si*
k Wer kann Osterreich in Siidtiroi [uberhaupt noch schiechter machen?
sammlung der Sudtiroier Voikspartei hielten in Božen die^ Sudtiroier Libe-raien (Freiheitiiche Partei Sudtirois, FPS) ihren 10. KongreR ab. Dabei gab
der SVP. Die^beiden FPS-Spitzenver-treter Hans Lunger und Geroid Me raner beniitzten die Geiegenheit zu ^ breitangelegter Kritik an der SVP, und der osterreichische Parteiob-mann der Freiheitiichen, Jorg Hai der, iibte an seinem eigenen Land atzende Kritik. Der FPS-KongreR stand unter dem Motto „Freie Menschen in einem freien Land". (Wegen Piatzmangeis kpnnen wir den Kon-greRbericht erst mit Verspatung wie-dergeben.)
. . . Der groRe Augenblick
Dann kam der groRe Augen-biick. FPO-Bundesparteiobmann Dr. Jorg Haider trat unter dem Applaus der FPS-Delegierten ans Rednerpult und zog m einer Weise tiber sein eige-nes Land her, wie man es von einem verantwortlichen osterreichi-schen Politiker in Siidtiroi noch nie vernommen hatte. Haider lieR an den beiden GroRparteien kein gutes Haar; er beschuldigte sie, den Staat wie eine Beute unter sich aufzuteiien, den Proporz bis ins kleinste einzuset-
zen; er zeigte die angeblich vveitver-breitete Korruption der offentlichen Vervvaltung auf und brachte unzahli-ge Beispiele an burokratischem Filz. Die Zuhorer wieherten teilvveise vor Freude, als sie diese Tirade gegen Osterreich vorgesetzt bekamen. Osterreich ging aus der Rede Haiders als ein Land hervor, in dem Korruption und Niedergang vvohl noch gro-Rer seien als selbst in Italien.
Da mehrere Personen gekommen waren, die nicht der FPS angehor-ten, sich aber die Rede Haiders anho-ren wollten, gab es einige Ratlosig-keit tiber diesen Auftritt, da Osterreich immerhin Sudtirois Schutz-macht und in den Augen vieler auch das Vaterland der Sudtiroier ist. Man hort es nicht gern, wenn tiber Osterreich von osterreichischen Politikern so hergezoge!).wird.
... Politik gegen Slovvenen
Haider kritisierte, daR in Božen noch immer faschistische Denkmaler bestehen. Er verteidigte auch die Minderheitenpolitik seiner Partei ge-geniiber den Slovvenen in Kamten und kritisierte in diesem Zusammen
hang den SVP-Fraktionssprecher Dr. Hubert Frasnelli, der sich auf sei-ten der Slovvenen gestellt und die Freiheitiichen beschuldigt hatte, eine dieser Minderheit abtragliche Politik . zu betreiben. Frasnelli hatte iibrigens 1 am vergangenen Sonntag vor dem * Waltherhaus zusammen mit anderen gegen die Slovvenenpolitik Haiders protestiert.
Die Rede Haiders vvurde mit Applaus aufgenommen, aber in Kreisen * j auberhalb der FPS bedauert man es ' j zutiefst, daR der osterreichische Politiker sein Land in Božen so herun-tergemacht hat. Das zeigt nicht von grobem staatsmannischem Charak-ter.
der wird dem Land keine Sympathien f von seiten der Sudtiroier eingebracht haben. Der FPO-Bundesparteiobmann vergaR anscheinend vollig, wo und vor wem er sprach. Wenn Haider noch ofter solche Vortrage in Siidtiroi
wird er das erreichen, was den Faschi-sten bis heute nicht gelungen ist. Er wird zvvischen der Schutzmacht Osterreich und Siidtiroi eine tiefe Entfrem-dung herbeifiihren, die kaum mehr zu § heilen sein diirfte.
^ngfes/chls der von FPO-Obmann Ra/c/er /n der vergangenen IVocbe gesladelen ,,/nferna-^ona//'s/erung" der Karnfner Scbu/lmge del dessen Pade/genossen /n der BRD - von den btrndesdeufscden Jouma/Zslen and der (3ffenf//c/ike/f vvurde Ra/der dade/ /auf ORF-Journa/ .m/ch/ e/nma/ /gnoned" - g/d/ odens/e/iender /Id/ke/ vom 10. Dezemder 1907 /m „ l/o/ksdo-/en", dem Organ derSudl/ro/er 1/o/kspade/, den der „S/ovensk/ ves/n/k" d/er auszugsvve/se ^erolfenf//cd/, Aulscd/uO daruder, w/e Ra/der Oslerre/cd und se/ne Prod/eme /n der Znferna-^ona/en Offenf//cdke/f dars/e///. F/a we//erer Kommen/ar uder den „gro0en Aullr/d" Ra/ders erudr/gf s/cd dam// vvod/ vo//ends/
Die „Letzte Fassung"...
Der Zag /n R/cFfang TrennMMg der OcFa/er an den zvveLpra-c/n'gen Vo/kxxc/:M/en Oddlcdmren^ /akd/ D/ex OevveBr der nan /n „Fe/z/er Falang", dadedn!d72. danner7900, vordegende /n/dadv-An/rag von OPO, OVP and FP (x/ede Fakx/n/de nn-ren) an den Nadona/ra/, na/dem dax AFnderdeden-Ocda/gexe?z /ar Karnfen geanderf vverden xod. Aax dem Anfrag Ml /dar er-x/cdd/cd, da/ d/exex Gexerz den Dre/parfe/en-Pak/ vom 70. /Vo-vemder 7 907 bzw. dax „Kamrner Padagogenmoded" aTs PaxN der neaen Pege/ang vervvende/ and^amd/ede F/nvvande derge-xam/en x/ovvenTscben Vo/kxgrappe xovv/e earopasve// anerkann-fe Fxperren /gnor/erf and aacd ke/nexwegx za e/ner Pe/r/edang der Odaadon /m Pande be/dragen kann.

betreffend ein Bundesgesetz, mit dem das Minderheiten-Schulgesetz


1.	§ 10 (Crundsatzbestimmung) lautet:
"§ 10. Die Srtliche Festlegung der fur die slovenische Minderheit im besonderen in Betracht kommenden Volks- und Hauptschulen hat fur Jene Gemeinden zu erfolgen, in denen zu Beginn des Schuljahres 1958/59 der Unterricht an Volks- und Hauptschulen zneisprachig er-
2.	§ 16 Abs.l lautet:
"(1) An den ZMeisprachigen Volksschulen (Volksschulklassen, Volksschulabteilungen) ist der gesamte Unterricht auf der Vorschul-stufe sowie auf den ersten drei Schulstufen in annahernd gleichem
von der vierten Schulstufe an ist der Unterricht - unbeschadet des Abs. 2 - in deutscher Sprache zu erteilen, doch ist die slovenische Sprache mit vier Mochenstunden als Pflichtgegenstand zu fuhren. In Volksschulklassen mit deutschsprachigen und zweisprachigen Abteilu.n-gen ist der deutschsprachige Unterricht soweit wie moglich flir alle Schiller der betreffenden Schulstufen gemeinsam zu erteilen."






27.1.-2.2.
TV AVSTR! JA 1
TV AVSTR! JA 2
TV LJUBLJANA 1

9.05 Alf - zabavna oddaja; 9.30 Francoščina; 10.00 Šolska TV; 10.30 Naša mala farma; 12.15 Zunaje-politični report; 13.00 Mi; 13.30 Aktualno; 16.30 Lutkovna igra; 16.55 Nekoč je bil...človek; 17.30 Spuk v šoli - nadaljevanka; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Faicon Crest; 19.19 Kdo nudi več?; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Šport; 20.15 Sissi -mlada cesarica - film; 22.00 Kretnica stoji v smeri smrt - film; 23.30 Aktualno; 23.35 Petrocelli.
16.00	Wur!itzer; 17.30<Dežeia in ljudje; 18.00 Eic-hbergerjevi posebni primeri; 18.30 Avstrija v sliki;
19.00	Čas v sliki; 19.20 Znanje aktualno; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Argumenti; 21.55 Stranski pogledi; 22.00 Čas v sliki; 22.22 Dobiček z lakoto; 23.10 Podobe sovraštva; 0.25 Poročila.
8.45-14.00 in 17.00-23.55 Teletekst; 9.00 Zimski počitniški spored; 9.05 Biskvitki; 9.30 Kam, kje, kako med počitnicami. 9.40 Zgodovina izumov: Odkrivanje neznanega; 10.30 Risanka; 10.15 Periskop: Moda; 11.20 Otroci rocka; 11.45 Ivanhoe, angleški film; (do 14.00); 17.15 Video strani; 17.30 S. Rozman: Oblaček Pohajaček, 3. del; 17.45 L. Suhodolčan: Figole-Fagole, 1. del predstave SLG Celje; 18.15 Nadarjeni otroci: Kaj vse bi lahko dosegli, poljudnoznanstvena serija; 18.45 Risanka.
17.10 Dnevniki ževalna oddaja 20.00 Glasben niški večer.

9.05 Eichbergerjevi posebni primeri; 9.30 Dežela in ljudje; 10.00 Šolska TV; 10.30 Argumenti; 12.15 Klub seniorjev; 13.00 Mi; 13.30 Aktualno; 16.30 Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Risanka; 17.10 Mala legenda Robina Hooda; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Faicon Crest; 19.15 Kdo nudi več?; 19.30 Čas v sliki 1; 19.57 Šport; 20.15 Šov miks - pozor skrita kamera - zabavna oddaja; 21.45 Studio lota; 21.55 1-2-X (nogomet in toto); 22.22 Za ljubezen prebister.
16.00 VVurlitzer; 17.15 Srečanje z živatjo in človekom; 18.30 Avstrija v sliki; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje aktualno; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Kulturni žurnal, 20.15 Notranje politični report; 21.05 Dyna-sty - Denverjev klan; 21.55 Stranski pogledi; 22.00 Čas v sliki; 22.22 Klub 2; 0.15 Aktualno.
8.45-13.35 in 17.00-23.05 Teletext; 9.00 Zimski počitniški spored; 9.05 Biskvitki; 9.30 Kam, kje, kako med počitnicami; 9.45 Zgodovina izumov: Izumi zaradi izumov; 10.30 Risanka; 10.35 Periskop: Ta čudoviti živalski svet; 11.30 Otroci rocka; 11.55 Pasja zmeda, kanadski film (do 13.30); 17.15 Videostrani; 17.30 Pisma iz TV klobuka in kronika z mednarodnega lutkovnega festivala; 18.15 Naša pesem, 14. oddaja; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.00 Vreme.
17.10 Dnevnik: braževalna odd črke, kviz; 19" Dnevnik; 20.0" film; 22.30 Por"
9.30 Ruščina; 10.00 Šolska TV; 10.30 Sissi - mlada cesarica - film; 12.15 Notranjepolitični report; 13.05 Mi; 13.35 Aktualno; 16.30 Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Calimero; 17.30 Fantje z ulice Baker; 18.00 Mi; 18.30 Faicon Crest;
19.15	Kdo nudi več?; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Šport;
20.15	Primer za dva-kriminalka; 21.35 Jo!!y Joker; 22.20 Šport; 22.45 Satirična lutkovna igra; 23.15 Nečastna starka - film (ob 90. rojstva B. Brechta); 0.50 Paint-box - pustolovščina za oči.
16.00	VVurlitzer; 16.45 Reši me, kdor more -zabavna oddaja; 17.30 Divjim živalim na sledi;
18.00	2X7 - sedem dni sporeda na obeh kanalih; 18.30 Avstrija v sliki; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje aktualno; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Oddaja o filmu; 21.20 Znanje specialno; 21.50 Strankarski pogledi; 22.00 čas v sliki; 22.22 Haleluja za dve pištoli - film; 23.55 Aktualno; 0.00 Pozor: zeleno-film.
8.45-13.55 in 17.05-0.15 Teletext; 9.00 Zimski počitniški spored; 9.05 Biskvitki; 9.30 Kam, kje, kako med počitnicami; 9.40 Zgodovina izumov: Izumi za kratkočasje; 10.30 Risanka; 10.35 Periskop: Bosna in Flercegovina; 11.50 Otroci rocka; 12.15 Pirat črnobradec, ameriški film; 17.20 Video strani; 17.35 Kljukčeve dogodivščine, 22. del; 17.50 Super stara mama, 13. del angleške otroške serije; 18.15 Rudžer Boškovič-Dubrovčan in svetovljan, 3. oddaja; 18.45 Risanka; 19.00 Vreme.
17.10 DnevniKi! 18.00 Izobražej Številke in črk?. 19.30 Dnevnik: zagrebške filh^

9.05 Angleščina; 9.35 Ruščina; 10.35 Dolge noge, dolgi prsti - film; 12.00 Svet in mi; 13.00 Mi; 13.30 Aktuatno; 14.25 FraDiabolo-film; 16.00 VVurlitzer za otroke; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Naravi na sledi; 17.30 Pika nogavička; 18.00 Mi; 18.25 Vprašanja kristjana; 18.30 Šport; 19.00 Veselo v soboto; 19.30 Čas v sliki 1; 19.57 Šport; 20.15 Varite, varite; 21.55 Yes minister; 22.20 Srce je adut - glasbena oddaja; 23.20 The Munsters; 23.45 Aktualno.
13.30 Sereno variable - pretežno vedro - zabavna oddaja; 14.30 2 X 7 (ponovitev); 15.00 Svitanice zimskih olimpiskih iger; 16.00 Moja najlubša viža; 17.00 Draga družina; 18.00 Trailer-nasveti za ljubitelje filmov; 18.30 Avstrja v sliki; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje aktualno; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Mogambo - film; 22.20 Šport; 22.40 Tisti, ki ne poznano milosti-film; 0.20 Aktualno; 0.40 Gangsterji, igralci in šerif- vestern.
7.55-0.55 Teletekst; 8.10 Videostrani; 8.25 Radovedni taček: Vozel; 8.40 Pamet je boljša kot žamet; 8.45 Oblaček Pohajaček, 4.del; 9.00 Kljukčeve dogodivščine, 22. del; 9.15 Soba 405, 4. del otroške serije TV Beograd; 9.45 Maribor: svetovni pokal v alpskem sumučanju-veleslalom(ž), prenos 1. teka; 11.15 Pisani svet: Portret Janeza Jermana; 12.25 Maribor: svetovni pokal v alpskem smuča-nju-veleslalom(ž), prenos 2. teka; 13.15 Pisma iz TV klobuka.
14.35 JugoslaT Marka Twaina sovi, ponovite^ otroška predsM, vanka; 19.30 C VVagner: Trista, Poročila; 21.6" sobota.
9.05 Dobiček z lakoto - dokumentacija; 10.35 Tedenski pregled; 11.00 Ura tiska; 13.00 Orientacija; 13.30 Mi; 14.00 Paradiž živali; 14.25 Burleske; 14.40 Medvedi ostajajo ob žogi - film; 16.15 Poročila za otroke; 16.25 Listamo po slikanici; 16.45 Risanka; 17.10 Maščevanje barbarov-film; 17.40 X-Large; 18.25 Poglej in zadeni; 19.20 Kristjan v času; 19.30 Čas v sliki 1; 19.48 Šport; 20.15 Hiša v gozdu - nadaljevanka; 21.15 Spektrum; 22.00 Zgodba ljubljene-TV-film.
J
9.05 Tisoč mojstrovin; 9.15 Prenos maše; 10.15 Maske San Marca; 11.00 ORF-stereo-koncert; 12.35 Ključ Julesa in Jima - film; 13.23 Športno popoldne; 17.15 Klub seniorjev; 18.00 Mi-special-no; 18.25 Poglej in zadeni; 18.30 Avstrija v sliki; 18.55 Žrebanje lota; 19.00 Čas v sliki: 19.48 Primer za ljudskega tožilca; 20.15 A Chorus line - film; 22.15 Kako izgubiš svojo ženo in dobiš prijateljico -film; 23.45 Sedem dni športa; 0.05 Aktualno; 0.10 Čikago 1930.
7.50-23.35 Teletekst; 8.00 Videostrani; 8.20 Živ žav; 9.15 Super stara mama, ponovitev 13. dela angleške serije; 9.50 Morzine: Svetovni pokal v alpskem smučanju-veleslalom(m), prenos 1. teka; 10.25 Maribor: Svetovni pokal v alpskem smuča-nju-s!a!om(ž), prenos 1. teka; 11.30 Domači ansambli -ansambel RŽ; 12.00 Risanka; 12.20 Morzine: Svetovni pokal v alpskem smučanju-veleslalom(m), prenos 2. teka; 13.10 Maribor: Svetovni pokal v alpskem smučanju-slalom(ž), prenos 2.teka.
8.55 Poročila: 15.20 Resna g"
20.00	PoljudF
21.00	Mali kod Športni pregie"
9.05 Love boat - zabavna oddaja; 10.00 Šolska TV;
10.30	Mogambo - film; 12.35 Hunza - oaza na strehi sveta; 13.00 Primer za ljudskega tožilca;
13.30	Divjina med Donavo in Dravo; 14.25 Tako potujemo in tako ljubimo -film; 16.00 Šport; 16.30 Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Datagnan in 3 mušketirji; 17.30 Henry in leva noga; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Fal-kon Crest; 19.15 Kdo nudi več?; 19.30 čas v sliki 1; 19.57 Šport v ponedeljek; 21.15 Miami vice.
16.00 VVurlitzer; 17.30 Telekoieg - fizika; 18.00 Lin-denstraBe; 18.30 Avstrija v sliki; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje aktualno; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Klinika v Schwarzwa!du; 21.00 Novo v kinu; 21.15 Šiling - gospodarski maga-cin;21.50 Stranski pogledi; 22.00 Čas v sliki; 22.22 Ljubosumnost po italjansko - film; 0.05 Aktualno; 0.10 Columbo.
8.45-13.55 in 17.00-22.45 Teletekst; 9.00 Zimski počitniški spored: 9.05 Biskvitki; 9.305 Kam, kje, kako med počitnicami; 9.40 Ogroženi pande, poljudnoznanstveni film; 10.05 Risanka; 10.10 Ex Libris: Petdesete s T. Domicetjem; 11.25 Otroci rocka; 12.20 Dvorni norček, ameriški film (do 13.55); 17.15 Videostrani; 17.30 Radovedni taček:stol; 17.45 Soba 405, 5. del otroške oddaje TV Beograd; 18.15 Potopisi in reportaže; 18.45 Risanka. 18.55 Video strani; 19.00 Vreme.
_____________'
17.10 Dnevnidj grajski TV prt#} oddaja o špo^ večer.
9.05	Avstrija v sliki; 9.30 Angleščina; 10.30 A Chorus linie - film; 12.25 Šport v ponedeljek; 13.20 Mi; 13.55 Domače živali...?; 14.25 Pustolovščine družine Robinson po divjini - film; 16.00 Šolska TV; 16.30 Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke;
17.05	Pinocchio; 17.30 Tudi šola mora biti; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Faicon Crest; 19.15 Kdo nudi več? 19.30 Čas v sliki; 19.57 Šport; 20.15Z€dmundom Hillaryjem skozi Himalajo; 21.00 Poglej in zadeni; 21.07 Ellis Island.
16.00	VVurlitzer; 17.00 Šolska TV; 17.30 Orientacija;
18.00	Alf - zabavna oddaja; 18.30 Avstrija v sliki;
19.00	Čas v sliki; 19.20 Znanje aktualno; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Tingel tangel -zabavna oddaja; 21.00 Poglej in zadeni; 21.07 Včeraj vojna - jutri mir - dokumentacija; 21.55 Stranski pogledi; 22.00 Čas v sliki; 22.22 Klub 2; Aktuatno.
8.45-14.35 in 17.05-23.15 Teletekst; 9.00 Zimski počitniški spored: 9.05 Biskvitki; 9.30 Kam, kje, kako, med počitnicami; 9.40 Tujci našega planeta; 10.05 Risanka; 10.10 Ex Libris: O vinu in vinarstvu; 11.20 Enajsta šola; 12.10 Otroci rocka; 12.35 V pomladi življenja, ameriški film, (do 14.35); 17.20 Video strani; 17.35 Pamet je boljša kot žamet: Jabolčnik; 17.45 Ex Libris, ponovitev 1. oddaje; 18.45 Risanka; 18.55 Video strani; 19.00 Vreme; 19.01 Obzornik; 19.19TVokno; 19.24 Zrno.
17.10 Dnevni braževatna ran čas; 19.30^ ske muzeje ih; Maribor; 20.46' čilo CNN.

Torek, 26.1.
Halo, prijatelji!
Partnerski magazin.
Sreda, 27.1.
Dobra volja je najbolja. Pesmi in melodije, ki jih radi poslušate.
Četrtek, 28.1.
Rož-Podjuna-Zilja
Petek, 29.1.
Domača in ledinska imena (A. Feinig)
Sobota, 30.1.
