PRIMORSKI dnevnik
Ì® začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen °a ciklostil. Od 5. do 17. aeptembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Cena 600 lir - Leto XL št. 211 (11.934)
Trst, sreda, 5. septembra 1984
Nova zaostritev odnosov med dvema blokoma
Se neredi
Erich Honecker odložil za nedoločen čas
svoj obisk v Zvezno republiko Nemčijo
Opravičuje ga s? »vsebino in obliko« razprave v ZRN o njegovem obisku
vlade ZRN Jcnninger
Nemčijama in hkrati med dvema blokoma.
Vest je včeraj najprej dal tiskovni ataše pri diplomatskem predstavništvu NDR v Bonnu Denis Ruh, kasneje jo je uradno potrdila agencija ADN. Ruh je v pogovoru z novinarji dodal, da je o tem tekla beseda tudi na srečanju med diplomatskim predstavnikom NDR v Bonnu Ewaldom Moldtom in podtajnikom kanclerja Philipom Jenningerjem. Oblika in vsebina razprave o Honeckerjevem obisku ter izjave nekaterih vidnih političnih predstavnikov Zahodne Nemčije, ki »sploh ne spadajo v okvir normalnih odnosov med dvema suverenima državama, so nedvomno ustvarile neprimerno ozračje in vplivale na odločitev Vzhodne Nemčije,« je zaključil Ruh.
BONN — v Berlinu so včeraj odlo-ri !i Za nedoločen čas uradni obisk E-., 'a Honeckerja v ZRN, napovedan kj, 26. septembra. Kljub temu, da jc a taka odločitev pričakovana žara 1 °strih napadov Moskve na Zahod-zv Nemčijo in opozoril NDR in še asti po zadržanju Honeckerja na o-
tvoritvi mednarodnega leipziškega sejma, ki ga je šef Vzhodne Nemčije po navadi izkoristil za komentiranje mednemških odnosov, tokrat pa ni dal nobene izjave politične narave, je vest globoko odjeknila v Zahodni Nemčiji, kajti nedvomno kaže na aaostritev odnosov med dvema
Take utemeljitve odložitve obiska Honeckerja bonska vlada ne spreje ma, je v tiskovni konferenci dejal Kohlov ožji sodelavec Jenninger. Do izjave je pa prišlo med rednim srečanjem pooblaščenih predstavnikov o-beh držav za pripravo obiska Honeckerja, ko je kazalo, da so večje te-
žave že premoščene, je zaključil Jenninger.
Takoj so se včeraj pojavile tudi reakcije strank. Najprej se je oglasil predstavnik liberalne stranke Mi-schinick, ki je izrazil le obžalovanje zaradi odložitve obiska, se ni pa spu stil v obravnavanje vzrokov, ki so do take odločitve privedli. Teh je več, je poudaril voditelj socialdemokratske opozicije. Vogel, vsekakor pu nosi veliko odgovornost za ohladitev Berlina načelnik parlamentarne skupine kristjanov Drcgger, ki je pred kratkim izjavil, »da se ne bo svet podrl, če do obiska ne pride« in hkra ti kritiziral namen vlade, da sprejme Honeckerja s častmi, ki so jih po navadi deležni tuji državniki. Seveda so tudi mlačne reakcije Kohla na Drcgger je ve izjave, nadaljuje Vogel, vplivale na odločitev Honeckerja. Pri vsem tem pa ostaja odprto vpra šanje, če ima Kohl dovolj moči, da bi nadaljeval mednemško politiko, ki sta jo začrtala Brandt in Schmidt. Le na razvijanju mednemških odnosov pa sloni možno sodelovanje med vladnimi strankami in opozicijo, je zaključil Vogel.
v Južni Afriki
JOHANNESBURG — Vso noč so se v črnskih mestnih četrtih nadaljevali neredi, požari in ropanja, tako da je ob koncu včerajšnjega dne bilo kar 22 mrtvih, približno 30 oseb pa je bilo ranjenih, številke je posredovala južnoafriška policija, medtem ko govorijo časopisi o več kot 200 ranjenih. Včeiuj zjutraj je bil položaj nekoliko mirnejši, ker jc policija uspela vzpostaviti nadzorstvo nad črnskimi mestnimi četrtmi. Predstavnik policije je dejal, da so v teku noči skupine manifestantov zažgale privatno šolo v kraju Evaton ter supermarket v mestu Sharpeville, kjer je množica naskočila skoraj vse trgovine. Do podobnega dogodka je prišlo tudi v kraju Sebokeng, kjer so prebivalci zažgali in uničili vse trgovine.
Do najhujših neredov je prišlo prav v Sbarpevillu, kjer je policija leta 1960 surovo nastopila proti demonstrantom in ubila 70 ljudi. Včeraj je izgubilo življenje pet oseb. Do neredov, ki so izbruhnili istočasno v raznih črnskih mestnih četrtih je prišlo zaradi podražitve najemnin in e-lektričnih tarif. Krajevni časopisi pišejo, da se je policija poslužila pušk, gumijastih nabojev, solzilca. oklepnikov in helikopterjev, da bi vzpostavila red.
Medtem je včeraj 173 novih članov »belega« dona južnoafriškega parlamenta priseglo v roke vršilca dolžnosti državnega poglavarja Pika Bothe. Vse tri zbornice parlamenta bodo izbrale člane posebnega kolegija, ki bo moral potrditi Botho za prvega predsednika republike.
Ob negativnih učinkih na inflacijo in zaposlitev
Val ostrih kritik in protestov proti povišanju eskomptne mere
rim
Nepričakovana odločitev demokristjanskega ^-unega ministra Gorie, ki je preteklo noč dvignil t^mptno mero 0(j 15 50 na 16,50 odstotka, je preseneti 6°spodarskc in politične kroge, vključno z njegovimi cjj F v vladi, in izzvala val v bistvu negativnih reak-
v, -• protestov. Ni namreč nobenega dvoma, da bodo 86. banke
IX ',",Lke (nekatere so to že strnile včeraj) _ ustrezno jetrn0 °bresti, podražitev denarja bo odvračala pod-
„	oH nrarih nnlrwh c lom qp hn ZAUSt.Avilfl skllOdTl-
ha"*«*0 <xl n°vih naložb, s tem se bo zaustavila skrom-t^ivitev proizvajalnega ustroja, zaradi česar Povečala brezposelnost.
.faradi
rai '*QUJ tega je bilo seveda naravno, da so se vče-iti J>rvi oglasili sindikati, ki so nasuli Gorii val kritik vlad >testov" I7' vrst CGIL pravijo, da »gre za čudno trint Goria se vrača k restriktivnim manevrom, med-stv ko nam De Michelis govori o ekspanziji gospodar-pre .m centralnosti zaposlovanja« in zaključujejo, da spet <iujti nesprejemljiva gospodarska strategija, ki Ppi Pk? Plra spopad s sindikalnim gibanjem. Toda tudi Piran- in U1L obtožujejo vlado protislovnosti in pod-n Ja bančnih špekulacij.
SVoi°7a je včeraj na tiskovni konferenci zagovarjal v rJa skJop in ga opravičeval s preveliko rastjo kredita SVo^ju z gospodarsko rastjo. Obenem je poudarjal dena '/•ključno pristojnost za sprejemanje odločitev o 10111 Politiki, zaradi česar je le obvestil predsedni-
ka vlade Craxija, ni se pa posvetoval z drugimi gospodarskimi ministri. Proračunski minister Romita (PSDI) je zato seveda izrazil včeraj »začudenje«, minister za industrijo Altissimo (PU) pa je le stežka prikrival nejevoljo. in napovedal, da bo nastopil za učinkovitejšo akcijo pri zajezitvi inflacije, ki jo je treba izpeljati pri izvoru, torej z zmanjšanjem državnih izdatkov, ne pa s tlačenjem gospodarstva. Zelo ostre so bile reakcije tudi Confindustrie in vseh delodajalskih združenj. Zabeležiti je treba, da je KPI zahtevala nujno sejo proračunske komisije poslanske zbornice.
Dolar čez prag 1.800 lir
RIM — Kar je bilo pričakovati se je tudi zgodilo: po dolgi seriji rekordov je včeraj ameriški dolar predrl vse ovire tn prvič v zgodovini prestopil prag 1.800 lir. Na italijanskih finančnih borzah je ameriška valuta zgodaj popoldne ob zaključku izmenjav kotirala 1.802,50 lire, torej 4,75 lire več kot dan prej, ko je bila zabeležila zadnji rekord, svoj nezadržni vzpon pa je nadaljevala tudi popoldne v drugih državah, saj so sinoči v New Yorku prodajali dolar po 1.807 do 1.808 lir, v Londonu pa po 1.806 do 1.807 lir.
Protest proti Pinochetu v znamenju hude represije
SANTIAGO DE CHILE — čilsko ljudstvo se je še enkrat izreklo proti vojaškemu režimu generala Pinocheta in se je z navdušenjem odzvalo pozivu političnih in sindikalnih opozicijskih sil in se udeležilo prvega od dveh protestnih dnevov. Oblasti so odgovorile s kruto represijo na miroljubno, istočasno pa o-dločno, manifestacijo javnosti proti politiki, ki jo vodi režim.
Z včerajšnjim protestom je čilsko ljudstvo hotelo doseči institucionalni preobrat, istočasno pa izraziti svoje nasprotovanje korupciji, naraščajoči brezposelnosti, bedi in kršenju človekovih pravic ter nasilnemu nastopu policije.
Ob asti trdijo, da so manifestacije protizakonite in da jih je torej treba zatreti, ker so pó Pinochetovem mnenju, vsi tisti, ki protestirajo orodje ali agenti sovjetskega komunizma. Zato je nekdo začel govoriti o pripravah tujih sil, ki naj bi jih podpihovali Moskva in Havana, ki naj bi bile pripravljene vojaško poseči v Čilu. Te vesti pa so
bile tako očitno absurdne in daleč od resnice, da je celo uradni predstavnik vlade bil prisiljen demantirati glasove o domnevnem vdoru tujih sil v Či'e.
V Čilu upajo, da v sedanjih protestnih dnevih ne bo nasilja in žrtev, kot se je dogajalo doslej. Za sedaj je obračun kar zadovoljiv: prišlo je do omejenih spopadov med policijo in študenti pri pedagoški fakulteti v Santiagu, kjer je en študent bil ranjen, deset pa je policija aretirala. V glavnem mestu je prišlo do ducata dinamitnih atenta tov v predmestjih, kjer so tudi zažgali pet avtobusov in zasebno vozilo. Na področju javnih prevozov je bila dejavnost dokaj okrnjena, več trgovin pa je bilo zaprtih. Policija je okrepila nadzorstvo v predmestjih. Sedaj upajo, da se položaj ne poslabša v nočnih urah, kot se je zgodilo v prejšnjih protestnih dnevih. Doslej je umrlo v takšnih protestnih dnevih približno sto ljudi, zato je bojazen bolj kot upravičena.
^°sojilo 500 milijonov dolarjev obnovo potresnega področja
1(1	- Zakladni minister Goria je včeraj, skupaj s predstavniki vseh
hodniJ , bank mednarodnega konzorcija pod vodstvom Bank of Amerika, hliljujR dokončno pogodbo o najetju posojila 500 milijonov dolarjev (9UU lir)' ki jih bo italijanska vlada uporabila za naložbe pri obnovi Goria N na jugu države, ki jih je leta 1980 prizadel potres in za Pozzuoli. l'ajbol"J° v Priložnostnem govoru poudaril, da je bilo posojilo sklenjeno z ritim Jjln,i pogoji, kar jih mednarodne banke postavljajo industrijsko raz-0rno£,Jr?avam- kar naj bi pričalo o zaupanju v Italijo, po drugi strani pa ^av-rr 0 najemanje ugodnejših posojil tudi italijanskih podjetjem, tako 11101 kot zasebnim.
Potrebno bo preveriti veljavnost sporazuma o gradnji hitrih cest
NA 4. STRANI
Zakaj samo italijanski napisi?
Tržaška občinska uprava je v teh dneh postavila na Krasu cestne table samo v italijanščini in s tem sklepom spet izvedla grobo diskriminacijo na račun Slovencev	NA 5. STRANI
Minister Spadolini na obisku v Veliki Britaniji
LONDON — Italijanski obrambni minister Giovanni Spadolini jc prispel včeraj zjutraj v Veliko Britanijo, kjer si bo ogledal mednarodni letalski salon v Famboroughu. Ob tej priložnosti se je sestal z britanskim obrambnim ministrom Heseltinom. Govor je bil o aktualnih političnih problemih s posebnim poudarkom na vprašanjih, ki zadevajo območje Sredozemlja. V teku pogovorov sta Spadolini in Heseltine govorila tudi o dvostranskih odnosih ter ugotovila, da se slednji zadovoljivo razvijajo in da trenutno ni nerešenih problemov med Italijo in Veliko Britanijo.
Spadolini bi sc med svojim bivanjem v Veliki Britaniji moral sestati tudi s predsednico vlade Margaret Thatcherjevo, zvečer je bil gost cabriške univerze.
Ob pozitivnih ocenah jezuitov in molčanju Vzhoda
Temeljne krščanske skupnosti obsojajo vatikanski dokument
RIM — Kot pričakovano so prve reakcije na vati kanski dokument, ki obsoja teologijo osvobajanja skrajno protis ovne. Italijanske krščanske temeljne skupnosti so ga najodločneje zavrnile, jezuiti so ga seveda podprli, večina pa trenutno predvsem proučuje dokument, da bi iz njega izluščili bistvo in cilje tega poziva k poostrojitvi katoliških vrst.
Italijanske krščanske temeljne skupnosti v prvi analizi ugotavljajo, da je dokument praktično izničil napovedani »razčiščevalni dialog« brazilskega teologa Leonarda Boffa pred kongregScijo za nauk in vero. Temeljne krščanske skupnosti iz Neaplja pa v vatikanskem dokumentu »obsojajo jasne politične cilje, ki nimajo nič skupnega z evangelijem«. Obenem navajajo, »da skuša dokument prikriti integralistične izbire, ki imajo za e-dini cilj splošno restavracijo v dogovoru z najbolj napadalnimi stremljenji svetovne gospodarske oblasti«.
Te gospodarske sile pa skušajo »preprečiti avtonomijo in željo po svobodi in razvoju najrevnejših narodov«. Dokument lahko torej postavimo »v žarišče nasprotovanja drugemu vatikanskemu koncilu in bo kot tak povzročil še hujše razkole v krajevnih Cerkvah«.
Med drugim »bi lahko dokument oo prezretju mučeni-štva msgr. Romea izrabili pristaši Reaganove politike in najbolj ozke katoliške sile, kot tak pa lahko š<- poveča ceno v krvi, ki jo ljudstva plačujejo za osvoboditev«.
Vsekakor pa prihaja v Vatikanu do prvih premikov. Včeraj sta se s papežem Janezom Pavlom II. sestala nadškof brazilskega mesta Fortaleze kardinal A'oisio Lorscheider in predsednik brazilske škofovske sinode msgr. Jose Ivo Lorscheiter, bržkone da bi podprla svojega rojaka Boffa, ki se bo moral pred prefektom kongregacije za nauk in vero zagovarjati o svojih teoloških zmotah in herezijah. V Vatikan pa so prispeli tudi predstavniki Nikaragve, kjer je teologija osvobajanja šla do skrajnih meja.
Trenutno pa še ni reakcij iz vzhodnega bloka, ki ga je vatikanski dokument ožigosal »za pravo sramoto sodobnega časa«. Ob tem se seveda lahko marsikdo upravičeno sprašuje ali je Vatikan trezno pretehtal posledice, ki jih bo imel tak dokument za katoličane v državah realnega socializma. V že dovolj ostri blokovski konfrontaciji je treba namreč sedaj dodati nič manj nevarno konfrontacijo med religijo in ideologijo.
Ob 40-letnici slovenskega sodstva
France Popit o napakah v »dachauskih procesih«
Djuranovič povabljen na Kitajsko
BEOGRAD — Med včerajšnjim bivanjem v jugoslovanskem glavnem mestu se je kitajski predsednik Li Hsiennien srečal tudi s predsednikom predsedstva CK ZKJ Alijem Sukrijo. Pogovarjala sta se o sodelovanju med partijama ter o položaju v svetu.
Včeraj so kitajskemu gostu izročili tudi listino o podelitvi naziva častnega meščana Beograda kot priznanje za njegov prispevek k ohranitvi miru v svetu.
V izjavi, ki jo je v pogovoru z novinarji dal Li Hsicitnien, je gost poudaril, da Kitajska zelo ceni pomen jugoslovanske neuvrščene politike, zlasti njena prizadevanja za ohranitev izvirnih načel, ciljev in enotnosti gibanja neuvrščenih.
Veselina Djuranoviča, predsednika predsedstva SFRJ je kitajski gost med ponedeljkovim srečanjem povabil, naj obišče Kitajsko, sicer pa sta sogovornika pohvalno ocenila ugodne rezultate gospodarskega sodelovanja. Zlasti sta opozorila na višje oblike, kot je proizvodna kooperacija, skupna vlaganja in skupno nastopanje na tretjih tržiščih, (dd)
LJUBLJANA — Te dni je minilo 40 let, odkar je predsedstvo slovenskega narodnoosvobodilnega sveta sprejelo odlok o začasni ureditvi sodišč in o narodnih sodnikih. Na osrednji slovesnosti ob štiridesetletnici slovenskega sodstva v skupščini SRS je govoril France Popit, predsednik predsedstva Slovenije. Dotaknil se je tudi de'a sodišč v prvem povojnem obdobju, ko so pravosodni organi v tistih kritičnih časih pomagali krepiti in braniti mlado državo. »Zaradi objektivnih okoliščin in neznanja so bile v tem obdobju storjene posamične napake tudi v sodstvu. Posamezniki so nekritično prenašali izkušnje in policijske metode tujih sistemov. Tragično sporočilo teh spodrsljajev, tudi »Dachauskega procesa«, je nauk, kam lahko pripelje nezadostno spoštovanje zakonitosti, ki je bila sicer ena temeljnih vrednot NOB in revolucije,«
je med drugim dejal France Popit
»V zvezi z očitki o kršitvah človekovih pravic v Jugoslaviji moramo poudariti, da delo sodnikov in sodišč pri nas temelji na doslednem spoštovanju pravnega reda, da nanje nima vpliva dnevni politični pragmatizem. Seveda pa naša sodišča presojajo družbeno nevarnost posameznih dejanj, ki jih je zakonodajalec v funkciji zaščite temeljnih človeških in družbenih vrednot kvalificiral kot kazniva dejanja, v konkretnem času in družbenih razmerah.«
Svojevrstno čestitko pa je slovenskim sodnikom v ponedeljkovem TV dnevniku posai tudi Tone Fomezzi-Tof, humorist, avtor najnovejšega kabareta — uspešnice »Adam in Eva in žalujoči ostali«: »Vsem sodnikom čestitam ob njihovem jubileju in jim želim, da bi se s humorjem poklicno čimmanj ukvarjali...« (dd)
Pričevanja pobeglih Albancev
V Albaniji te lahko vol zatoži policiji
PRIŠTINA — Albanija je informacijsko tako zaprta dežela, da je prav težko zvedeti, kaj se dogaja »za zidovi«. Zato je toliko bolj razumljiva radovednost novinarjev, ki so pet pobeglih Albancev, ki so zdaj v Jugoslaviji, dobesedno zasuli z vprašanji. Iz Hodževe trdnjave je zelo težko uiti, vendar se nekaterim posreči tudi nemogoče, čeprav šele po drugem ali tretjem poskusu. Tudi Albanci, ki jim je uspelo tokrat (to so 34 letni Ilir Pavlo iz Tirane, 29-letni Nasi Pavlo, 37-letni Dalip Kerljugu ter brata Vehbija (34) in Muzafer (31) Arifi, so bili že zaprti zaradi poskusov pobegov. Vsi pa so želeli iz domovine zaradi težkih gospodarskih in političnih razmer, pravijo.
Pobegli Albanci so pripovedovali o veliki revščini v Hodževi trdnjavi. Za kilogram mesa se mora človek postaviti v vrsto že ob treh zjutraj, za kilogram sira, kadar ga trgovine imajo, pa je treba čakati dve uri in pol. Salamo imajo v Tirani samo ob sredah.
Ilir Pavlo je povedal, da se je preživljal tako, da je prodajal lastno kri. To je pogost vir zaslužka, kajti v Albaniji nimajo prostovoljnega krvodajalstva. Če bi izvozila vso prodano kri, bi bila mala Albanija gotovo med največjimi dobavitelji krvi v svetu. »Najin oče je zdravnik v Tirani,« je dejal Pavlo, mirna niti kolesa, kaj šele avtomobil. V Albaniji sem se vozil le v policijskem avtu, ko so me peljali iz zapora v drug zapor.«
Dalip Kerljugu, bivši dvigalec u-teži, je že s 16. leti skušal pobegni ti iz Albanije in ima zato že boga te zaporniške izkušnje. »Povedal vam bom nekaj, kar se bo zdelo kot šala, vendar je žalostna resnica. V zaporu Spac je bil tudi 74-letni starec Cam. Vprašal sem ga, kaj je zakrivil tako strašnega, da so ga pri teh letih vtaknili v ječo. Povedal mi je, da je doma na vasi imel vola, ki mu je veliko pomagal pri obdelovanju zemlje. Nekega dne so mu vola vzeli in ga odgnali v vaško kooperativo, čez nekaj časa je starec svojega vola zagledal na pašniku. Bil je shujšan, žalostno je začel mukati, ko je začutil gospodarja. Stari Albanec pa je sam za-
se dejal: »Oh, voliček moj, kakor je tvojemu ubogemu srcu, je tudi mojemu.« Čez dva dneva so starca poklicali na sodišče in ga obtožili »agitacije in propagande«. Branil se je in spraševal, komu je agitiral. Predsednik sodišča ga je nato opozoril na besede, ki jih je izrekel volu. Stari pa je odgovoril: Vedel sem, da ste ljudi spremenili v vohune in agitatorje, da pa boste tudi vola, tega nisem verjel. — Starca so kaznovali s sedmimi leti zapora.
Nič boljše se po pripovedovanju beguncev ne godi družinam Enver-jevih najožjih sodelavcev, ki so padli v nemilost in bili celo ubiti. Kadar odstranijo funkcionarja, sodno preganjajo tudi vso njegovo družino, prijatelje in celo sosede iz kraja, kjer je bil funkcionar doma. Tako je tudi z družino Mehme-da Šehuja, dolgoletnega Enverje-vega najožjega sodelavca. Žena je v zaporu in o njeni usodi ni nič znanega. Za enega od njegovih sinov pravijo, da je storil samomor, zgrabil je za žico visoke napetosti.
Hodža se hvali, da je v Albaniji povsem izkoreninil vero in verske obrede. Tako so nekoč dr. Pavla (Nasijcvega očeta) poklicali k muslimanski družini, da je obrezal finega od otrok (muslimanski in židovski verski obred) in zaradi tega so ga obsodili na devet mesecev zapora . ..
Seveda je jugoslovanske časnikarje zanimalo, kako pobegli Albanci gledajo na dogodke na Kosovu.
»Albanci v Albaniji ne moremo razumeti Kosovcev, ki so demonstrirali. Mi v Albaniji se borimo za svobodo besede in kruh. oni pa »z objesnosti ne vedo, kaj bi počeli pa demonstrirajo. Takole bi predlagal: nezadovoljne Kosovce naj bi poslali v Albanijo, v Jugoslavijo pa naj bi pripeljali Albance iz Albanije. Jamčim, da bi bili Kosovci v Albaniji v mesecu dni ostriženi na balin in v zaporih,« je bil prepričan Nasi Pavlo.
Brat pa je dodal, da je toliko pretrpel in videl toliko zla, da b° najprej spremenil ime Ilir, ker je tako ime tudi sinu Enverja Hodže-Celo kri bi zamenjal, če bi se dalo. »Ves mučeni albanski narod bi se rad očistil . . .«	Z. §■
Morilca že za zapahi
Karabinjerji so že aretirali Carla Aiella (levo) in Nicolo Capizzija (desno), ki ju dolžijo, da sta, skupaj s Pietrom Pavone jem, ki je še vedno prost, skušali oropati supermarket v kraju Biancavilla pri Catanii, pri čemer je eden od treh, najbrž Pavone streljal in zadel v glavo dveletno Luciano Portale, ki je bila pri priči mrtva	(Teefoto AP)
Po izsledkih časnikarske ankete
Napovedi o umirjanju rasti cen v Sloveniji
LJUBLJANA — Anketa, ki so jo med najpomembnejšimi slovenskimi proizvajalci naredili novinarji, je pokazala, da večinoma ne razmišljajo o takojšnjih podražitvah po septembrski sprostitvi cen. Pravijo, da so cene pretežno dvignili že v preteklih štirih mesecih. Sklep zvezne vlade, ki omogoča svobodno oblikovanje cen predvsem končnih izdelkov, sicer pozdravljajo, vendar opozarjajo, da se kaj lahko znajdejo med kladivom in nakovalom. Na eni strani je vedno manjša kupna moč ljudi, na drugi pa vse dražji vhodni stroški (energija, surovine, repromateriali). Tovarne tarnajo, da potrošnja vidno upada in da se kopičijo zaloge V ljubljanskem Maksimarketu se je
tako pred dnevi pojavila jesenska kolekcija in cene moških oblek, na primer, se gibljejo tudi tam pri 22 in 24 tisočakih. To pa so številke, ki se jih bojijo tudi trgovci, da o kupcih seveda ne govorimo. Pri vsem tem pa recimo, proizvajalec zatrjuje, da tovarni od vse ob’eke ostane kvečjemu rokav — vse ostalo poberejo davki in dobavitelji surovin ter seveda trgovci.
Zakon ponudbe in povpraševanja torej ponekod že pričenja delovati in po mnenju sogovornikovv novinarskih anketah napoveduje umirjanje cen. Eksplozije podražitev po zadnjem sklepu ZIS, ki je oblikovanje cen prepustil proizvajalcem, se torej ni bati.
Z. š.
Odstranili led na Discoveryju
HOUSTON (ZDA) - Z daljinsko v<£ denim manevrom mehanske roke včeraj delno odstranili ledeno obloS pred zunanjo odprtino stranišča ai" riškega vesoljskega trajekta Disco ^ ry. V Houstonu so bili zaradi te bloge v izrednih skrbeh, ne toliko radi nevšečnosti, ki je povzročila ^ zmernavtom, saj so morali opravi)1 svoje potrebe v vrečkah (stranišče^ namreč lahko rabila le kozmonav ^ Judy Resnik), temveč iz bojazni, bi led ob povratku v zemeljsko o čje povzročil kako okvaro na so raketnih motorjev.
U BEOGRAD — Izvozno usrnerje^ organizacije iz vse države bodo a ko od 1. septembra črpale sr®\ijta. druge tranše namenskega krc a ki ga je odobrila Mednarodna ba ^ za obnovo in razvoj, znašajo Pa milijonov dolarjev.
V Benetkah v ospredju nemški filmi
»Heimat«: šestnajst ur sprehoda skozi življenje ljudi na vasi
BENETKE — »Ta Mostra... kaže jasno spoznavne simptome preporoda italijanskega filma, ki hoče in mora spet postati vzrok ponosa za našo državo. Domišlija, ustvarjalnost in i-maginacija gotovo ne manjkajo našim filmskim ljudem. Lello Lagorio, minister za turizem in prireditve«.
Kljub nekaterim spodrsljajem (Ferrari in filmi sporeda Venezia — De Sica) hočemo verjeti obveznemu optimizmu politikov, v to tako imenovano prerojenje italijanskega filma. Toda, če je to le naše pobožno in morda tvegano upanje, smo lahko letos zopet preverili življenjskost druge e vropske, to je zahodnonemške kinematografije, ki je tudi v odsotnosti svojih velikih imen vzbudila veliko zanimanje med kritiko in publiko.
Sicer pa Herzog, Kluge, Schlondorf, Von Trottova in VJenders so tu idealno prisotni kot priporočniki velikega šestnajstumega filma »Heimat« (Domovina), Edgarja Reitza, ki pravza prav spada k zgodovinski generaciji podpisnikov Oberhausnovega manifesta (1962), s katerim se začenja uveljavljati gibanje novega nemškega filma. Berimo priporočilno pismo, ki so
ga ti naslovili direktorju festivala Gianluigiju Rondi ju: »Domovina, rojstni kraj je za vsakega človeka središče sveta. V teh kozmopolitskih časih nas Edgar Reilz spominja na to enostavno resnico. Šestnajst ur res ni veliko za ta evropski rekviem ma lega človeka, ki zaobjema izkušnje celega našega stoletja, od katerega se bomo poslovili čez 16 let.«
Med gledanjem »po kosih« tega obširnega in hkrati drobnega speva malih dogodkov in obredov vsakdanjega življenja, smo zbrali precej zapiskov. Toda, kako obnoviti v mejah našega prispevka toliko biserčkov družbenega in zasebnega žinljenja vasi, »kamor bi rad šel vsakdo po gledanju
filma«? To je zgodba o Mariji, ki spremlja rojevanje in vhajanje vseh ostalih protagonistov te mikro zgodovine vasi šapah na Zgornjem Renan-skem, o njenem možu Paulu, vaškem izumitelju, ki odide v Ameriko rekoč ženi, da gre le za trenutek na pivo v gostilno.
Druga dva zelo zanimiva filma pa posegata v živo tkivo nemške stvarnosti in razgaljata temna področja v bližnji preteklosti in kolektivni zavesti te družbe. »Wundkond« — izvajanje za štiri glasove — je provokativno delo Thomasa Harlana. ki se s tem skuša soočiti z generacijo svojega očeta Weita, nacističnega dvornega režiserja rasističnega filma »Žid
— Suss« in zato naredi danes film z 80 letnim nacističnim vojnim zločincem. Ta je bil prisoten pri zgodovinski Heidrichovi seji leta 1939, kjer se je odločilo popolno iztrebljenje vseh Židov in je krut esesovski visoki o ficir bil odgovoren za številne pokole. Vse to pripoveduje sam bivši nacist v nekakšnem ljudskem procesu.
Ameriški neodvisni filmar Robert Kramer pa je pripravil filmsko reportažo »Unser Nazi« (Naš Naci) o zakulisnem nastajanju Wundkonda. Zato pridejo tu do izraza človeške dramatične razsežnosti lega srečanja med zgodovino v osebi esesovca in kamero, to je povojno nemško generacijo in filmsko ekipo, ki je film pri-
pravila. Oba filma lahko smatT.°ino za izredno neposredno in če h°c ^ kruto lekcijo sodobne zgodovine, je le prispevek k razčiščen ju in i,. nemu obravnavanju, tudi znofraj ,fl. škega naroda, najbolj pekočih P°u vij njegove zgodovine.
Tudi oba filma v včerajšnjem j^a movalnem sporedu za zlatega	,g,
nas nista prepričala. Rekli hi	«j.
da sta se izkazala kot najslabs ^ ma v tem programu. Nemška P' cija turškega režiserja Erdena K la »Der Spiegel« (Zrcalo) je vznntfe-tragična bajka o žalostni neuTe,0 slani ljubezni in nasilju, vendar zel bo režirana in montirana. Finski ^ gelas Krig« (Angelina vojna),	^
serke Elija - Elina Bergholmove^ je, kot nakazuje že sam naslom sanjane in uresničene medvojn ^ bežni z okupatorskim vojakom,	^
ne bo pustila protagonistki n°’’	(ji
sadu, če ne nostalgijo tega, lahko bilo, ko bi se ljubljeni ^o Vsekakor v tem filmu hihko dobro igro glavne junakinje lae te Backmanove.	-,
DAVORIN DEVETA
Dolomiten
tiskali
v Innsbrucku
BOČEN — Zaradi okvare rotacije Ponedeljska številka časnika Dolomiten, ki se tiska v nemškem jeziku, ni 'izšla. Ker je bila nevarnost, da časnik tudi v torek ne bo izšel, Je založniška hiša sklenila pogodbo z neko tiskarno v Innsbrucku, kjer so tiskali celotno torkovo naklado. Jo s tovornjakom prepeljali v Italiji) in jo redno razposlali po območju, kjer živi nemško govoreča manjšina. Lastnik časnika Mihael Ebner, ki je tudi rimski poslanec, je izja-da bodo danes Dolomiten ponovno tiskali v svoji (popravljeni) tiskarni v Boemi.
Ob tem samo še kratek dodatek o teni, kako deluje dvojezičnost na Južnem Tirolskem. Ko smo zavrteli 'Pred dnevi zamenjano) telefonsko številko redakcije, nam je centrala v italijanščini in nemščini sporočila njeno novo telefonsko številko.
VIDEM — Ob otvoritvi obnovljene-Sa nočnega lokala v Butriu so predvčerajšnjim predstavili almanah »II Ouardafogo 1983«, ki ga je pripravi-:a videmska sekcija Državne zveze italijanskih kronistov (UNČI).
Prodor furlanske tehnologije v svet
Čistilne naprave DANECO za Daljni vzhod
VIDEM — Vedno več furlanskih industrij se uveljavlja na svetovnem tržišču. Uspešne so industrije elektronskih aparatur in strojaren usnja, v zadnjem času pa se je uveljavila tudi družba DANECO, ki se je specializirala v izdelavi čistilnih naprav. Prve so s svojo ponudbo prodrle v Sovjetsko zvezo, DANECO pa je posle sklenila na Daljnem vzhodu.
Preden ji je uspel takšen prodor na tuje, je DANECO svoje načrte in naprave za varstvo narave plasiral na domačem tržišču in zlasti v Furlaniji. Med drugim je projektiral in zgradil čistilno napravo za odplake v občini Špeter Slovcnov. Njegovi strokovnjaki so za to občino, za stanovanjska naselja in za industrijsko cono, zgradili čistilno napravo na osnovi prostega padca odplak in s tem prihranili občini velike denarje za električni pogon strojev.
Po tem uvodu preidimo k zadnjemu poslu delniške družbe DANECO, v kateri ima, kot se ve, poglavitni delež znani kovinarski obrat Danieli iz Buttria. Njegova vrednost, skupno gre za tri čistilne naprave, znaša 5,3 milijarde dolarjev.
Za podjetje National Iron Steel Mills v Singapuru je furlanski obrat v hudi mednarodni konkurenci dobil naročilo čistilnice dimov v jeklarni. Njegovi filtri bodo morali prečistiti 660 tisoč kubičnih metrov dimov na uro. Čistilna naprava v NISM ne bo prečiščevala samo dima, ki bo prihajal neposredno iz visokih peči, ampak bo po sistemu know-how dvakrat prečistila isti dim.
Podobno čistilno napravo za dim bo DANECO namestil tudi na razširjeni peklarni na električni pogon ASM v kraju K naia Lumpur na Maleziji. Ta naprava bo veljala pol milijarde lir.
Kot tretji posel si je DANECO zagotovil izgradnjo za predelavo mestnih odpadkov v Monseliceju pri Padovi v vrednosti 2,3 milijarde lir. Skozi stroje bo šlo na dan 120 tisoč ton odpadkov, iz katerih bodo pridobivali umetno gnojilo in proizvedli tudi kurjavo z. okoli 4 do 4.500 kalorijami. Postrojenje v Monseliceju bo nared konec prihodnjega leta.
Smrt zaradi osjega pika
VIDEM —• Težko si je predstavljati, da kdo lahko umre zaradi pika ose, toda tudi to se dogala, čeprav so takšni primeri zelo redki.
Pred nekaj dnevi je življenje izgubil zaradi napada os Mkletni Ugo Murassi iz Cerciventa. Medtem ko je nabiral drva, je po naključju naletel na gnezdo os, ki so ga hudo napadle. V nekaj minutah je umrl in obležal na obrežju reke Brut, v katero je hotel skočiti. Mimoidoči in kasneje zdravnik so mu zaman skušali pomagati. Morassi je umrl zaradi srčne kapi. Po pričevanjih domačinov so se letos ose precej raz-
pasle in so neverjetno napadalne, fise so namreč napadle več oseb, a brez hujših posledic.
Podoben tragičen dogodek gre zabeležiti tudi blizu Brescie, kjer je 28-letni Adriano Gerardini umrl zaradi pika ose v roko, medtem ko je z očetom delal na polju. Nič mu m pomagalo zdravljenje v glavni bolnici v Brescii, kamor so ga peljali takoj po nesreči. V obeh primerih zdravniki razlagajo, da pik ose lahko povzroči prevelik razvoj protitelesc, ki jim sledijo težave pri dihanju, razširitev ožilja in nato smrt zaradi srčne kapi.
Protest kardiologa Pagana
VIDEM — Približno 40 oseb je v Vidmu podpisalo dokument, v katerem izraža solidarnost videmskemu kardiologu Silvanu Paganu, ki se že dve leti bori za »kakovostno zdravniško službo« in ki je v znak protesta že 10 dni prostovoljno priklenjen pred videmskim sodiščem.
Vsi podpisniki, je izjavil Pagano, podpirajo moj boj in soglašajo z mano, da v današnjih razmerah v Italiji ni mogoče zagotoviti bolnikom prave in resne zdravstvene službe. Pagano dodaja tudi, da ima precej somišljenikov tudi v vrstah zdravnikov, ki podpirajo njegove predloge in v prvi vrati omejen vpis na medicinske fakultete, toda se nočejo izpostavljati. Po njegovem mnenju lahko obrodi sadove samo takšna oblika protesta.
Medtem ko je videmskemu kardiologu izrazila svojo solidarnost tudi rimska Zveza za zaščito upokojencev, je Pagano poudaril, da se ne želi sestati s predsednikom Pertinijem, ker pričakuje odgovor na svoje zahteve od dežele F-JK.
Sončne in senčne strani ukinitve prometa v Piranu
Zaradi pregretih avtomobilov je bil zrak na Tartinijevem trgu za 6 stopinj toplejši
BiH AN — Poletno, preizkusno ureditev prometa y Biranu, ljudje različno ocenjujejo. Tokrat nas J® zanimalo, kakšne izkušnje so ob zapori prometa starem jedru zbrali piranski miličniki. Povpra-a,i smo komandirja postaje Milice Portorož Mitjo v®8riča, ki nam je takoj na začetku lahko ocenil: Cyjub nekaterim pomanjkljivostim (zaradi hitrice j"1. Pripravi zaporo) je ureditev prometa prinesla ec dobrega kot slabega.
»Zdaj se je izkazalo, da parkirišče ni bilo niti eP sam dan povsem zasedeno, računajoč tudi ne-^faltirani del. Prej je bilo poleti vsak dan kakih ,7* avtomobilov v prekršku. Mi smo jih čez vse ®to kaznovali »le« 1500. Letos smo število prerokov zmanjšali na minimum. Narobe parkirajo ®zniki še pri piranski avtobusni postaji, pri o-bn°vm šoli, pri bolnišnici. . . Toda pri bolnišnici a!, . k° povsem zaprli ulico, ki pelje na njihovo •j, Oriščo in imeli dvorišče samo za svoje potrebe, j e^a toso storili. . . Tudi gostinci govorijo, da so Rubili precej zaslužka, ker v Piran da ne pri-Tnif'*0 gostje, ki so prihajali na ribe in rake.
®da kaj so ti gostinci narodih, da bi goste kljub (jrj^ri privabili? Vprego v Piran so si izmislili r®k(fdoJ ZC*8'* *ma »taxi« s konjsko vprego polne
Postaji milice smo izračunali — pravi Vo-avc da je bilo lani med 12. julijem in 20. ^80stom 27 primerov kršenja javnega reda in mi-V ; l6*08 jih je bilo v istem obdobju le devet, tosi'm ®asu je bilo lani 22 kaznivih dejanj, le-Ie 13 (v glavnem majhne tatvine). Še teden
dni pred zaporo mesta je skupina vlomilcev na veliko, vlamljala v avtomobile — zabeležili smo deset vlomov v eni sami noči. . . Piran je zdaj postal mirnejše in varnejše mesto_ Za to imajo tudi svoje razlage — storilec na primer ne more kar tako iz mesta, mora mimo zapore, mesto je zdaj laže nadzirati in v njem laže intervenirati. Gasilci so poleti dvakrat gasili. Posebno v drugem primeru se je izkazalo, da so bili lahko izredno hitri (na račun praznih ulic), pri ognju pa lahko že vsaka minuta veliko pomeni. V tem primeru so torej pravočasno zaustavili širjenje ognja . . . Povsod v občini je bilo poleti veliko vlomov v avtomobile: na parkirišču pred Piranom (odkar
Dan F-JK v Zagrebu
TRST — Dežela Furlanija - Julijska krajina bo s svojim paviljonom navzoča na mednarodnem zagrebškem velesejmu, ki bo trajal od 11. do 19. septembra. V njem bodo razstavila svoje izdelke podjetja, ki proizvajajo za jugoslovanski trg zanimivo industrijsko blago in bo njihove primerke na sejmu mogoče videti in njihov opis prebrati v katalogih.
Na sejmu bo tudi dan posvečen Deželi F-JK. Ta dan bo 13. septembra; takrat se bodo sestali predstavniki naših in hrvaških industrij in se pogovarjali o možnih oblikah sodelovanja.
je varstvo) le en sam. To pa je zanemarljivo malo. Pa še en podatek — ko so merili temperaturo zraka na Tartinijevem trgu v času avtomobilske gneče, je bila ta temperatura za šest stopinj višja, kot dan kasneje, ko so trg spraznili. Pregreta pločevina je še kako dodatno grela okolje.
Ocenjujemo, da je letos več gostov prišlo v staro mesto, vendar se zaradi manj avtomobilov to ne pozna toliko. Lažje delo imajo tudi komunalci, ki veliko hitreje očistijo trge in ulice, prej so jih stalno ovirali avtomobili. Piran je torej čistejši. Veseli so vsi, ki sem dostavljajo kruh, meso, zelenjavo, zdaj to lopo teče (od tega imajo korist trgovci), prej pa so oskrbovalci že grozili, da v Piran ne bodo več vozili. Kar se tiče parkirnine, menim, da bi jo lahko znižali, ali za domačine povsem odpravili in za stroške uporabili raje turistično takso. Na parkirišču pa bi morali urediti tudi kolesarnico, ki bi lastnikom avtomobilov o-mogočala spravilo koles ter povezavo med mestom m parkiriščem. Prihodnje leto bo nujno moral voziti vlakec (ali pa dva), utrditi bo potrebno še zid ob obali in asfaltirali preostali del parkirišč. Tudi avtobusno postajo bi lahko preselili iz Pirana. Končna postaja bi lahko bila v Luciji, sem pa bi vozili le lokalci ali vlakec. Prav tako bi morah čim prej priti do dolgoročnejše urbanistične zasnove ureditve Pirana, ki jo pripravljajo pri piranskem komunalnem podjetju. Menim, da bi glede na vse te pozitivne posledice morah prihodnje leto Piran zapreti še pred prvim majem.«
Deželni center za rakasta obolenja v Avianu
AVIANO — V Avianu je začel delovati center za rakasta obolenja, ki naj bi postal — na osnovi deželnega načrta iz leta 1981 — znanstveno središče za zdravljenje in raziskovanje rakastih obolenj v deželi Furlaniji -Julijski krajini. Aviansko onkološko središče, ki bo moralo usmeriti svoje delovanje predvsem na področje preventive in diagnoze, bo služilo tudi kot model in oporna točka za ostale deležne bolnice.