Duhovni nagovor (J. Tratar)
Voščila (D. Urschitz)
Nedelja, 31.1.
„Vse sorte pesmi trosim, ne zmanjka jih nikoli!"
Ob 80. obletnici smrti Franca Ledra-Lesičjaka (I. Virnik)
Ponedeljek, 1.2.
Enotnost. Diskusija v živo gosta v studio 1 sta predsednika osrednjih organizacij kor. Slov. dr. Matevž Grilc in dipl. inž. Feliks VVieser.
Torek, 2.2.
Halo, prijatelji!
Partnerski magazin.
Vse sorte pesmi trosim, ne zmanjka jih nikoi'!
Nede!ja, 31.1.1988
Daleč naokrog je zaslovela Podjuna po svojem pevcu Francu Ledru-Lesičjaku, človeku, ki si je sam zadal najhujšo pokoro: leto dni ni govoril, kaj šele pel. V nedeljo v slovenskem radijskem sporedu.
Včasih bi bil tak recept primeren tudi v politiki, samo, kdo bi ga upošteval? Kakor koli že, tudi v naši, narodnostni, kljub deloma zelo sočnim izjavam, ostajajo odprti odgovori na nekatera važna vprašanja, kljub nekaterim skupnim sporočilom za javnost. Sta osrednji organizaciji koroških Slovencev pred novim razkorakom? V diskusiji obeh predsednikov gre za iskanje skupnih stališč po nepremišljenih nesoglasjih. Gosta v oddaji v živo sta dipl. inž. Feliks Wieser, predsednik Zveze slovenskih organizacij in dr. Matevž Grilc, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev. Pogovor v ponedeljek bo vodil Mirko Bogataj.
SLOVENSM VEsrn		^ Naročam da migaf
Ime in priimek		^
nasiov		^
pošta	
Obvezujem se, da bom naročnino (250 sit}' stavijo) redno ptačeval(a) in prosim, da m'	
(kraj in datum)		^
VESTNtKOVA

stran 3
Slovensko
planinsko
društvo
Celovec
stran 5
Aktivna je iz lastnih izkušenj
stran 4
Za našo mladino in naše otroke
stran 6
Slovenci v Italiji in v
Avstriji
stran 8
„Vstaja" mladine za boljšo prihodnost
„Pust, pust, je masten okrog ust. . ."
PoJo prozo ^/oro Jo/oz.s/zgo, Jo/g/g sc Jrzzjo o/rogz i/zooz i^g/o prgJv^g/o oo pzz^/oz /orgJ. ^ /g//z po ^g^gJo .s g o/ rggg/zo, z/opoggopzjo ooro^/z ^o/oo o/rocz...
Po s g Jo/zJo oz^/gzj .sz' ozorgjo z'zozz'.sJ7z /zgJo-Zgrz' oJ/*o.s/z' //'z/J/g/ Vzgzoz/oo zo przozgr ^oozo oovzoo/jg zo oo^zoorJg ^7ot/go^JzJ zogJzjgv^ no NoroiJgzo.* zo /g/oiojz pzz.s//zz /orgJ .sz/ ^z Joozz-.s/z/z Jor 7pz/r//zz /or//o* ^ Jvorooz. /o .szggr ^g JoJo pz///zg/z7z g oz o/g/o oogoozg/zz. /7z//zJo zoojo ,yg Jo ^ggz/z/o zoozoo, Jo/z Jo gngrgzj Joozo pozro/z7z, /zoozgs/z/ Jo J/ g.sg .svzpg .sz/g v/ožz/z v sAop/zz Joj zo sJzzpoz' J^ojgz/goz pozzJ...
PoJo, Jrogg J/*o/Jg zo Jrogz Jro/cz, g.szzj zo oo^ og Joz/z/g ^JrJgJ. 77rgJozJz ,,^/ovgoiJggo gz^s/zz/Jo" ronz oJ//'zzJ//oozo, Jo J o/o o v /o o o/o g/z vorgg^o/z z ozog/oz' oo rz/zn/J p/g.sz/z ižro/o jozog NoroiJg. Zo/opo ^g Joozo oo pn-sP oz /org J p/z' /zogoozg/zz Jorz/z' Jo zo Jojggo. /7po-ozo, Jo .sg p/z zgo; Jo/ ogJo/zJo ozooj ooJorjgoz oogo/zzg/o.sz' og J o/o o oJooio/z Jo/ ,,oorgz"/ No MoJ oogzo po .sg J on; o oo /gJozo/z Jržo/z o/zro-pzj.sJggo oočg/o/ „Vozoo jg .soJg/ogo/z", po cgprov .sg Jo/o o ozorJo /;;z/.sJ;r;//z.
Vooz, oz/oJzm zo ogJo/zJo ozooj oz/oJzzo, po J/jzzJ /gžJz/o proJ/gozooz ^ io/^/vooz zo Jrzzgz/o proJ/gnzonz,žg/;nzo vg^g/g, Jo, gg/o „oorg"pzz^-/zzg Joz/
PZ/beršA; obč/'nsA; sve/ je zavrni/ zahtevo EL po dvojez/čnem obč/nsAem o/rošAem vrtcu. Obč/na Ravne je zato obpoveda/a srečanje z obč/no P/;'berA.
Nepripravljenost za dialog ogroža dobro sosedstvo!
Dogor/A/ na Loro.fAcrn S'0 /n/; /n so ,se danes za s7ovc;;.sAo naz odno .sA;;/n;o.st v.sc prej Aof rožnat;'. Zadrega //c;;na;r/;cnsta zn z njznz s* red e .srd; e Aoro.fArrn dezrdzzern zbor;; za.sto/nn;;7; sfra/;A po /očend; .so/a/; za s/o^enbso narodz;o sbnpnosL je pov-zročda Aoro^A/nt d/oeeneern za.sArh//';;-joč, /ezab po/ozaj. Gre za nas obstoj. Le ma/o/rdaj e nas/ zgodoe;'n; je nspe/o zdra-z/t/ ese tr/ stranAc s- boj proz/ na.s/rn prav/-
cazn. La nesveZa Zroj/ca boče s/oeensA/ ;;arodn/ ^Attpno^f/ v.s;7;'t/ ,,recepZ", A/ sZa ga ,,sA;;ba/a" A/e/ntatr//enAf /n //a/der brez pr/sZanAa s/orensAe narodne sAzzp-nosZ/. //očejo nas poZ/sn/Z/ v /zo/ac/jo, bočejo nam vzet/ sAnpn/ dvojez/čn/ pozzb /n s Zezn sčasozna Zn d/ našo s/osen.sAo besedo. Pazunt//7vo je, da se borno proz/ ZaAnn naAanan; nprb' od/očno /n z vsem/ močm/.
Tembolj pa smo zadovoljni nad dejstvom, da nas v našem boju podpira vse več demokratov v Avstriji in drugod. Prav zaradi tega smo prepričani, da našega upravičenega boja za naše pravice viadjoči ne bodo mogti presiišati in zavreči.
Razveseijivo in ohrabrujoče je tudi dejstvo, da so tudi v matični državi Sioveniji in v obmejnih občinah sohdarno čutiti z nami in temu primerno tudi ravnali. Posebno smo zadovoini nad sktepom Skupščine občine Ravne na Koroškem, da na novo presodi sodetovanje z občino Pli-berk in da temu primerno tudi postopa. Odrekanje naših pravic, kot je odklon i-tev dvojezičnega otroškega vrtca v Piiberku, točevanje šolarjev po narodnosti in drugo, je dato misiiti tudi Ravenčanom. tz teh raztogov je občina Ravne smatrata za pohtično potrebo in dotžnost obsoditi pohtiko do naše narodne skupnosti, kakršno vodijo SPO-OVP-FP nasploh, še posebno pa v občini Ptiberk. Zato je postata občini Ptiberk pismo, v katerem opozarja na še vedno neizpoinjen 7. čten Avstrijske državne pogodbe, ter na dejstvo, daje avstrijska potnika s tem, ko še vedno odreka pripadnikom stovenske narodne
skupnosti ustavno zajamčene pravice, v nasprotju z državno pogodbo. Tako ravnanje, ugotavlja ravenska skupščina, vptiva tudi na dobro sosedske odnose med občinama Ptiberk in Ravne na Koroškem.
Ravenčani so prositi tudi za pismen odgovor na vprašanje, zakaj ptiberška občina tako ravna s Slovenci. V primeru, da na pismo ne bi bito odgovora, so Ravenčani opozoriti, da ne vidijo razloga za tradicionatno novoletno srečanje predstavnikov obeh občin. Ptiberčanom se očitno ni zdeto vredno, da bi ravenski občini odgovoriti. Zato pa so se merodajni v občini izgovarjati, da je pismo ravenske skupščine menda vmešavanje v notranje zadeve Avstrije.
Letos torej ni bito medobčinskega srečanja, pa čeprav so bita dostej že dolgoletna tradicija. Dogovorjeno pa je bito, da se predstavniki ravenske občine ietos srečajo samo s predstavniki stovenske narodne skupnosti in se tako z njimi sotidarizirajo. Reči moramo, da je bito to srečanje, v gostišču Juena, za nas velikega pomena in tudi v oporo našemu boju za obstoj. Ravenčani so, z županom inž. Maksom Večkom na četu, dokazati svojo odtočno in odgovorno pohtiko napram svojim sosedom, posebno pa
še do koroških Stovencev. S tem pa so tudi izpričati, da je prišel čas, ko je treba jasno povedati, da tako ne gre več naprej.
***
Zato je tembotj nerazum-tjivo ravnanje predstavnikov dravograjske občine. Ati jim res ni znano, da gre za naše osnovne pravice, za naše vrtce in šote? Srečati so se s tistimi, ki nam jemtjejo pravice in ki žetijo, da bi slovenska beseda na Koroškem kmatu zamrta. Praznovati so s predstavniki občine Suha -enkrat tu, enkrat tam. Nerazumljivo! So predstavniki obmejne občine pozabiti, ati pa se ne zavedajo, daje proti-stovenski duh v obmejnih avstrijskih občinah, ki odreka Stovencem pravice, žeto podoben tistemu, ki je v usodnih vojnih tetih detovat v morišču Dravograd in ki je za vso sito hotet tudi Koroško v Stovcniji napraviti samo nemško.
Sprašujemo se, čemu tako htapčevstvo in komu je v korist. Nam gotovo ne! Smo mar v očeh dravograjske občine koroški Stovenci tisti, ki „motijo" dobrososedske odnose med tema dvema občinama?
Ljubqana: Okrogta miza o,,modelu"
Zveza <7r;;.s'tev pe<7ago.7A;7? t/e/avcev ,S7oven//'a je prer/ neAaj ;/nev; a a Lt/ozoj^A/ /aAn/tet/ v Lj;;b//an/ organizira/n pogovor za o A rog/o /a/z o o žgoč/A vprn.sanjt/; t/voje-z/čaega Ao/stva aa Lo;os'Ac;a. Lazprava o ZaAo Imenovanem /oč/Zveaear ,,per/ago.s'Aen; mor/e/n", oz. .sporazaa? tre/; .stran A o č/vo/ez/čaeat Ao/.stvtt. je zaova po;;<7nr;7n ;; e.spr ejem //'/vo.s't c//jev n e m.s'At/; aac/oaa/Lz/ča/A .s;7, pret-Aaao ponujen/A v rejo rm nem prer//ogn.
V pogovoru so sodelovati znanstveniki s Filozofske fakultete, Pedagoškega inštituta, Inštituta za narodnostna vprašanja. Centra za razvoj univerze ter predstavniki Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, Zavoda SRS za šolstvo, dvojezičnih šot in društev pedagoških delavcev. Gostje in uvodničarji so biti dr. Vladimir Wakounig, asistent na univerzi v Celovcu, dr. Avguštin Malte, direktor Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu, in Franc Kukoviča, predsednik Združenja dvojezičnih učiteljev na Koroškem in podpredsednik ZSO. Pogovor je vodil dr. Zdenko Medveš, ki je tudi avtor obsežnega, na okrogli mizi sprejetega memoranduma o citjih in vsebini najnovejše šolske reforme dvojezičnih šot na Koroškem. V nagovoru je dej at, da so avtorji, koroškega pedagoškega modela spretno izkoristiti strokovna dognanja in ponudili izrazito napredne cilje, ki govorijo o zbtiževanju in strpnosti večinskega in manjšinskega naroda, o obojestranski integraciji, fleksibilni diferenciaciji pouka itd. hkrati pa predlagati izvedbene ukrepe, ki bi bistveno okrniti dvojezičnost koroških šot in zastrupiti mednacionalne odnose nasploh. Menit je, da je sporazum treh strank politična hinavščina brez primere.
Avguštin Mahe je dejal, da predlagani ..pedagoški model" zadeva samo prva tri teta obveznega izobraževanja, kjer je največ dvojezičnega pouka, in da je dogovor strank rezuttat sistematičnega pritiska nacionahstov na dvojezično šotstvo. Ta se je po njegovem mnenju posebej okrepit po tetu 1983. Vzroki za ta pritisk naj bi biti v gtob-kih spremembah v socialni strukturi Stovencev na avstrijskem Koroškem, ki so zavrti asimitacijo oziroma jo ogroziti. Izbojšate so se tudi razmere v dvojezičnih šotah, je dejal in spomnit, da se je števito prijav za te šote povečalo tudi po zastugi stovenske gimnazije v Cetovcu. Opozoril pa je, da oblasti preprečujejo raziskovanje dvojezičnosti. To je - kar ga je bito -mnogo bolj usmerjeno k zgodovinskim vprašanjem, manj pa k pedagoškim.
Vladimir Wakounig je menil, da je reforma naperjena proti zdajšnjim dvojezičnim učiteljem, saj predvideva, da bi se razred pri sedmih prijavah za dvojezični pouk točit v dve skupini, kjer bi hkrati, v istem prostoru in oh dodatnem učitelju v bistvu prevtadat enojezični pouk. V
sporazumu treh strank namreč nikjer ni rečeno, kakšne kvatifikacije bi mora) imeti tako imenovani asisten-čni učitelj, oziroma, ati bi sptoh moral znati toliko slovensko, da bi tahko komunicirat z učenci.
Tudi Franc Kukoviča je odtočno poudarit, da bi bit pouk z dvema učiteljema v razredu ob istem času popolnoma nemogoč in da je nesprejemljiv predlog, po katerem naj bi učenci imeli 14 ur ločenega pouka na teden, le štiri pa skupno (telovadbo, risanje in petje). Menit je, da bi se s tem dvojezičnost omejila te na zunajšolske dejavnosti in ekskurzije, kar je enako kot nič. Predstavit je tudi predlog koroških dvojezičnih učiteljev, ki predvideva 18 ur skupnega pouka in poudarjeno notranjo diferenciacijo pouka.
Klic po podpori
Iz obsežne razprave omenimo: Gerdina Nečak je dejala, da je sporazum primer, kako se stroka izkorišča v politične namene. Predlagani model kaže odnos treh strank do manjšine v celoti in je kot tak nesprejemljiv. Poudarila je še, da dvojezičnost na Koroškem sicer ni primerljiva z dvojezičnostjo v Sloveniji, vendar da v Sloveniji pomeni promocijo manjšinske identitete. Breda Pogorelec je dejala, da bi sprejetje, koroškega pedagoškega modela pomenilo isto, kot odreči se nacioa-nalni identiteti, torej ne gre samo za vprašanje jezika. Franci Pivec je dejal, da je reforma naperjena proti Slovencem in slovenščini in da bi morala izobraževalna znanost razbliniti predsodke, po katerih je vse, kar škoduje slovenščini, dobro za nemščino. Dušan Nečak je menil, da časopisje in televizija preveč enostransko obravnavata ..koroški pedagoški model", s tem da ga označujeta za jezikovno vprašanja, v resnici pa gre za vprašanje naroda. Dejal je, da predlagane rešitve ne težijo k zbliževanju vednosti o kulturi obeh narodov oziroma da utegnejo biti katastrofalne za medčloveške odnose na Koroškem.
V razpravi je bilo večkrat omenjeno vprašanje, ali je sploh mogoče nastopiti s strokovnimi argumenti v tej izrazito spolitizirani polemiki, češ da se zadeve sprevračajo oziroma da strokovne argumente nasprotna stran ni pripravljena upoštevati.
Slišati pa je bilo tudi očitek, da je dvojezično šolstvo deležno premalo strokovne, politične pa tudi diplomatske podpore iz Slovenije in Jugoslavije.
35 tet
pomembnih planinskih dogodkov
Prv/ ta/'n/k /n predsedn/k SPD Celovec Dan/7o Kupper (/evo) /n Labo LPba/s.
PLANtNSTVO
Pred nedoen/dn 30 /toroi/t/ ^/oven^/t/ p/u/t/nc/ o99u;d// 33-/e/H/co odnovdee ^/oeen^de p/u/t/n^/te orgn/dzacpe no /(oro^Pem, /tu/cre u^/unovn/ odčn/ zdor;e dd 77. p;/;00/70 7933. Podro/.so nod'p/o/onc/ odnoed/ /e/o 7999 o.s7o//os'//eno Z//pdo podrozn/co .S7oee/;.s7(fgo p/o n/n.sd ego drod/eo, d/ se y'e /e/o 7997 prednenovo/o e Advo^do podrozn/co 3PD ^ sedežem e Ce/ovcn. Ode/no podrozn/eon/o jepredsedo-eo/ /edonp .s/oven.sd/ rodo//nd deze/n/ /n držovn/ po^/onec Pronc Cro/enooer. 3 prvo ^ee/ovno eo/do y'e no Porosde/// no zo/o.sV prenedo/o orgon/z/rono ^/oven^do p/o/?/n.sdo dejos no.s7. Vendor /e 7sdro, d/ /e de/o, pred 33 /ed spe/ ezpdon/e/o /n .se do/ Pen/ds dv/gndo /n zožore/o e novo orgon/z/rono .s/oeen.sdo p/on/n^do oddodje no Poro,sde/n.
Pri obnovitvi nekdanje planinske organizacije Slovenskega planinskega društva Celovec je bil za predsednika izvoljen Lubo Urbajs. Na takratnem	ustanovnem
občnem zboru so si naši planinci zadali med drugim dva zelo važna cilja: zgraditi lastni planinski dom in čim bolj utrditi vsesplošno planinsko vzajemnost. Danes z veseljem ugotavljamo, da so bili naši planinci pri tem uspešni -pred 20 leti so si zgradili planinsko kočo, pred leti pa je SPD Celovec postalo tudi član Zveze avstrijskih planinskih društev/Verband alpiner Vereine Osterreichs in uživa ugled preko naših državnih meja. Pred štirimi leti je Urbajsa nasledil sedanji predsednik Franci Kropivnik, ki je tako tretji predsednik slovenske planinske organizacije na Koroškem, katere obstoj, sicer s presledkom med obema vojnama, traja že 88 let.
Slovo od planinskega idealista
Pred 35 leti smo se na ljubljanskem pokopališču za vedno poslovili od enega najbolj zaslužnih planinskih funkcionarjev Slovenskega planinskega društva na Koroškem dr. Josipa Cirila Oblaka, nekdanjega tajnika in blagajnika Koroške podružnice SPD.
Dr. Oblak, po rodu Ljubljančan (roj. 10.12.1877), se je leta 1906 preselil v Celovec, kjer je kot odvetniški kandidat posloval najprej v pisarni dr. J. Brejca, nato pri drugem slovenskem odvetniku dr. Ferdinandu MiiHerju (v tej pisarni je deloval tudi bivši predsednik nadzornega odbora SPD Celovec, sedaj odvetnik v pokoju dr. Franci Ztvitter). Kot navdušen planinec se je Oblak takoj aktivno vključil v Ziljsko podružnico s sedežem v Ziljski Bistrici oziroma v Beljaku.
Zaradi velike obsežnosti delovnega območja, od Šmohorja do Dravograda, sta takrat najbolj aktivna planinska funkcionarja Knafelc in Oblak predlagala, da se sedež podružnice prenese v Celovec in se preimenuje v Koroško podružnico. Na občnem zboru leta 1907 so zborovalci njun predlog spre-

S/ovo od p/an/nskega /dea//-s/a dr. Jos/pa C/d/a Ob/aka, nekdanjega Zajn/ka /n blagajnika Koroške podružnice SPD.
jeli, ter Oblaka izvolili za tajnika in blagajnika Koroške podružnice.
Oblak je bil zelo borben planinski funkcionar, še posebno se je boril proti potujčevanju slovenskih krajevnih, ledinskih in gorskih imen. Lastnoročno je markiral poti in nameščal dvojezične krajevne napise. Pri tem delu so ga narodni nasprotniki celo napadli. Neki nemški list je o Oblaku porogljivo poročal, da hodi po Rožu človek, menda celo doktor prava, „ein win-discher Heiland", ki nima drugega posla, kakor da maže drevesa in skale ter misli, da bo z mazarijami svojega
čopiča spremenil nemški značaj pokrajine v „vindišar-skega."