V	njem bodo istočasno lahko zdravili le 90 bolnikov, in sicer na kirurškem in medicinskem oddelku. V sklopu centra bodo ambulanta, znanstveni, raziskovalni ter informativni oddelek.
V	novi in zelo sodobno opremljeni bolnici zaenkrat delujejo le ambulanta, medicinski oddelek in »day hospital«, oziroma oblika zdravljenja in bivanja v bolnici le čez dan. Ko pa bodo vsi oddelki začeli delovati s polno paro, bodo v avianskem središču zaposlili skupno 300 oseb, večina katerih je bila zaposlena v bolnici v Avianu, ki so jo z odlokom deželnega odbora in v okviru racionalizacije in preureditve zdravstvene službe v de želi F JK pred kratkim zaprli.
Q GRADEŽ — Od 8. do 10. septembra bo v Gradežu vsedržavni kongres v sposobnosti ročnega ustvarjanja, ki ga organizira založniška hiša »Ročnost« iz Tre viša. Udeleženci kongresa bodo risah na majice, izdelovali maske in podobno.
Zaščita porekla •»ontaškega sira
Pridelovalci monta-
^enetke
PrU4 s*ra Pričakujejo, da jim bo n* ura(i najkasneje v treh me-pr . , (takšno zagotovilo so namreč v J .P Priznal zaščiteno poreklo tega a asi deželi in v Venetu najbolj znalo j * Planinskega sira. Deželi Vene-pr B JK sta namreč že 1982. leta in vfi*h zahtevo po takšni zaščiti
naj bi jo v najkrajšem času
lis£ Priznala z drekretom v Uradnem To
Voj , v®st je objavila ustanova za raz-tr,ed mctijstva (ESA) v Venetu, ki je z;is,,'Irngim sporočila, da se je več lilo ^ *n zadružnih sirarn oprede-cij Za ustanovitev takšnega konzor p®kl k° skrbel za kakovost in po-
gira8 montaškega sira in ga propa-
6irin m°d potresnimi na ožjem in ettl tržišču.
ra ®8topck za zaščito porekla tega si-sp-g Je zataknil zaradi priziva neke žavtj710 v okolici Padove na vsedr-jan ‘. °dbor za zaščito porekla itali-l'asDr' t SProv- Ta sirarna je namreč se . ®tovala razmejitvi prostpra, kjer montaški sir. Ta prostor ,ijsk^ obsega poleg Furlanije - Ju-v krajine še nekatere pokrajine de) f 1 Moneto in torej zajema tudi breg?”m!x'ja Padove, vse do levega Ha sir£ke Brenta, kjer je konkurenč-
Oktoberfest je v septembru
Kadar pivo teče v potokih
Poletje je pri kraju in pred vrati je že september, mesec,, ki nam naznanja, da je zabave kontic, da bo treba spet v šol1 o in na dolo. Septembra pa se začne v glavnem mestu Bavarske, Muemchnu. tradicionalni praznik piva »Oktoberfest«, ki privabi tako mlade kakor stare, domačine in tujce, da se razveselijo ob MaB (1 liter) dobrega piva.
Tudi med zamejsko mladino je prešlo v navado, da v družbi prijateljev odhaja v Muenchen, da se na lastne oči prepriča, če je res tako zanimivo, kakor so slišali. Navadno je Oktoberfest za vsakogar veliko in m pozabno doživetje in to je veljalo tudi zame. Theresienwie.se je ogromen travnik, kamor postavijo posamezne pivovarne (in teh ni malo, saj je Muenchen svetovno znano mesto ravno po pivu), svoje šotore, pridružijo sv vrtiljaki, ki so v veselje tako malim kot odraslim, stojnice in podobno. Ko se pripelješ do travnika in se prerivaš skozi pisano množico, si verjetno najprej zaželiš v šotor s pivom, kjer igra ansambel. Izbira je velika, znamke piva različne, a povsod vlada veliko veselje in kamor se obrneš, naletiš
le na vedro obraze.	.	....
Ko je pijače dovolj, je čudovito, ce sc Sprehodiš med šotori, stojnicami in ogromnimi vrtiljaki, kolikor se seveda da, saj te tok ljudi vleče od enega konca do drugega. Pred vsakim šotorom stoji s sodi piva natovorjen voz, ob katerem so upreženi štirje konji. Kot tradicija zahteva, pripeljejo iz pivovarn pivo tako, kot so to počeli pred sto loti, ko ni še bilo tovornjakov, V nošo oblečeni Bavarec vodi konje na vajetih skozi mesto in ljudje z zanimanjem sledijo bogato okrašenim vozom vse do travnika, kjer gori na tisoče luči, da imaš občutek, kot da traja dan celo noč. Stojnice so okrašene z medenimi srci, ki so včasih tako velika, da jih komaj neseš, ali pa z raznimi spominčki, ki jih turisti tako radi kupujemo prijateljem, da jih oipo zorimo, kjer smo bili.	„
Na Oktoberfest se odpravlja vsako loto vec mladine, ki je vse prepogostem a neorganizirana in ima v velemestu zaradi tega velike probleme. Kot napotek naj povem, da je nujno, da imaš že mnogo prej pripravljeno prenočišče, ker so mucnchenski hoteli, penzioni in hosteli že mesec prej popolnoma zasedeni.
Za tistega pa, ki se bo odločil za Oktoberfest: Ein Prosit der Ge rnuetiichkcit!
Maja
Zaradi številnih neizpolnjenih obvez
Treba je preveriti okvirni sporazum o gradnji nove avtoceste v pokrajini
Gradnja nove avtoceste v tržaški pokrajini, ki bo po vezovala avtocesto Benetke - Trst z mejnimi prehodi in 7. pomol tržaškega pristanišča z državno cesto 202, se v glavnem nadaljuje po predvidenih načrtih. Dela so v teku na številnih odsekih, na ostalih pa pristojna gradbena podjetja izpolnjujejo rame obveznosti, ki so potrebne pred začetkom del.
Tako bo gradbeno podjetje Mondelli iz Milana ugotavljalo stanje zemljišč na 2. odseku povezave med 7. pomolom in državno cesto 202, ki gre od Valmaure do Lakotišča in Tovarne velikih motorjev. To bo opravljalo okrog 20. septembra in v ta namen so interesenti že prejeli ustrezna obvestila (samo v italijanščini!). Naj k temu ponovimo, da z ugotovitvijo stanja posameznih zemljišč, preidejo le ta v posest podjetja in lastniki izgubijo vsakršno pravico.
To je v sedanjem trenutku še toliko slabše za prizadete lastnike, ker je vprašanje izplačevanja odškodnin še vedno odprto, potem ko je ustavno sodišče z razsodbo že pred več kot letom dni razveljavilo normativ glede določanja odškodnin in predujmov na dokončne odškodnine za razlaščeno zemljo. Lastniki zato nimajo garancij ne glede višine odškodnine in niti glede roka, v katerem jim bo le ta izplačana. Prav v dolinski občini obstaja več primerov, ko lastniki še niso prejeli nobenega predujma za zemljo, ki jim jo je gradbeno podjetje že pred časom razlastilo.
Poleg tega ni znano, kako se bodo stvari razvile.
Pomanjkanje zakona ne more biti opravičim za javne u-slanove in gradbena podjetja, ki so neposredno odgovorne za načrt hitrih cestnih povezav v tržaški pokrajini, da ne zajamčijo v zadostni meri, oziroma sploh ne zajamčijo odškodninskih pravic posameznikov v pričakovanju na nov normativ in se ne potrudijo, da bi učinkovito prispevale k reševanju še odprtih problemov. Številne točke okvirnega sporazuma, ki so ga pred več kot dvajsetimi meseci podpisale družba ANAS, gradbena podjetja, deželna uprava, občine, KGS in sindikalne organizacije, da bi se dela v splošni koristi odvijala brez zapletov, so ostale le na papirju, medtem ko je bila prizadetim last-nikotn že raz aščena po načrtih predvidena zemlja.
Kljub temu, da se je okvirni sporazum v marsičem skliceval na sedaj neustavni normativ, ohranja vsekakor določeno vrednost in predstavlja še vedno močno politično obvezo za vse zainteresirane komponente. Zato se v sedanjih okoliščinah še toliko bolj čuti potreba po preverjanju omenjenega sporazuma, predvsem z družbo ANAS in deželno upravo; na omenjenem preverjanju je treba razbliniti sum, ki se utrjuje med prizadetimi, da omenjeru ustanovi očitno računata na popustljivost posameznih lastnikov ali upravičencev, oziroma njihovih organizacij in javnih uprav, ki podpirajo interese in zahteve razlaščencev in naše narodnostne skupnosti nasploh. Preveriti je torej treba veljavnost sporazuma in po proučitvi sedanjega stanja po možnosti dodati nova določila, ki naj bi ščitila zanemarjene interese razlaščencev.
Zaradi napadov na dvojezično šolstvo
Poziv udeležencev Drage 84 v obrambo Slovencev v Avstriji
Na Dragi 84, ki je bila v prejšnjih dneh v parku Finžgarjevega doma na Opčinah, so odobrili izjavo o položaju na Koroškem, ki so jo poslali vsem državam sopodpisnicam avstrijske državne pogodbe. Izjava se glasi:
»Slovenski izobraženci iz Slovenije, Avstrije, Italije in zdomstva, zbrani na študijskih dnevih DRAGA 84 na Opčinah pri Trstu, so med razpravo o položaju slovenskega naroda ugotovili, da je »Kaemtner Heimatdienst« izsilil ljudsko izjasnjevanje o tem, da se še nadalje skrči sistem dvojezičnega šolstva na avstrijskem Koroškem. Trditve KHD o nekakšnem nasilju nad nemškimi otroki so toliko bolj absurdne, ker sistem dvojezičnega šolstva na avstrijskem Koroškem zajema samo k dvojezičnemu pouku prijavljene otroke. Predvsem pa je kampanija KHD v grobem nasprotju z določili avstrijske državne pogodbe, ki na dvojezičnem ozemlju Koroške zagotavlja obstoj že pred podpisom avstrijske državne pogodbe obstoječih dvojezičnih šol.
Udeleženci zborovanja v DRAGI o-pozarjajo podpisnice avstrijske državne pogodbe na njihovo pogodbeno dolžnost, da kot sogaranti suverenosti Republike Avstrije in tako tudi
pravic tamkajšnje slovenske skupno; sti uveljavijo svoje pristojnosti pri uresničevanju določil avstrijske državne pogodbe«.
Pismo podobne vsebine so udeleženci Drage poslali tudi zveznemu sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu, ki ga sprašujejo, kaj namerava ukreniti za zaščito Slovencev v Avstriji proti nameri nacionalističnih krogov na avstrijskem Koroškem, da bi izkoristili gospodarske težave v Jugoslaviji za dokončen obračun s slovensko manjšino. Udeleženci Drage v pismu tudi menijo, da bi moral biti kakršenkoli ukrep Jugoslavije na osnovi avstrijske državne pogodbe usklajen s predstavniki obeh centralnih organizacij slovenske manjšine
Priznanje kritiku Milku Bambiču
Sindikat likovnih delavcev UIL je skupaj s tržaškim Umetniškim združenjem dežele podelil slovenskemu likovnemu kritiku in slikarju Milku Bambiču veliko srebrno odličje s podpisi slikarjev za njegovo petindvajsetletno nepristransko ocenjevanje dela tržaških likovnih ustvarjalcev v slovenskih občilih.
V programu tudi posvet o varstvu Jadrana
Drugi dan seminarja za naše vzgojiteljice
NA VELESEJMU KMALU IL RAZSTA VA O MORJU
Zanimive izkušnje v semedelskem vrtcu
Velesejemska ustanova se pripravlja na drugo izvedbo Razstave o morju, ki se bo začela 25. in končala 30. septembra. Posvečena bo raznovrstnim vprašanjem, ki so povezana po eni strani z iskanjem naftnih nahajališč na dnu Jadrana, po drugi strani pa z varstvom tega morja pred petrolejskim onesnaževanjem.
Prireditelji zatrjujejo, da bo šlo za razstavo na visoki ravni specializacije in pripominjajo, da bo to tudi prva takšna prireditev, na kateri bo posebej govor o vrtanju za nafto v gornjem delu Jadranskega morja. Tehnični, strateški pa tudi trgovski pomen prireditve, menijo, je že v dejstvu, da se je udeležita AGIP (ki bi rad v Trstu imel bazo za iskanje petroleja na jadranskem dnu) in milansko podjetje Micopera (kot eno največjih podjetij za podmorska dela si je nedavno zagotovilo naročilo za ureditev podmorskega vodovoda pred Trstom).
Zaradi izrecno strokovne narave razstave in obrobnih prireditev bo širši javnosti sejmišče pri Monte bel-lu odprto samo v soboto, 29. in nedeljo, 30. septembra, ko si bodo ljudje vsekakor iahko ogledali tudi vrsto dokumentarcev znanstveno - didaktičnega značaja in siceršnje strokovno gradivo. V dneh 25., 26., 27. in 28. septembra pa bodo vrata razstavišča odprta le za gospodarstvenike, izvedence, šolske skupine in seveda u-deležence dveh študijskih zasedanj, ki bosta idealno zaokrožili razstavo.
V torek, 25. septembra, bo na spo-
redu zasedanje o vrednotenju naftnega bogastva pod Jadranom, pri katerem bo sodelovala tudi tržaška univerza. Govor bo o dosedanjih izkustvih in novih tehnologijah za izkoriščanje morja ter o sodobnih težnjah v energetski politiki, kakor tudi o zaščiti morja (med drugim vpričo najnovejših zakonskih določil o preprečevanju onesnaževanja morja z nafto in ustreznem sodelovanju na mednarodni ravni).
V skorajda idealno urejenem, z zeleno površino obdanem otroškem vrtcu na semedelskem Markovcu pri Kopru so včeraj naše vzgojiteljice sledile drugemu dnevu seminarja za slovenske šolnike na Tržaškem. Tokrat je bila v ospredju predvsem praktična priprava dela v vrtcih: vzgojiteljice so prisostvovale štirim hospitacijskim nastopom, dvema s področja glasbene, dvema s področju telesne vzgoje, ob koncu pa so v pogovoru s tamkajšnjimi vzgojitelji-
cami razčlenile posamezne nastop«.
Priprave hospitacijskih nastopov takoj ob začetku novega šolskega leta (na Markovcu se je začel pouk, tako imenovano uvajalno obdobje, v ponedeljek) je zahtevala od domačih vzgojiteljic mnogo napora, kljub temu pa so s svojo strokovnostjo in požrtvovalnostjo nudile gostom iz zamejstva širok pregled konkretne dejavnosti v vrtcu.
Tako sta skupim prisostvovali vadbeni uri na travniku s tekom in ho-
Vzgojiteljica se je skobacala skozi obroče...
Po opravljenem hospitacijskem nastopu iz telesne vzgoje na prostem smo zaprosili vzgojiteljico markovskega vrtca Elizabeto Kržišnik za krajši pogovor o pomenu telesne vzgoje v otroškem vrtcu. Še zadihana in potna po vajah z otroki je rada ugodila vabilu.
Koliko časa posvetite telesni vzgoji v vašem vrtcu?
»Veliko, zelo veliko. Še pred malico imamo jutranja razgibavanja, po malici pa je telovadna vaja obvezna. Tudi med usmerjenimi zaposlitvami (na primer po pripo-vedovanju pravljice) imamo gibalne minute. To so nekakšne aerobične vaje. Take vaje služijo predvsem, da se otroci umirijo.«
Katere druge dejavnosti imate na področju telesne vzgoje?
»Tu so še razni sprehodi, izleti, igre na prostem. Pri nas otroci tekmujejo za športne značke. V tem sklopu tekmujejo V vodenju in metu žoge, v kotalkanju, v smučanju, v plavanju (otroke skušamo čim prej naučiti plavanja, v zimskih mesecih se poslužujemo bazena v Žustemi),
nadalje še v kolesarjenju. Vsak otrok ima za to tudi posebno športno knjižico, v katero vzgojitelji zapisujejo nji hove uspohe.«
Kako izpolnjujete vaše znanje in pripravo?
»Udeležujemo se izpopolnjevalnih seminarjev; tak seminar je bil poleti v Mozirju; udeležile so se ga tudi nekatere vzgojiteljice iz zamejstva. Poleg tega si pri tem pomagamo še s knjigami. Telesna vzgoja za predšolskega otroka je ena od teh«.
Kaj bi svetovali vzgojiteljicam za boljše delo v vrtcu?
»Predvsem, da so dokaj domiselne in ustvarjalne. S tem lahko premagajo tudi težave, ki nastajajo zaradi pomanjkanja primernih pripomočkov. Poleg tega pa je pomembno, da tudi same aktivno sodelujejo pri delu z otroki, pri njihovih igrah.«
Kako se to dela, je vzgojiteljica Kržišnikova najlepše pokazala nekaj minut prej, ko je razložila otrokom igro na poligonu : kar brez težav se je po štirih skobaca'a skozi po progi nastavljene obroče... (šč)
jo, vajami z obroči in vajami spretnosti. ravnotežja, teka, skoka in cilja; nja na poligonu na prostem (otroci so tekli slalom med palicami, presko; čili »jarek«, po štirih so premagali obroče, dvignili s peskom obtežene vrečke nad glavo, hodili po ozki P**! in nazadnje ciljali z mehkimi žogami v škatlo). Ob zaključku te ure so m°. rali otroci že z zamaskiranimi ocjn poiskati rdečo zastavico. Druga telovadna ura je potekala v večnamenskem prostoru, kjer so se otroci tud ..□merili v poligonu Po hospitacijah so domače teljice analizirale posamezne nastop)« in seznanile udeleženke seminarja težavami, ki so jih morale pri "., prebroditi. V pogovoru, ki je sledi -so vzgojiteljice iz zamejstva opozo le na razlike dela v vrtcih v RaWI • ki niso tako sodobno opremljeni *. leta 1976 s samoprispevkom zgraje vrtec na Markovcu. Pogoji dela _ zato težji, pri čemer je treba upos vati tudi, da morajo naše vzgojite J ce skrbeti istočasno za otroke raz 1 nih starosti, medtem ko so otroci, obiskujejo vrtec na Markovcu (*eo h je kar 350, torej več kot polovica vs otrok v slovenskih vrtcih na 3r škem) pxirazdeljeni px> starostnih s pinah. Da bi še poglobile in izP’H-j. nile svoje znanje so naše vzgojitf J ce izrazile željo px> pogostejših sti z vzgojiteljicami iz matične domo ne. To je vzgojiteljicam miljskega ca lani že uspelo: sedaj bi morah ke stike razširiti še na druge vr
Gradivo za Krajevni leksikon Slovencev v Italiji
V breznu blizu Cola so
Col
(l)rugi del)
Prva gostilna je na Poklonu nastala leta 1825. Danes pa sta tu dve, medtem ko je tretja gostilna ob cesti proti Colu.
Med naravnimi znamenitostmi gre omeniti znani kamen Pri stenah, ki je zdaj obenem spomenik padlim. Na Kroglem vrhu je bila manjša prazgo rlpvinska naselbina, ki jo je obdajalo močno obzidje. Jv. od Cola je na ledini Držence globoko vhodno brezno (Grotta dell’Elmo), ki so jo preimenovali leta 1929 po najdbi prazgodovinske enogrebenaste čelade italsko-etru-Sčanskega tipa iz mlajšega halštat skega obdobja.
Ob stari cesti, ki vodi proti Ferne-tičem je na j. prebočju Med ved jaka O rehova pejca (Grotta dei ciclami), v kateri so odkri’i zajetne arheološke plasti od mezolitika do železne dobe, pred prevršjem pa tudi antično in sred njeveško keramiko. Pri kopanju v župnijski kleti na Tabru so našli bronasto sulico in več lončenih ostan kov iz obdobja gradišč. Na stari preti od Cola proti Tabru je nad malimi vrati pri stopnicah v kamen vklesan stari slovenski napis v bohoričici : v letu 911 je tabor zidan, v 1. 1750 je
cerkev drugič delana. V 1. 1802 je turen storjen, v 1. 1828 pa ta vrata. Priča A. L. (Anton Lazar iz Repna, tedanji župnik in starešina. Originalni napis pa se glasi: U. LETI. 911. JE. TABOR. SIDAN. U. L. 1750. JE ZER-KEV, Z. DELANA. U. L. 1802. JE. TURN. ŠTOR. U. L. 1828. SO. TE. VRATA. SPRIZHA. A. L.).
Na Repentabru je župnikoval od 1877 do 1923 zbiratelj zgodovinskega, narodnopisnega in krajepisnega gradiva Matija Sila in za njim ustanovitelj Primorskega lista Ivan Slavec. Najpogostejši je priimek Guštin.