Zaradi te svoje odločne dejavnosti je celo pri svojih lastnih pristaših naletel na očitke, češ da je samovoljen. Po vsej verjetnosti je bil to tudi povod, da je zapustil Koroško in se leta 1909 vrnil v Ljubljano. V poslovilnem govoru je med drugim poudaril, kako velikega pomena so planinska društva v narodnem oziru, ker s svojim delovanjem netijo narodno zavest med ljudstvom. Z njegovim odhodom s Koroške je začelo društveno delovanje pešati. Koroški rojak dr. Šašel je v svoji „Zgodovini koroških podružnic SPD" zapisal, da nobeden od novih funkcionarjev „odstopivšim" (predvsem Oblaku in Knafelcu, slednjega so leta 1906 premestili v Trst) ni bil kos ter naglasil, daje Oblak na Koroško prinesel nove pobude in jih po možnosti uresničeval ter da je s svojim življenjem prav do poslednjega diha dokazal, da mu je bilo planinstvo srčna in umska potreba, takorekoč glavni poklic.
Oblak pa ni bil samo navdušen planinec, marveeč tudi literat, leposlovec, umetnik in filozof ter velik oboževalec Ivana Cankarja in dr. Julija Kugyja. Imel je izrazito žilico
za potopise, ki jih je znal globoko občuteno ilustrirati. Razumljivo je, da je mnogo pisal o Koroški in to ne samo potopise, marveč tudi politične članke. Njegovi opisi Koroške kar prekipevajo o lepoti in ljubezni do koroške zemlje (Celovec - Beljak, Koroški Slovenci, Pozdrav Rožu, Naša Podjuna, Naš Celovec____)
Ves predan planinstvu in njegovim čarom je sprožil diskusijo o vsebini in pomenu planinstva. Oblak se namreč ni strinjal z naziranji dr. Tume (prvi slovenski alpinist) in drugih slovenskih alpinistov, ki so v plezanju videli predvsem športni moment. Zanj so bili pravi slovenski planinci Aljaž, Kadilnik in drugi, katerim so bile gore in narava predvsem v razvedrilo in uteho. Ta način planinstva je Oblak imenoval „poduševljeno planinstvo", kar pa je seveda v nasprotju s športom.
Tudi na stara leta je naš slavni planinski predhodnik najraje hodil po gorah sam. To pa je bilo zanj tudi usodno: na poti s Triglava, jeseni leta 1951, je za takrat 74-let-nim Oblakom izginila vsaka sled. V planinski koči na Kredarici je še zapisal, da se vrača skozi dolino Kot v Mojstrano, kamor pa ni prispel.
SPD se udeležuje /ud/ spom/nsk/d pohodov - /u na B/egoš.
Čeprav so gorski reševalci vse preiskali, za Oblakaom ni bilo sledu. Šele 22 mesecev po nezgodi sta dve planinki slučajno pod severozahodno steno Krede (v bližini Triglavskega doma) našli njegovo truplo. Bilo je skoraj nepoškodovano, kerje skoraj dve leti ležalo pod snegom obrobne peči.
19. avgusta 1953 je Oblak končno našel svoje poslednje počivališče na Žalah v Ljubljani, kjer se je ob odprtem grobu ob velikem spremstvu planincev med drugimi od pokojnika poslovil tudi znani koroški rojak dr. Julij Fela-her. Koroški slovenski planinci smo lahko res ponosni, da smo v naših vrstah imeli tako razgledanega planinskega aktivista, katerega sloves daleč presega meje domovine. Planinskega idealista in velikega prijatelja Koroške dr. Josipa C. Oblaka bomo ohranili v častnem in nepozabnem spominu.
Mont Everest končno premagan
Ko že poročamo o planinskih dogodkih pred 35 leti, ne moremo mimo tega, da ne bi omenili izredno pomembnega dneva v zgodovini alpinizma - 29. maj 1953. Takrat sta se Novozelandčan Ed-mund Hillary in domačin Tensing Norkay v okviru angleške alpinistične odprave kot prva človeka povzpela na najvišji vrh sveta, 8848 m visoki Mont Everest.
Pred to zmagovito alpinistično odpravo so Mont Everest oblegale številne druge odprave. Na osnovi izkušenj teh odprav, je bilo možno doseči ta veliki uspeh, ki ga brez njihovih prizadevanj gotovo še ne bi bilo. Prvi vzpon na najvišji vrh sveta je torej rezultat skupnih prizadevanj in tako gre tudi neuspelim odpravam pomemben delež k temu velikemu planinskemu dogodku.

OTROK
Ubogi Artur Cmok
Artur Cmok je od vsega na svetu ime! najraje čokolado. Če so ga vprašali, kakšno čokolado ima najraje, je brez obotavijanja začivkat, kakor da si s tem noč in dan beli giavo.
Zaobljeno čokolado, oglato čokolado, dolgo čokolado, kratko čokolado, okroglo čokolado, ploščato čokolado, polno čokolado, luknjičasto in vse tiste čokolade, kar jih sploh naredijo na svetu.
In kaj je bilo za Arturja Cmoka najbolj žalostno?
To, da je vse zaman, ker se samo redi, samo debeli, samo oteka, četudi trdo in s stisnjenim kljunom izvaja shujševalno kuro.
Kadar ne misli na čokolado, takrat misli na shujševalno kuro.
Čemu vsemu se ni že odpovedal!
Odpovedal se je vodi, mleku, omakam, kruhu, soli, jabolkam, hruškam, pomarančam, limonam, koka koli, polagoma se je odpovedal že vsemu - samo čokoladi ne.
In vendar se samo redi, samo oteka, tako je že debel, da pod njim poči veja, kadar prileti nanjo...
popoka dimnik, kadar sede nanj...
se ukrivi televizijska antena...
Prav zato ne leta več po zraku, pa tudi sicer že vse težje vzleti. Samo čepi in izvaja shujševalno kuro. Pravzprav žveči čokolado, kajti nekaj vendar moraš jesti.
Nekega jutra pa Artur Cmok vidi, kako po nebu krožijo ptice in se zbirajo na električnih žicah, nato pa: huš! - odletijo v Afriko. (...).
Vrgel je še pogled za pticami, ki so se odpravile na pot, da bi si zapomnil smer, v
katero se je treba odpraviti proti Afriki.
Toda še prej si je pripravil prtljago.
V	manjši kovček je zložil nekaj drobnarij: kozarec, brisačo, žepni robec.
V	večji kovček pa čokolado, kajti pot je dolga, in četudi namerava na tej dolgi poti izvajati shujševalno kuro, mora vendarle tudi jesti.
In ker leteti že dolgo ni znal, niti kljub strogi shujševalni kuri, je prijel oba kovčka in se peš odpravil v Afriko.
(Peš seveda ni prišel daleč. Ustavil je tovornjak, se vse-del v vlak, zlezel na rep velikega letala - toda: voznik, sprevodnik in pilot so ga vsi spodili. Debeluh Artur Cmok je bil za vse pretežak! Nazadnje se je domislil k sreči še ladje!)
Tovorni parnik je na moč zatrobil in se počasi odpravil proti Afriki. Toda vozil je
tako počasi, da je kapitan iz dneva v dan zmajeval z glavo in mrmral takole:
Tisoč jamborov in jader! Lezemo ko polži. Brada mi bo zrasla, preden prispemo v Afriko.
No, ko so prispeli v Afriko, je imel kapitan že tako dolgo brado, da mu je segala do vode.
Artur Cmok se je izkrcal na obalo in se poslovil od ladje. Ko je mahal, je zagledal, da ptice že letijo nazaj.
-Tak, kam pa greste? - jim je zaklical.
-Domov gremo! Zime je konec! - so mu odgovorile ptice in - huš - izginile v zraku.
Zgoc/b/co „ Ubog/ Artur Cmok" je nap/sa/ /sfvan Csukas, preveda/ jo je Jože O/aj, /'/usidra/ pa Ferenc Saj-d/k. /zda/a /n za/ož//a Ma-d/nska kn/7ga, Ljub//ana, 1986.
Dede//pf/č/Ir/ur Cmok n/zna/ več /e/e//...
Usodno vprašanje Enkrat, ko bo očka majhen
Ne vem, kako je pri vas, toda Marka vsak dan, ko se vrne iz šole, pričakajo z istim vprašanjem:
„No, si bil kaj vprašan?"
Če ga ne vpraša ded, ga vpraša babica, če ne utegne ona, stori to mama in če mama ni zadosti hitra, jo prehiti teta Milka. Samo očka nikoli nič ne vpraša. Ko se Marko vrne iz šole, očka namreč ni doma.
Tudi včeraj so ga pričakali z istim vprašanjem:
„No, si bil kaj vprašan?"
Marko se ni namrdnil kakor po navadi, ni odmahnil z roko, niti ni hitro švignil v svojo sobo. Na veliko zadovoljstvo vseh je odgovoril:
„Ja, učitelj je danes spraševal."
„Samo tebe?" je zanimalo deda.
„Mene in ves razred."
„ln?" je nestrpno vprašala babica.
„Odgovoriti sta znala samo
dva."
„Upam, da si bil eden izmed njiju ti", je nezaupljivo dejala teta Milka.
,.Bil sem."
„No, vidiš", si je oddahnila mama.
„Fanta je treba nagraditi", je predlagala babica.
„Jaz prispevam deset šilingov", je rekel ded in segel po denarnici.
„Tudi jaz", se mu je pridružila m a ni a.
„Kaj pa te je vprašal učitelj?" je vprašala teta Milka, ki je hotela vedno vse vedeti.
..Vprašal je", je rekel Marko, ki seje medtem umaknil že do praga svoje sobe, ..vprašal je, ali vemo, kdo je na hodniku razbil okno. Od vseh učencev sva znala na vprašanje odgovoriti samo Vlado in jaz."
Ne vem, kako je pri vas, toda Marka od včeraj naprej nič več ne sprašujejo, kako je bilo v šoli.
Napisa) Dragutin Horkoč
Enkrat, ko bo očka majhen, ko ho majhen in
poreden,
ves potuian, stadkosneden, sede! Vid bo za votan.
To bo enkrat, kar en dan.
Vzdigni! prst bo in deja!: Očka, brž na zadnji sedež, ti pacon, ti siadkosnedež,
Vid te bo odpe!ja! stran.
To bo enkrat, kar en dan.
In bo hupa! in zavija), !uč prižiga! in
mežika! v !evo in v desno stran,
se jezi! in g!asno vzhka! čez gore in čez ravan.
To bo enkrat, kar en dan.
Ko se zvečeri - kaj
slišim? - Vid
bo spet doma pri hiši.
Bo poktica! svojo
mamo
in naroči! ji
skesan:
Očka je tako zaspan. V postetjico z njim pri priči. Majhen je, a ga ne dam.
To bo enkrat, kar en dan.
./o že .ST; o/
,,Ma!i kakadu" -kma!u v Ce!ovcu
Seveda poznate malega kakaduja, to malo poredno papigo, ki je - komaj se je naučil izgovarjati svoje ime — zapustil svojo mamo in se napotil po širnem svetu? Jezi leoparda, sreča slona in čarovnico, se boji os in krokodilov. - Če ga pa ne poznate, ga spoznajte najpozneje v nedeljo31. 1. ob 16. uri, koga bo v Mladinskem domu predstavila pevka Svetlana Makarovič.
H ŽENSKA
/0Č6R03R' ;'e R30č/R0. A/j/vor/a pregrob. OR6/RogoČR /izt/ct/aA/s/tt; /6r3/703///'t'vo pozornoš/ <r/o voč/ova/vet. PRS/zg.vtga zčt/R/o.v/ /n /tazčttt/ttt/t/a. ./c RRnzArrtž z r36Rzt' ZRtt/t.s/vcRt/Rt .s/7RZYRt/;/t. /t; /v//';tb
/6Rt;t; /Vuče/o A0Č6R03R' /a /trt 9 /)ttčAsA;t7; 30/0/? r/no/č-z/ČRagct oz6R;//Yt A^oro^Are u.stv/vt/ctR/ct pt+th.sct. PrnAr-vu, o A; Aru/čt*t' /rpt)'o o/roet' /n z R/RRt' tt+'<:/ s/rt/Nt, v g/nvnem 36V6č/R Rtct/erp.
Č/eh' R/'ege/n;'h /s/o); drug/ z /eve) /n n)egove sošo/ke na //'uds/d šo/; v Šen^a/robu.
Odpor iz osebne prizadetosti!
Tatjana Riegelnik, doma iz Šentjakoba v Rožu, kjer na ijudski šoli že nekaj let izvajajo ločen pouk v paralelnih razredih, je ena izmed tistih nezadovoljnih slovenskih žensk, ki se aktivno zavzemajo za skupni pouk. Svojo zaskrbljenost nad obstoječim stanjem in bodočim razvojem manjšinskega šolstva je že večkrat izrazila na raznih merodajnih mestih: ljudskošolski učiteljici in direktorju, ministrici Havvlic-kovi, ministru kanclerjevega urada Neisserju, pa tudi na demonstracijah proti uvedbi ločitvenega modela.
Tatjanin angažma je v prvi vrsti rezultat osebne prizadetosti:
,,/mam 2 otroka, k/ prav atobro vesta, ha) potnem' bh; /očcu or/ c/rug/h. Na/bo//' se trto/ m/a)š; strt ^te/t, kt' hoch' /etos v -k razred. /V/egov g/avttt' prob/ettt /e, da /e po/eg <S dek/tc edt't!t'/dttf v razreda."
Dekleta so v Štefiju od vsega začetka videle nek tuj element, ki ne sodi k njim. To pa je sprožilo medsebojne agresivnosti ter odklonilno vedenje:
..Totem /e ttasta/ prob/ett; tud/ prt te/ovadbt. T;7o ga /e sram,- ko se je tt/ora/ sk/tpaj z dek/ett' s/ačt'tt, so se rt;;/ postnehova/e. Če je ;me/ tta seb; ..šUump/ho.suc", so se t?;t; stneja/e, da je dečva, h; če je at;e/ tta seb; do/ge spod/tjtee, 'So se trta ta d; stneja/e. /u ker se 'd z tta/ drugače branit;', );'h je k'pe/. Potem pa so mtt dek/eta grozda, da bodo to poveda/e 'Svojim mamam it; da bodo te frišie v šo/o. ko je se/ spat d; je nekaj čas /eža/, se je zače/ jokati in p rise/ k metu' v postečo. Reke/ mi )e;„Mam;, ta m a rtu; bo priš/a, ta me bo Uatep/a, ta me bo čaka/a, pridi Po mene." - /t; potem ni samo 'o, on svojo agresivnost it; ^-seprob/eme. kiji/; ima všo/i. Prinese tudi domov. /Mi vsi -skupaj trpimo. On se poten; Agresivno obnaša do mene, do otoza, do tisti/;, ki pridejo k lam. Moraš tako /epo ravnati ^ njim. .Sp/o/; ne vem, kako ^*o, če bo priše/ v gimnazijo. On se nikjer več ne zna pri/a-goditi. Za vse je zmeraj sam, tudi igrati se več ne zna. To se P* zače/o s šo/o..." Čeprav 'nia Štefi v šoli zelo neugoden Položaj, ni deležen psihoso-
cialne podpore razredne učiteljice. To njegov strah samo še povečuje: ,,/Vasta/ je pro-b/em, da niti ni več kote/ iti v šo/o." Kljub temu pa ima Štefi „srečo v nesreči." Njegovi starši ga razumejo, podpirajo in tolažijo. Bili so z njim tudi pri mladinskem psihologu. Da bi odpravili vzroke, ki škodujejo njegovemu razvoju, se je Tatjana poleg tega odločila, da se bo z vsemi silami zavzemala za skupni pouk, kajti:
Ni mi jasno in ne morem razumeti takih ..pedagogov", ki se zavzemajo za /očitev in to brez vsake zakonske pod/a-ge. Čeprav poznajo prob/eme de/itve it; vedo, kakšni so. niso zmožni in nočejo pomagati otrokom pri njihovih pro-b/emih.
Treba je vedno znova iti v šo/o in prositi učite/jico, da bi na primer dovo/;7a, da bi se /stejt preob/ači/ v jdntovski garderobi. Za odgovor pa potem r/ob;'š;„3em m;'vh7a, da mu bo do/gčas pri preob/ače-nju.
Če bi bi/ moj sin v skupnem razredu, potem bi ime/ svoje
Tatjana Riege/nik
prijate/je, ime/ bi manj pro-b/emov in tudi za dek/eta bi b;7o /ažje. To setn poveda/a tudi direktorju, ki mi je reke/, da se bo zavze/ za to, da bo vsaj še en jant v razredu, da bo ime/ koga, s katerim bi se /ahko igra/. Ža/ do tega nipri-š/o, ker starši, ki jih /e nagovori/, niso bi/; vo//t;i prijaviti situ; k dvojezičnemu pouku. Nato sem pisa/a ministre; it; jo vpraša/a, na kateri zakonski pod/agi v šentjakobski šo/; sp/oh dehjo med enojezične in dvojezične
otroke. Odgovori/a mi je, da bo od Deže/nega šo/skega sveta zahteva/a sfa/išče. Eno možnost, da bi se v prid otrok kaj naredi/o, je vide/a tudi v zvezni pedagoški komisiji (kar se je medtem izkaza/o za napačno), /n to je bi/o vse. Ni mi odgovori/a na vprašanje, na kakšni zakonski pod/agi se razredi sp/oh de/ijo. Trenutno menda dehjo razrede tedaj, če
ZLrgMRjgR/,	36
M66R6/ v č/n/jč/tt/t /vtz-trtAz/; P6Č fitzMČz/o /tz tzv )R7 3/ot'6R36RR, .S/t/tt/z /zc t/rzz. /t? co ntc/t/R,
ArtzAčšzzo .s/ttvč/zičztzR .s'p
zzčzjo, /7R/6/R R/6 /6
/žfZZB 3fV7R7.
je vsaj 7h otrok prijavljenih in če je v razredu več kot otrok. Za .Šentjakob pa ne ve/ja ne eno ne drugo.' v Ta razredu, kamor .Štejt' hodi, je 9 otrok, v enojezičnem 7. b razredu pa jih je / 7."
Tatjana je ministrici Haw-lickovi pisala 20. februarja 1987. Junija je že čutila, da se je moralo v šoli kaj zgoditi:.. Mojsinsejepritoževa/, da grdo ravnajo z njim. On je to čuti/, čisto enostavno čuti/, če je š/o kaj narobe v razredu. Zmeraj je bi/ pač Š7ejt kriv, pa če je bi/ ah' ne.
To mojem so junija dobih' pismo, da motajo zavzeti sta-/išče. Z7čite/ji so tudi vede/i. da sen; hote/a prešo/ati svojega sina na drugo šo/o, da bi ime/ družbo s jbuti. Toda tedaj mi je ena učite/jica /7 dni ped pričetkom šo/skega /eta poveda/a, da je ministrstvo ukini/o /enojezične) razrede it; da jih morajo združiti. .Seveda bi se s tem situacija za .Štejija spremeni/a. Vendar do tega nipri-š/o. 7'akoj ob začetku šo/-skega /eta so sk/ica/i „združe-nje staršev" it; jih vpraša/i, če se strinjajo, da so razredi še naprej /očetu'. Združenje staršev se je s tem strinja/o it; otroci so - z izjemo J. razreda, ki je skupen - /očeni naprej, /romja pa je, da isti učite/ji, ki /očujejo otroke, hkrati pišejo v časopise pisma bra/cev it; se zavzemajo za skupno šo/o.
Argument, da se učenci v de/jenih razredih več naučijo prav pri s/ovenščini, sp/oh ne drži. T/ranim vse zvezke in knjige svojih otrok od 7. do 7. razreda, /n če vidim, kakšno s/ovenščino se učijo, poten; me je prav sram. Če jo pa poprarT/aš, pa dobišodgovor, da tega nimaš pravice. Naj bi b;7o, če bi učite/jica uči/a otroke; 2+7=3? /mam tudi možnost primerjave, ko/iko več ah' manj s/ovenščine se otroci naučijo v skupnem razredu; saj obiskuje moja nečakunja 3. razred, /n /ahko rečem; nič manj/"
Tatjana Riegelnik se zaveda dvoreznosti svojega angažmaja, saj, kakor kažejo izkušnje, se često maščuje otrokom: ..Moja sestra in tudi druge učt'te//';'ce, ki jih poznam, so mi svetova/e; „Ne razburjaj se, ker zaradi tega samo otrok trpi", /n tudi sama sem si že mis/i/a, da bi bi/o bo/j pametno, da bi bi/a tiho, čisto enostavno zato, da otrok ne bi trpe/. Če pa nisi tiho in se pritožuješ, tega sp/oh ne marajo."