Brišče
Brišče, na Briščah, briščanski, Bri ščani, it. Bristie, 1981: 58 prebivalcev. Nadmorska višina 213 m. Sklenjeno naselje na robu bazovsko-na-brežinskega predolja ob občinski cesti, ki povezuje prekrajinski cesti Gabrovec - Praprot ter Prosek - Križ. Mimo Brišč je spreljana železniška proga Nabrežina - Opčine. Na sv. sta manjši vzpretini Šcmčev in Boštjanov hrib, okrog naselja pa je veliko vrtač, med katerimi so največ je Globočak, Dol na Briščah, Nemčev dol ir. Globoka dolina, ter jam, zlasti na severni strani. V Dolu je opuščen kamnolom. Posamezne
našli čelado iz
halštatskega obdobja


			. , J
Znani kamen Pri stenah, ki je zdaj obenem spomenik padlim
njive in travniki so na s. (Podvrt, Omica, Dren je), sv. (Pekova gmajna, Prjevšna), v. (Boštjanova draga) in j. (Ograda). Pridelek gre le v
lastno uprerabo. Samo ena družina prideluje zelenjavo in vino za prodajo. Kraj premore ok. 10 krav. Z gozdom obrasel svit se začenja na
z. robu Brišč onkraj obdelova površin. V njem prevladujejo h ^ črni gaber, jesen in bor. Borov 6 Kriški gmajni in v Prjevsni-
je v
kaP-
V kraju so trije vodnjaki s nico. Od štirih starih hiš sta ma-obnovljeni. Ostale so nove. 1 .jnj čini so zapresleni v Trstu. V D ,yj je staro gradišče, kjer so zas ostanke jamskega leva. Sz. od na se odpira v vrtači ob .l>ecl,n/r„qCr-Doleh ali Pečini na Rubijah 1 jeva jama, v kateri so ,izk°Pa oSta-leg prazgodovinskih in rimskih lin tri skeletne grobove v y ^aS, dvorani, ki sodijo v eneolitski ^
Med NOB je bil en doma^hova temiran, dva pa sta padla.
sta
en
sta padla.
imena so izpričana na spom v Samatorci. Pogostejša pru* Briščak in Bogateč.
bi se hoteli oglasih * sl krajev, W sl hod» [ilo vabimo, da sv kritične pripombe posredujejo urtdj»^ ga dnevnika ali in dobrodošla bo vSi. lomba, tudi takšna, mn.n.rrdc tclefonsk«
Tržaška občinska uprava spet kršila demokratična načela
V tržaški okolici samo italijanske table Občinski odbor pod vplivom nacionalistov
Tržaška občinska uprava je prej-snji_ teden postavila po skoraj vseh kraških vaseh med Križem in Bazovico nove cestne table. Tisti, ki je pričakoval in morda na tihem upal, da bo Občina vendarle pokazala spošto-vanje do slovenskega prebivalstva in Postavila dvojezične napise, je tudi tokrat ostal krepko razočaran. Nove table so povsod samo v italijanščini, celo tam, kjer so bili vse do včeraj tudi slovenski napisi. Poleg vsega smo torej priča tudi zelo zaskrbljujočemu koraku nazaj, ki nima precedensov °d prvega levosredinskega občinske-8a odbora do danes.
Ko je bil demokristjan Richetti dru-Sič izvoljen za župana in so v občin-sko koalicijo vstopili tudi melonarji, smP napisali, da lebdi nad odborom nacionalistična hipoteka Liste in tudi nekaterih desničarskih krogov same KD. Hipoteka, ki jo nedvoumno izpričuje že sam politični program, ki jasno govori, da je stopnja zaščite sionske manjšine odvisna od njene številčnosti, Sedaj imamo pred sabo pr-Vl dokaz, da je bila naša takratna bojazen povsem utemeljena in da se odnosi in kompromisi med »železnima Partnerjema« (KD in LpT) v občin-skem odboru razvijajo in utrjujejo
predvsem na škodo Slovencev.
Tržaški občinski odbor naj ne išče izgovorov za to svoje klavrno početje, kot je to pred časom storil eden izmed odbornikov, ki je dejal, da bo treba za postavitev dvojezičnih tabel počakati na zaščitni zakon. Čemu pa slovenski napisi v okoliških občinah? Odločitev tržaške Občine je samo in izključno politične narave, sad razmerja sil, ki sedijo trenutno v odboru.
Križani, Kontovelci, Bazovci, Openci in vsi, ki imajo to »srečo«, da prebivajo v tržaški občini, se tako lahko spet zahvalijo občinskemu odboru za izkazano odprtost. Enako lahko naredita tudi oba kraška rajonska sveta, ki si od vsega začetka prizadevata za postavitev dvojezičnih tabel na narodnostno mešanih območjih. Skoraj vse (če že ne vse...) njihove prošnje v to smer so doslej ostale brez odgovora. Tudi to je demokracija? (st)
Prefekt Marrosu včeraj obiskal Narodno in študijsko knjižnico
Včeraj je obiskal Narodno in študijsko knjižnico prefekt Mario Marrosu. Člani upravnega odbora so ga podrobno seznanili z delovanjem ustanove in pri tem predvsem poudarili njeno važno kulturno poslanstvo in vlogo povezovanja med obema narodoma. Opozorili so ga na celo vrsto pobud, ki jih je v zadnjem času izvedla NŠK (reden ciklus predavanj, razstave, tečaj za knjižničarje itd.), na drugi strani pa so se seveda dotaknili tudi perečih vprašanj, ki tarejo našo ustanovo. Ob tem so jasno poudarili zahtevo po večjih finančnih prispevkih iz javnih sredstev.
Prefekt je z zanimanjem sedil izvajanjem članov upravnega odbora in obljubil, da bo posredoval na odgovornih mestih.
Po ogledu prostorov Narodne in študijske knjižnice v Ul. sv. Frančiška se je dr. Marrosu še dolgo zadržal v pomenku s člani upravnega odbora in uslužbenci knjižnice.
Letos na Tržaškem manj stečajev
Število stečajev na Tržaškem se je letos prvič po letu 1980 znižalo. Kot navaja pokrajinski statistični urad, je bilo od začetka januarja do konca junija zaznamovanih le 37 stečajev proti 29 v prvem lanskem polletju. Največ jih je bilo med trgovskimi podjetji, in to 24 proti lanskim 26, kar je tudi razumljivo, saj se je trgovska dejavnost v zadnjih letih nenavadno razbohotila in stečaji pomenijo v bistvu nekakšno naravno čistko vsega, kar je bilo anomalnega. Na industrijskem področju je število stečajev v omenjenem obdobju nazadovalo od 14 do 7.
Leta 1980 je stečajev bilo 21, leta 1981 52, leta 1982 58 in leta 1983 kar 72.
KPI zbira podpise za ljudski referendum
KPI nadaljuje z zbiranjem podpisov za ljudski referendum za odpravo znanega vladnega dekreta o nepremični lestvici. Včeraj so se pozivu komunističnih aktivistov množično odzvali delavci škedenjske železarne Temi, v ponedeljek pa delavci in uradniki Tovarne veikih motorjev.
Podpise za referendum zbirajo v vseh občinskih uradih tržaške pokrajine, na tržaškem sodišču ter pri notarjih Clarichu (Ul. XXX ottobre 19) in Giordanu (Galleria Protti 4).
Danes pa bodo podpise zbirali tudi pred Arzenalom (med 15.15 in 16.15) in v Ljudskem domu na Pončani.
Primerjava med obdobjema januar-avgust 1983 in 1984
ČEZ MEJO TRI MILIJONE OSEB VEČ KAKOR LANI
V zadnjih mesecih se je osebni pro-”Jct na mejnih prehodih v tržaški P°krajini precej povečal, in to ne le aradi poletnih turističnih tokov, am-tudi spričo pomnožitve jugoslo-atiskih obiskovalcev po ublažitvi ob-
1	Juih omejitev. Tako je v obdobju Januar avgust letos prestopilo mejo
abre tri milijone več oseb kot v Prvih osmih mesecih lani, sicer 12 j1 joaov 691.625 proti 9,287.909. it 7?.vi' delež je pri tem odpadel na ’-aujanske državljane, ki jih je bilo ■a milijona, od tega 4 milijoni s prepustnico. Drugače so na prvem me-b bili Jugoslovani (1,5 milijona s ero m list°m in milijon s prepustni-k ,• katerim so po vrsti sledili Za-t°ar}' Nemci (596.000), Avstrijci (229 fnc ’ Švicarji (181.000), Francozi u'a-000) in Turki (144.000).
bamo v avgustu je prestopilo mejo 2R k eh smereh 2,986.069 oseb, to je bol” <>C* S*X) več kot avgusta tani. Naj-s J Je porastel maloobmejni promet jn Prepustnico, sicer za 43,96 od sto,
2	bskh,
., -960 ali 74,1 od sto več kot v lan-
Varifl . fk-uvacin pu Z.CI.MUK1 juguaiv-
2q4 gh državljanov, katerih je bilo skem
m avgustu. S potnim listom je pa ‘eJ° prestopilo 2,080.528 oseb ali 20,34 "u sto več (1,728.867). ha	esebni letni promet smo
i.jšnjih mejnih prehodih zaznali 3 ' 'eia 1970, ko je v obeh sme-Ij^bJej0 prestopi’o nad 67 milijonov
^ Devinu nagrajevanje ^niškega natečaja
[>ev: nedeljo, 9. septembra bodo v dei0,n“. nagradili pesnike, ki so so v na natečaju »Devinski grad« dr»š#;redbi tamkajšnjega kulturnega stvom	ninese« in pod pokrovitelj-
ne JI1 devinskega princa in dežel t>jns.,ade. Nagrajevanje, ki bo na de-1^.30 ^ 0radu- bo na sporedu ob stoy.j ^ kulturnem programu bo na ga Tržaški mladinski orkester, ki s*at> * Adriano Martinolli. V primeru vremena bo prireditev v de-1 šoli. Vstop samo z vabili.
^ soboto
Kolonkovcu začetek ‘Vznika solate«
Pr
reja °.SVe.*;no društvo Kolonkovec pridi-1^ letos že šestič zapored trase vrt 0'- l:>razn*k solate. Na njem dela lnarji s tega predmestnega pre-Pr;lZn'ti>0rncr'j0 v sajenju solate, na sol 'ku Pa tudi razstavijo najlepšo zne n ’ Vsi najboljši prejmejo ustre-r>e ush Fat*e’ ^ 50 J'*1 prispevale raz--tanove in podjetja.
bot,, °Šnji Praznik se bo začel v so-VrtogP^Pu'dne, ko se bodo ob 16. uri njiv; |l P°merili v sajenju solate na 13; n..usipa Stopperja v Ul. Antico ki’bf.',l lov.° delo bo ocenila komisija, bost uP°števala hitrost in pa pravil-ga ajonja. Po tekmovanju, katere-vsako leto udeleži približno
dvajset vrtnarjev, bodo na sedežu dru štva na Ženjanu 46, odprli kioske, ob 19. uri pa bo na vrsti ples z ansamblom Veseli godci. Naslednjega dne, v nedeljo, bodo kioske odprli ob 15. uri, istočasno bo odprta tudi razstava solate, ki jo bodo ocenjevali sami obiskovalci. Kot na tekmovanju v sajenju, tako bodo tudi trije najboljši na razstavi nagrajeni, predvidene pa so tudi tolažilne nagrade za ostale udeležence. V večernih urah bo ples z ansamblom Taims, praznik pa se bo zaključil v ponedeljek.
Srečanje ACT-INPS o problemu pokojnin
Č*ani pokrajinskega sindikalnega zbora delegatov prevozniškega podjetja ACT so se pred dnevi srečali s predsednikom INPS ter skupno proučili nejasnosti v pokrajinskem zavarovanju uslužbencev ACT. Od predstavnika INPS so zahtevali naj posreduje v Rimu, da se problem nekaj tisoč pokojninskih prošenj čimprej reši, saj se njihova pot v Rimu večkrat ustavi tudi za /nekaj let.
Obenem bodo delegati ACT zaprosili deželne prevozne sindikalne predstavnike, da do konca septembra skličejo zborovanje vseh uslužbencev, za obravnavo tega perečega vprašanja.
V drugi polovici septembra bo v njem natečaj Premio Italia
V prostorih tržaške pomorske postaje je že nared novo kongresno središče
Podjetna miselnost in pridne roke so izpeljale drzno zamisel Tržaške avtonomne pristaniške ustanove (EA PT): v dneh od 17. do 30. septembra bo v prenovljenih prostorih tržaške pomorske postaje potekal letošnji mednarodni natečaj za najboljše radijske in televizijske oddaje, znan pod imenom Premio Italia (nagrada Ita-
N *	—'
lija). Prireditev doživlja letos svojo 36. izvedbo in tudi to pot je pokroviteljstvo nad njo prevzel državni predsednik.
Pobudo za ustanovitev novega kongresnega središča je Tržaška pristaniška ustanova prevzela skupno z družbo RAI in v borih sedmih mesecih sta prvo in drugo nadstropje
Bili so tujci in morda pod vplivom mamil
SREDI KORZA S PIŠTOLO USTRAHOVALI MIMOIDOČE
Včeraj popoldne okrog štirih in pol se je m Korzu pripetil dogodek, ki je za Trst bridka novost in toliko bolj zaskrbljujoč, ker se je pač odvil sredi belega dne in v strogem mestnem središču. Maria Grazia Radetti, 40 let, stanujoča na Rebri Sten dhal št. 4, je mimo hodila po pločniku, ko jo je obkolila skupina štirih ali pietih mladeničev. Eden ji je k sencem pritisnil prištelo, drugi pa so jo grozeče zrli in izmenjali nekaj besed v tujem jeziku, ki ga na smrt prestrašena ženska ni mogla prepoznati. To je trajalo kakšnih deset sekund, nakar so se lopiovi oddaljili, nesrečnica pa je urno pobegnila in telefonsko opozorila leteči oddelek kvesture.
Agentom je povedala, da se je med begom obrnila in videla, kako je tolpa na enak način ustavila še eno mimoidoče osebo, nato pa oprisala storilce: bili da so vsi nizke postave, temnejše piolti in črnih las. Policija jih seveda išče, ugibanj okrog dogodka pa je nič koliko. Nekateri menijo, da je šlo za prišleke z Bližnjega vzhoda, drugi, da so morda bili pod vplivom mamil in tako naprej. Pešce so usta-hovali v višini blagovnice Beltrame.
Mater našel mrtvo
Sp>et nov primer smrti osamljene o-sebe: tokrat gre za 63-letno Anno
Glavic Cherbaz, ki je stanovala v Ul. Negri 23. Ko jo je njen 39-letni sin Silvano predvčerajšnjim prišel obiskat, jo je našel mrtvo v kuhinji na tleh. Poklical je Rdeči križ in povedal, da matere ni videl od 29. avgusta. Zdravnik je sestavil potrdilo o smrti, v katerem piše, da je ženska izdihnila 36 ur prej in da je vzroke smrti treba še pojasniti. Truplo leži sedaj v mrtvašnici na razpolago pristojnih oblasti.
Fant z vespo podrl priletnega moškega
V ortopedsko kliniko bolnišnice na Ratinaci so včeraj sprejeli 76 letnega upokojenca Giorgia Vogherò iz Ko lonjske ulice 29. Zdraviti se bo moral predvidoma dva meseca zaradi zloma desne stegnenice in močne poškodbe na kolku. Nesrečnika je na Trgu Giardino z vespo podrl 18 letni Stefano Rossi, prav tako iz Kolonjske ulice (št. 47/1).
• Tržaški župan Richetti je sprejel vodstvo novoustanovljenega Združenja Italija - Izrael. Združenje bo začelo čez nekaj dni svojo dejavnost s fotografsko razstavo »Ritratto di Israele«.
Tržaški luki grozi paraliza
Tržaškemu pristanišču grozi paraliza zaradi premajhnega števila zaposlenih finančnih stražnikov in funkcionarjev carine. S tem v zvezi je predsednik tržaških špediterjev Mar-zari včeraj posegel pri vsedržavnem ravnateljstvu za carine ter opozoril pristojna telesa, da takoj posežejo za rešitev tega problema, ki se vleče že preveč let v precejšnjo škodo tržaškemu pristanišču.
Zaradi neustreznega organika finančnih stražnikov so mnoge ladje in mnogi tovornjaki primorani ostati v Trstu več dni kot je potrebno, kar je že sprožilo proteste s strani nekaterih tujih družb in gospodarskih operaterjev. Predstavnik špediterjev je tudi zaprosil za poseg ministra za finance.
•	V ponedeljek, 10. septembra, ob 12. uri bodo v Centru za teoretsko fiziko pri Miramaru počastili spomin preminulega znanstvenika Antonija Marussi ja. Na slavnosti bo med dragim govoril tudi ravnatelj ustanove in Nobelov nagrajenec Abdus Salam.
•	Zaradi gradnje poslopja bo do nadaljnjega prepovedano parkirati na obeh straneh ceste v stranski slepi ulici ob stopnišču Scala Santa, in sicer na odseku med hišnima številkama 106 in 136. Prepoved velja ob delavnikih, od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure.
velike stavbe, pred katero so se nekoč zasidravale prekooceanske ladje, zadobili nov, sodoben, skratka svež videz. Včerajšnje slovesnosti predaje novih prostorov so se udeležili številni predstavniki krajevnega družbenega in političnega življenja. Nekaj priložnostnih pozdravnih in zahvalnih misli so izrazih predsednik EAPT Zanetti, deželni odbornik za finance Rinaldi, tržaški župan Richetti, v imenu RAI pa tajnik organizacijskega odbora natečaja Zorzi. Gostje so si nato v sprevodu ogledali številne prostore novoustanovljenega središča, med katerimi velja omeniti predvsem ogromno konferenčno dvorano, prav uporabni, čeprav še ne dokončno vseljivi, pa so tudi drugi prostori, namenjeni bolj specifičnim storitvam. Sredstva za gradbena dela oz. nakup opreme je dodelila deželna uprava v znesku 3,5 milijarde lir. Radijski tehniki sedaj nastavljajo še zadnje radio-televizijske povezave in vse kaže, da bo novo kongresno središče čez slaba dva tedna uspešno gostilo to ugledno kulturno prireditev.
Na sliki: predstavniki oblasti in gostje si ogledujejo novo kongresno dvorano.
Ali misli Občina še zaposliti ljudi?
Socialistični občinski svetovalec Se-ghene je pred dnevi naslovil na župana Richetti ja vprašanje ah misli Občina res zaposliti nad tristo novih uslužbencev, ki manjkajo v občinskem organiku. Predstavnik PSI se je navezal na nekatera nedavna stališča občinskega odbora, ki pa so doslej ostala v marsičem nerazčiščena in o katerih bo moral sklepati občinski odbor.
T	Zapustil nas je naš dragi
1 mož in svak
Albino Filippi
Pogreb bo danes, 5. septembra, ob 11.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče k Sv. Ani.
Žalujoči : žena Štefanija, svakinja Marija in svak Tone z družinama
Trst, Maribor, 5. septembra 1984
KD Lipa izreka iskreno sožalje Mirku Kalcu in družini ob izgubi drage
Spodbuden začetek delovanja novega KD Vigred v Sempolaju
Naš dnevnik je na kratko poročal o zelo uspeli prireditvi, ki jo je pre tekli petek organiziralo v svoji vasi Sempolaju na novo ustanovljeno dru štvo »Vigred«, na kateri so z uspehom nastopili člani narodno zabavnega ansambla Taims, ki se prav te dni mrzlično pripravljajo na tekmovanje podobnih ansamblov iz vse Slovenije v soboto v Ptuju in pa, prav tako med našimi ljudmi priljubljeni čarodej Viki.
Bili srno na prireditvi in skupno z mladimi člani novoustanovljenega društva čakali, kako bo prireditev uspela, kako se bo nanjo odzvalo domače občinstvo, kako bo torej sam začetek stekel.
Bili smo tudi med prvimi, ki smo prišli na prireditveni prostor in seveda preživljali trenutke pričakovanja — bo, ali ne bo. Pa je vse uspelo, tako, kot morda mladi organizatorji niso niti pričakovali. Ljudi je bilo za poln prireditveni prostor in še več, program je v redu stekel, navdušil navzoče in na koncu so bili zadovoljni vsi — vaščani, prireditelji, nastopajoči in seveda tudi mi.
Tisto uro čakanja, preden se je prireditev začela, pa smo izkoristili, da smo se spoznali s predsednikom novega društva »Vigred« Zoranom Lupincem in njegovo prijazno in gostoljubno družino.
Seveda nas je zanimalo, kako je prišlo do zamisli za ponovno oživitev
kulturne dejavnosti v Sempolaju, ki je bila v prvih povojnih letih zelo bogata, saj se je ta vas lahko ponašala z enim najboljših pevskih zborov.
»Mladi smo si zaželeli«, nam je Zoran dejal, »da zopet nekaj storimo za našo vas, ki je sicer majhna in nima veliko mladih: toda s pomočjo tudi starejših upamo, da nam bo u-spelo premagati začetne težave in postaviti bolj trdne temelje temu našemu društvu in mu omogočili, da bo zaživelo na tistem področju in v obliki, ki bo najboljša in ki bo pritegnila k društveni dejavnosti čim več domačinov-.«
Seveda nas je zanimalo, če ima društvo svoje prostore in kje naj bi ta dejavnost {»tekala.
»Na žalost teh prostorov še nimamo in prav to je morda glavni vzrok, da je kulturna dejavnost v naši vasi vsa ta leta zamrla. Kupili pa smo sedaj staro hišo v vasi, ki bi jo želeli, seveda tudi z našim delom, obnoviti in preurediti v društveni center. Dobra volja pa seveda ne more zadostovati. Nadejamo se, da bomo dobili s strani odgovornih oblasti kakšno denarno pomoč in potem bomo takoj začeli z deli.«
Kaj pa bi lahko med tem delalo društvo »Vigred«, smo ga vprašali?