Kljub temu pa je Tatjana mnenja, da ima njena aktiv-
,,0/r06? RT A?t 3R76/Z
An/1' jjo/tMjjTRt' v /o n// č/rMgo A(R/6go77/'o. Čv
30 č/pA/TRt, RtRRtjO /R0ŽR03R, An 36 3/70-ZRČt/t. ,S7vt'6/766	/6
ZttR/6 Z6 RTAn/j' čA/*Mg6-gn; Aro/ Jo R6 At/ A?// č/o-bcAr Aro/ č/rng/."
nost širši pomen, saj ne gre samo za njenega otroka, ampak za vse otroke, ki jih prizadene ločitev:
..Otroci ne bi sme/; biti potisnjeni v to ah drugo kategorijo. Če so de/jeni, med seboj ne pridejo v stik, se ne igrajo skupaj in nimajo možnosti, da bi se spozna/t - razen v ve/iki pavzi, včasih tudi še po pouku, ah pa ne iz/etih. ./a, ja -3/ovenec je zanje že nekaj drugega; kot da ne bi bi/ uor-ma/en, kot da bi bi/ nekaj dragega it; ne č/ovek kot drugi. " s Tatjano se je pogovarja/a Marija Jurič
T očevanje razredov JL—/ poteg otrok najbolj prizadene ženske, saj so še vedno odgovorne za vzgojo. Zato so se zelo močno vključite v protestno gibanje. Zbirate so podpise proti sktepu strank, pozvatc državno sekretarko za ženska vprašanja. naj se zavzema proti politiki točevanja. Višek odpora pa je bita prav gotovo spontana demonstracija žensk iti otrok. Ženske se branijo proti temu. da bi vzgoja v materinem jeziku postata še botj samo njihova zasebna zadeva. Ločevalni tnodet bi sčasoma namreč izrinit še zadnje ostanke slovenščine iz šot in s tem iz javnosti.
Argument. da ua nekaterih šotah na Koroškem točeni razredi že nekaj tet uspešno detujejo. je za nekatere starše že zdaj štab ..trošt" (gtej pogovor s Tatjano). Morda bo kdo pripomnit, da je to pač njen osebni probtem. V resnici je seveda postc-dica točevanja.
Na Radišah je Neži Povšc poučevat)) v razredu. ki ga je obiskov;)) en satu fant-seveda, ko ni bito paraletnega enojezičnega razreda za njegove sovrstnike - pa ni bilo nobenih težav. Do podobnih in hujših primerov bi ob uresničitvi strankarskega tnodet;) utegnito priti večkrat.
Z asistenčnimi učitetji se bo stres za šotarje še povečat. Vsak si tahko predstavlja, kaj pomeni za otroka, če ima v razredu (z morda samo t<) učenci) dva učitetja. Še minuto se nc bo moget več oddahniti. Učitetj mu ho povsod za petami. To vetja seveda tudi za neprijavljene otroke, česar se njihovi starši niti zavedajo ne.
Vida Ohid
H DOKUMENTACiJE
Prafar je poj /<?rw /7775/77^77777 /z.s777 /7čw?e/7;/jf?<f/
/777/7^77 .SVo^e^^sPe	Z77777705/7 /n 7777777777757/t'
A/777 577777 v 77775C77; //5777 ze po7*oČ77//, gre z o poroe//o o 77/7/5 A77 <r/e/egač//'e č/#??ov'p/go.s7oy<7H.sP;7? r/Aoč/e/?;/)' z 77 77 77 775 7/ /n 7777; ^7/7 7757/, A/ se je /e^o /9A6 777777/7/0 u /777//j/ /77 7777 AforojAeTn. A/77j/g77 P77 .s/z/utv/-sA/ 777777;y'.S7'777 V A t'577*/// 777 Po/Zj/ je 7e/7/e/7 7/0 A77 777 e 777 O p O/o Z 77 / 77 s/07'e77,sAe /777777j,S777e 7' /e/? 7p'e/7 7/7*Ž77V77/;. P7*e7/ Ar7*777/77777 jo je /77*7'7/5777t'// 777*e7/777p, 77A777/70777P A'77777e A/7*77577t7eC. O7//77Č///577777 5C, 7/77 /7/fgZZUt/ /zt'77/ 77-
77j77 77/7/777*7777o i7 ce/op 577/ s77 7zČ7pe77 p7*eg/e7/ isseZ)7r;e
ye p77/7/7p77C7je, 7777.S 7777777 e77 p77 je /777//, 7/77 /7/ ,S 7<?777 5/7777//7777//// 7777.Se 7*ojoAe, 7/77 /7/ Ar77j/gO t'C577777 p7*e/77*77-//. Ae^e7/77 /7/ /77/0 p7*7717, Če /77' O ^e/77777 /'77Z777/5777/ 7777// 7/57/, A/ 577 777/g777'777*777, 7/77 po/oZ77j ^/o^eocev u /4 U5-77*7/7 777 p77/7j/ 777 /77Ar, Ar77Ar7*Če/7 /7/ 77707*77/ /777/ OZ. Ar?/ je Z77j77777Če770 17 7//Z////f t'/;//; 777 e7/77777*OT/77//7 pOg777//777/;.
E/ia /zmed sAup/r/, A//e p/*ed /eA' ob/sAa/a KorošAo.
„Pri slovenski manjšim v Avstriji in Italiji"
Vrsta dogodkov in dejanj je obrnita pozornost SAZU, pa tudi drugih jugoslovanskih akademij znanosti in umetnosti na probteme naših narodnih manjšin onstran meje Jugosiavije kakor tudi drugih narodnosti znotraj Jugosiavije. To so predvsem vesti o hitrem potujčevanju, o prisiini asimiiaciji, o neizpolnjevanju in kršenju mednarodnih pogodb, po drugi strani pa ceio nekatera stališča javnih krogov v sami Jugoslaviji, da je ta asimilacija popolnoma naraven in demokratičen proces. Naše stališče je, da so manjšine doslej bile v glavnem vzrok sporov in napetosti in celo vojn med državami, da so pa tudi lahko most prijateljstva med njimi. Zaradi tega so akademije sklenile resno se posvetiti vprašanju narodnih manjšin. Inicijativo je dala SAZU s prvim študijskim potovanjem aprila leta 1986, o katerega rezultatih govori brošura, ki je nedavno izšla in jo tukaj predstavljamo.
Že samo dejstvo da so se tega dela lotile akademije, govori o resnem znanstvenem obravnavanju. Toda ne samo to. Sestava same delegacije na pravkar omenjenem študijskem potovanju izpričuje njeno visoko kompetentnost. Ne samo, da so bile zastopane vse jugoslovanske akademije (s slučajno izjemo vojvodinske), temveč so bile zastopane po sestavi akdemikov vse glavne stroke: demografija, ekonomija, pravo, zgodovina, sociologija in statistika. Drugič sta iz dveh neslovenskih republik bila prisotna dva akademika, ki sta že prej delala na raziskavah slovenske manjšine zunaj naših državnih meja in sta mogla ugotoviti proces asimilacije: zgodovinar Ekmezič iz Sarajeva in sociolog - Hajredin Hodža iz Prištine. Akademik
Macura iz SANU je bil vrsto let šef jugoslovanske statistike in demografije in dolgo let tudi direktor populacijskega oddelka sekretariata Združenih narodov v New Yorku ter predsednik mednarodnega statističnega inštituta. Naposled je akademik Moguš iz Zagreba bil leta 1945 udeležen v naši armadi pri osvobajanju Trsta in odhodu iz Trsta.
Treba je posebej naglasiti, da je ves ta zelo kvalificirani svet bil popolnoma enoten v glavnih sklepih študijskega potovanja. V kratkem času dveh dni po Avstriji in dveh dneh po Italiji so imeli okrogle mize s slovenskimi gospodarskimi, šolskimi in kulturnimi ter družbenimi delavci vseh smeri brez izjeme in so razen tega imeli pogovore s koroškim deželnim glavarjem ter z italijanskima šefoma pokrajin ter s po enim slovenskim županom; na Koroškem v Bilčovsu in na Primorskem v Devinu-Nabrežini. Delegacija je delala od ranega jutra do poznega večera.
Splošna ugotovitev vse delegacije je bila, da proces asimilacije hitro napreduje tako v Avstriji kot tudi v Italiji in da je čista ignoranca nekaterih v Jugoslaviji trditi, da je to naraven demokratičen proces. Brošura prinaša članek akademika dr. Trstenjaka, psihologa po stroki, ki dokazuje daje ves ta „naravni proces" dejansko pod pritiskom in v mnogočem nasilen. Glede na to je bilo enotno stališče delegacije, ki sta ga najbolj značilno izrazila njena dva člana iz Srbije: ,.Borba Slovenaca u Austriji i Italiji za njihova ljudska i etnična prava zaslužuje svaku po-dršku i pomoč. Ona to zaslužuje, buduči da je poli-tički opravdana, etički utemeljena i nadahnuta huma-nošču... I pored toka dena-
cionalizacije i asimilacije slo-venačkog življa, koji neprekidno traje, stiče se uti-sak da je ova borba na svoj način uspešna... Postoje, dakle, ozbiljni razlozi da se borba slovenačke manjine u Austriji i Italiji ojača i da joj se iz zemlje-matice pruži adekvatna podrška i potpora."
Naj se v tej predstavitvi posebej osredotočim na vrste podpore, ki bi jih matična dežela morala dajati svojim rojakom manjšincem.
Na prvem mestu šolsko vprašanje. Poročilo navaja naslednji ugotovitvi: „Kdor ni obiskoval slovenske šole, je kot Slovenec odpisan." Dalje: „S!ovenski otrok, ki gre skozi nemški ali italijanski vrtec in šolo, je za slovenski narod izgubljen." Ta dva stavka najbolje ilustrirata srdito borbo, ki se zadnja leta bije vedno bolj in bolj okrog vprašanja dvojezičnih šol na Koroškem ter v drugačnih pogojih okrog slovenskih šol v Italiji. Ostrino te borbe vidimo tudi v pogostih demonstracijah v Celovcu in celo na Dunaju.
Drugo področje so službe v ustanovah in podjetjih, kjer Slovenci nimajo posebnih izgledov na zaposlitev in so izpostavljeni raznarodovalnemu pritisku od izrecne prisile in grožnje, če se ne odpovedo svoji narodnosti, do psihološkega pritiska manjvrednosti. V tej zvezi je omeniti še dnevna potovanja na delo v tujo narodno sredino, ker so slovenska področja v Avstriji in Italiji pretežno ali izključno v zaostali gospodarski sredini brez industrijskih in drugih delovnih mest. V zadnjih letih šele so začeli Slovenci ustanavljati mešana podjetja jugoslovanskega in avstrijskega kapitala odnosno jugoslovanskega in italijanskega kapitala v najbolj nerazvitih krajih in podeželju
Koroške in Benečije, čeprav je bila v začetku s strani avstrijskih in italijanskih šovinistov huda reakcija, češ, da grozi „balkanizacija", so se ti krogi polagoma umirili ko so videli, ne samo, da se v teh podjetjih uporabljata nemščina in slovenščina odnosno italijanščina in slovenščina enakopravno, temveč tudi, da se v njih enakopravno zaposlujejo avstrijski in italijanski delavci. Nekatera teh podjetij so se izredno uveljavila in poslujejo z velikim uspehom. Kar je glavno, otroci njihovih delavcev, kolikor so Slovenci, obiskujejo slovenske šole odnosno se prijavljajo k slovenskemu pouku. Ta mešana podjetja je treba širiti.
Poročilo nato opisuje družbeno in kulturno življenje, ne samo kulturna društva, tisk in založništvo Slovencev v obeh sosednjih državah, temveč, kar je še prav posebno važno, skupne prireditve - dramske, pevske, recitacijske - z obeh strani meja bodisi v Jugoslaviji bodisi zunaj Jugoslavije. Tako prihajamo do tega, za kar se je že uveljavilo ime „skupni kulturni prostor", kar je morda najmočnejši dejavnik proti raznarodovanju in za krepitev slovenske narodne zavesti.
S tem pa' smo se dotaknili vprašanja, s katerim so bili takšni vsenarodni interesi najbolj prizadeti. Poročilo citira ostre kritike naših zamejskih organizacij vseh barv proti plačevanju pologa za vsakokratno prekoračenje državne meje iz Jugoslavije v zamejstvo, tem ostrim kritikam se pridružujejo člani delegacije vseh jugoslovanskih akademij brez razlike.
V poročilu navajajo še druge podrobnosti, kakor ovire pri televiziji, pri oskrbovanju knjigarn v Avstriji in Italiji s knjigami iz Jugosla-
vije, v kar seje posebej poglobil akademik dr. prof. Stipe-tič, danes rektor zagrebškga vseučilišča.
Na vsej poti od Železne Kaple do Celovca in Kanalske doline, Rezije, Gorice, Čedada in Trsta so predstavniki slovenskih organizacij in tudi domačini enotno izjavljali, da računajo na pomoč vse Jugoslavije in ne samo Slovenije. V bistvenih potezah je ta pomoč prikazana na straneh brošure 29-30.
Na koncu svojega prikaza naj bi prebral še končne predloge in pripombe, ki so jih na koncu potovanja 25. aprila 1986 v prostorih SAZU dali člani delegacije v svojih zaključnih pripombah in predlogih za nadaljnje delo. Svet jugoslovanskih akademij je ta predlog sprejel in ustanovil v ta namen Medakade-mijski odbor za proučevanje narodnih manjšin, ki je nato maja meseca 1987 izvolil za svojega predsednika akademika dr. Antona Vratušo.
Seveda ni pričakovati, da bodo odgovorni za manjšinsko politiko (predvsem v Avtriji) poročilo jugoslovanskih akademikov vzeli resno. Verjetno ga bodo, kot je to v navadi s tovrstnimi opozorili strokovnih institucij v Avstriji, ocenili za enostranskega, gledanega s strani matičnega naroda ali celo za komunističnega. Takih difamacij smo s strani koroških	„supcr
pametnjakovičev" vajeni. Toliko bolj pa je poročilo pomembno za nas koroške Slovence. Iz njega lahko izluščimo	pomemben	nauk.
namreč, da je naše, večkrat po občutku izražene trditve potrdila tudi skupina visoko kvalificiranih in priznanih znanstvenikov. To pa nam mora pomeniti kaj več...
H ZNANOST
PraJ 200 /cJ sr- je ro J// VaK A/ara Jž/c. Vd//KZ ^amoa/^ M ačJc//' .sv/^.s/ccga aaroJa je po/ s/o/aja žae/ /n Ja/atvJ na Daaaja. OJ /a/a je oJpr/ .spoje/na aaroJa, njegov/ /Jera/nr/ /n A; a//a/7 vra/a v razv/O' etvopsA/ .sva/; na Dnnajn se je ///J/ raz v/ja/ /n posfa/ .s/a ven. /V/'egova o.se/n;os7 je v.se Jo Jane^ v/Jen /nejnJs v zgoJov/n/ /n zavedo jnžno.s/ovan.s/s//: naroJov.
„Materin jezik ie naj dragocenejši zakiad naroda..."
Vuk Štefanovič Karadžič (6.11.1787-7. 2.1864)
Teseni teta 1913 je Vuk Kara-V džič prispet na Dunaj. V Srbiji so ponovno zagospodariti turški oblastniki, svežina kratkotrajne svobode, ki si jo je narod priboril v vstaji, je hipoma spet minita. Mnogim - tako tudi Kara-džiču - ni preostato kaj drugega, kot bežati.
Beg na Dunaj
Ko je prišel na Dunaj, se kajpak še malo ni zavedat svoje poznejše vtoge. Po meritih cesarske metropote je imet povprečno šot-sko izobrazbo - znal je stovan-ske jezike, tatinščino, nemščino, zgodovino.To znanje si je večji-det mora) pridobiti sam. V zavest se mu je vtisnita situacija v Srbiji -nadobtast Turkov, vstaja; ..Skoraj vse pomembne voditetje", je pozneje zapisat v nekem pismu, „sem poznat osebno. Z mnogimi sem se bit razgovarjat in v njihovi družbi pil in jedek" Vuk je bil tesno povezan s tradicijo svojega naroda, z njegovim duhovnim bogastvom in jezikovnim zakladom. Ta povezanost je bita tako trdna in samoumevna, da svojega znanja in izkušenj ni pojmovat v akademskem smistu. Vendar je bito oboje odtočitno, saj je bita osnova za njegova deta o srbskem jeziku - za deto za narod, ki je koreninito v narodu samem.
Že koncu teta 1813 je postal nanj pozoren Stovenec Jernej Kopitar, cenzor in skriptor v cesarski državni bibtioteki na Dunaju. Kopitar je bit že takrat velika fitotoška avtoriteta v tedanjem evropskem svetu; dopisovat se je z izobraženci svojega časa, 'Tted drugim s stavistom Dobrov-skym; bit je učitelj Frana Miklošiča, poznejšega ustanovitetja in vodje stavističnega odetka dunajske univerze, ki se je tudi sam -Pod vplivom romantike - bavit z tjudskim stovstvom ter v letih t808-is()9 napisa) prvo stoven-sko znanstveno stovnico. Jernej Kopitar je Karadžiča spoznat po Prispevkih, ki jih je )e-ta v "Srpskih novinah" pisat o Potožaju Srbije. „Kar zadeva Prvo spodbudo za pričetek 'nojega zbiranja naših tjudskih Pesmi, besed in jezikovnih pravit, Je to edinote zasluga gospoda Kopitarja", je Vuk zabetežit teta 1842. Kopitar se je zavzet za mladega Karadžiča; pomagat mu je 'er mu nudit koristno strokovno Pomoč. Toda tudi sam Vuk se je kaj hitro izkazat kot bistroumen "tislec ter geniaten gramatik, nje-gov veliki uporniški duh pa je spodbujat njegovo vnemo in Zagnanost tako, da je z njim zaži-)*eta prava srbska kutturna revolucija.
"Votk" s peresom
Vuk Štefanovič Karadžič se je 'odit 26. oktobra 1787 v Trsiču kot šesti otrok hercegovske aružine, ki je zaradi turškega
nasitja zbežala v Srbijo. Njegovi starejši bratje in sestre so umrti že v ranem detinstvu, tako daje bila mati - po vražjeverstvu preprostega ljudstva - prepričana, da je bito to zto deto čarovnic, ki požirajo mate otroke. Zato je šesti otrok dobil ime „Vuk" (volk), kajti ljudstvo je verovalo, da votku čarovnice ne morejo do živega. Vuk se je od matega naprej zanimat za knjige, čeprav jih je bito takrat na turško obvtadanem srbskem podeželju bore mato. Pri sorodniku se je naučit za sito brati in pisati, naprej pa se je izobraževat sam. Kot mladenič je doraščat v času prve srbske vstaje proti Turkom (1804-1813); bit je pisar pri raznih srbskih veljakih ter pri vlad-nem svetu Srbije, obiskovat je „Vetiku Škotu" v Beogradu, poučevat kot učitelj, deta) kot carinski uradnik in nazadnje kot okrajni predstojnik v Brzopa-tanki. Botezen mu je že v takratnih tetih ohromita nogo. Ko je Srbija 1813 teta morala spet kto-niti nadoblasti osmanskih vtadar-jev v Istanbutu, mu je preostat te še beg.
Na Dunaju je Vuk Karadžič živet do smrti v tetu 1864, torej kar pot stotetja. Tu se je tudi oženit z Dunajčanko Anno Kraus. Rodita je trinajst otrok, od katerih jih je enajst umrto v zgodnjih tetih za tuberkulozo - botezni revnih ljudi. Materiatna situacija se je družini izboljšata šete, ko je evropski svet izkazat priznanje Vukovemu detu in ko je za to prejemal razne državne pokojnine. Vendar tudi to ni mogto vsetej pokriti vseh potreb, saj je Vuk natis svojih det večjide) financirat iz tastnega žepa. Ob njegovi nepričakovani smrti so družini ostati ogromni dolgovi, ki jih je povzročit tisk nove knjige.
Oh pomoči svojega prijatetja in spodbujevatca Jerneja Kopitarja je Vuk na Dunaju spoznal, da je pero novo orožje v boju za osvoboditev naroda, da brez kutture ni ne svobode ne napredka, da pa gre pri tem tudi za novo kutturo, kutturo ljudskega jezika, ki črpa
tako iz evropskih kot iz nacionatnih virov. Vuk je pravočasno spoznal in začrtat bistvo nove srbske kutture: demokratični duh, kritika, prisvajanje evropskih tokov, uporaba ljudskega jezika v literaturi, ki tahko razgrne velikanski zaktad umetnosti in lepote naroda. Na tej osnovi je dat Vuk smernico: „Piši, kako što govoriš!" ter na osnovi takratnega ljudskega jezika in s pomočjo prikrojenega alfabeta na principu fonetičnega pravopisa izdetat prvo koncepcijo funkcionatne in logične gramatike ljudskega jezika. Temu ustrezno je tudi poudarit, da je ..materin jezik najdragocenejši zaktad ter neprecenljiv temelj naroda in njegove vrednosti..."
Vrata v Evropo
50-tetno neumorno delovanje na Dunaju ni odprto pot do priznanja in stovesa te Vuku Kara-džiču, temveč celotnemu srbskemu narodu in njegovi dottej komaj poznani ati pozabljeni kut-turi. Vukovo pionirsko deto je obsegato:
1)	jezikostovna deta: Srpska gramatika (1814, 1815, 1824), Srpski rječnik (1818, 1852), Prvi srpski bukvar (1827), prevod nove zaveze i. dr. (večjide] ob sodetovanju Jerneja Kopitarja);
2)	titerarnozgodovinska in teoretična dela;
3)	etnografska deta (Črna gora in Črnogorci (1837), Život i običaji naroda srpskoga (1867);
4)	zgodovinska deta;
5)	geografske in sociotoške prispevke.
Karadžič je zbirat, urejat, komentirat in objavljat vso v teku stotetij ustvarjeno (ter povečini samo v ustnem izročitu ohranjeno) kutturno btago srbskega naroda v obsežnih (in do danes neprekošenih) zbirkah „Srpske narodne pjesme" (izdaje v tetih 1814/15/32/33/41/45/46/62/ 65 / 66) ter„Srpske narodne pri-povjetke" (1821, 1853). Preko Jerneja Kopitarja se je kaj hitro seznani) z vetjaki tedanjega
Vuk Štefanovič Karadžič
je postavil bistvena izhodišča skorajda vse kulturne doseščine, ki jo srečavamo na današnjem srbohrvaškem jezikovnem področju; humanistično in nacionalno znanost na mnogoterih strokovnih področjih, katerima je potožil osnove; razvito literaturo - beletristiko in strokovno - v pomenu jezika, ki ga je očistil in izpilil; in ne nazadnje literarne, likovne in glasbene umetnine, ki so navdahnjene z njegovim delom in njegovimi objavami ljudskega pesništva in umetnosti. Iz današnje pisane in govorjene besede prej ko slej zaživi njegov duh in njegova osebnost. Ob 200-letnici rojstva je bil Vuk Karadžič tudi na Dunaju deležen številnih spominskih proslav in prireditev. Nacionalna biblioteka mu je posvetila posebno razstavo. Ob tem je izšel tudi katalog Vuk Štefanovič Karadžič 1787-1864 - Vuk in Wien (razstava in katalog: Eva Maria Hubert). Avstrijski Ost- und Sudosteuropa-lnstitut je Vuku posvetil obširno posebno številko svojih Čsterreichische Osthefte, Sonderheft Vuk Štefanovič Karadžič 1787-1864 (redakcija: VValter Lukan in Dejan Medakovič).
evropskega izobraženstva, tako rta primer z nemškim jezikostov-cem in pisateljem Jacobom Grimmom, pesnikom Wotfgan-gom Goethejem ati zgodovinarjem Leopotdom Rankejem. Ti so ceniti Vukovo deto in njegova prizadevanja ter ga podpirati. Tako je Vuk evropskemu izobraženstvu prvič odprt vrata v svet Srbov in njihovo kutturo, kar ni ostato brez vptiva na nadaljnji evropski razvoj ter odnos srednjeevropskih ustvarjatcev do južnoslovanskih narodov (to se npr. izraža v Herderjevih zbirkah pesmi ati v števitnih prevodih Vukovih razprav in zbirk v druge jezike -). Kmatu so Karadžiču dodetiti tudi uradna in akademska priznanja. Univerza v Jeni mu je dodetita naziv doktorja fitozofije (1823), mnogo literarnih in znanstvenih združenj, akademij in univerz (Berlin, Harkov, Gottingen, Krakov, Moskva, Petrograd, Dunaj) ga je ime-novato za svojega čtana.
Zasmehovani borec in reformator
Kljub sptošnemu priznanju širom Evrope in	njegovi
obnovitetjski dejavnosti se večina Srbov spočetka ni mogta spopri-jazniti z Vukovimi novostmi. Mtajša generacija izobražencev in ustvarjatcev se je za njegove reforme zavzemata, starejša generacija, vtadujoči stoj in srbska (pravostavna) cerkev pa so jih odktanjati. Oprijemati so se popačene (in od ljudskega jezika oddaljene) „staveno-srbske" variante pismenega jezika (vtadujoči stoj) ati starodavne cerkvene slovanščine (tradicionalni jezik v cerkvenih obredih), ne nazadnje tudi zaradi tega, da te (konservativno usmerjene) struje ne bi zgubite potitičnega vptiva in oblasti. To se je nadatjevalo tudi po letu 1830, ko si je Srbija izborita svojo neodvisnost od Turkov. Pod vtadavino kneza Mitoša Obrenoviča je bita Vukova orto-grafija v Srbiji prepovedana. Ateksandar Karadžordževičje ob pritiki izida Vukovega prevoda svetega pisma nove zaveze razširit prepoved za vse njegove pubtikacije, To prepoved so ukiniti šete teta 1860, vendar so se
srbski uradi po navoditih še naprej posluževati stare siovnice in pisave. Medtem, ko so se Vukove reforme jezika in pisave v Srbiji uveljavite sorazmeroma pozno, namreč šete pred skoraj sto teti (1890), so Hrvati (pod vptivom ilirizma) že teta 1850 na Dunaju z Vukom podpisati ..Književni dogovor" - osnovo skupnega pismenega jezika dveh južnoslovanskih narodov, Hrvatov in Srbov. Vendar trmasto odktanjajoča statišča uradne Srbije ter napadi nanj Vuka niso mogti streti, vse prej mu je bito to povod za polemike z ostrim peresom in za nadaljevanje svoje poti, o kateri je bit trdno prepričan.
Zaradi omenjenih razmer se Vuk Karadžič tudi ni hote) za statno vrniti v Srbijo, čeprav se je večkrat (kljub ohromeli nogi) podajat na dotga in naporna študijska in detovna potovanja v domovino in druge predele današnje Jugostavije (v tetih 1829-32 je npr. med svojim bivanjem v Srbiji prevajal Napoleonov zakonik). Dejat je, da tahko v danih razmerah svojemu narodu in njegovim potrebam botj koristi, če ostane na Dunaju. Tam ga je navsezadnje dohitela tudi smrt. Jeseni 1963 se je Vuk s hudim prehtadom vrnit s potovanja po Dalmaciji. Med zimo se je njegovo zdravstveno stanje še postabšato, 7. februarja je ktjub zagrizenemu upiranju za vedno zaspat. Neizprosnost smrti in duhovno sitnost Vukove osebnosti odražajo zadnji zapiski zdravnika Ludwiga Augusta Frankta (v nemščini): „Karad-schitsch 7. Febr. 4 n. Mittag gest. Er hatte viet Durst und suchte in seinen Phantasien in seinen hei-mattichen Bergen (Ložnica) im-mer nach Ouelten. Er titt viet Schmerzen. „lst das noch immer die eine Nacht? Ich glaube, sie wird ftir mich nicht mehr enden."
Minna (hčerka, - op. ur.) na-nnte er seinen Fatken. „Ich spure immer deinen Fltigetschtag um mich herum." Est um 7 tegte er sich zu Bett. ..Morgen erhattet ihr mich nicht darin." ErtieB sich noch Korrekturen reichen. „Ich habe Eite! Was nicht im Winter gefordert wird, geschieht nicht. Ich muB im Fruhling wieder fort."
-^7MLADtNA/KNJ!GE
Pred dvajsetimi ieti:
Miadinska gibala in prodor popularne glasbe
L c//' 7967 m /966 /je po/ne/j/fr/ t'/ve/r novega //j/r/r/Z/jj/regr: ^/6r//;/'r/, Fe/jr/r/r y'e /r/.s7/c, <7/? je v fe/r// fe^fr/e^ef/^ /e/ fo g/6r//jje pr/<7o6/va/o //o moč/ fer <7a je .sp/o-6/e///// <7rMŽ6ene/nM, /č///////v/e///// m po/Zf/č/jemM /v/zuc/// &?/o nove pecspe/rf/-ue. Ter/anje g/6r//jje poč mofom „//otver-power" (moč e več/c/ j<? pomenčo v'A7o/o m/oče genemcpe proč s v e f o e / ; o // n z o r.s /r /'// /, po//ččmm /n /<n/čo*m'm ^mermcnm .sfr/rejve ge/jerr/c/je.
Pomenčo /e neAnMen sp/oč?/ opor proč' Ao/rmmm' črnz6/, pončnr/č/o je šY///;o.s7cj//o.s7 m Preačvno^/ m/nčme, Ar/ se n/ več č o fe/n počrejnč sfnr/m m čočnj vprns//'/v/m normnm r/rnz6e - soo^/govo/vnn; zn vojno v V/efnnmn n// zn gospočnr.s/vo znčrnnje črznv v 7"re7jegn sveč/.
Prelom mladine s starimi tradicijami in nazori je odprl pot novim političnim gibanjem, ki so stremela za uveljavitvijo novih družbenih in političnih nazorov. Takih gibanj je bilo na pretek, a jim - ne nazadnje zaradi množice različnih nazorov in stremljenj - ni moglo uspeti, uveljaviti svojih predstav.
Skorajda vsem gibanjem -od spiritualističnih do ekstremno političnih - je bilo skupno, da so oblikovala nov lik mladine: močno poudar-
jena je bila nekonvencionalnost, samoumevnost, individualnost in (družbena) aktivnost mlade generacije. Konkretne posledice so se pojavile leta pozneje in tudi politična mobilizacija koroško slovenske mladine (napisne ter tozadevne politične posledice v manjšinski politiki imajo svoje močne korenine prav v burnih dogajanjih in impulzih šestdesetih let. Tudi današnje zeleno in alternativno gibanje v svojem bistvu sledi le tradicijam takratnega aktivizma in nove življenske
filozofije.
Najbolj intenzivno so mladinsko gibanje spremljale novosti in spremembe na glasbenem področju. Val popularne glasbe je proti koncu šestdesetih let dosegel svoj višek. Znane in za nadaljnji razvoj zelo vplivne glasbene skupine so v letu 1967 dosegle vrh svoje kvalitete, ter dale bistvene smernice za nadaljna leta razvoja popularne mladinske glasbe. Znamenita skupina ..The Beatles" je v tem letu posnela ploščo „Sgt. Pepper s lonely
hearts club band",ki je za
takratni čas pomenila mejnik popularne glasbe. Istočasno sta skupini Pink Floyd (plošča „Piper at the gates of dawn") ter Velvet Underground z istoimensko ploščo utrdili pot elektronično-sintetične oziroma trde rock-glasbe; po njej se ravnajo in orientirajo ustvarjalci tega področja še danes.
"Popularna glasba se je vse bolj posvečala splošnim in konkretnim življenskim pojavom, situacijam:	ljubezni,
življenju v velemestu, izolaciji, brezposelnosti in brezperspektivnosti mlade generacije, polne idealov in prestav, brez izgleda za uresničitev. Tudi popularna glasba je slej ko prej postala podvržena mehanizmom trga, ki jo je znal brez obzirno izkoristiti za svoje dobičke. Vendar je ravno ta glasba ostala strelovod samobitne in razočarane mladine. V raznoterih svojih novih trendih to vedno znova dokazuje.
Igor ScheHander
ZVONIMIR SIMČIČ:
VINO
Med ljudsko modrostjo in sodobno znanostjo - Avtor te knjige je upokojeni direktor kleti Goriških brd, priznan mednarodni enolog. Posveča se trtam, ki rastejo v območju od Tarčenta preko Goriških brd do okolice Kopra. Knjiga bo izredno zanimiva za vse, ki jih zanima vinska - pa tudi pivska - kultura.
Bralec bo poleg zgodovine pridelovanja naše) napotke o pravilni izbiri vin, o serviranju, o shranjevanju (enoteka); prebral bo lahko tudi marsikaj o vplivu vina na človekovo duševnost. Prva znanstveno napisana knjiga o vinu v slovenščini. Založništvo tržaškega tiska, 1987, Trst. Cena 250 šil/
ŽARKO PETAN
PRETEKLOST
Žarko Petan, zelo znan in cenjen slovenski gledališki režiser (režiral je tudi že v celovškem Mestnem gledališču) in pisatelj, je v tem avtobiografskem romanu obračunal s preteklostjo. Po nedolžnem je bil obdolžen vohunstva in bi) poldrugo leto v zaporu. S čutom za plastično pripovedovanje niza stiske človeka, ko se počuti najbolj osamljenega, zapuščenega in pozabljenega od vseh prijateljev, nemoč pred mehanizmom, ki gaje hotel imeti za krivega... Pripoved nikjer ne zapade v sovraštvo do ljudi, ki so mu storili krivico; avtor se s to
NA POUCAH KN JiGARNE DRAVA-NAŠA KN J!GA SMO NAŠU
knjigo skuša otresti travme, ki ga - razumljivo — spremlja do danes. Založba Borec, 1987. Ljubljana. Cena 145 šil.
Marjan Rožanc:
MARKOV EVANGELIJ
Roman, zasnovan v obliki kriminalke okrog izginule Jakopičeve slike Markov evangelij. Avtor se preko svojega glavnega junaka, ljubljanskega funkcionarja, spopada s slovensko družbo in ujetostjo v njej. Cankarjeva založba, Ljubljana.
OSTERREICHSFALL
Pravočasno pred neslavno obletnico priključitve Avstrije k nemškemu rajhu je izšla zbirka spominov, razmišljanj in umetniških stvaritev dvaindvajsetih avtorjev na temo anšlus. Imena kot Stefan Zweig, J. P. Perkonig, Joseph Roth, Friedrich Torberg, Carl Zuckmayer, Franz T. Cso-kor zagotavljajo visoko raven branja. Izbrani spisi zelo dobro predočujejo pol stoletja staro zgodovino, za katero se je prav v zadnjem letu izkazalo, kako je še vedno boleče prisotna. Prispevke je zbral in uredil Ulrich Wein-zierl. V nemščini. Založba Jugend und Volk, Dunaj.
FILIP KALAN
SVET KOMEDIJANTOV
Inž. Filip Kumbatovič, s psevdonimom Kalan, je znan teatrolog, profesor za zgodovino gledališča, eden od soustanoviteljev Mednarodnega inštituta za gledališke raziskave, torej več kot kompetenten, da je opisat like štirih velikih mož slovenskih odrov: Frana Lipaha, Lojzeta Potokarja, Janeza Cesarja in Slavka Jana. Ob teh orisih bo bralec lahko dobil obilo podrobnih informacij o razvoju gledališke umetnosti na Slovenskem. Knjiga je napisana zanimivo, duhovito in sveže; Kumbatovič je znan po svojem izrednem smislu za razgibano in plastično pripovedovanje. Cankarjeva založba, 1987. Ljubljana. Cena 97 šil.
Brigitte Ga!anda — s prispevkom Petra Turrinija:
Em teutsches Land (Nemška dežeia)
Die „rechte" Orientierung des Jorg Haider („Desna" orientacija Jorga Haiderja)
Knjiga je dokumentacija o politični karieri zveznega šefa FP, o njegovih političnih načelih, posebej pa je avtorica osvetlila politiko koroške FP in njenega glasila „Karnt-ner Nachrichten". Peter Tur-rini je v spremni besedi napisal:	„Haider ni na-
sprotnik velikih avstrijskih strank, on je njihovo pretiravanje... Slej ko prej se bodo velike stranke ravnale po njem, odkrile bodo podobnost in s tem sposobnost zakonske zveze z njim."
Kaj takega pa je ža kar srhljiva vizija, ki pa se deloma že uresničuje; Jorg Haider je najbolj vehementen zagovornik ločevanja slovensko in nemško govorečih otrok -
veliki stranki pa capljajata za njim.
Avtorica je s citati podložila in dokumentirala dejstva, katera pravzprav že vsi vemo, pa vendar jih je zanimivo videti tako zbrane: da je Haider pač brezupen konservativec, desničar ali, kot je pred nekaj dnevi formuliral Kurt Vorhofer: novo je pri njem samo staro, tisto večno včerajšnje, namreč apel na določena čustva in zle instinkte..."
Naj navedem nekaj takih cvetk iz knjige:
Haider o partnerstvu: „Die heutige Form des Zusam-menlebens ist denaturiert. Das ist kein Ideal im nationa-len Sinn... Partnerschaft be-steht doch aus zwei Funktio-nen: dem dienenden und dem fuhrenden Teil."
Leta 1983 je Haider napisal: „Wir werden aber als Landesgruppe sorgfaltig dar-auf achten, daB es zu keinen
weiteren Vorleistungen an die Slowenen kommt, solan-ge diese die demokratischen Volksgruppengesetze nicht anerkennen. Wir wollen viel-mehr endlich ein Ende der Benachteiligung	der
Deutsch-Karntner Schulju-gend im zweisprachigen Un-terricht erreichen."
Haider in zadeva Reder: „Des Karntner FP - Chefs Jorg Haiders klare und coura-gierte Aussagen, in denen er Walter Reder eindeutig als Kriegsgefangener.. .qualifi-zierte, durften bei den kom-menden Karntner Kommu-nalwahlen wieder einmal be-weisen, da<3 mit der nationa-len Karte auch konkrete poli-tische Erfolge erzielbar sind."
In s to karto Jorg Haider krepko igra v „kvartanju" za našo šolo...
Locker Verlag, Dunaj, 1987, v nemščini. Cena 148 šil.
HAIDER ist nicht der Gegner der osterreichischen GroBparteien. Er ist ihr Ubertreiber. Wenn die Karntner SPO mit dem Karntner Faschismus liebaugelt, ris-kiert Haider mehr als ein Auge; wenn die Koalition ein-zelne Betriebe der Verstaatlichten Industrie privatisie-ren mochte, will Haider gleich atles verkaufen. Fruher oder spater vverden die GroBparteien an ihm MaB nehmen, sie vverden die Ahnlichkeit und damit die
Ehefahigkeit entdecken.	_ ^	_
Peter Turrmi
^'ištof;18.00 izobrazba; 19.30 Dnevnik; bočila; 21.35 Umet-
^godba; 18.00 Izo-!^a;18.40 Številke in Risanka; 19.30 Jatloba; 21.30 Igrani winmisli(do 23.05).
^ oddaja TV Skopje; ° 30 Risanka; 18.40 Nika Zajca; dvoran: koncert
^J5.05 Pustolovščine '^-35 Kapelski kre-j'''35 Bas Fantazija, , ^ ameriška nadalje-Glasbenivečer-R. ^ianje opere; 21.45 ""dre; 22.20 Športna
^ igrani tilni' ..	19.30 Dnevnik;
^120.45 Poročila; "s^or, en film; 21.50
P, °ddaja; 18.00 Beo-C°r; 19.00 Indirekt, ^ 20.00 Umetniški
r.-j
°daja; 18.00 Izo-19.00 Rezervi-k), "'skujemo slovenit)
''S Svetovno poro-
RAD!0 LJUBLJANA 1
4.30 Poročila; 5.50 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti se vrstijo; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Danes smo izbrali; 12.10Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.45 Popoldanski mozaik; 15.55 Zabavna glasba
4.30 Poročila; 5.50 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 8.35 Koncert za mlade poslušalce; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Za male radovedneže; 14.20 Iz glasbenih šol; 14.45 Popoldanski mozaik; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00.
4.30 Poročila; 5.50 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Fantastična simfonija (prizor iz življenja nekega umetnika-H. Berlijoz); 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Govorimo angleščino; 14.35 Popoldanski mozaik.
5.00 Poročila; 5.50 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.35 Danes smo izbrali; 10.05 Sobotna matineja - Srečanje Sara-jevo-Pale; 11.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom - dr. Aleš Brecelj; 11.20 Minute za staro glasbo; 11.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Glasbena panorama; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.55 Zabavna glasba; 16.30 S poti po Jugoslaviji; 17.00 Studio.
5.00 Poročila; 5.50 Rekreacija; 6.15 Danes je nedelja: 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Veseli tobogan; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.10 Obvestila in zabavna glasba; 13.20 -14.15 Za naše kmetovalce; 17.05 Nedeljska reportaža; 17.30 Pojo amaterski zbori; 18.00 Zabavna radijska igra; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasba za prijeten konec tedna.
4.30 Poročila; 5.50 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Glasbena lepljenka; 8.25 Ringaraja;
9.05	Glasbena matineja: 10.05 Tekoča repriza;
11.05	Izbrali smo...Bacha, Handla in Mozarta; 12.00 Poročila - Na današnji dan; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe vam igrajo; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Ponedeljkov križemkraž; 14.15 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih.
4.30 Poročila; 5.50 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za... 11.05 Nenavadni pogovori; 11.25 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Od melodije do melodije; 14.00 Poročila; 14.35 Popoldanski mozaik; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak. 17.00 Studio ob 17.00 + glasba.
V TEM TEDNU NA TELEV<Z<J<
,,Skrite kamere" so meh za smeh
Četrtek, 28.1.1988, TV Al, 20.15 - ..Zbudite me obl], uri" je le eden od številnih primerov, ki jih je posnel Hans Kraemmer s ..skrito kamero . Da so tovrstni posnetki skrbeli za smeh med prizadetimi, ko so pozneje videli sami sebe, si ni težko predstavljati. Morda ste tudi Vi postali žrtev ,,skrite kamere"? O tem se seveda lahko prepričate, če si boste oddajo ogledali.