»Lahko bi na primer organizirali kak koncert v domači cerkvi, tudi kakšno predavanje bi lahko imeli, pa bolje bi se morali morda poveza-
ti tudi z drugimi društvi, ki delujejo v naši bližini.«
Kaj pa zbora, ne bi bilo mogoče več obnoviti?
»Mislimo, da ne. Danes imajo mladi druge interese in težko bi jih zopet spravili k tej dejavnosti.«
Mama Mirella je vedela povedati, kako je bilo včasih v vasi, ko so imeli še svoj pevski zbor. »Ponosni smo bili nanj. Upamo sedaj, da bo vsaj mladim uspelo to kulturno dejavnost obnoviti. Mi starejši jim bomo radi priskočili na pomoč.«
Vseh ustanovnih članov društva nismo spoznali, ker so bili tisti večer polno zasedeni z organizacijo prireditve. Spoznali pa smo vsaj nekoli ko Zorana, ki je študent in študira na tržaški univerzi zgodovino. Povedal nam je, da bo še v tem mesecu opravil diplomski izpit iz roga na tržaškem konservatoriju »Tartini«, da je član ansambla Taims, kjer igra harmoniko in rog, da igra še pri orkestru v Ronkah itd. Predsednik torej z bogato in vsestransko dejavnostjo, kateremu želimo, kot želimo tudi vsem ostalim članom novega društva »Vigred«, veliko uspehov, pred vsem pa želimo njim in vsem vaščanom, ki bodo mladim pomagali, da bi društvo resnično zaživelo in se vključilo v našo kulturno dejavnost, ki je najboljši dokaz, da smo tu, da delamo, ustvarjamo in da hočemo po tej poti tudi nadaljevati. N. L.
Devinsko - nabrežinska sekcija VZPI-ANPI se pripravlja na izlet v Suho krajino
Še en posnetek s partizanskega praznika v Nabrežini: odprtje razstave o uničevalnih taboriščih
Ko smo v soboto in nedeljo pri sostvovali partizanskemu prazniku v Nabrežini, smo izvedeli tudi marsikaj novega o delu domače sekcije VZPI - ANPI, kar bo nedvomno za nimalo naše čitatelje.
Tako smo izvedeli, da že poteka v Nabrežini, pri domačinki Lini Kenda vpisovanje za izlet, ki bo 6. oktobra v kraj Veliki Korin v Suhi Krajini, kjer bodo odkrili spomenik 33 padlim brigade »Fratelli Fonta-not«, ki se ie borila na omenjenem področju Slovenije. Za izlet via da precejšnje zanimanje, saj so živi še mnogi borci, ki so se v sklopu omenjene cdinice borili in ki bodo želeli počastiti, s svojo prisotnostjo na svečanosti, spomin padlih sobor cev. (Zainteresirani lahko svojo u
deležbo javijo tudi na telef. številko 200170).
Če pa že pišete o dejavnosti devinsko nabrežinske sekcije VZPI AN Pl, so nam rekli, potem pa povejte, da so naši člani opravili lep in uspel izlet tudi v goriška Brda, kjer so se ustavili pri Peternelih, kjer so nacifašisti maja 1944 zažgali vas in odgnali 24 domačinov ter se oddolžili spominu žrtev. Nato so na daljevali pot v Kožbano, kjer stoji lep spomenik v spomin tovarišu Srebrniču. Šli so tudi v Gonjače, obiskali Plešivo in Medano, rojstni kraj pesnika Gradnika ter zaključili izlet v veliki vinski kleti v Dobrovem. »Kar 64 nas je bilo na tem izletu in moramo reči, da smo bili vsi zelo zadovoljni.«
_______________kino___________________
Ariston 21.00 »Streamers«. Režija Robert Altman.
Na prostem, v primeru slabega vremena v dvorani.
Fenice 18.00—22.15 »Io Caligola«. P. O’Toole, T. A. Savoy. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30—22.15 »Le super bocche da . . .« Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 15.30—22.10 »Incontri porno non stop«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 3 15.30-- 22.10 »Allien«. Grattacielo 16.30—22.15 »La corsa più pazza d'America n. 2«.
Mignon 16.30- 22.15 »Dimensione violenza«. Prepovedan mladini pod 18. letom Aurora 16.45--22.00 »Voglie insaziabili«.
Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol Danes zaprto. Jutri ob 17.00— 22.15 »Bachelor party«.
Vittorio Veneto 17.00 22.00 »Haloween III. - Il signore della notte«.
Lumiere 17.00 -22.00 »II dittatore dello stato libero di Bananas«. Woody Alien.
Radio 15.30-21.30 »AAA. . . Offresi -Veronique quella pomo diva«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.00 22.00 »Missing (Scomparso).« Jack Lemmon.
gledališča
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Sejna dvorana I.
VIDEOKLUB Cankarjevega doma vabi svoje člane v Cankarjev dom 11., 18. in 25. septembra ob 19. uri.
Srednja dvorana
V	petek, 7. septembra ob 11. uri: Ningyo-Nihon-Fudoki, gostovanje lutkovnega gledališča PUK iz Tokia.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Danes. 5. t.m., ob 20.30: Bulgakov »Don Kihot«. Gostovanje PDG v Kopru.
V	soboto, 8. t.m., ob 20.30: Bulgakov »Don Kihot«. Predstava za red premiera in izven v Kanalu na Soči.
Predvežje velike dvorane
Od 10. do 14. t.m. od 9. do 12. ter od 15. do 18. ure: vpisovanje zelenega abonmaja Simfonikov RTV Ljubljana 1984/85 in zborovskega abonmaja ter za modri abonma II.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
včeraj-danes
Danes, SREDA, 5. septembra SILVIN
Sonce vzide ob 6.31 in zatone ob 19.36 — Dolžina dneva 13.05 — Luna vzide ob 17.38 in zatone ob 1.04.
Jutri, ČETRTEK, 6. septembra FILIP
Vreme včeraj : temperatura zraka 25 stopinj, zračni tlak 1014,9 mb pada, brezvetrje, vlaga 58-odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 23,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Andrea Sauli, Anna Sole Canaparo, Elisa Dagri, Stefano Fiorio, Dean Furlan, Martina Maselli, Rita Carini.
UMRLI SO: 76-letni Angelo Vatovec, 80-letna Bianca Fecondo de Frtichten-thal, 87-letna Maria diaconi, 82-letni Mario Misturo, 61-letni Bruno Perko, 92-letna Lucia Vardabasso vd. Zanon, 76-letna Alma Pitton vd. Sallustio, 90-letna Alma Penso vd. Paludan, 9Metna Sofia Kermec vd. Marchi, 75-letni Albino Filippi. 64-letna Nives Vereton, 69-letna Maria Petrincic vd. Ielenich, 78-letna Antonia Bonaldo por. Pagan.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1).
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197.
ZAHVALA
Pokrajinski odbor VZPI-ANPI se zahvaljuje vsem obiskovalcem našega partizanskega praznika v Nabrežini, vsem prisotnim sekcijam, ter tovarišicam in tovarišem, ki^so tako požrtvovalno pomagali 'pri delu za polni uspeh praznika.
menjalnica
4. 9. 1984
Ameriški dolar .						1.790.
Kanadski dolar .						1.370,-
švicarski frank .						738,—
Danska krona . ,						168,—
Norveška krona .						212,—
švedska krona. .						211,—
Holandski fiorini .						545.—
Francoski frank .						200,—
Belgijski frank. .						27.50
Funt šterling . .						2.320,—
Irski Sterline . .						1.890.—
Nemška marka .						615,-
Avstrijski Siline .						87,25
Portugalski eskudo						11.-
Japonski jen . ,						6,-
španska pezeta						10.-
Avstralski dolar .						1.400,-
Grška drahma . .						15,-
Debeli dinar . .						9,25
Drobni dinar . .						9,-
is«
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
'■ HfM - ULICA 1 .•l iL.-čl Hj	*£? Ol-Urip
ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV
vabi na polaganje vencev na grob Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča jutri, 6. septembra, ob 17. uri in na komemoracijo, ki bo v nedeljo, 9. septembra, ob 16. uri pred spomenikom v Bazovici
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Lonjer - Katinara in ŠD Adria
priredita 8. in 9. t.m. vaško Sagro. Oba večera ples z ansamblom Pomlad. V nedeljo, 9. t.m., ob 17. uri koncert godbe na pihala iz Ricmanj.
Mešani pevski zbor Slavec obvešča pevce, da bo 1. pevska vaja danes, 5. t.m.. ob 20.30 v društvenih prostorih. Vabimo nove pevce.
Opozorilo Kmečke zveze
dvolastnikom
Kmečka zveza opozarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem ozemlju, da pravočasno predložijo ustrezne prošnje. V ta namen naj se javijo v njenih uradih v Ul. Cicerone, 8/b v uradnih urah. Poleg osebnih dokumentov naj s seboj prinesejo še dvolastniško knjižico ter številke parcel na katerih nameravajo sekati, njihovo površino in v kateri katastrski občini se nahajajo ter še količino drvi, ki jih nameravajo sekati. Prošnje bo KZ sprejemala do 10. t.m.
Opozorilo vinogradnikom
Kmečka zveza opozarja Vinogradnike, da morajo do 6. septembra prijaviti zaloge vina, ki so jih imeli v kleti do 31. avgusta. Prijave morajo zainteresirani vinogradniki izročiti davčnim uradom občine, v kateri prebivajo. Kršitelji tega ministrskega o-dloka bodo podvrženi globi od 100.009 do 1.000.000 lir.
Tajništvo Kmečke zveze obvešča člane, da bo prijave izpeljevalo do 5. septembra in jih nato izročilo pristojnim uradom posameznih občin.
Tajnitvo Kmečke zveze
izleti
KD Rovte - Kolonkovec prireja izlet v taborišče Mauthausen, Salzburg in Pliberk 27., 28. in 29. oktobra. Vpisovanje vsako soboto od 20. ure do 22. ure v drpštvenih prostorih v Ul. M. Semio 27 (bivše Campanelle) ali pa po tel. 040/ 870353.
SKD Barkovlje prireja v nedeljo, 16. septembra avtobusni izlet na Belopeška jezera in Dolino Zaizere. Kosilo in družabnost bo v Domu Mangart. Odhod ob 7. uri izpred barkovljanskega por-tiča. Vpisovanje v društvenih prostorih ob torkih in četrtkih od 17. do 19. ure. Za informacije tel. 040/43819.
Poklicni zavod J. Stefan obvešča dijake ob priredbi 3-dnevnega izleta na Triglav 8., 9. in 10. septembra, da se vrši vpisovanje v tajništvu šole še danes, 5. septembra.
šolske vesti
Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu obvešča, da je vpisovanje za 5. letnik vsak dan od 10.30 do 12. ure. Rok zapade 8. septembra.
Glasbena matica obvešča, da so popravni izpiti iz teorije in solfeggia v torek, 11. septembra, ob 9. uri na Glasbeni matici, Ul. R. Manna 29.
čestitke
Danes sc sreča z Abrahamom MARJO GOMBAČ. Ob tem jubileju mu čestitata in želita še na mnoga zdrava leta sestra Dora in brat Silvo z družinami.
Danes praznuje 80 let ANTON BRI-ŠČAK. Še na mnoga zdrava leta mu želijo vsi njegovi, posebno pa vnukinji Irena in Jasna.
V kratkem se bo začel 32. tečaj za bodoče sodelavce Telefono A-mico. Zainteresirani, od 18. do 35. leta starosti, lahko telefonirajo ob vsaki uri na telefonski številki 766666 ali 766667 za nadaljnje informacije.
darovi in prispevki
V	spomin nepozabne Ide darujeta Mari in Bogomir 10.000 lir za sklad Dela.
V	spomin na drago Ido darujejo člani kriške sekcije KPI J. Verginella 180 tisoč lir za komunistični tisk.
V	spomin na pok. Oreste ja Antoninija darujeta Giovanna Codestabo por. Antonini in Albino z družino 50.000 lir za vzdrževanje spomenika v Križu.
V	spomin na prijateljico Ido De Lorenzi por. Bogateč darujejo Mila, Vera, Vandi in Miloš 40.000 lir za vzdrževanje spomenika v Križu.
V	spomin na brata Evaldota Antoninija daruje Albino Antonini z družino (Trst) 10.000 lir za vzdrževanje spomenika v Križu.
V	spomin na brata Henrika Stefančiča darujejo sestre Lucija, Kristina, Frančiška in Angela ter brata Rudolf in Maks 80.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Lumezzane (angolo Terme Brescia) in 20.000 lir za vzdrževanje spomenika v Križu.
V	spomin na Ido De Lorenzi darujejo Roža, Viktorija, Liča in Ladi (Ke-dekovi) 20.000 lir za vzdrževanje spomenika v Križu.
Branko Sulčič daruje 20.000 lir za VZ Pl - ANPI Trst.
KZE podaljšala rok za vpis v šolo za fiziopatologe
Krajevna zdravstvena enota sporoča, da je preložila datum roka za oddajo prošenj za vpis v prvi letnik šole za tehnike v fiziopatologiji 11. september. Zainteresirani lahko oddajo prošnje v tajništvu šole na sedežu KZE (Ulica Fametto 3) vsak dan do 12. ure. KZE nadalje sporoča, da bodo, zaradi velikega števila prošenj, prestopni izpiti v drugi polovici septembra. Točne datume bo KZE sporočila zainteresiranim vsaj 15. dni pred izpiti.
razstave
V	TK galeriji, Ul. sv. Frančiška 20,
skupinska grafična razstava.	.
V	občinski galeriji v Palači Costan razstavlja slikar Mauro Reggiani.
V	galeriji Loža v Kopru bodo v Pe
7. t.m., odprli razstavo risb slikarj Zmaga Jeraja. Predstavili bodo tud grafično mapo, ki so jo izdale obalo galerije v ediciji »Artes«.	.
V	občinski galeriji v Trstu - Trg Un -tà bo od danes, 5. do 12. t.m. raz stavljal slikar Guido Menardi.
| mali oglasi
PRODAM prikolico Rolle Europ 36, Irt nik 1981 v izredno dobrem stanju, i 040/280885 v večernih urah.
PRODAM Volkswagen, letnik 198'« dobrem stanju. Tel. 040/228390.
PRODAM hišo z dvoriščem in 400 kV-zazidljivim vrtom v Dolini. Tel. 04 ' 228390.
IŠČEM staro hišo na Krasu z zernw.. ščem in s hlevom. Tel 040/829327 763119.	j . nre.
IVANA PERTOT obvešča, da je Pr^ vzela trgovino g. Stanka Kosmu» Nabrežini.	_ jj
OSMICO je odprl v Križu št. 44. R Košuta. Toči belo in črno vino. .
MIZAR opravlja razna popravila » navija pohištvo. Tel. 040/228183.
PRODAM zazidljivo zemljišče 1-600	•
m v Zgoniku. Tel. 040/229250 v vece« nih urah.	. cfl.
OSMICO je odprl Josip Gruden «: matorce 6/A. Toči belo vino in
ZLATO, zlate kovance kupi «M no zamenja zlatarna Sosič • Naruu* ulica 44, Opčine - Trst.
E. Fermi
Aranžerji
Programaterji
Finančni izvedenci
Uradniško
knjigovodstvo
Stenografija
in strojepisje
Tajništvo
Slikarstvo
TRST - UL. CORONEO 1
TEL 732042	732423
ŠOLA ZA KROJENJE IN ŠIVANJE
E. DESCO
Ul. Destriero 11 - Tel. 040/744458 (100 m od Trga Foraggi)
DNEVNI IN VEČERNI TEČAJI
ZAČELO SE JE VPISOVANJE
avtomobil in človek
Ibiza kmalu pri nas
MADRID — Po ločitvi in preklicu sodelovanja z italijanskim Fiatom, je španski SEAT postal kar se da dinamičen in trdno odločen, da se uveljavi na evropskem tržišču z modeli, ki so sad lastnega raziskovalnega centra. Prvi tak- poskus, ki je omembe vreden je ibiza, ki jo dobo predstavili konec tega meseca
Po slikah sodeč je ibiza prijetne zunanjosti, majhna družinska kombi limuzina. Napovedujejo, da bo na voljo s tremi različnimi motorji (1200 in 1500 na bencin in 1700 dizel) in v več različicah. Največji adut novega seata bi morala biti varčnost kar velja še zlasti za 1500-kubični bencinski motor. Naj omenimo še da je avto dolg 3,63 metra, da bo najmočnejša različica dosegala 175 km na liro, da bo imela petstopenjski menjalnih in kolutne zavore spredaj ter bobne zadaj. Uspeh na italijanskem tržišču prav gotovo ne bo lahek in bo v mnogočem odvisen od cene.
Italijanska avtomobilska industrija pred ugodnim zaključkom sezone 1984
Avtomobilska sezona 1984, ki je bila Za italijansko industrijo še kar ugod-1}a, še zlasti za turinski Fiat, saj so se italijanske hiše močno okrepile pred-Vsem na tujih tržiščih in sicer na ra-fun francoskih konkurentov, se bo zaključila s tremi pomembnimi dogodki.
V dveh mesecih, se pravi od začetka °htobra do konca novembra se bodo zvrstili trije pomembni avtomobilski s<doni: v Parizu, Turinu in Birminghamu. Na ogled bo več novih mo delov, s katerimi so povezani upi za •zboljšanje pri tistih, ki jim je doslej slo slabo in za nadaljnjo uveljavitev za one, ki jim je v polpretekli sezoni slo dobro.
Italijanski industriji je uspelo, če-Ptou ob hudem bremenu za delavce, ki so iz svojega žepa plačali premostitev krize, priti na Jeleno vejo po ob-aobja globoke krize med leti 1979 in 1982, v tem obdobju so si nekatere ita-hjanske tovarne zagotovile prm me sta v seznamu svetovnih proizvajal reo. To velja v prni vrsti za turinski ki je postal prva hiša v Evropi P° količini prodanih avtov. Nanj od-
pade po zadnjih podatkih 13,8 od sto celotnega tržišča, medtem ko je bil ta delež še pred kratkim 12,7 od sto. Zelo dobro je šlo tudi Lancii, ki ji je prvič uspelo prekositi v Italiji Renaulta in Alfo Romeo. Vse to gre pripisati procesu posodobitve naprav, PJe(t vsem avtomatizacije celih tovarniških oddelkov.