Kupčija z iakoto
Sreda, 27.1. 1988, TV A2, 22.22 - Prvi del dvodelne dokumentacije prikazuje katastrofalen gospodraski položaj Sudana. Vendar pa suša ni edini vzrok pač pa so merodajni še mnogi drugi dejavniki za ta osiromašen predel tretjega sveta.
Čemu miiijarde?
Nedetja, 31. 1. 1988, TV Al, 21.15 - Avstrija je lastnik največjega gledališkega koncerna na svetu-zvezna gledališča imajo letno nad eno in pol milijard izgube. Kam gredo ti denarci in kako dolgo bodo odgovorni lahko še naprej tako gospodarili, bosta odgovorila Krista Hau-ser in Karl Lobi.
Vojna in mir...
Torek, 2. 2. 1988, TV A2, 21.87 - Skoraj vse centralnoa-meriške države že več desetletij ne poznajo drugega kot vojno. Sedaj so poveljniki držav podpisali mirovni pogodbo, uresničitev le te pa bi pomenila nov začetek za vse prizadete. Do sedaj so bila namreč prizadevanja neuspešna. Kakšna bo prihodnost teh držav?
Spremenjena stanja
Petek, 29. 1. 1988. TV LJ1, 22.20 - Eddie Jessup, harvardski raziskovalec, eksperementira z drugačnimi stanji zavedanja. Njegove raziskave ga pripeljejo do presenetljivih rezultatov. Soočil se je z evolucijo človeka, z lastnimi metamorfozami. Odreši ga lahko edinole ljubezen.
Lvanhoe v boju
Sreda, 27.1.1988, TV LJ1, 11.35-Med romani, ki opisujejo življenje v srednjem veku, je Scotov roman „Ivan-hoe" gotovo najbolj poznan in priljubljen. Že večkrat je zamikal tudi filmske ustvarjalce. Film, ki je danes na sporedu, je novejšega datuma. Režiral ga je Douglas Cam-field. Kot v romanu je tudi v filmu posebno mikavno plastično slikanje viteških dvobojev, v katerih se nekateri namišljeni junaki spopadejo z resničnimi zgodovinskimi osebnostmi. Najzanimiveje med njimi je naslikan kralj Rihard Levjesrčni.
Zgodovina izumov
Četrtek, 28. 1. 1988, TV LJ1, 9.45 - Kdo je izumitelj? Kakšen je proces izumitelja? Kateri so bili veliki trenutki malih izumov? Nenavaden patent v Nacionalnem inštitutu za industrijsko lastništvo francoskega patentnega urada. Sledi obisk muzeja v Was-hingtonu, Los Angelesu in Londonu. Povsod so čudni dokumenti in vse bolj bizarni izumi, plodovi umskega dela. Nadaljevanje je na sporedu v petek, 29. L ob istem času.
Ljubezen v travnati stepi Kenije
Sobota, 3«. L 1988, TV A2,20.15 - Po odrski predlogi Wilsona Collisona je nastal film „Mogambo" iz življenja raziskovalca v travnati stepi Kenije. Tudi v najbolj eksotičnih krajih človeka ne zapustijo ljubezenska čustva, posebej pa ne takrat, kadar pride nepričakovan ženski obisk v tako oddaljene kraje Kenije in se imenuje Ellinor Kelly.

tij Cestnik" in prosim, ^slednji naslov:
dinarjev - za Jugo-<n poiožnico.
(Podpis)
Naročite in širite Siovenski vestnik!
Spoštovana bratka, spoštovani bratec Stoven-skega vestnika! V roki imate novo, sodobno števitko novega Stoven-skega vestnika. Upamo, da vam bo nova obiika, vsebina, novi, bo<j ročni format in še marsikaj drugega ugajato. Z novo koncepcijo hoče Stovenski vestnik pridobiti še več naročnikov, (e še niste čtani vetike družine bratcev SV, potem izpo<-nite naročitnico in jo poštjite na nastov: Stoven-ski vestnik, Tarviser Strahe <6, 9020 Cetovec/ Ktagenfurt. Prvi mesec dobite novi Siovenski vestnik brezptačno!
RAD!0 MAR!B0R - PROGRAM MM 2
Od ponedetjka do sobote: Ukv 102,8 MHz
0.00-6.00 Nočni program 6.00-6.30 Križem -kražem
6.30-7.00 Glasbena skrinja
7.00—10.00 MM 2 vam želi dobro jutro
10.00-	12.00 Memories-
glasbeni
spomini
12.00-	14.00 Aktualno
14.00-	16.00 Glasbeni vrtiljak
16.00-	19.00 Vabimo na kavo
19.00-	19.30 Križem-kražem 19.30-20.00 Lovely
mušic
20.00-	22.00 Hitcorner
22.00-	24.00 Specialitete
MM2
Informativne oddaje:
(od ponedetjka do sobote)
6.35 vreme za pomorščake (v slovenščini, angleščini, nemščini ali italijanščini)
8.30.9.30,	10.30. 11.30, 12.30 in 13.30 poročila vnem. 12.00in 16.00 poročila vangl. 14.00inl8.00poročilav franc.
22.15 informativna oddaja v nemščini in angleščini
Prometne informacije od 7. do 19. ure vsako uro ob četrt in tričetrt Informativne oddaje:
(ob nedetjah)
9.30.	11.30. 13.30 v nemščini Prometne informacije od 7.
do 19. ure vsako uro ob četrt in tričetrt
Ob nedetjah Ukv 102,8 MHz
0.00-6.00 Nočni program
6.00-	6.30 Križem - kražem -narodnozabavna glasba
6.30-	7.00 Glasbena skrinja
7.00-	10.00 MM 2 vam želi dobro jutro
10.00-	12.00 Memories-glasbeni spomini
12.00-	14.00 Glasbeni vrtiljak
14.00-	17.00 Popoldne z MM 2
17.00-	18.00 Hit Corner-ura za glasbene uspešnice
18.00-	18.30 Križem - kražem
18.30-	19.30 Country
19.30-	20.30 TOP TEN - mednarodna lestvca
20.30-	22.00 Happy Pop -vedre melodije
22.00-	24.00 Glasba na tekočem traku
Datum	Kraj	PR!RED!TVE	Prireditelj
Četrtek	Katoiiški dom	BiLASEMZAHiTLERJA	Sodalltas
28.1.	prosvete v	dr. Erika Horn, Gradec; izkušnje priče časa in	
19.30	Tinjah	njeni zakijučki. Prireditev iz cikia „Veiiki tabu" -oz. Kako ravna Avstrija s svojo pretekiostjo. Diskusijo vodi: dr. Janko Zerzer.	
Petek	Dom sindikatov,	G!MNAZ!JSK!PLES	Maturantje gimnazije
29.1.	Ceiovec	Za pies igrata: ansambei Mareia in	
20.00		ansambei Rendezvous; v prvem nadstropju: disco	
			
Sobota	pri Mežnarju	DiAPREDAVAN JE O AVSTRiJSKEM DELU	Siovensko prosvetno
30.1.	v Kotmari vasi	EVROPSKE PEŠPOTI E 6	društvo Gorjanci
19.30		predava: Dušan Naprudnik	
Nedeija	Miadinski dom,	MAL! KAKADU	
31.1.		poje: Svettana Makarovič	
16.00	Ceiovec		
Sreda	Avia Zvezne	SLAVNOSTNA PRiREDiTEV OB SLOVENSKEM SPZ in KKZ	
3.2.	gimnazije za	KULTURNEM PRAZNiKU	
19.30	Siovence,	Ob 80-tetnici ustanovitve siovenske osrednje	
	Ceiovec	Siavnostna govora: Tomaž Ogris (predsednik SPZ) in dr. Janko Zerzer (predsednik KKZ) Giasbeni dei: Mešani pevski zbor in vokaini ansambei SPD Danica iz Šentvida v Podjuni, ansambei Drava iz Boroveij, Mešani miadinski zbor Zvezne gimnazije za Siovence v Ceiovcu. Povezava: Sonja Ban. Miha Vrbinc.	
četrtek	Katoiiški dom	KRIV ZARADI BREZBRIŽNOST)	Sodaiitas
4.2.	prosvete	dr. Erika VVeinzier), Dunaj;	
19.30	v Tinjah	iz cikia „Veiikitabu"	
Sobota	Kulturni dom,	PLES DAN!CE	Siovensko prosvetno
6.2. 20.00	Šentprimož	igra ansambei Zmeda	društvo Danica
Sobota	Katoiiški dom	UČINKOVITEJŠA OBRAMBA PROTI	Sodaiitas
6.2.	prosvete v	VAROZ!	
9.00-17.00	Tinjah	Strokovno predavanje za čebeiarke in čebetarje; teorja in praksa (vkijučno bioioško metodo obrambe pred varozo)	
Sobota	pri Kosi	PUSTNA PRiREDiTEV	Kuiturno društvo
6.2.	na Ravnah	igra: Trio Drava iz Boroveij	Peter Markovič
20.00			vRožeku
6.2. do 8.2. Katoiiški dom		DNEVi PETJA iN )GRE ZA OTROKE	Katoiiška otroška
	prosvete	od 10. do 14. ieta	miadina in Sodaiitas
	v Tinjah	Vodijo: Andrea Lepuschitz, Martina Mečina idr.	
Nedeija	farna dvorana	LUTKOVNA iGRA „MAL! PRiNC"	SPD Rož in farna
7.2.	v Šentjakobu	predstava za odraste. Nastopa: iutkovna skupina	miadina Šentjakob
19.30		dunajskih študentov.	
Nedelja	farna dvorana	PUSTOVANJE	Miadinski kiub
7.2.	všmiheiu	Za zabavo igrata ansambei YETi in	Šmihei in KPD šmihet
19.30		KORENiKA	
Petek	Katoiiški dom	O PRIMERU KOROŠKE	Sodaiitas
12.2.	prosvete	Woif in der Maur, Dunaj,	
19.30	v Tinjah	iz cikia „Veiiki tabu"	
Petek	gostiina Weidinger,SLOVENSK! VESTNiK - NOVA OBUKA,		Dunajski
19.2.	1040 Dunaj	NOVAVSEBiNA	krožek
19.00c.t.			
TEČAJ) ZA SLOVENŠČ)NO			
Torek	Delavska zbornica SLOVENŠČINA ZA ZAČETNIKE		Votkshochschuie
2.2.	Ceiovec,	Vodi: Maria Fiodi	Kiagenfurt
18.30	Bahnhofpiatz3		
Sreda	Delavska zbornica SLOVENŠČINA ZA ZAČETNIKE I)		Votkshochschuie
3.2.	Celovec,	Vodi: prof. mag. Rosaiia Kovvatsch	Kiagenfurt
18.30	Bahnhofpiatz3		
		RAZSTAVE	
Kuiturnataberna Pri Jokinu		Risb. sovjetskih mladostnikov (Dušanb.)	
		22.1.-8.3.	
GaierieCarinthia		Hans Staudacher - Novejša deta na piatnu	
Ceiovec		do 23.1.	
Karntner Landesgaierie		Arnoid Ciementschitsch - razstava ob 100-)etnici rojstva umetnika	
Celovec		do31.1.	
Gaterie an der Stadtmauer,		Aienka Kham-Pičman - siike do 5.2.	
Beijak		Kuiturni urad mesta Beijak	
OB)ŠČ!TEVSLOVEN)J)			
do 29.2.	Narodni muzej,	ANTIČNI PORTRET V JUGOSLAVIJI	
	Trg osvoboditve,	Razstava je odprta od torka do sobote od 10.00 do 18.00,	
	Ljubijana	ob nedeijah od 10.00 do 13.00; ob ponedeijkih zaprto.	
31.1.	Moderna gaierija,	KiPARSKA DELA FRANCETA GORŠETA - retrospektivna rasztava	
	Tomšičeva 14	Razstava je odprta od torka do sobote od 10.00 do 18.00, ob nedeijah od 10.00 do 13.00; ob ponedeijkih zaprto.	
SLOVENSKE
VESTNIK
Izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16, tel. (0 463) 51 43 00-30/31/32/33/34, teleks 42 20 86 sndk a. Gtavni urednik: Ivan P. Lukan; urednika: Andrej Kokot, Andrej Mohar. Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. Zastopstvo za Jugoslavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/II, p.p. 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 300 avstr, šilingov; za Jugoslavijo 12.000 dinarjev. Oglasi: 1/1 stran 12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 900.000 dinarjev.
Ultramann - modri Benetik
V prostorih Zentral-sparkasse v Celovcu razstavlja slikar Rudi Benetik iz Podjune. Direktor Mitzner je izrazil svoje zadovoljstvo nad tem, da v njegovem denarnem
zavodu razstavlja sicer mlad, a že uveljavljen umetnik. Tudi mestni svetnik Metelko, ki je razstavo otvoril, je o Benetiku menil, da imamo opravka z umet-
nikom, ki je mednarodno znan, zlasti v prostoru Alpe-Jadran, kjer je za svoja dela prejel že vrsto nagrad in priznanj s strani kompetentnih kritikov.
Benetikovo razstavo, ki bo odprta še do tega petka, je vsekakor treba videti. Umetnik se tam predstavlja s slikami, izdelanimi v akrilnih barvah. S tem se torej odmika od dosednjih igrivih motivov in se posveča prikazu posameznih detajlov. Benetik je tudi v tem oziru izviren. Barve meša in sestavlja sam; pri tem nastane lesk, ki odgovarja njegovi zahtevi. Trenutno ga zanima ultramarin - torej barva modre morske sinjine. V tem tonu so tudi njegove slike, lahko bi rekli ploskve, v katerih pride do izraza posameznost, ki jo umetnik vdela v svojo kompozicijo. Slike Rudija Benetika je možno tudi kupiti.
OGLAS
Zveza slovenskih zadrug razpisuje delovna mesta za
juriste ati ekononuiste
z zaključeno visokošolsko izobrazbo za področje notranje revizije zveze ter za bančno poslovanje, ki bi bili pripravljeni po temeljitem strokovnem šolanju prevzeti odgovorna delovna mesta. Pričakujemo nadpovprečni angažma pri izvajanju zahtevnih nalog. Plača po dogovoru. Ponudbe za nastavitev pošljite na personalni oddelek zveze, Celovec Paulitschgasse 5-7.
Slovensko prosvetno društvo Zarja
Vse je pesem -Andrej Kokot
Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku v soboto 6. 2. 1988 ob 19.30 uri v farni dvorani v Železni Kapli.
Sodelujejo Oktet Suha, Obirski ženski oktet, recitatorska skupina in MePZ SPD Zarja. Slavnostni govornik dr. Ludvik Karničar.
Ljubitelji slovenske kulture prisrčno vabljeni!
Vse najboljše za jubilej
V zadnji številki smo poročali, da jc Ivanka Sadolšek-Zala pred kratkim praznovala svoj 65. življenjski jubilej. Bivša partizanka in lunkcionarka je med svojimi rojaki v Lobniku oz. Železni Kapli in izven nje zelo priljubljena: Zato je ob svojem rojstnem dnevu prejela številne čestitke z najboljšimi željami. Mikijevo domačijo so ob tej priložnosti obiskali predstavniki Žvezc koroških partizanov, prišli pa so tudi zastopniki borčevskih združenj iz Slovenije, ki jih v družbi z jubi-lantko vidimo na zgornjem posnetku. Tudi Zveza slovenskih žena je svojo članico počastila na svoji zadnji seji ter ji izročila darilo, predsednica Milena Grdblacher pa je spregovorila o njenem življenju in delu. Zala je zlasti v času NOB in v povojnih letih mnogo doprinesla za razvoj naše narodne skupnosti, posebno k aktivnosti slovenskih žena v boju proti fašizmu.
Zmeda - ansambel s sfadm /menom /n novo zasedbo.
Odločilni nastop ansambla „Zmeda"
PtSMO
Zadnje tedne, ki vključujejo tudi čas pred novim letom, slovenska kultura n: bila brez dogodkov, ki ne bi prispevali kaj pomembnega njeni vsebini.
Med tem dogajanjem je brez dvoma odličen založniški dogodek izid zbranega dela Francoisa Villona, francoskega pesnika iz 15. stole-ta, kije v glavnem pohajkoval s tatovi, bil obsojen na vešala. pomiloščen in izgnan, nakar se je za njim izgubila vsaka sled. Celotno Vilonovo delo. ki ga odlikuje nesramežljiv verz, jezikovno podprt z izrazjem iz Villonovega vagabundskega okolja, je v slovenščino prevedel Janez Menart. Knjiga je izšla pri založbi Obzorja v Mariboru.
Iz mariborske založniške hiše prihaja tudi nova knjiga Franceta Forstneriča z naslovom Brlog. To je zbirka štirih novel, ki opisujejo odnose med zakonci. Forstnerič, kije sicer v slovenski književnosti znan kot pesnik, pravi, da se tokrat preskuša v prozi, ker misli, da bo napisal še kaj pripovednega. Brlogu pa se tudi po avtorjevem mnenju pozna, da ga je pisal pesnik.
Na koncu je vredno omeniti še to, da so v mariborski Drami uprizorili Linhartovo komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Matiček se pogosto vrača na slovenske odre, kar pomeni, da se želijo z njim preskusiti nove generacije gledaliških ustvarjalcev. V Mariboru se je tokrat režije lotil Vinko Moderndorfer ki je Matičkovo radoživost izpeljal tako, da ni bilo mogoče spregledati nekaterih poudarkov iz današnjosti.
Vili Vuk
Nagrada za P. Kerscheja
Znanega prevajalca slovenske književnosti v nemščino Petra Kerscheja je zvezna ministrica za pouk, umetnost in šport dr. Hilde Hawli-cek nagradila s posebno nagrado za njegovo prevajalsko delo.
Doslej je Kersche prevedel v nemščino dela 60 pesnikov In pisateljev, med njimi Ivana Cankarja, Ervina Fritza, Nika Grafenauerja, Gustava Januša, Janka Ferka, Florijana Lipuša, Daneta Zajca in druge. Svoje prevode je objavil v vrsti antologij, v revijah in časnikih. Tu je treba omeniti še Kerschejevo Bibliografijo jugoslovanske literature v nemških prevodih v letih 1775-1977, prevod Kmeclove nionografije Ljubljana ter izdajo „Gedichte aus Karn-len" (skupno z J. Ferkom) pri Mohorjevi založbi.
Peter Kersche je nagrado Prejel na predlog Mohorjeve založbe; pred njim so jo prejeli med drugim H. C. Artmann, J. Ferk, P. Margin-tcr. P. Rosei in drugi.
Petru Kerscheju k nagradi iskreno čestitamo in mu Želimo še mnogo uspeha pri njegovem prevajalskem delu.
Če je bil prejšnji ansambel Zmeda včasih res nekoliko zmeden, to ne velja za ansambel Zmeda v novem sestavu, ki s prvim nima nič skupnega. Za novo Zmedo, ki jo sestavljajo Marija Kežar, Marjana Polcer, Heinzi Lušnik, Mihael Štern in Hanzi Kežar, je značilno, da so njeni člani izrazito mladi - od 16 do 24 let. Toda to še ni tisto, kar jo loči od prejšnjega sestava.
In kakšen je njen cilj? Po izjavi njenih članov želi postati priljubljen plesni ansambel, to pa pomeni, da se pevke in pevci želijo otresti prizvoka njihovih predhodnikov, namreč, da so ansambel ..glasnega ropota". Če so prej nastopali predvsem z lastnimi skladbami, so se sedaj posvetili predvsem plesni glasbi, tako moderni kot tudi narodnozabavni. Po njihovih izjavah imajo v svojem reper-tuarju celo več narodnozabavnih skladb.
Čemu takšni poudarki? Ker si želijo ustvariti predvsem ime kot plesni ansambel, ki je svoja prva dva nastopa sicer še z nekaterimi pomanjkljivostmi, a vendar dokaj uspešno opravil. Medtem, ko je bil prvi nastop pri neki poroki bolj internega značaja, pa je bil ples SAK v Železni Kapli javen in prav tam je Zmeda, v pesenečenje vseh poznavalcev nekdanjega ansambla, dobro odrezala. Svoj največji nastop pa bo imel ansambel v svojem domačem kraju in sicer na 16. plesu Danice, ki bo v soboto, 6. februarja ob 20. uri v kulturnem domu v Šentprimožu. Temu večeru je trenutno posvečena vsa pozornost mladega ansambla. Tega dne namreč želijo mlade pevke, pevci in igralci pripraviti pravo presenečenje za vsakogar, ki se bo odzval vabilu na ples.
Miha Pasterk
hbor uspešnice mesecu in ples Slovenische Hitparade und Tanz
Petek/Freitag, 29.1. J988,20.00
HiS& OGB (De)avska zbornica) OGB*H&US (Arbeiterkammer)
.Krajo ca spi.icn RENDEZ^OUS, MARELA
ZELLSTOFFABR!K A TOVARMA CELULOZE K
TR!BUNA BRALCEV
Sit sem!
Uvodoma naj povem, da sem naročnik obeh slovenskih tednikov in jih tudi berem. Ves čas me že moti, da se slovenska tednika med seboj stalno napadata, včasih bolj, včasih manj. Kar se pa dogaja v zadnjem času je preveč.
V vsaki številki je najmanj en članek, v katerem drug drugemu nekaj očitata. Vestnik je pisal to, Naš tednik je pisal to, ta je to rekel, oni je pa to rekel. V vseh teh člankih pa je z velikimi črkami pisana tudi ENOTNOST.
Vprašam Vas, kje pa je dejansko ta enotnost? Nisem več pripravljen brati teh člankov in to še podpirati z naročnino. Zato oba slovenska tednika odpovedujem. Če mi je dovoljeno, bi pa
predlagal sledeče in mislim, da ta želja ni samo moja. Če že ni možno, da se tednika združita v en časopis, naj pa eden izhaja v ponedeljek in eden v petek (morda bi ob letu zamenjala). Naloga slovenskih tednikov naj bi tudi bila, da bi objavljali članke, ki bi bili zanimivi za vse, ki vsaj še malo obvladajo slovenščino. S tem bi po mojem prispevali, da bi tednika in slovenščina postala bolj atraktivna. Zavedati se moramo, da nam najboljša šolska ureditev ne bo pomagala, če nam ne bo uspelo, da bodo starši s svojimi otroci govorili slovensko. Te naloge se morajo zavedati tudi naše osrednje organizacije in na tem tudi delati, ne pa eden drugega izigravati.
Jurij Mandl, Libuče
Opravičšto za!ožbe
Wie wir heute aus Karnten erfahren haben, vvurde in Ih-rem Blatt unser geplantes Schulbuch zum Sachunter-richt fur die 3. Schulstufe ve-hementer Kritik unterzogen. Dieses Unterrichtswerk, vvel-ches den deutschen Titel „lch kenn mlch aus 3" hat, wurde vom Verlag mit dem slovvenischen Titel „Ja se ven poznam 3" dem BMUKS bekanntgegeben. Dem Verlag stehen keine slovvenisch sprechenden Mitarbeiter zur Verfugung. Die Ubersetzung des Titels ins Slovvenische muBte jedoch kurzfristig er-folgen. Wir haben uns daher an eine uns geeignet er-scheinende Stelle mit der Bitte um Ubersetzung ge-vvendet. Zu unserem Bedau-ern und Entsetzen entspricht die Ubersetzung jedoch of-fensichtlich nicht dem slovvenischen Sprachgebrauch. Selbstverstandiich vvird der Titel entsprechend korrigiert vverden.
Bei dieser Gelegenheit mochten vvir auch darauf hin-vveisen, daB Herr Siegfried Schvvanzer vvohl fur die Ubersetzung des Sachunter-
Proti JE Krško
Nach dem Supergau von Tschernobyl ist in der Bevol-kerung in ganz Europa eine starke Trendumkehr in der Einstellung zur „friedlichen" Nutzung der Kernenergie be-merkbar gevvorden. Auch das Volksabstimmungser-gebnist in Italien, der Regie-rungsbeschluB Jugosla-vviens, keine vveiteren Atom-kraftvverke mehr zu bauen und das Vorhaben Hollands, vorlaufig sein Kernkraftpro-gramm zu stoppen, bestati-gen dies. Die SJ Karnten hat in ihrer letzten Landeskonfe-renz einstimmig einen Antrag angenommen, das Kern-kraftvverk stillzulegen.
Wir solidarisieren uns daher auch mit der Anti-AKVV-Bevvegung in Slovvenien und Jugoslavvien.
richtes zustandig sein vvird, er jedoch fur den falschen Titel der Ausgabe in slovveni-scher Sprache in keiner VVei-se verantvvortllch ist.
AbschlieBend durfen vvir Sie noch dahingehend infor-mieren, daB der betreffende neue Sachunterricht voraus-sichtlich erst im Schuljahr 1989/90 erscheinen vvird. Wir kommen mit dieser Vor-gangsvveise dem VVunsche der slovvenischen Schulbe-horde in Karnten nach. Nach dem derzeitigen Stand der Gesprache und im Hinblick auf den noch offenen Lehr-plan fur Slovvenisch vvird daher zumindest fur das kom-mende Schuljahr noch die alte Ausgabe des Sachunter-richtes, „Naša ožja domovina" angeboten vverden. Der Verlag vvird sich zur Rege-lung offener administrativer Fragen zeitgerecht mit der zustandigen Schulbehorde in Verbindung setzen.
Wir ersuchen nochmals den bedauerlichen Lapsus entschuldigen zu vvollen und verbleiben mit dem Aus-druck
vorzuglicher Hochachtung
Za Leykam Buchvertag, Graz: Mag. Klaus Brunrter
Nutzen vvir gemeinsam das vvachgeruttelte BevvuBt-sein, um ein generelles Um-denken in der Kernenergie-politik auch bei den Verant-vvortlichen in ganz Europa zu erreichen, denn Atomstrah-len machen vor den Grenzen Osterreichs nicht halt. Daher sollen vvir gemeinsam fur die Stillegung des Kernkraftvver-kes Krško eintreten, damit vvir morgen nicht der groben Fahrlassigkeit im Umgang mit unserem Lebensraum bezichtigt vverden. Kein Atomtechniker und kein Poli-tiker kann namlich die hun-dertprozentige Sicherheit der Kernkraftvverke garantie-ren. VVehren vvir uns jetzt -nach einem Kernkraftun-gluck ist es zu spat!
SJ Karnten
Slovenski vestnik posebej za Vas - kaj nam obeta !eto 1988:
Zakoni, odredbe, spremembe, inovacije (HI)
V prgdfzaJM/';' ifgv?7/d ,w;o o/;ozor/7/ nrr	s/žcc-
pr/ poAo/7;;7;a/; far na nonn Jo/očf/a, /rf /'/7? moray'o z nov/m /afom apo^fa^af/ ar'forno/n7/sf/. 77^/rraf Vas fn/orm/ramo o spramam&a/r napoJroč/7A zr/rarsfva, /nnan/.sfrn fn soa/a/napa rar.sft a.
Razpravo o nerentabilnosti obratovanja in gospodarjenja bolnic so konservativne struje že dolgo časa odlašale. Kar se je zgodilo v okviru tako imenovanega neokonservativi-stičnega ..preobrata" že pred leti v marsikateri drugi evropski državi, naj bi uveljavili tudi v Avstriji: Zdravstvena oskrba naj bi potekala po vse bolj komercialnih zakonitostih (geslo ..rentabilnost"!), kar pa žal (po dikciji omenjenih struj) ne pomeni izboljšanja in modernizacije zdravstvene oskrbe ter njene prilagoditve današnjim družbenim in ekonomskim razmeram, dejansko gre za poslabšanje zdravstvenih storitev, saj so tudi na tem področju previ-deni masivni varčevalni ukrepi na račun prizadetih
bolnikov. Ker je običajno zdravstveno stanje v odvisnosti s socialnim, kar pomeni, da je najsiromašnejši sloj najpogosteje potreben zdravstvenih storitev in posegov, bo le-ta z novimi ukrepi tudi najbolj prizadet. Ta bo poleg tega moral še dodatno (poleg bolniškega zavarovanja) financirati tovrstno zdravstveno politiko sOcialistično-konservativne koalicijske vlade. Prvi njeni ukrepi:
#	Sredi leta 1988 bo moral vsak pacient v bolnicah plačati dnevni prispevek za prehrano v višini 50 šil.
#	Pristojbina za zavojček zdravil bo zvišana na 24 šil.
#	Najmanjši samoprispevek za zdravstvene pripomočke so dvignili od 175 na 182 šil.
Kmetijstvo
#	Splošni prispevek za pospeševanje prodaje je bil s 1. januarjem znižan za 20 odstotkov (od zdaj dalje znaša 42 grošov za kilogram mleka).
#	Neposredni prispevki v okviru podpor gorskih kmetov so bili z novim letom zvišani. Kmetijski obrati v coni 4 z najmanjšo stopnjo vrednosti po enoti bodo letos prvič prejeli prispevek 20.000 šil.
#	Za leto 1988 je načrtovano povečanje proizvodnje beljakovin in energije ter drugih alternativ. V ta namen so predvidene intenzivne subvencije ter gradnja regionalnih obratov za produkcijo toplotne energije ipd.
Socialno varstvo, odpravnine
#	Na področju socialnega varstva veljajo z letom 1988
nekatera nova določila. Tako je bil zvišan prispevek za zarovanje brezposelnih (delodajalci: + 0,4 %, zaposleni: + 5,2%).
#	Po 1. juliju bo uveljavljena enakopravna obravnava moških in žensk pri prejemanju pomoči v stiski. Začasno bivanje v tujini bo omogočeno tudi osebam na porodniškem dopustu ter prejemnikom posebne pomoči v stiski.
#	Nova je tudi odpravnina za gradbene delavce, ki velja za nazaj od 1. oktobra 1987. Odpravnino lahko prejmejo po novem tudi tisti gradbeni delavci, ki imajo sezonsko pogojene prekinitve delovnega razmerja in taki, ki so menjali delovno mesto v okviru svoje stroke. Odpravnina mora biti izplačana ob upokojitvi, ali pa tedaj, ko delavec preko enega leta ne dela več v gradbeni stroki.
#V okviru socialnega varstva je bilo zdaj - 42 let po
koncu druge svetovne vojne in zmage nad fašizmom-uveljavljeno tudi malenkostno izboljšanje za žrtve fašizma. Med drugim je prizadetim šolanje na srednjih ah višjih šolah v inozemstvu v času med 4. 3. 1933 in 31. 3. 1959 enako priznano kakor obisk istih šol v Avstriji. Nič pa se zaenkrat še ni spremenilo pri priznavanju let, saj mnogim žrtvam fašizma, kacetarjem, izseljencem in drugim ne priznavajo let v zaporu ali pregnanstvu, medtem ko štejejo še ista leta npr. vojakom takratnega wehrmachta... Prav to tudi v ..jubilejnem" letu še vedno potrjuje, da Avstrija še vedno bolj ceni vse svoje ..izpolnjevalce dolžnosti" v Hitlerjevi vojski, kot pa žrtve le-te.
Prihodnjič:	v zadnjem
nadaljevanju vas bomo seznaniti še z zakonskimi spremembami in novostmi v zakonodaji in uradih.
DEV!ZE/VALUTE
Deviznitečaji 25.1.1988
	Nakup	Prodaja
us $	11.718	11.818
can $	9.13	9.23
angl. 6	20.76	21.02
irl	18.57	18.83
str	866.20	868.60
bfr	33.54	33.74
ff	207.86	209.74
hf)	625.06	627.94
dm	701.68	704.52
lit	0.949	0.967
dkr	182.70	184.10
nkr	183.62	185.08
skr	194.89	196.91
fmk	288.40	290.80
esc	8.44	8.80
ptas	10.33	10.49
yen	9.212	9.242
Posreduje
Zveza/Bank
Valutnitečaji 25.1.1988		
din	0.60	0.90
us $	11.50	12.10
can $	8.85	9.45
angl. 6	20.30	21.50
irl	18.10	19.10
sfr	857.00	877.00
bfr	32.80	34.00
ff	202.50	212.50
hf!	617.50	633.50
dm	693.90	710.30
lit	0.925	0.975
dkr	178.50	185.50
nkr	179.50	186.50
skr	191.50	198.50
fmk	283.00	294.00
esc	8.00	9.20
ptas	10.05	10.75
yen	9.00	9.30
t t4 <6 24 29 34 (2!)
brez jamstva!
22) HXXX2XXX
brez jamstva!
Rešitev nagradne križanke T	T								/2	4	p	4	7*	<7		7
						7	/2	/	E	E	/2	F*	E	/V	4
						Z)	E	7		F	7	/	(T	4	
							&	/	4-		4		/		
Z)	(p	/3			17	E		A/	E		7		F	/	
/	<;	/2	4	<L		4		4	6	7*	Al		/	Z-	o
ff	L	4	Z			F	R	4-		/	F	7		4	A7
A/	E					7	C?	Al	<4	A/		*	4	^	
/	Z)	/	%		o		4	F		4		<	AA	F	
/C	<4	c			i/		L	7			5	4	7	Z)	E
4	L	E				A/	Z)	F"			3	L	6*	4	7
/2	c?	*	%	/	L	4		T			E	O	4^	Al	4
Dobitniki ..Vestnikove križanke"
Nagradna „Vestni-kova križanka za srečo" v zadnji števitki teta <987 je mobitizirata točno 287 tjubitetjev križank, od tega jih je skoraj 200 križanko pravdno rešito. Zaradi vetike udetežbe smo se v uredništvu odtočiti za osem namesto šest nagrad. Vsem dobitni-
kom iskreno čestitamo: Nagrajenci na Koroškem: Miha VRBINC, Getreidegasse 13, 9020 Celovec; Ika MERVA, 9150 Pliberk; Janko OITZL, Lederersied-lung 47, 9586 Brnca; Fredo KRAL, Bistrica 28, 9143 Šmihel; Michael TRAUN1K, Malčape 22, 9133 Miklavčevo.
Dobitniki v Stoveniji:
Štefka SUŠNIK, naselje 14. divizije 66, 69000 Murska Sobota, Marjan BLAŽEK, Cesta 27. aprila 31,61000 Ljubljana; Jože in Danica DOVŽAN, Šmartinska 209, 61110 Ljubljana.
Nagrade boste v naslednjih dneh dobili po pošti!
vr . -. -1
Rešitev križanke iz zadnje števiike
	4	J	A!	4	A	E	7			4	7	4	
27	E	7	/2	/7	/	7	4,		4	A7	E	/7	
E	7	/2	Z/	5	4'			Z	6	^4	7		4
V	/2	/	7	O	AA		E	E	4	A/			7
A	/		(7	L	4	A/	7	E		Z)	4	7	4
4	Z)	4	A/	4		Z		D		4	A/	4'	T
TEDENSKI HOROSKOP
LEV(23. 7.-23. 8.)
Malo ste prevzetni in prestrašeni od vsega, kar se je že zgodilo v vašem življenju. Stranpoti od začrtanih ciljev vas ne bodo rešile, nasprotno, begale vas bodo.
DEVICA (24. 8.-23. 9.)
Nekdo vam jo je skušal pošteno zakuhati, pa ste se zopet odlično znašli in mu pokazali roge. Tudi v bodoče se držite načela, daje vsakdo dolžan pomesti najprej pred svojim pragom.
TEHTNICA (24. 9.-23. 10.)
Preveč premišljevanja ne vodi nikamor. Bodite tudi vi bolj korajžni, da se vam bo bolje godilo! Nikar preveč ne tarnajte!
Vaša srečna številka je oseminštirideset.
ŠKORPIJON(24.10.-22.11.)
Nenavaden dogodek vam bo globoko razmajal čustveno življenje. No ja, navajeni ste že marsikaj, tako da se vseeno ne boste preveč iztirili. Vaša srečna številka je osemnajst. STRELEC (23.11.-21.12.)
Zopet se bo zgodilo, da bo trenutno stanje zrelo za trezen premislek. Neka oseba vas bo znova obiskala, besede pa bodo tekle o precej delikatnih rečeh. Bodite previdni!
KOZOROG (22.12.-20.1.)
Zaradi vaše nepremišljenosti je nekaj časa šlo vse narobe. Pomislite na negativne posledice, ki jih sproža takšno vaše obnašanje, in bodite drugačni, bolj resni.
Vaša srečna številka je trideset.
VODNAR (21.1.-18.2.)
Nekdo vas neprestano zalezuje. Zberite vse moči in mu odločno povejte, da je tega dovolj. Odzovite se svojemu notranjemu klicu, ki vas vabi v planine.
RIBI (19.2.-20.3.)
Malo se vam je zamajalo zdravje, a je vsakršen strah pretiran. Bilo pa bi prav, da bi se več ukvarjali s seboj.
Vaša srečna številka je triintrideset.
OVEN (21.3.-20.4.)
Začeto seje novo življenje in prav novoletni prazniki so vam dali nekaj novih impulzov. Tudi tisto bežno srečanje vam bo pomenilo vedno več.
Vaša srečna številka je petintrideset.
BIK (21.4.-21.5.)
Dosti energije ste potrošili zaman. Sedaj pa je čas, da se zares zberete in uredite.
________ Vaši poslovni prijatelji vas visoko cenijo.
Kako pa bo šlo naprej, je odvisno od vas.
Vaša srečna številka je devet.
DVOJČKA (22. 5.-21.6.)
Veliko pomembnega je šlo že mimo vas, pa tega še dobo opazili niste. Težave se tudi z
________ novim letom niso nehale. Bodite bolj
odločni in samozavestni. Vaša srečna številka je dvanajst.
RAK (22.6.-22. 7.)
Mnogo vam pomeni odkrit pogovor, vendar kljub vsemu malo komu zares zaupate.
________ Otresite se tega bremena negotovosti, pa
vam bo lažje. Vaša srečna številka je dvaindvajset.
m
odločni in najst.
E3
Zvezna gimnazija za Siovence v Ceiovcu
OBJAVA
Zvezna gimnazija za Siovence v Ceiovcu sporoča:
1.	Po posebnem odioku Zveznega ministrstva za pouk, umetnost in šport naj prijavijo starši svoje otroke, ki jih žeiijo dati v šoiskem ietu 1988/89 na gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega šoiskega ieta, v času od 8. do 26. 2. 1988, ravnateijstvu Zvezne gimnazije za Siovence v Ceiovcu. Uradne ure so dnevno od 7.30 do 16.00, ob petkih do 13.00. Ob prijavi za sprejem je treba ravnateijstvu prediožiti spričevaio prvega semestra 4. razreda ljudske šoie, rojstni iist in dokaz avstrijskega državijanstva.
2.	Sprejemne izpite bo treba prijavijenemu učencu opravljati ie v izjemnih primerih in sicer iz slovenščine, nemščine in matematike.Odločilno bo letno spričevalo. Termin za sprejemne izpite: sreda 6. julija 1988.
3.	Konec maja 1988 bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu.
4.	Zakasnele prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovoljenjem Deželnega šolskega sveta.
5.	Za vstop v višje razrede veljajo podobna pravila. V tem primeru je priporočljiv razgovor z ravnateljem. Prestop iz glavne šole v gimnazijo je možen.
Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa se pismeno obrnete na naslov: Zvezna gimnazija za Slovence, Prof.-Janežič-Pl. 1,9020 Kla-genfurt/ Celovec.
ravnatelj: dr. Reginald Vospernik l.r.
Strokovna šola za gospodarske poklice zavoda šolskih sester v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu
OBJAVA
Po odloku Deželnega šolskega sveta je na dvojezični Strokovni šoli za gospodarske poklice zavoda šolskih sester v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu VPISOVANJE DEKLET IN FANTOV v 1. razred 3-letne strokovne šole za gospodarske poklice in v 1-letno gospodinjsko šolo od 8.-29. februarja 1988.
Formularje za vpis lahko že sedaj dobite v šolski pisarni. Izpolnjene tiskovine je treba oddati na šoli najkasneje do 29. februarja 1988. Priložiti morate polletno šolsko obvestilo v originalu ali od šolskega ravnatelja potrjen prepis. Prijave so možne osebno v šolski pisarni ali po telefonu, 04253/343.
Pogoj za sprejem v oba tipa je uspešno opravljena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenščine.
Za sprejem v 3-letno strokovno šolo pa je poleg tega potreben še pozitivno opravljen pedagoško-psihološki test, ki ho na šoli 8. julija 1988.
Za obisk f-letne gospodinjske šole ta test ni potreben.
Vodstvo šote
- KAROLINA KOLMANtČ -	*
!zzvene!a je pesem
Privič, odkar je poročena, je prišla slabe volje domov iz šole. Tašča sicer ni imela izostrenih občutkov za branje človekovih čustev, vendar ji to ni ostalo skrito.
„Se je kaj zgodilo? Nekam zamišljena in vsa bleda si."
„Ah, nič. S kosilom pa lahko počakava Emila" je zamahnila z roko in odšla v svojo dekliško sobo. Potiho si je navila Sho-pina in v ustreznem ritmu so se prsti premikali na mizi. Potem se je zazrla skozi okno in opazila, kako si Tona daje opravka z opoldanskim opravilom. Gotovo se je pravkar vrnila s polja. Saj pravijo, da si šele pripravlja njivo za krompir, ko drugim že zdavnaj v zemlji klije. Misli so ji poromale domov,
kjer se oče in mati vsak dan od jutra do noči pehata, da bi mnogo stisnita iz zemlje. Za prvi maj bosta šla spet domov. To je bila dokaj vedra misel tega neprijaznega dne.