Francozom in Britancem ne gre tako dobro. Francoska in britanska in dustrija sta edini na svetu na tem po dročju, ki sta zabeležili padec proiz vodnje v prvih petih mesecih 1984. N( francoskem tržišču so junija zabeležil 23-odstotni padec v primerjavi s pro izvodnjo junija 1983. V sedanjem polo žaju je torej samo nemška avtomobil ska 'industrija kos italijanski, kljub hudi krizi, ki jo je doživela letos zaradi stavke kovinarskih delavcev. Fiat je t*t zadnjem času povečal svojo pri-solnost v ZR Nemčiji, kjer ima sedaj 4,7 od sto celotnega tržišča. Nemci si bodo morali predvsem prizadevati, da zapolnijo vrzel skoraj pol milijona avtov, ki so jih izgubili zaradi stavke kovinarjev, ki so se borili za skrčenje delovnega urnika.
ti in morje
Nova uspešnica obrata iz Sarnica
Kajutni gliser »rio 730«
ratliatelevisija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
10.00	- 11.45 Televideo
13.00	Poletni maraton
13.30	Dnevnik
13.45 Noi due soli film
Igrajo: Water Chiari, Helene Remy, Carlo Campanini
15.15	Le grandi battaglie del passato 16.05 Roma in saccoccia
17.00	11 ritorno del santo - TV film 17.50 Risanke
18.10 Trije nečaki in majordom - TV film
18.35 Bambole, non c’è una lira - 3. nadaljevanje
19.40	Almanah in vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Professione : pericolo! - TV film 21.20 Caccia al tesoro
22.30	Dnevnik
22.40	Športna sreda
Ob koncu Dnevnik
Drugi kanal
10.00	- 11.45 Televideo
13.00	Dnevnik 2 ob 13. uri
13.15	Due e simpatia - Po’dark - po romanih Winstona Grahama
14.10 Questestate - Kviz, glasba in filmi
17.00	Assassinio a bordo - film
18.30	Športna poročila
18.40 Lady madama - TV film
19.45	Dnevnik 2
20.30	Tra la via Emilia e il West -glasba
22.00	Copkiller (L'assassino dei poliziotti) - film
22.45	Dnevnik - večerne vesti
22.50 Copkiller - drugi dal filma
0.50 Dnevnik - zadnje vesti
Tretji kanal
11.45	Televideo
19.00	Dnevnik 3
19.25 Oltre la poesia
20.00	Šola in vzgoja - H continente guida
20.30 Bienale cinema ’84 - kronika, filmi in komentarji
21.15 II giorno più lungo di Scotland Yard - film
22.55 Dnevnik
23.20 Kamera in spomin
23.35 Speciale orecchiocchio - glasbena oddaja z Mikom Francisom
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
18.05 Poroči’a
18.10 Ciciban, dober dan: Kako raste ciciban
13.25 Gorenjski obzornik
18.45	Mozaik kratkega filma
20.00	Film tedna: Zadeva paradine -ameriški film
21.45	Dnevnik II 21.55 Omizje
Koper
14.00	in 16.30 Odprta meja
z& a na^° rubriko gliserji bolj redkvi «elo. saj so nakupne cene in stroški <Jrževanja ogromni, da se lahko le ^•Privoščijo take plavajoče poša-fj.- pelna izjema so gliserji obrata p-° 'z Samica, o katerih smo večkrat n:ali' ker so to manjši gliserji, nameri. n* Predvsem srednjemu slogu, seve-tj^j^koliko višjemu. Med drugim je jJra. omeniti, da je prav taka izbira ! oliko manjših razsežnosti in razveji proizvodnja od manjhnih gliser-tu h kajutnih omogočila temu obra-kjri . J6 do sedaj uspešno kljuboval i^časom za italijansko navtično
su košnja novost’ ki pa so jo pred-not*?1* lani na genovskem navtič-gg sejm.u je kajutni gliser »rio 730«. s0rs?mo ime nam pove, da je ta gli-Zh=x 8 7,30 metra, njegova širina pa re;Sa 2.50 metra. Razsežnosti ga to-V/rščajo v nižji srednji razred ka-lhl gliserjev. Kot tak seveda ni
V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti :
BOLJUNEC — Razgovor z udeleženci raziskovalnega tabora »Dolina 84« TRST — Uvodna predavanja na seminarju za šolnike KRMIN — Vinska razstava
17.00 TV poročila
17.05 TV šola - poimenovanje človeškega telesa, dokumentarec
17.30	Pustolovščina v Malagi - film
19.10	Risanke
19.30	TVD stičišče
19.50	II fiume san Lorenzo - dokumentarna oddaja
20.20	Špijonaža v industriji - film iz serije Ryan
21.10	Komike
21.30	Turistični vodič
21.40	TVD - vse danes
21.50	Glasbena oddaja
22.20	Zeit im Bild - Čas v sliki
Zagreb
17.30	Videostrani
17.40	Poročila
17.45	Najdaljši dan v letu - otroška igra
18.15 TV koledar
18.25 Kronika občine Karlovac
18.45	Prijatelji glasbe
19.30	Dnevnik
20.00 Filmoskop »Variola Vera« - jugoslovanski firn
22.30	Dnevnik
ZASEBNE POSTAJE
CANALE 5
8.30	Alice - TV film
9.00	Phyllis TV film
9.30	Una vita da vivere - nadalj.
10.30	La tentazione del signor Smith -film
Igrata Curd Jurgens in Debbie Reynolds
12.00	I Jefferson - TV film
12.25	Lou Grant - TV film
13.25	Sentieri nadaljevanka
14.25	General hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - nadalj.
16.25	Mary Tyler Moore - TV film
17.00	Hazzard - TV film
18.00	Tarzan - TV film
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Baretta - TV film
20.25	II poliziotto della brigata criminale - film
Igrata Jean Paul Ba’mondo in Lea Massari
22.25	Kojak - TV film
23.25	Canale 5 news
0.25 II barbaro e la geisha - film Igrata John Wayne in Eiko Ando
namenjen daljšemu bivanju, saj je tako imenovan »day cruiser je«, ali dnevni gliser. Kljub temu pa lahko dve osebi preživita na njem v vsem udobju tudi daljši dopust, sajjeprem čeva kajuta visoka kar 1,70 metra, ima zakonsko posteljo in morski WC. Po zgledu severnjakov lahko prostra ni kok pit pokrijemo s platnom, da do. bimo ponoči še dva ležaja. Kot gliserji obrata Rio je nepotopljiv, cena pa je jasno določena brez običaj nih presenečenj. Z najnižjo motorizacijo, ki predvideva 174-konjski dizlov motor Volvo Penta stene brez ^-odstotnega davka IVA 59 tIullJ0™™ n S teko motorizacijo doseže optimal hitrost 27 vozlov, na uro P?..fora~' 31 litrov nafte, kar mu s 300-htrskim tankom omogoča skoraj 9 ur avtonomije Z višjimi motorizacijami je seveda gliser hitrejši, sorazmerno pa se tudi viša nakupna cena in stroski vzdrževanja.
RETEQUATTRO
8.30	I superamici - risanke
9.15	Aspettando il ritorno di papà
9.30	Giatrus - risanke
10.10	Giorno dopo giorno - TV film
11.45	Tre cuori in affitto - TV film
12.15	Scooby Doo - risanke 12.40 Star Blazers - risanke
13.10	Pronto video
13.30	Fiore selvaggio - TV novela
14.15	Giorno dopo giorno - TV film
14.45	Viale del tramonto - film Igra Gloria Swanson
17.00	Scooby Doo - risanke
17.30	Giatrus - risanke
18.00	Truck driver - TV film 18.50 Tre cuori in affitto - TV film 19 25 Chips - TV film
20.25 T team - TV film
21.30	Cane di paglia - film
Igrata Dustin Hoffman in S. George
23.45	Quincy - TV film 0.45 Šport
1.15 I giorni del padrino - nadalj.
ITALIA 1
8.30	La brande vallata - TV film
9.30	I fidanzati - film
11.30	Maude - TV fi’m
12.00	Giorno per giorno - TV film
12.30	Lucy show TV film
13.00	Bim bum barn Risanke
14.00	Agenzia Rockford - TV film
15.00	Cannon - TV film
16.00	Bim bum barn Risanke
17.40	La casa nella prateria - TV film
18.40	Kung-Fu - TV film
19.50 II mio amico Arnold TV film 20.25 Le coppie - filmska komedija 22.35 Genova a mano armata - film Igra : Tony Lo'Bianco 0.15 Vita di prigione - filmska drama Igra C’iff Joung
TELEPADOVA
14.00	Mama Linda TV film
15.00	Lancer - TV film
16 00 Cara a cara - TV film
17.00	Star Trek - TV film
18.00	Sam, ragazzo del West - risanke
18.30	Risanke
19.30	Mama Linda - TV film
20 20 Anche i ricchi piangono - TV film
21.20 Charley - film
TV film - Poliziotto di quartiere film - Le sorprese del divorzio
TRIVENETA
14.30	La grande battaglia di Sebastopoli - firn
16.30	Sloane - TV film
17.30	Risanke
18.00	L’incredibile dottar Hogg - TV film
18.30	Mechander robot - risanke
19.30	Edgar Wallace - TV film
20.30	Diabolico intrigo - film
22.00	Investigatori associati - TV film
22.30	La battaglia dei sessi - film
RADIO
RADIO TRST A
8.00, 10.00. 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 - 10.00 Mozaik. Rekreacije, koristni nasveti, bolj ali manj literarni sestavki v pisanem spletu glasbenozabavnih melodij in pesmi; 8.20 Trim za vsakogar; 8.45 Domače živali ; 9.15 Iz našega vsakdana; 2.45 Pesniki ; 10.10 Koncert RAI iz Milana; 11.50 - 13.00 Opoldanski zbornik: Zapiski na robu; 12.00 Roman v nadaljevanjih: Andrej Capuder: »Rapsodija«; 13.20 Zborovska glasba s koncertnega, nato: Glasbena priloga; 14.10 -17.00 Radijsko popoldne: Tri slovenske sestre: 130 let Družbe sv. Mohorja; 16.00 Folklora narodov Jugoslavije, Glasbeni Usti; 17.10 - 19.00 Odprti prostor: Klasični album ; 18.00 »Dober večer my Lady - bye byc moj ljubi fant!«, nato: Glasbena priloga.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
7.15 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Dober dan; 8.33 Lucianov! dopisniki ; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroci pojejo, 10.35 Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasbeno popoldne; 16.15 Edig Galletti ; 16.32 Time music - ponovitev: 18.00 Glasbena oddaja; 19.00 Prostor za jazz; 20.00 Zaključek sporeda
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro. Koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP, Objave, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Kaper: med glasbo: Objave, EP; 14.00 V znamenju rocka, Obkave, EP; 14.40 Zanimivost, Pesem tedna Radia Kaper; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.15 EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik. Objave, EP: 17.00 Pogovor o... ob izteku turistične sezone; 17.33 Grožnjan - mesto mladih ’84: flautisti profesorja Karla Bemharda Sebona; 18.00 Zaključek.
RADIO 1
7.00, 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 -9 00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi; 10.30 Iz Benetk - filmi; 11.00 Profumo - radijska priredba ; 11.20 Glasbena oddaja; 13.15 Master - glasba;
15.00	Radio 1 za vsakogar; 16.00 II Ragione; 17.55 Zeleni val; 18.00 Objektiv Evrope; 18.25 Večerna glasba; 19.15 Verska oddaja 19.2;0 Na naših trgih;
20.00	L’angelo azzurro - pogled v gledališče; 20.47 Glasbeni interval; 21.00 Chi dorme non piglia pesci - aventure dveh hrabrih ribičev; 22.45 Autoradio flash ■ 23.05 Telefonski poziv.
TELEFRIULI
15.45 Le mura di Gerico - film
17.15	Risanke
18.15	Cara a cara TV film
20.00	L’ora di Hitchcock TV fi’m
21.00	Vesti v nemškem jeziku 21.30 La pista del brivido - film
23.00	Šport - Udinese story
LJUBLJANA
6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, Ì4.00, 21.00 Poročila; 5.50 Rekreacija;
6 00 Prometne informacije; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 8.30 Izbor v sredo; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za; 10.440 Lokalne radijske postaje sc vklujučujejo; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glassa; 13.30 Od melodije do melodije; u.05 Veseli napevi; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.10 Obvestila in zabavna glasba; 15.25 Minute /a EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 - Obvestila in zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00 - glasba; 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času. Pesmi Franza Schuberta, Felixa Mendelssohna in Gioacchina Rossinija; 19.30 S knjižnega trga; 18.55 Minute ;:a EP; 19.00 Radijski dnevnik (prenaša tudi II. program), 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč o-troci, 19.45 Minute z ansamblom Tineta Starata; 20.00 Zborovska glasba po žc'ii poslušalcev Marcel Štefančič; 20.35 Minute s slovenskimi interpreti - Violončelist Ciril Škerjanec (L. v. Beethoven, C. Debussy) ; 21.05 Gaetano Donizetti: Odlomki iz opere »Favorita«; 22.00 Poročila - Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno, Joseph Bedier: Roman o Tristanu in I-zoldi; 23.15 Jazz za vse; 00.05 - 4.30 Nočni program.
Po ocenah poveljstva prometne policije
Uspela akcija za večjo varnost v prometu med turistično sezono
Prizadevanja in ukrepi ministrstva za notranje zadeve da bi v poletnih mesecih, v juliju in avgustu, zagotovili večjo varnost v prometu, so bila uspešna. V sodelovanju med ministrstvom in področnimi poveljstvi prometne policije, z znatno okrepitvijo osebja na posameznih področjih, z doslednim izvajanjem predpisov glede vožnje industrijskih vozil ob praznikih ter z nekaterimi drugimi ukrepi, je bilo mogoče omejiti število prometnih nesreč, oziroma ga obdržati nekje na poprečni ravni. To so podatki, ki veljajo v državnem merilu, posebej pa še za območje Goriške. Obračun dvomesečne kampanje za večjo varnost je na Goriškem kar se da zadovoljiv. Taka je ocena, ki jo je o varnosti na cestah na Goriškem v juliju in avgustu letos, v primerjavi z enakim obdobjem lani, podal na včerajšnjem srečanju z novinarji, podpolkovnik Giuseppe De Menech, poveljnik prometne policije za Goriško.
Število prometnih nesreč, ki so jih ugotovile obhod niče prometne policije je ostalo nespremenjeno. Dežurne ekipe so posredovale v 106 slučajih.
Dve nesreči sta bili s smrtnim izidom (lani v istem obdobju 3), umrli sta dve osebi (lani 4). V 67 slučajih so bile ranjene (78), v 37 slučajih pa ugotovljena samo gmotna škoda (25).
Med vzroki nesreč je še zmeraj na prvem mestu neprimerna hitrost, na drugem neupoštevanju prometnih predpisov, veliko nesreč pa se zgodi tudi zaradi neupoštevanja varnostne razdalje.
Prejšnja leta so veliko težkih prometnih nesreč povzročili vozniki tovornjakov in drugih industrijskih vozil. Precej drugačen je obračun letošnje akcije za večjo varnost v prometu med glavno turistično sezono, saj je ob prazničnih dneh veljala prepoved vožnje za tovrstna vozila. U-krep ministrstva se je pokazal kot zelo učinkovit in primeren, ugotavlja podpolkovnik De Menech. Prepoved so šoferji sprva vzeli bolj na lahko. Tako je bilo med ustavljenimi vozniki na avtocestah prve dni kar okrog 60 odstotkov rešilcev. Očitno so se kmalu spametovali, kajti proti koncu turistične sezone med ustavljenimi tovornjaki skorajda ni bilo takih,
ki ne bi smeli na pot.
Obračun akcije za večjo varnost prometa med glavno turistično sezono je torej na Goriškem pozitiven, kar je po eni strani mogoče pripisati večjim naporom osebja, ki je zato zadolženo, ni mogoče pa niti podcenjevati večjega čuta odgovornosti in zrelosti pri avtomobilistih in nasploš-no pri vseh udeležencih v prometu
Poleg zgoraj omenjenih ugotovitev velja opozoriti še na nekaj. Po številu avtobusov, ki so v letošnji poletni turistični sezoni vozili po cestah naše pokrajine in dežele bi lahko sklepni, da se občani v vse večjem številu ponovno odločajo za kolektivni prevoz. Večja varnost, ekonomski razlogi, strah pred kaotičnim prometom ob koncu tedna? Kdo ve!
Prvič pa so na cestah in avtocestah na Goriškem letos zabeležili rahel padec prometa. Sicer pa najbrž ni najbolj primerno govoriti o kaotičnem prometu pri nas, saj se kaj takega dogaja zelo poredko. Letos je bil tako imenovani mednarodni turistični avtomobilski promet — tako so ugotovili pri prometni policiji — celo nižji kakor lani.
Prihodnji teden v Gorici mednarodni violinski natečaj
Za nami sta mednarodni folklorni festival in natečaj pevskih zborov, pa smo že pred novo prireditvijo mednarodnega značaja. V mislih imamo 3. mednarodni violinski natečaj za nagrado Rodolfo Lipizer, ki bo v našem mestu od 11. do 16. septembra. Sodelovalo bo 28 violinistov iz petnajstih držav: Avstralije, Austri je, Belgije, Kanade, Češkoslovaške Egipta, Francije, Nemčije, Japonske Grčije, Jugoslavije, Peruja, Poljske ZDA in Italije. Violiniste bo ocenje vala mednarodna žirija, ki ja sestav Ijajo: D ino Asciolla, Boris Goldstein Koichiro Harada, Yfrah Neaman, Ri
ŠOLA
GLASBENE MATICE
V GORICI
Vpisovanje v šolsko leto 1984-85 vsak dan v pisarni GM v Ulici Croce 3 do 12. septembra od 10. do 12. in od 16. do 17. ure. Pojasnila tudi po telefonu št. 84-508.
Vpisovanje v Doberdobu: jutri, 6. t.m., od 16. do 18. ure na sedežu društva Jezero.
Vpisovanje v Sovodnjah : v petek, 7. t.m., od 16. do 18. ure v Kulturnem domu
Vedno veselo vzdušje na krminski razstavi vin
V palači Locatelli v Krminu so v nedeljo odprli 13. razstavo krminskih vin. Odprta bo do 17. septembra. Prirejena je ob priliki letošnjega praznika trgatve, ki bo v nedeljo, 9. septem bra, v tem mestu ob vznožju Brd z običajnim mimohodom alegoričnih voz in godb. Letos so v Krminu pripravili tudi vrsto razstav. Izvolili bodo tudi moškega z najlepšimi brki.
Na razstavi, kjer je seveda možna tudi pokušnja razstavlja nekaj sto vzorcev 46 vinogradnikov krminskc ob-
čine in neposredne okolice. Letos so na voljo tudi jugoslovanska vina iz sosednih Brd in Vipavske doline. Štiri podjetja ponujajo tudi peneča se vina.
Na voljo je tudi med, ki se pridela na tem območju.
V posebni sobi pa so razstavljene 203 sorte vina sedemindvajsetih vinogradnikov iz krminske občine, ki so pristopili v novo krminsko enoteko. Med njimi je tudi nekaj slovenskih vinogradnikov
Prispevek dežele za razširitev in ureditev pokopališča na Vrhu
Načrt razširitve pokopališča na Vr hu prehaja v izvršilno fazo. Deželni odbor je namreč prav pred kratkim odobril sovodenjski občini denarni prispevek v smislu zakona št. 4/84. Deželna uprava bo sovodenjski občini nakazala enkratni prispevek, na račun kapitala, v znesku 30 milijonov lir, za dobo dvajset let pa bo plačevala 3,2 milijona lir letno na račun obresti, za posojilo, ki ga bo občina najela.
Razširitev in ureditev pokopališča na Vrhu je bila predvidena že v te kočem finančnem načrtu. Predvideni strošek znaša nekaj nad 89 milijonov lir. Poseg dežele krije dobri dve tretjini stroška, občinska uprava pa bo morala zdaj poiskati še manjkajoča sredstva. Po vsej verjetnosti bodo zaprosili za posojilo pri zavodu Cassa depositi e prestiti in to za tekoče poslovanje predvidene kvote.
Z razširitvijo pokopališča bodo pridobili prostor za okrog trideset novih grobov, kar naj bi zadostovalo za prihodnjih dvajset, trideset let. Pred leti so na Vrhu načrtovali ureditev novega pokopališča, izven naselja. Predlog je bil tudi že formalno sprejet s strani občinske uprave in vključen v splošni regulacijski načrti. Prvotno zamisel pa so v zadnjem času spremenili:	pokopališče bo ostalo
tam, kjer je že dobrih osemdeset let in ga bodo le razširili. Taka je bila želja večine vaščanov, ki so se lani udeležili posveta o tem vprašanju. Prav na podlagi želja in predlogov je občinska uprava nato poskrbela za izdelavo izvršilnega načrta za ureditev in razširitev pokopališča. Načrt je izdelal geometer Miranda.
Dva ranjena v Gradišču
Dve osebi, 19-letni vojak in 22-letno dekle iz Gradišča, sta se lažje ranili v prometni nesreči, ki se je pripetila prejšnjo noč, okrog polnoči, v Gradišču. Bruno Marozzi doma iz Ascoli Picena je dobil lažji pretres možganov in udarce po desni nogi, zaradi česar so ga sprejeli na zdravljenje v kirurškem oddelku goriške solnšnp bolnišnice. Okrevali bo v enem tednu.
Druga ranjenka, Marina Kur lan iz Gradišča, se bo morala zdraviti 15 dni na ortopedskem oddelku v Krminu. Ugotovili so ji pretres možganov, poškodbe na kolenu in udarec v vratna vretenca.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Tavasani, Corso Italia 10, tel. 84576
Ob občinskem prazniku v Novi Gorici poudarek sožitju in sodelovanju ob meji
V Novi Gorici so objavili program prireditev in raznih slovesnosti ob občinskem prazniku, ki poudarja zlasti vrednote, duha in izhodišča narodnoosvobodilnega boja. Novogoriška občina bo imela svoj praznik v nedeljo, 9. septembra, v počastitev istega dne leta 1943, ko se je samo en dan po razkroju (kapitulaciji) I-talije začela vseljudska vstaja na območjih okrog Gorice ter se je potem hitro razširila po vse Primorski in Istri.
Na novinarski konferenci, ki so jo ob jubilejih včeraj sklicali predsednik občinske skupščine Danilo Ba-šin in predstavniki družbenopolitičnih organizacij, je bilo poudarjeno, da se je s sodelovanjem slovenskih in italijanskih partizanov v vstaji proti fašizmu in okupatorjem začelo u-stvarjati in razvijati sodelovanje med obema narodoma, ki že toliko stoletij skupaj živita ob tej meji in bosta tudi v prihodnje nujna sogovornika in sotvorca vsega, kar bomo v teh krajih dosegli ; seveda tudi ob spoštovanju pravic in zaščite slo^ venske manjšine.
Župan Bašin je ob tem razčlenil vprašanja s področja vodnega gospodarstva, komunalnih zadev, dograjevanja mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba - Štandrež, ki jih skupaj obravnavata obe Gorici. V Novi Gorici imajo, denimo že pripravljenih nekaj projektov za ureditev odvodnjavanja, da ne bi več prihajalo do poplav ali
podobnih naravnih nesreč. V fazi ustanavljanja je nadalje sistem skupne jugoslovansko - italijanske obrambe kmetijstva pred točo, ki naj bi začel čimprej delovati. Dobri so obeti za pridobitev mednarodnega posojila za zgraditev avtocestne povezave med prehodom Vrtojba - Štandrež in avtocesto pri Razdrtem. Zadevno vlogo za kredit so pristojni jugoslovanski organi menda že poslali Evropski investicijski banki v Bruselj. Omenjeni av tocestni odsek bo dolg 44 ki’ometrov. Dokumentacijo za avtocestno povezavo že izdelujejo. Lokacijski dokumenti so na primer napravljeni za področje od Vrtojbe do vasi Selo. idejni projekt za novo traso pa je izdelan za smer od Sela in do obstoječe avtoceste pri Razdrtem.
Sodelovanje med obema Goricama — je opozoril Danilo Bašin — ugodno poteka tudi na kulturnih in ostalih področjih. V ponedeljek zvečer je denimo v Novi Gorici gostoval norveški pevski zbor Dom Kantori, ki je na goriškem mednarodnem pevskem tekmovanju Seghizzi dosegel odlično uvrstitev. V duhu obstoječega sode’ovanja pripravljajo že dogovorjeni sestanek v Novi Gorici z medobčinskim odborom iz Gorice in predstavniki novogoriške občine.