Nenadoma jo iztrga tašča iz njenih polsanj:
„Pridi, krompir bo ves postan. Bom pač Emilu kaj drugega ponudila."
„Saj je res že nekam pozno. Emila še ni?
„Tri je že minila. Kasni kar celo uro."
„Se zgodi", reče danes prvič nekam brezbrižno in sledi tašči po stopnicah v kuhinjo. Juha je okusna in jo pojesta. Nato pa se Vera brani:
„Ne toliko, samo malo krom-
Novo teto in stari
probiemi gospodarske poiitike v Avstriji
r/ržavm/r /Znane /e /n'/n v /etn 79(57 ver/e/no nn/6o//' žgoča go.syjo<r/ar.s*A:a /črna. C/crcp/ za raz/n*c/ncn/-frm proračnn.s/Zaga prnnan/VUjn/a bor/o nn/Z v no vran /ran /n v	o&čn/no vp/tva// na go.spo<r/ar.s/:/ po/oža/
prer/vsenr manj prcmožn/7? s/o/<?v, npr. r/c/avccv v poJ-r*zav//en//? Zn r/rngZ/? .snčvencZonZrnnZ/? porZ/cpZ/r, apo/ro-/cncav Zn i/nrZenZov.
KRISTIJAN SCHELLANDER
Kljub poslabšanju socialnega položaja mnogih, pa moramo razlikovati dve vprašanji: ali je sanacija proračunskega deficita potrebna, in če je, ali je ubrana pot pravilna?
Če bi se zadolževanje države nadaljevalo z istim tempom kot doslej, bi javni dolgovi že ob koncu sedanje legislaturne periode dosegli vsoto 1 bilijona, t. j. 1000 milijard šil. Letno bi za to ogromno vsoto že same obresti znašale 70 do 75 milijard šil. Celotno novo zadolževanje bi bilo torej potrebno samo za odplačevanje obresti.
Jasno je torej, da je ustavitev zadolževanja države v doslejšnji meri nujno potrebna. Sicer bi zelo verjetno prišlo do zmanjšanja zaupanja mednarodnega gospodarstva v Avstrijo in naše gospodarstvo. To bi imelo negativen vpliv na vrednost avstrijskega šilinga, računati bi bilo treba z inflacijskim razvojem, kar bi poleg že obstoječih problemov zaradi nizkega tečaja dolarja še bolj poslabšalo izvozne možnosti avstrijskega gospodarstva.
Kreditna sposobnost države bi se poslabšala, posojila na mednarodnih tržiščih kapitala bi se podražila, kar bi še bolj otežkočilo razvoj naše ekonomije. Pri vsem tem pa bi državni proračun izgubil svojo važno krmilno funkcijo v gospodarski politiki države. Skratka, nevarnost, da dežela gospodarsko zaide v začaran krog, bi se ob
nadaljnji eksploziji državnega deficita povečala. V ekstremnem slučaju to lahko vodi tudi v položaj, v katerem se danes npr. nahaja Jugoslavija.
Čeprav je ta primerjava dopustljiva seveda samo v zelo omejenem obsegu, saj so pogoji vendarle precej različni, je problem tako resen, da ga ni mogoče enostavno zavrniti s staro Kreiskyjevo izpovedjo, češ, da mu je nekaj milijonov več dolga ljubših kot preveč brezposelnih.
Prvič, že dolgo ne gre več samo za „nekaj milijonov" in drugič, je razlika, ali gredo proračunska sredstva v izgradnjo donosnih podjetij z izdelki, ki so konkurenčni na svetovnem trgu, ali pa v zastarela podjetja s proizvodi. katerih danes ni več mogoče prodajati brez izgube. Dolgoročno pa delovnih mest v takih podjetjih prav gotovo ni mogoče ohraniti. Danes se celo v socialističnih državah že pripravljajo na zapiranje deficitarnih podjetij.
Medtem, ko torej nadaljnje rasti državne zadolžitve ni mogoče zagovarjati, je vprašanje, ali je ubrana pot zagotovitve sredstev za sanacijo pravilna. Zmanjševanje sredstev za socialne potrebe ni samo nesocialno, temveč tudi gospodarsko dvomljivo.
Medtem, ko se tako poslabša potrošnika moč na domačem trgu, kar gre končno tudi na račun konjunkture in delovnih mest, lastnikom kapitala na drugi strani ni treba doprinesti istega prispevka: Če bi podjetja in privatniki plačali davke, ki jih državi dolgujejo, bi se prora-
26
pirja, mesa pa še manj. Res, tekne mi le solata."
„A? Vseeno moraš nekaj pojesti."
Prijeten sončen popoldan se počasi preveša v večer. Ženski delata na vrtu. Obe pa se večkrat skrivaj ozirata proti ovinku, od koder bi moral priti Emil.
„Fant pa kar pošteno zamuja", vzdihne mati dvomljivo, da Veri ni jasno, ali hoče potolažiti sebe, njo, ali je očitek njemu.
„Lahko bi telefoniral. Človek nikoli ne ve, kaj ga lahko zadrži", je nekako opravičevala moža. Vera je pospravila orodje, tašča zaprla vrtna vrata in obe sta se hkrati ustavili in spet zrli tja do tistega ovinka za Tonino hišo.
Potrpežljivo čakanje se je polagoma spreminjalo v nekaj nedoločljivega: skrb ali bes. Veri te moške razvade niso bile povsem naznane. Doma sta čakali z mamo včasih očeta, največkrat pa brata, odkar so tudi v vasi prodrli avtomobili, so bila ta čakanja v večernih urah prava muka. Ženske vedo, da so moški v gostilnah in pozneje za volanom.
Vera je hotela razčlenjevati svoje slabo razpoloženje. Morala si je priznati, da je dopoldansko tesnobo pregnala zdaj jeza. Minil je Dnevnik. Prsti so se spletali, dlani stiskale.
„Mama, telefonirala bom v bolnico ali na milico", se je odločila nenadoma in že segla po imeniku.
„Počakaj, saj ne izostaja prvič. Že res, da se tako dolgo še ni zadržal, odkar je poročen.
čunski deficit takoj znatno zmanjšal. Če bi čimprej uvedli obdavčenje kapitalnih dohodkov (Quel!ensteuer) -in tu ne gre za hranilne knjižice malega varčevalca — potem bi tudi to bistveno pripomoglo k zmanjšanju državnih dolgov. Če bi politiki varčevali pri nekaterih giganto-manskih in ekološko povsem zgrešenih veleprojektih - od gradnje nepotrebnih novih avtocest pa do dvomljivih novih elektrarn ali pa „nove železnice" -, če bi namesto tega zavestno investirali v smotrnejše načine porabe energije, javnega prometa in preprečitev nadaljnjega uničevanja narave, potem bi prav tako lahko prihranili več deset milijard šilingov, ki sedaj bremenijo državni proračun.
V tej gospodarski politiki se kot kaže tudi letos ne bo nič spremenilo. Upati pa je, da se bo prebivalstvo še bolj zavedalo problema in da se bo tudi pritisk na politike v to smer še stopnjeval.
TMBUNA
BRALCEV
Armee
abschaffen?
Die vielen Milliarden Schil-ling, die heute fur die Ge-samtverteidigung ausgege-ben vverden - wei! man glaubt, mit dieser militari-schen Versicherungspolizze vor allem auslandischem Bo-sen gefeit zu sein - sind sinn-los verschvvendete Milliarden. VVieviele Menschen konnten mit diesem Geld ein menschenvvurdiges Dasein erleben? VVelche okologi-schen MaHnahmen konnten damit finanziert vverden?
Das Problem besteht - je langer, je vveniger darin, ob eine eigene oder eine fremde hier ist - sondern darin, wel-che negativen Folgen die Prasenz der jevveiligen Armee hat. In diesem Sinne wird uns das Osterreichische Bundesheer immer fremder: Ihre VVehrschauen, ihre Hochrustungspolitik, ihre geforderten neuen Kaser-nen, ihr geplanter Einbezug der Frauen, ihre tagtaglich produzierten Unvverte (Ge-vvalttatigkeit, dumpfer Ge-horsam, Frauenverachtung etc.) Es mu6 die Institution „Čsterreichisches Bundesheer" kritisch diskutiert vverden, weil in ihr die Destrukti-vitat und Sinnlosigkeit am Anschaulichsten konzen-triert ist. Mit ihr stellen wir auch andere Zvvange und Verhaltensvveisen in Frage. Das Bundesheer ist die sichtbare Spitze des Eisber-ges ..Osterreich."
KARL PALLE, Steinfetd
Stovenska gimnazija v namiznem tenisu odiična!
Slovenska gimnazija je letos prvič sodelovala na okrajnem namiznoteniškem prvenstvu višjih šolskih stopenj. Trojica Herman Oraže, Marko Smrtnik in Mario Oraže je osvojila prvo mesto v okraju Celovec-mesto, nato pa še naslov prvaka okraja Celovec-dežela. K tej prese-
Krajevni odbor Zveze slovenskih žena v Železni Kapli prireja 3. februarja ob 19. uri v gostilni Piskernik na Beli predavanje o zdravilnih zeiiš-čih. Predava dipl. biol. Tatjana Angerer. Vabljeni!
netljivi zmagi sta največ prispevala igralca DSG Sele Marko Smrtnik in Herman Oraže, pa tudi Mario Oraže
se je izkazal. V prvem kolu so premagali ekipo Jergitscheve gimnazije s 5:1, v drugem kolu pa je Zvezno gimnazijo 1 z istim rezultatom. V finalu pa je bilo tesno, saj je za HTL Borovlje igral izkušen igralec, ki sicer tekmuje v spodnji ligi. Kljub temu pa so dijaki zmagali s 5:4 in bodo 23. marca igrali v Mladinskem domu za naslov koroškega šolskega prvaka.
Zadnja vest:
Klubsko prvenstvo DSG Sele
Preko vikenda je bilo v Selah klubsko prvenstvo v namiznem tenisu za moške. V kategoriji članov je zmagal veteran Mirko Oraže, pri mladincih pa je bil najboljši Aleksander Mak.
Najnovejša Eto-Hsta stovenskih šahistov: FM Singer na 1. mestu
Objavljena je najnovejša Elo-lista za Koroško. Med slovenskimi šahisti ima FIDE-mojster dipl. inž. Hans Singer (ASK Celovec) najvišji rating z 2271 (2269) točkami, kar pomeni odlično 8. mesto med vsemi šahisti na Koroškem. Sledita mojstrska kandidata Jurij Deisinger (Pošta) z 2155 (2155) in dr. Walter Lukan (SSZ/Car-trans) z 2100 (2100) Elo-toč-kami. Deisinger s tem številom zaseda 25., dr. Walter Lukan pa 42 mesto.
Največ Elo-točk sta v zadnjem polletju pridobila mladinska igralca SŠK „Obir" Harald Wutte (plus 61) in Hans-Christian Wolte (plus 50) ter Robert Hedenik (SŽZ/Posojilnica Celovec/ Bilčovs) plus 46 točk. Med šahisti SSZ pa sta Franc Rulitz in Gorazd Živkovič spet zamejala mesti.
1.	FM dipl.inž. H. Singer (ASK)
227! (2269)^
2.	MK Jurij Deisinger (Pošta)	2!55 (2155)
3.	MK dr. Wa!ter Lukan (SŠZ)	2!0d (2!()0)
4.	Justin Potanšek (SŠZ)	!990 (1988)
5.	Aiojz Gaitob (SSZ)	!942 (1960)
6.	FrancRulitz(SŠZ)	1905 (!SH2)
7.	Gorazd Živkovič (SŠZ)	!H99 (1884)
8.	Adem Ramaš (SŠZ Obir)	!882 (!879)
9.	h koFermtSŠZ)	)S41( IS24)
!0. mag. Mirko Laussegger (SŠZ)	1724(1711)
!!. dr. Joži Amrusch (SSZ)	!7!6 (17!!)
12.	Herbert Rutitz (SSZ)	1702 (!7!4)
13.	mag. Peter Waldhauser (SŠZ)	1699(1699)
14.	Peter Jammer (SŠK Obir)	1696(1714)
15.	Franc Kolter (SŠ20	1693 (1687)
16.	dr. Jože Lukan (SSZ)	1691 (1698)
17.	Rainer Strasser (SŠK Obir)	1683 (1683)
18.	Ivan P. Lukan (SŠZ)	1653 (1632)
19.	Emanuel Polanšek (SŠK Obir)
1650(1613)
20.	Rupert Reichmann (SŠZ)	1644 (1653)
21.	Bogomir Osojnik (SSK Obir)	1622 (1622)
22.	Johann Wolte (SŠK Obir)	1586 (1599)
23.	Xhelal Hoti (SŠZ)	1574 (0000)
24.	Helmut Haller (SŠK Obir)	1569 (1569)
25.	Mirko Wieser (SŠZ)	1567 (1567)
26.	Johann Stossier (SŠK Obir)	1555 (1611)
27.	GašparOgris-Martič(SŠZ)	1554(1570)
28.	Robert Hedenik (SŠZ)	1552 (1506)
29.	Matevž Wieser (SŠZ)	1551 (1564)
30.	Stanko Haderlap (SŠK Obir)	1541 (154!)
31.	Josef Weitzer (SŠK Obir)	1527 (1527)
32.	Joset Hanscho (SŠK Obir)	1522 (1488)
33.	Filip Ogris-Martič (SŠZ)	1514 (0000)
34.	Hans-Christian Wolte (SŠK Obir)
1505 (1455)
35.	Joži Pack (SŠZ)	1504 (1504)
36.	Franc Kernjak (SŠZ)	1502 (1520)
\^tlerij Sitter (SŠKObb)" 1470 16^v'."l47t) 39. Hanzi Gasser (SŠZ)	1435 (1435)
Se/ska cNoj/ca /Nada Fo/kar /n Carmen 7raun/'g) je dvakrat zmagata.
S/tAa. Mohar
Seianke po porazu na tretjem mestu!
Namiznoteniška ekipa DSG Seie je bita v tej sezoni drugič poražena, saj je podle-gta tekmecu za drugo mesto državne B-tige, ekipi iz Len-zinga s 3:6.
V dvoboju, ki je trajat skoraj štiri ure, pa so imete Selanke mnogo smote, saj je najboljša igratka Carmen Traunig dvakrat zgubita šete v tretjem nizu (20:22 oz. 22:24), obakrat pa zapravita že kar ugodno prednost nekaj točk.
Ker Nada Fojkar tokrat ni igrata tako močno, kot smo biti to od nje vajeni iz jesenskega deta prvenstva, in ker Marti Oraže tokrat ni imeta možnosti za točko, posamični zmagi Traunigove in Fojkar-jeve ter dvojice Setankam niso zadostovate. Lenzing je stavit in tako prevzet drugo mesto na testvici.
Dan poprej so Setanke igrate proti ekipi iz Kirchbic-hta in jo premagate s 6:3. Tega dne je bita Carmen Traunig v odtični formi in je igrata izredno napadatno. Tako tudi ni presenetito, daje v bistvu z tahkoto odtočita vse tri tekme v svojo korist. Tudi Nada Fojkar je prispevata dve točki, skupno s Traunigovo pa sta zmagati tudi v dvojici.
Po teh dveh tekmah so Setanke zdrknite na tretje mesto, obstojajo pa četo še minimatni izgtedi za prvo mesto. Ta možnost bi bita reatna v primeru, če bi zmagate vse preostate tekme, Lenzing pa bi igrat z Ober-ndorfom neodtočeno. Toda to je vsekakor žeto visok citj. ki bi ga Setanke tahko dosegte te z vetiko sreče. V nedetjo bodo nastopite v Dornbirnu, potem pa imajo odmor do aprita.
Zahomc uspešen
Pri Švicarski turneji je bit Franci Wiegete v skupnem seštevku treh tekem osmi. Zmaga) je Finec Nykanen. Zahomški skakatci pa so biti uspešni tudi pri tekmovanju za evropski pokat: v St. Agydu je zmagat Krištof Mii!-ter pred ktubskim kolegom Pautom Eratom. Pa tudi šotarji in mtadinci so na tekmi za Austria-pokai v Podnu žeti uspehe. Pri šotarjih so biti trije med prvimi osmimi: Gunter Kaiser tretji, Krištof Knez šesti in Tomaž Kugtitsch osmi. Pri mtadincih je Peter Rausch zasede) drugo mesto, točki pa je osvojit tudi Martin Wiegete s 14. mestom.
ŠK Dob potHege!
Čeprav ŠK Dob/Aich ni igrat stabo, proti drugotigašu Sokot X ni imet možnosti in je podteget z 0:3. Tekmec je bi) enostavno premočan. Pa več sreče v prvenstvu!
Šota talentov v Šentjanžu
Smučarji in smučarke športnega društva Šentjanž v Rožu se znajdejo tudi v zimi brez snega, čeprav ne morejo vaditi na domačih smučiščih. Deto z naraščajem - predvsem v otroških in šotarskih skupinah - rodi dobre rezuttate tudi v novi sezoni.
Marion Matoveršnik je bita že dvakrat druga, medtem ko je Danijet Užnik na tekmah za otroški pokat Tyrotia že dvakrat zmagat (gtej rezuttate spodaj). Lani, ko so biti smučarji iz Šentjanža na teh tekmah najbotjše moštvo - Danijet Užnik zmagovatec pri fantih, Dunja Jamnig pa druga pri dektetih - tega ni nihče pričakovat, je v razgovoru s Slovenskim vestnikom povedat vodja smučarskega odseka in trener Erich Užnik. Letos pa je seveda pritisk že precej večji. Kon-
kurenca pa je trenutno največja med dvema južnoko-roškima moštvoma; med ŠD Šentjanž in SC Petzen.
Že tani so funkcionarji Pece napovedati zmago, tudi za tetos jo napovedujejo. Za Rožane so biti tem botj važni rezultati prvih dveh tekem. Sedaj imajo pred ptiberškim moštvom že
Fr/Cb L/Žn/k	Slika; Mohar
46 točk prednosti (Šentjanž 139, Peca 93; stedijo: Breže, Podktošter, Irschen, Kiein-kirchheim). Pred seboj imajo še 3 tekme. Toda Užnik, presenetljivo močna Matoveršnikovo in drugi so dobro pripravtjeni in jem-tjejo zadevo resno.
S pripravami na snegu so začeti že oktobra na tede-niku Wurtenkees, pozneje tudi na Dobraču. Do zadnjega pa so izkoristiti božične počitnice .kjer sta se med drugim kot zvesta spremtjevatca mtadih tek-movatcev izkazala Mihi Btumt in Hanzi Obiltschnig (posebno, ko si je trener Erich Užnik ztomit roko. Ideatizem teh dveh in drugih funkcionarjev je težko opisati.
Z tanskim uspehom so se hitro povečate tudi ponudbe s strani proizvajatcev smuči in vezi. Posamezni čtani
imajo sedaj poteg etanovk tudi po par smuči od Kiistte, Fischer idr. Razumtjivo, ko se v zadnjih dveh tetih neko-tiko zatika pri podporah s strani Etana.
Šentjanščani pa se ne vesetijo samo tekem za Tyrotia pokat, (Dunja Jamnig in Sitvana Oraže imata že dobre rezuttate na tekmah za pokat šotark), napeto pričakujejo tudi mednarodno tekmo 20. marca na Peci, kjer se bodo pomeriti najbotjši iz Štajerske, Stovenije in Koroške. Lani sta Jamnigova in Užnik premagata Štajerce, tetos, ko se bo pridružita Stoveni-ja, bo pa težje.
Na tihem pa žetijo, da bi v prihodnji sezoni v koroški ekipi poteg Dunje Jamnig voziti tudi drugi Šentjanščani.
Na Svinski ptanini so v soboto zmagati Daniet Užnik in Katja Matte, pri ženskah pa Dunja Jamnig.
ur.
TERMINI
NOGOMET
Nedelja, 3!. t. !9SS: Koroško nogometno prvenstvo v dvorani - Slovenski atletski klub igra proti Admiri Beljak, Fet-fernitzu, Vetrinju in Ži h poljani (Športna dvorana Vetrinj. SOB).
5^ ŠAH_________
Četrtek. 28, ). t')88: Srečanje šahistov SŠZ (pri Korenu, ih. 30)
Sobota, 30. t. 1988: TSV
Grahštanj i - SŠZ/Posojilnica Celovec (klet Raiffeiscnbanke Grahštanj. 15.00).
RAZNO
Siovcnska športna zveza prireja plavalni tečaj za štiri do šestletne otroke. Tečaj se bo začel v torek. 16. februarja v celovškem mestnem kopališču (Mallenhad). Vodila ga bosta Milan Kupper in Kristijan Zeichen. Vsak torek inčctrtck bosta na vrsti dve skupini (prva od 15.30 do 16.20 ure, druga od 16.30 do 17.20 ure). Tečaj obsega 16 ur. prijave sprejemata voditeljiei slovenskih otroških vrtcev v Celovcu.