Predloge za nadaljnje sodelovanje med Novo Gorico in slovenskimi občinami Doberdob, Sovodnje in Šte-verjan, pa izdelujejo v okviru Medobčinske gospodarske zbornice v No-
vi Gorici. Študija bo kmalu izdelana in bo vsebovala konkretne predloge zlasti za poglobitev gospodarskih stikov in sodelovanja.
Na slavnostno sejo občinske skupščine v Novi Gorici — ta bo v soboto ob 10. uri v novogoriškem Kulturnem domu — so povabili tudi slovenske in italijanske politične osebnosti iz zamejstva na Goriškem. Prav tako v soboto ob 12. uri bo slovesna otvoritev hidrocentrale Solkan in tudi tja so povabili goste iz sosednjih obmejnih krajev v Italiji.
Sovodenjski upravitelji na obisku v Medicini
Delegacija sovodenjske občinske u-prave se bo v prihodnjem tednu udeležila slovesnosti ob občinskem prazniku v kraju Medicina pri Bologni. Slovesnosti bodo od 13. do 17. septembra. Udeležili se jih bodo predvidoma tudi predstavniki Nove Gorice, škofje Loke, Smederevske Palanke in Sela na Koroškem.
šolske vesti
Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu obvešča, da je vpisovanje za 5. letnik vsak dan od 10.30 do 12. ure. Rok zapade 8. septembra.
Vlak je povozil bolničarja iz Spetra
Sovodenjski orožniki so na podlagi osebnih dokumentov, ki so jih našli v avtomobilu nedaleč od železniškega prehoda na Štradalti, identificirali moškega, ki si je vzel življenje na železniški progi. Gre za 43-letnega Roberta Franzota, rojenega v Foljanu, z bivališčem v Špetru ob Soči, Ul. Marconi 4.
Mož, ki je bil po pok’icu bolničar v nevrološkem oddelku goriške splošne bolnišnice, se je v ponedeljek zvečer pripeljal do bližine prehoda na Štradalti. Alfetto z evidenčno številko GO 125162 je ustavil na stranski poti, nato pa počakal na prihod vlaka kakih sto metrov stran od prehoda. Ko je takoj po odhodu iz Gorice, ob 21.50, pripe’jal potniški vlak, je strojevodja zadnji hip zapazil človeka na tračnicah, vendar je bilo že prepozno, da bi preprečil nesrečo. Franzot je bil pri priči mrtev.
Glede vzrokov njegovega tragičnega naklepa doslej orožniki niso odkrili ničesar, saj si jih tudi prijatelji in bližnji sorodniki ne znajo razložiti. Franzot je že nekaj let živel ločen od žene, s katero sta ime’a dve hčeri. Starejša je prav pred nekaj dnevi povila sinčka, mlajša pa je stara 19 let.
• Na županstvu v Tržiču bo drevi ob 18.30, srečanje med predstavniki občinsko uprave in senatorjem Fran com Castiglionejem. Srečanje sodi v okvir programa, ki si ga je zadala občinska uprava, da bi parlamentarce naše dežele stalno informirala o zaskrbljujočem gospodarskem položaju.
cardo Odnoposoff in Corrado Romano.
Prireditelj trdi, da gre za kvalitetno mednarodno prireditev, saj so u-deleženci natečaja že zmagali na mednarodnih prireditvah. V večernih nastopih petka, sobote in nedelje bo igral simfonični orkester ljubljanske Opere pod vodstvom Milivoja šurbka.
Istočasno bodo priredili 2. mednarodni posvet o violinskih šolah. Ta bo v petek 14. septembra v dvorani pokrajinskega sveta. Sodelovali bodo Mario Zafred, Alfred von Bom, Rok Klopčič.
Tekmovanje bo v avditoriju v Ulici Roma. V preddverju avditorija bodo priredili razstavo glasbil, za katero je poskrbel Istituto internazionale litario iz Creinone. Razstavljeni bodo tudi eksponati iz Jugoslavije in Avstrije.
Spremembe v prometu
Od včeraj veljajo precejšnje spremembe v ureditvi prometa na ožjem območju Tržiča, med državno cesto, Ul. Duca D’Aosta in križiščem pri An-conetti. Najpomembnejša novost je namestitev semafora, ki bo odslej u-rcjal promet na križišču med Ul. Rp-ma in državno cesto. Na tem območju so preureditev prometa uvedli že ja' nuarja letos, zadnje spremembe Pa naj bi bile le nekakšno dopolnilo.
razna obvestila ]
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore, Ul. Fratelli Rosselli, tel. 72340.
SPD Gorica vabi člane in prijate Je na Dan planincev, v nedeljo, 9. t.m.. ob 11.30 pri Miklavžu na Gorhancih-Prevoz z lastnimi sredstvi. Podrobnejša pojasnila pri odbornikih društva.
Do 6. septembra morajo kmetje, trgovci in industrijci, ki imajo na zalogi vino, to javiti na pristojno županstvo. To morajo napraviti vsi, ki so lani novembra javili svoje zaloge. V Gorici je treba prijavo napraviti na posebnemu obrazcu, ki ga je moč dobiti v uradu za trgovska dovoljenja. Po 15. septembru bo treba uporabljati nove vrste obrazcev, ki so predvideni po novih pravilm Evropske gospodarske skupnosti.
Sekcija VZPI - ANPI Dol - Jamlje priredi tradicionalni piknik v Dol (na Palkišču) v nedeljo, 23. t.m., °. 12.30. Vabljeni so člani in nečlani-Vpisujejo: Ettore Moro in Franc Pahor za Dol, Ernest Soban in Aloj Leghissa za Jamlje. Vpisovanje st zaključi 18. t.m.
kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »II console onorario«:. Prepovedan mladini pod letom.	.
VITTORIA 17.30-22.00 »Io, Caligola«-Režija Tinto Brass. Prepovedal mladini pod 18. letom.
CORSO Danes zaprto.
Tržič
PRINCIPE Danes zaprto.
Nova Gorica in okolico KULTURNI DOM (Pula po P«1* *#!. 20.30 »Veselo gostovanje«. ricz J France Štiglic.
SOČA 18.30 »Nori zaporniki«. SVOBODA »Črni pesek«.
DESKLE »Vem, da veš«.
POGREBI	,«X
Ob 12.30 Francesco Tabai iz sP‘°sa ne bolnišnice v cerkev sv. Justa m glavno pokopališče; ob 13.30 Aldo niussi iz splošne bolnišnice v Ronke-
| darovi in prispevki]
V spomin na Ano Cotič sta Nada i Vera Hmeljak darovali 20 tisoč* j sekcijo društva krvodajalcev v S» njah.
instila
Po dolgi bolezni nas je zap naša draga mama in nona
Karolina Peric vd. Lakovič
Pogreb bo danes ob 17. uri v D berdobu.
Žalujoči:	sinovi Slavko,
Karlo in hčerka Marija z družina ter vnuki.
Doberdob, Ronke, Opčine,
Reka.
1VUUUI UUU, rtUIUVV, V'K'----’ «j
Schaffhauser, 5. septembra
Nemci so septembra 1943 poklali 10.000 italijanskih vojakov
Tudi Mirko Peric iz Dola se je boril na otoku Kefallenii
v V teh dneh se bodo ljudje, ki so že v letih, spominjali na dogodke v septembru 1943, torej pred dobrimi enainštiridesetimi leti, ko je razpa dia kraljevo - badogliovska Italija, ko so se tako v Italiji kot na zasedenih ozemljih enote italijanske arkade razsule kar čez noč, potem ko so visoki oficirji pustili vojake na cedilu, ko so nemške enote razorožile cele italijanske regimente, vojake pa poslale v ujetništvo čez Alpe. V tistih dneh je prišlo na Primorskem do splošne vstaje Slovencev in Hrvatov, tem so se pridružili tudi Protifašistično nastrojeni Italijani in Furlani, Razpuščeni italijanski regimenti in bataljoni pa so nudili partizanski vojski veliko orožja.
. Ni pa bilo enako povsod kjer se J® bila utaborila v svojem imperialističnem besu fašistično - kraljeva Italija. Tudi nekateri oficirji vojske So bili protifašistično nastrojeni, nekateri tudi zato ker po treh letih v°jne niso prav nič več verjeli Mussoliniju, ki je bil sicer v septembru !943 že zaprt.
Na otoku Kefallenii (italijansko t-efalonia), na zahodni obali Grči-J.e' je bila glavnina italijanske pe-sadijske divizije Acqui, nad 12.000 J°*. Ta divizija je imela nekaj oddelkov tudi na Krfu, na Itaki in da grškem kopnu. Otok je ostal v Zgodovini italijanske armade in pro-unacističnega odpora, ker je prišlo v dneh prevrata v septembru 1943 do skoro edinstvenega dogodka, ki ni dd nikakor v skladu z vojaško disci-Puno in navadami. Nižji častniki in v?jaki so se zoperstavili visokim ofi-Clrjem, ki so se hoteli predati Nem-ddm, tako kot se je zgodilo s še-stuni od osmih italijanskih divizij v ». ter se na referendumu odlogi* da se bodo borili proti naci-Smm, ki so jih hoteli razorožiti. Po nekajdnevnih moledovanjih poveljni-divizije generala Gandina, ki je, akajoč na navodila iz Aten in iz “findisija, bil v glavnem za to, da m sc njegovi vojaki predali Nemcem, ? H pričeli napadati italijansko voj-,k0- Vojaštvo se je bilo že odločilo, ,a se bo borilo proti Nemcem. Na čelu odpora je bil takratni topničar-»kl .kapetan Renzo Apoilonio (danes e živeči general), ki je bil znan tu-1 v9jakom slovenske narodnosti, ki ? bili na otoku. Nemci so italijan-ke vojake smatrali kot izdajalce — i. errater«, in so jih, čim so jih uje-Postrelili, od najvišjega častnika e navadnega vojaka. Po nekaj dneh s® nad 3.000 ujetnikov spravili na ladje, ki so jih potem potopili C“[li morja. Na Kefallenii je tako ° ®-iH0 italijanskih oficirjev in jiakov. Le malo se jih je rešilo, iìn 80 V* tudi vojaki iz naših pokra-’ ki so jih Nemci izločili iz vrst rogih ujetnikov, češ da pripadajo <m]iem, ki pridejo v sklop tretje-lt)a rajha. Ti so potem kopali jarke s. Popravljali ceste za nemško voj-mnogi so se pridružili grškim čav liZanom' drugi Pa v ujetništvu do-ali osvoboditev.
sk; • kefallenii so bili tudi slovenja 1,1 hrvaški vojaki, ki so bili v tak plovni kompaniji, t.j. v enem i-K° •menovanem »battaglione specia-
kot so temu pravili naši ljudje, so prišli spomladi
194^ Prčijo go prišli spomladi leta 12 Astija. V Gorici živi danes si-
domZe. upokojeni šofer Mirko Peric, ma Iz Dola, ki je bil dolga povoj-
Mirko Peric v uniformi pešaka italijanske kraljeve vojske leta 1943 in poročnika jugoslovanskega letalstva leta 1947
na leta zaposlen pri slovenskem avto-prevoznem podjetju v našem mestu.
Vedeli smo, da je bil na Kefallenii, da je s tega otoka zbežal in se pridružil grškim partizanom, da je z njihovo pomočjo prišel v Makedonijo, kjer se je potem boril v jugoslovanski partizanski vojski. Letos spomladi so se »Grki« in »Albanci«, t.j. slovenski partizani, v glavnem bivši italijanski vojaki, sestali v Izoli ter se spomnili časov ko so se proti fašizmu borili v Grčdjd in v Albaniji skupno s tamkajšnjimi odporniki. Ob tej priliki je izšla tudi knjiga »Boj pod Olimpom«, v kateri so opisana njihova doživetja.
Mirko Peric se spominja nekaterih soborcev iz naših krajev: Giovanni-ja Fattore ja iz števerjana, dr. Andreja Makuca iz Gorice,, ki je bil poveljnik čete slovenskih partizanov v Makedoniji, Maria Visintina iz Martinščine, pa še kakega drugega.
1. oktobra 1942 je prišel Mirko Peric skupno s številnimi drugimi Slovenci in Hrvati z vojaškim vlakom, ki je odpeljal iz Trsta v piemontsko mesto Asti. Tu je imel vojašnico 29. regiment pešadije Asti. Ko so prišli v Asti jih je pričakovala velika množica ljudi. Fašisti so namreč razširili glas, da prihajajo slovenski in hrvaški banditi, ljudje pa so hoteli videti kakšni so ti »banditi«. V vojašnici so jih oblekli v vojaško suknjo, vključili v delavsko četo, bili so brez orožja. Peric se spominja, da se je sam poveljnik regimenta polkovnik Pittaluga čudil, odkod Slovencem toliko denarja in toliko paketov od doma, ter tudi razumel slovenske vojake, ki so bili jezni nad slabo hrano in marsikdaj prevrnili lonec z neužitno mineštro. Prebivalstvo Astija pa je kaj kmalu spremenilo mnenje o »banditih«, saj so gostilničarji vedeli povedati, da ni noben drug vojak porabil toliko denarja v gostilni kot primorski Slovenec.
V	februarju 1943 so jih uredili v tri delavske čete in 5. marca istega leta je bil napovedan odhod. Večer prej so vojaki razbijali po mestu, tako da so morali vmes seči orožniki. Bilo je nekaj podobnega temu kar se je dogajalo v Gorici leta 1942, ko so alpinci divizije Julia razbijali po mestu na predvečer odhoda njihove edinice v Rusijo.
V	Grčijo so šli pripadniki treh delavskih čet s posebnim vlakom 5. marca. Ta je vozil skozi naše kraje ter po Jugoslaviji do Aten, kamor je prispel 21. marca, šestnajst dni niso smeli naši ljudje iz vlaka. Ko se je ta ustavljal, so v vlak prinašali hrano. Oboroženi vojaki pa so na peronu z orožjem zabranjevali potnikom - vojakom, da bi izstopili. Med vožnjo, ko se je vlak ustavil v Postojni, so sorodniki prinesli našim vojakom priboljška, a nič več. Vojake posebnih bataljonov so peljali na fronto kot kakšne vojne ujetnike. V Atenah so prestopili na drug vlak, 215. kompanija je prišla do Patra sa, tam se je vkrcala na ladjo in prišla na Kef allento.
Na otoku, kjer je bilo, kot smo že omenili, veliko vojakov, so naši fantje kopali jarke. »15. četa je bila v bližini kraja Sami, na vzhodni o-bali otoka, nasproti otoku Itaki. Bili so vedno pod stražo, kot da bi bili ujetniki. Zato so jih Grki — domačini vzljubili in nosili marsikateri
priboljšek, pa čeprav, resnici na ljubo je treba reči, da so bili na otoku odnosi med italijansko vojsko in prebivalstvom na splošno dobri. Slovenci so se držali skupaj, prepevali, pogovarjali se o odporu, ki je bil zajel Primorsko, nekateri so se povezali z grškim odporniškim gibanjem na otoku. Nekateri so bili v organizaciji OF vključeni že v vojašnici v Asti ju. Sam Mirko Peric ve povedati, da mu je oče Anton, že pred mobilizacijo, dal nekajkrat nalog da gre v Volčjo Drago po partizansko literaturo, ki so jo potem delili po Dolu. Na Kefallenii je bil glavni organizator Srečko Likar.
Ko je bila 8. septembra proglašena kapitulacija Italije je bilo na otoku 1.800 Nemcev. Po nekaj dneh
Redki so tisti, ki še niso slišali o bobru, vodnem glodalcu z dragocenim krznom in ploščatim luskinastim repom. Ta žival živi pretežno v mrzlih krajih in si pod vodo zgradi svojo zavetišče. Te živali niso udomač-ljive. Verjetno pa so tudi tisti, ki ne poznajo argentinskega bobra, ki :ma tudi dragoceno krzno, nima pa ploščatega luskinastega repa (na prvi pogled izgleda kot velika podgana) in je domača žival.
Pri Davčevih na Vrhu so o tem prvič slišali na eni privatni televizijski postaji ko so reklamirali prodajo argentinskih bobrov. Telefonirali so na podjetje, ki skrbi za prodajo bobrov in činčil, dobili obisk predstavnika podjetja in razumeli so, da to lahko postane zelo donosen posel. Zato so se odločili, da kupijo samca in pet samic bodisi bobra kot činčile. Nakup ni bil poceni, saj so morali odšteti približno deset milijonov lir, vendar se bo to verjetno izplačalo. Videli bomo zakaj.
Bodisi činčila kot tudi bober skotijo približno dvajset mladičev letno. Ob prodaji teh živali zagotavlja prodajalec nakupovalcu odkup vseh mladičev (v prvih petih letih je to celo obvezno), ki so namenjeni zakolu, saj je njihov kožuh dragocen in njihovo meso okusno. Za vsakega mladiča bobra odštejejo približno 60 tisoč lir, 40 tisoč pa za činčilo. V e
raznolikih pogajanj so se italijanski vojaki odločili, da se bodo Nemcem uprli. Po zaslugi kapetana Apollonia so tudi vojaki slovenske narodnosti dobili orožje in se potem skupno z italijanskimi tovariši borili proti napredujočim nemškim edinicam. S kopnega je prišlo več izbranih nemških oddelkov.
Mirku Periču in trem drugim Slovencem, Dušanu Tavčarju iz Krepelj pri Dutovljah, Antonu Stranšku doma s Krasa ter še enemu Kraševcu Dušanu Tušarju, ki je kasneje padel na Bogomilskem pohodu v Makedoniji, je uspelo priti čez morje na otok Itako. Iz telefonskih lesenih drogov in hišnih vrat so izdelali splav s katerim so šli na morje. Z
nem letu se vsa naložba vrne, profitna stopnja je torej zelo visoka.
Pri Davčevih (kjer smo tudi naredili naš posnetek) so nam povedali, da res imajo radi živali, vendar nikoli se ne bi spustili v tako naložbo če bi ne bU zaslužek temu sorazmeren. Primarno je torej ta predvsem finančna, sicer neobičajna, o-peracija. S prodajalci so sklenili regularno pogodbo ker jih ščiti tudi pred drugimi nevarnostmi. Teh je .sicer sorazmerno malo, saj bober zelo težko zboli, je precej krotka žival (isto velja tudi za činčilo), potrebuje malo življenjskega prostora in je v svojih prehrambenih zahtevah zelo skromen. Te živali hranijo
Itake pa so prišli na kopno ob po moči grških partizanov.
Na grškem kopnem jim je partizanska vojska BLAS omogočila, da so počasi v spremstvu raznih edi-nic, šli preko vse Grčije do grško -jugoslovanske meje, kjer so se se-šli z makedonskimi partizani. To je bilo konec leta 1943. Tako Mirko Peric kot drugi so se potem borili v sklopu makedonskih partizanskih e-dinic, »Slovenski četi, v kateri so bili skoro vsi bivši vojaki italijanske vojske, ki so se znašli leta 1943 v Grčiji, v Albaniji ali v Makedoniji ter na Kosovu. Komandir čete je bil Goričan dr. Andrej Makuc, odvetnik in profesor, ki živi v našem mestu: bil je oficir in strokovnjak pri minometalcih.
Oktobra 1944 se je slovenska četa razformirala. Ker je bila potreba po šoferjih in mehanikih je Mirko Peric prišel v sklop posebnih mehaniziranih edinic. Več časa je bil kasneje pri vojnem letalstvu, kjer je dosegel čin poročnika. Domov se je vrnil leta 1948.
Hoteli smo se s spominom na njegove osebne doživljaje spomniti vseh, ki so se v septembru 1943 znašli daleč od doma, doživljali njemu enako usodo, in tudi tistih italijanskih vojakov, ki so se na Keffalle-nii junaško uprli Nemcem in tako oprali madež s katerim sta kralj Viktor Emanuel IH. in Mussolini u-mazala to državo.
namreč s vsakovrstno zelenjavo, krompirjem in drugo hrano, ki se jo v glavnem lahko pridela doma. Skratka, na prvi pogled izredno dobro zamišljena naložba.
Ker pa živimo v obdobju ko je vsakodnevno slišati o goljufijah in stečajih, ko je rek »ni vse zlato kar se sveti« toliko bolj aktualen se nam porajajo nekateri dvorni, če je profitna stopnja tako visoka, zakaj se tako malo ljudi odloči za to in če je zaslužek res tako enostaven kdo lahko zagotavlja, da ne bo tržišče z bobrovim krznom čez nekaj let že popolnoma saturirano?
FABIO GERGOLET
MARKO VVALTRITSCH
Pri Davčevih na Vrhu so se lotili donosne vzreje bobrov in činčil
TONE SVETINA
Mecf nebom in pefciom
----------------- 237.___________________
nlf^°^ro' KarI°> tebi nihče nič ne očita, vidva z ie t 0rn Premrlom - Vojkom sta pokazala vsem, kako vecjr®ba voditi boj. Mi, se pravi naš štab, pa bo po-»CJ vsem aktivistom, da brez vojaških akcij ni ob-d0 ka ne za nas ne zanje. Vrh tega moramo priti Kak°tež|a. Treba ga bo iztrgati sovražniku iz rok. °? Z vojno akcijo, z napadi na železnice, ceste, )ae postojanke, patrulje!«
tqu ^račič je odprl torbo in vzel v roke dva šopa leje u-Y’ ki sta jih izdala tržaški in goriški prefekt. To $la _ razPis nagrade 50.000 lir v zlatu za Karla Mate* Janka Premrla - Vojka.
Vsbtafa2J se izdajalcev, Karlo, 50.000 lir je velika
kpal ^rez skfbi, komandant, doslej se me ni še nihče h» 1 lzHati, zdaj pa se bo še manj. Bom pa še bolj Pteži, kot mi svetujete.«
Ijepj^^tednji dan je bilo v novo Brkinsko četo dode-hijSa . Petindvajset borcev. Četa je dobila novega ko-bivšrP9" *me mu je bilo Fric in je prišel z one strani ® bleje.
hbežnaiS'e^nH dan se je v štabu ustavila skupinica ^bež 1-,v iz koncentracijskega taborišča Gonars. niki so bili vodilni aktivisti Osvobodilne fronte
iz Ljubljane, nekateri tudi pripadniki ožjega vodstva Komunistične partije Slovenije. Vodil jih je Boris Kraigher. Med njimi sta bila tudi kulturna delavca Ivan Bratko in Bojan Štih.
XII.
Na željo štabnih funkcionarjev, da ne bi bili sorodniki skupaj v bojnih enotah, sta se Bečanova Frane in Edvin prostovoljno javila v Cenetov bataljon. Pridružila se jima je sestra Kristina. Dodeljena sta bila v četo, ki ji je poveljeval Stane Truden, partizan, ki je skupaj s Franetom že v prvem vojnem letu vzdrževal stike z Notranjsko. Franeta je Cene imenoval za bataljonskega obveščevalca.
Prva četa je bila namenjena čez Sočo v Brda in morda še naprej z nalogo, da preskusi, kakšne so tam možnosti za obstoj večje enote.
Četa je šotorila v goščavi blizu naselja in varovala dohod v glavno taborišče.
Ponoči jih je nekajkrat poškropil dež, proti jutru pa je bil gozd preprežen z rahlo meglo. Brata sta spala v prvem šotoru. Franeta so morile hude sanje. Prebujal se je z mrzlimi kapljicami na čelu. V snu je videl pokol Brkinske čete, s katero so bili z mrakom odšli bratje Karlo, Lojze in Pavle.
Slovo je bilo kratko in mučno. Čeprav so se pogosto za krajši čas ločevali, so vedno prišli spet skupaj. Karlo je pazil nanje, posebno na mlajše. Zdaj bodo daleč drug od drugega in vsak bo odvisen sam od sebe. Pri slovesu jim je zmanjkalo besed. Frane je imel občutek, da se vidijo zadnjikrat. Karlo je bil bled in žalosten, Lojze skrušen; edino Edvin, ki je prišel v novo enoto s strojnico, se je skušal pošaliti. A nikomur ni bilo do šale. Temno, oblačno nebo in
južni veter v vejah sta obetala spremembo vremena, dež in jesenske nalive.
Franeta je prebudilo iz dremavice italijansko vpitje:
»Partizani, vdajte se, odložite orožje in prile-zite ven!«
Glas je bil izzivalen in predirljiv, vendar je neodločno valoval v vlažnem zraku jutra. Frane je mislil, da se kdo šali, saj so bile zunaj straže in zaseda s strojnico. Kljub temu se je nekdo dvignil in z desnico samogibno segel po težki pištoli. Tudi Edvin, ki je spal poleg njega, je prijel za strojnico in potegnil zaklep. Pogledal je skozi režo in presenečen zagledal tik pred seboj v prvi dnevni svetlobi karabinjerskega brigadirja v paradni uniformi, kako se petelini s pištolo v rokah. Za njim je stal še en karabinjer s puško v rokah. Tretja postava, človek v civilni obleki, pa je hušknil nazaj v gozd.
Sta mar znorela? Kako sta mogla mimo straž naravnost v taborišče? Ju je pripeljal izdajalec? Frane je dvignil orožje. Pomeril je Italijana naravnost v prsi in pritisnil. Zdaj so tudi drugi planili pokonci. Brigadir se je zamajal in se prijel z roko za srce. Roka s pištolo mu je omahnila. Drugi strel ga je podrl na tla.
Karabinjer, ki ga je spremljal, se je obrnil in zbežal za vodičem v gozd. K mrtvemu so naglo na-vreli partizani. Frane je truplo preobrnil in mu vzel orožje pa listnico z dokumenti. V rumeno travo se je nacejala kri. Naglo se je zdanilo.
Komandir lruaen je posiai desodno in Edvina z mitraljezom v patruljo. Ni dopustil ponovnega pre-seneč 3r.ja.
Mednarodno teniško prvenstvo ZDA
V četrtfinalu Gomez z Lendlom
SINOČI V ACCIAROL1JU
Patrizio Oliva ohranil naslov evropskega prvaka
ACCIAROLI — Italijanski boksar Patrizio Oliva je uspešno opravil svoj že 37. nastop kot profesionalec. Sinoči je namreč premagal še Francoza Tusikoleto Nkalanketeja in tako ohranil evropski naslov v superlahki kategoriji.
Zmaga italijanskega boksarja po točkah je bila več kot očitna, toda ne lahka, saj je bil francoski predstavnik (rojen v Zaire ju) večkrat nekorekten in je spravljal v težave O-livo, ki tudi v tem dvoboju ni pokazal vsega svojega repertoarja. V osmem krogu je Oliva sicer zrušil nasprotnika na tla, kaj več pa ni zmogel.
Priprave na VN Italije
MONZA — Za VN Italije, ki bo na sporedu v nedeljo v Monzi, so organizatorji poskrbeli za preureditev tribun na dirkališču : stare lesene tribune so podrli, na njih mesto pa postavili nove kovinske tribune, kjer bo prostora za 7000 gledalcev.
FLUSHING MEADOW - Za Lcnd lom in Cashom se je tudi Ekvadorec Andres Gomez uvrstil v četrtfinale mednarodnega teniškega prvenstva ZDA. V osmini finala je s 6:4, 7:6, 6:1 premagal Američana Vitasa Ge-rulaitisa (nosilec skupine 12), ki je očitno proti koncu svoje briljantne kariere. V četrtfinalu se bo Gomez pomeril prav z Lendlom.
V ženski konkurenci se je v četrtfinalu Navratilovi pridružila tudi večna tekmica Everteva, ki je s 6:4, 6:0 premagala rojakinjo Gadusek. Če-hoslovakinja Mandlikova pa je s 3:6, 6:4, 6:2 odpravila Američanko Mc Neilovo, ki ji je nudila nepričakovan odpor.
Znani' ameriški igralec Harold So-lomon je medtem napovedal konec svoje kariere, čeprav mu je komaj 31 let. V zadnjih dveh letih je Solo-mon igral bolj malo, skupno pa je osvojil 22 turnirjev. Štiri leta zapored je bil med prvimi desetimi najboljšimi igralci na svetu. Leta 1976 je v finalu teniškega prvenstva
Francije po ogorčenem boju klonil Italijanu Panatti.
Drevi Francija - Inter
PARIZ — Drevi ob 20.30 bo fran coska nogometna reprezentanca odigrala prijateljsko tekmo z milanskim Interjem. Francoski trener Henri Michel, ki je zamenjal Hidalgoja, ne bo mogel računati na Platinija, Giressa, Genghinija, Battistona in Tiganaja. Zamenjali jih bodo nekateri mlajši nogometaši, ki so uspešno nastopil na olimpijskih igrah v Los Angelesu.
Marchetti odhaja iz Vidma
Vezni igralec Alberto Marchetti skoraj gotovo ne bo več igral pri Udinese ju. Spor med igralcem in vodstvom videmskega prvoligaša se je še zaostril, ker Marchetti ni sprejel ponudbe tehničnega direktorja Braide. Ta je že izjavil, da bo na tržišču poiskal ustrezno zamenjavo za Mar-chettija.
Sinoči v drugem polfinalu nogometnega »memoriala Race«
Bazoviška Zarja ugnala Primorje
Zarja — Primorje 2:1 (2:0)
STRELCI : v 27. min. Piscanc, v 36. min. Gotti, v 75. min. Livan iz enajstmetrovke.
ZARJA: Racman, Gotti, Ivo Grgič, Franco, Borelli, Sossi, Udovicich, Bon, Žagar, Fonda, Piscanc.
PRIMORJE: Micor, Marjan Štoka, Antonič (od 75. Daneu), Sergij Husu, Roiaz, Walter Husu, Prestifilippo, Olivo, Canderlich, Livan, Bortolotti (od 60. Campodonico).
SODNIK : Dagnel'o iz Trsta.
San Giovanni - Zarja: to je veliki finale nogometnega turnirja za memorial Race, ki bo v petek na prose-škem igrišču. V malem finalu pa se bosta jutri spoprijela Primorje in Kras. Obe tekmi bosta ob 20. uri.
Če je San Giovanni brez večjih težav v prvem polfinalnem srečanju odpravil Krasovo moštvo pa so se morali v drugi polfinalni tekmi nogometaši bazoviške Zarje močno potru-
Vojko Križmančič, trener Zarje
diti, da so spravili na kolena trdožive in požrtvovalne Prosečane, ki so se Bazovcem skoraj skozi vso srečanje enakovredno upirali in sedem minut
pred koncem tekme celo zamudili e-dinstveno priložnost za izenačenje, ko je Canderlich sam pred Racmanom poslal žogo čez vrata.
Srečanje se je začelo ob rahli premoči Prosečanov, ki so sicer stalno napadali, niso pa ogrozili Zarjina vrata. Nasprotno: prav Bazovci so si s hitrimi protinapadi prislužili dva prosta strela (Piscanc je poslal žogo v drog v 21. min.). Le 6 minut pozneje pa je Zarja povedla prav s Piščancem, Gotti je v 36. min. z lo-banim strelom od daleč drugič presenetil Micor ja.
V drugem polčasu so Prosečani naskakovali izenačenje. V 75. min. je Campodonico silovito streljal mimo nemočnega Racmana, Borelli je žogo z roko zaustavil na go1, črti: e-najstmetrovka ! Najstrožjo kazen pa je zanesljivo realiziral Livan.
Do konca tekme se nato izid ni več spremenil, (bi)
Ob nastopu ameriških profesionalcev v Vidmu
Pogovor z Aco Nikoličem in Draženom Dalipagicem
Jugoslovanski košarkarski strokovnjak Aca Nikolič gotovo sodi med najboljše trenerje na svetu sploh. V I-taliji je dosegel (predvsem z Igni-som) vse, kar se je lahko doseglo. Vzdevek »II Professore« je torej povsem zaslužen za tega trenerja, ki je tudi z jugoslovansko reprezentanco dosegel vrsto pomembnih uspehov.
Letos je prevzel videmskega prvoligaša Australian. Čeprav je moštvo že več časa na pripravah in je tudi igralo nekaj prijateljskih tekem ter nastopilo na turnirjih, pa Nikolič s svojo novo ekipo ni povsem zadovoljen
»Moram priznati, da preden sem prišel v Videm, nisem poznal igralcev, ki sem jih nato imel na razpolago, ali bolje, večine le-teh nisem poznal, ker sem pač treniral moštvo, ki je nastopalo v A-l ligi. Sedaj, ko smo že precej naprej s pripravami, pa lahko rečem, da nam primanjkuje visok in telesno težak center pa tudi na poziciji bekov smo zelo pomanjkljivi.«
»Ste torej pesimistično razpoloženi...«
»Nisem pesimist, le realno gledam na stanje našega moštva.«
»Vaš cilj bo torej obstanek v ligi?«
»Seveda! Računam, da se bo šest moštev borilo za obstanek med prvoligaši. To so: štiri ekine, ki so letos napredovale v A-l ligo, in še dve, med katerimi naj bi bil tudi tržaški Stefanel.«
»In pran za mnenje o Stefanelu smo vas hoteli tudi vprašati...«
»Mislim, da ima De Sisti podobne težave, kot jih sam imam. Tudi njemu pa primanjkuje center, sicer pa gre priznati, da so se Tržačani z Rivo in Fischettom dokaj ojačili in tudi Boris Vitez je zanje lepa okrepitev.«
»Torej poznate Borisa Viteza?«
»Kako ne! Z njim sem tudi govoril, ko smo nastopali na turnirju v Li-gnanu. Mislim, da bo to odličen igralec. Seveda odvisno je, kako bo delal na treningih in koliko bo igral v prvenstvu.«
»Nekateri pravijo, da mu v poziciji visokega beka primanjkuje tehnika.«
»To ni pomembno. Z dobrim delom se da marsikaj naučiti. Fant pa ima
zelo dober met in tudi izredno zanesljivo meče izza črte za tri točke. To pa bo odslej izredno pomembno. Vitezu pa iskreno želim, da bi uspel v svoji karieri. Vem, da je Slovenec, ki živi v Italiji in zato je tudi za nas ponos, da imamo v prvi ligi dobrega košarkarja slovenske skupnosti v I-taliji.«
V Vidmu smo kajpak pokramljali tudi z Draženom Dalipagičem, ki je bil še kako uspešen na srečanju proti ameriški profesionalni ekipi New Jersey Nets. Igral je le 14 minut, dosegel pa je kar 19 točk in navdušil samega ameriškega trenerja.
»Praja, kako si se kaj znašel proti ameriškim mojstrom?«
»Nisem imel težav. Žal pa sem se kmalu poškodoval in sem moral predčasno z igrišča.«
»Sicer pa so te snubili že pred leti sami profesionalci. Misliš, da bi v NBA ligi uspel?«
»Ponujali so mi mesto v NBA lig1 leta 1976 in 1980. Ne vem, če bi uspel. Njihova košarka je precej različna od evropske. Profesionalci so seveda telesno močnejši. Tu je še hitrost v izvajanju vseh elementov, izpiljena tehnika. Sedaj sem seveda prestar, da bi lahko pomislil o nastopu z a-meriškimi profesionalci. Čeprav moram dodati, da me je pred leti ta i-deja mikala.«
»Nikolič ni preveč navdušen nad vašim moštvom...«
»Res je, moštvo moramo še »dopolniti«. Primanjkuje nam predvsem težki center. Ko bi ga uspeli najeti, potem mislim, da bi se lahko v prvenstvu borili za deseto - deveto mesto.«
»V tržaškem prvoligašu igra tudi Slovenec Boris Vitez. Kaj meniš o tem igralcu?«
»Poznam ga. Rekel bi, da je to tip jugoslovanskega košarkarja. Ima zelo dober met pa tudi telesno je precej močan. To sta njegovi odliki, po mojem pa mu primanjkuje še nekaj osnovne tehnike. Izboljšati mora preigravanje kot tudi prodor. Moram Pa tudi pristaviti, da mi je zelo žal, °a ni prišel v Videm. Vem namreč, da se je naš klub zanj zanimal.«
(B. Lakovič)
kratke vesti - kratke vesti
Umrl Goričan Ferruccio Tabai
GORICA — Včeraj je umrl Ferruccio Tabai, prvi goriški atlet, ki se je leta 1932 udeležil olimpijskih iger v Los Angelesu. Kot član italijanske reprezentance je tu zasedel 10. mesto v troskoku.
V tej panogi je bil Tabai večkrat italijanski prvak. Odlične rezu.tate je dosegel tudi v deseteroboju.
Tudi v Grenoblu 6-dnevna
kolesarska prireditev
GRENOBLE — Po zgledu znane milanske dirke bodo letos tudi v Grenoblu priredili 6 dnevno kolesar-sk)o tekmovanji. Zagotovo se ga bosta udeležila tudi Italijan Francesco Moser in Švicar Daniel Gisiger. Na sporedu bo od 31. oktobra do 5. novembra.
Kist spet doma
lijanske košarkarske zveze Enrico Vinci, prisotna pa bosta tudi predsednik in tajnik mednarodne košarkarske zveze, Robert Busnel in Boris Stankovič.
Programi Alberta Cove
MILAN — Na slavju, ki so ga priredili v njegovo čast, je olimpijski zmagovalec na 10.000 metrov Alberto Cova izjavil, da bo sicer še tekmoval na razdalji, ki mu je v Los Angelesu prinesla zlato kolajno, a da se bo odslej posvetil tudi maratonskemu teku. V prihodnji sezoni bo nastopil na dveh ali treh maratonih.
Martini namesto Senne
Na nedeljski VN Monze v formuli ena bo Italijan Pier Luigi Martini, evropski prvak v formuli tri, vozil za krmilom bolida znamke toleman. Nadomestil bo odličnega Brazilca Senno, ki ga je vodstvo Tolem an a od-siovilo, ker je že podpisal pogodbo z Lotusom.
Na italijanskem prvenstvu v razredu evropa
Sirenini jadralci zadovoljili
V Cecini pri Livornu se je od 27. do 31. avgusta odvijalo italijansko jadralno prvenstvo v razredu Euro pa v šestih preizkušnjah.
Italijanskega jadralnega prvenstva so se udeležili tudi trije jadralci Tržaškega pomorskega kluba Sirena, ki so se kar dobro izkazali.
Prvenstva se je udeležilo 86 jadralcev klubov iz vse Italije. Prva dneva je bil veter zelo skop, zato so jadralci na splošno imeli pri upravljanju svojih povil nekaj težav in niso dosegli zaželenih rezultatov. Ostalim preizkušnjam je botrovalo izredno dobro vreme z živahnim vetrom.
Oglejmo si, kako so se Sirenini jadralci uvrstili na končni splošni lestvici. Na 23. mesto se je uvrstila Ar Jana Bogateč. Najbolje se je uvrstila v prvi in peti izkušnji, ko je prečkala ci'jno črto 10. oziroma 14.. Nagrajena je bila tudi s pokalom kot tretjeuvrščena v ženski konkurenci.
Predstavniki italijanske jadralne federacije — FIV — so z zanimanjem sledili jadranju 15-letne Sirenine jadralke in so sklenili, da jo vključijo v seznam italijanskih mladinskih reprezentantk. Od oktobra dalje bo vsak mesec po nekaj dni redno treni ra’a v Livornu.
Peter Sterni je zasedel 28. mesto, a bi se lahko bolje uvrstil, saj so mu razveljavili najboljšo preizkušnjo. Tudi Peter Sterni je bil nagrajen s pokalom kot najmlajši jadralec na tem prvenstvu. Maksi Ferfoglia je zasedel 56. mesto.
Občina Cecina je vsakemu jadralcu podelia lep kovinski krožnik z vklesanim občinskim grbom v spomin.
Italijansko jadralno prvenstvo je potekalo brezhibno. Organizatorji so poskrbeli da so se mladi jadralci počutili kot doma. Vse krajevne sile javne varnosti so bile na razpolago bodisi na kopnem kot na morju, pri-
pravljene priskočiti na pomoč štev» nim jadralcem v primeru potrebe-pomočjo računalnika so jadralci, predno so prijadrali, po končanih P1 vih, k obali, imeli na razpolago'F datke o posameznih uvrstitvah. ka, taka organizacija in taka re nost, ki bi ju morali ostali jadra klubi posnemati. (A.D.)
Pokal AICO v Benetkah
V soboto zjutraj bo peterica drafcev Tržaškega pomorskega K Sirena odpotovala v Benetke, kje bo od 9. do 13. septembra ufkae* prvenstva klase optimist, veljavn za pokal AICO 1984, v osmih FP kušnjah. V soboto od 14. ure da*F; na vrsti štacatura plovil. Vsak razen v torek, 11. septembra, k° do mladi jadralci počivali, b051^ j vrsti po dva piova. Čaka velika in naporna preizkušnja, t
MULHOUSE — Nizozemski nogometaš Cees Kist, ki je zadnja leta igral v francoskih ekipah Saint Ger-main in Mulhouse, je podpisal triletno pogodbo za nizozemski klub AZ67.
Atletski dvoboj Italija — ČSSR
V	petek bo v Catanii atletsko srečanje italijanske ženske reprezentance s Češkoslovaško. Italijanski moški atleti pa se bodo spopadli s češkoslovaškimi v Cagliariju. Tekme bodo v soboto in nedeljo.
Furlanski naraščajnik
izboljšal rekord
VIDEM — Furlanski atlet Giancar lo Spiesanzotti je izboljšal italijanski državni rekord v metu kladiva za kategorijo naraščajnikov. Orodje je sunil 65,78 metra daleč. Prejšnji rekord (65,02) je pripadal istemu atletu.
V	Rimu košarkarski
sodniški shod
RIM — 14. in 15. septembra bo v Rimu shod košarkarskih sodnikov. Shodu bo predsedoval predsednik ita-
Italijanska mladinska odbojka v evropskem vrhu
Leto 1984 bo ostalo zapisano v italijanskih odbojkarskih analih z zlatimi črkami. Na 23. 01 v Los Angelesu je moška članska reprezentanca osvojila bronasto kolajno, kar je izreden uspeh, ne glede na bojkot ne katerih odbojkarskih velesil. Odbojkarji Italije so prej nastopili na OI v Montrealu in v Moskvi, a brez kakšnih posebnih rezultatov in visokih uvrstitev. Tretji nastop je bil kronan z velikim uspehom.
Še večje zmagoslavje pa je prineslo Italiji letošnje 9. mladinsko evropsko prvenstvo v Franciji. Dekleta so se okinčala s srebrno medaljo, fantje pa z bronasto. To sta obenem tudi prvi dve odličji na dosedanjih mladinskih prvenstvih starega kontinen ta. Pred dvema letoma v ZRN sla bili obe mladi ekipi solidni, saj sta se uvrstili na 5. mesto in se tako plasirali na letošnje prvenstvo brez predhodnih kvalifikacij in sta se lah ko mimo pripravili na letošnji shod najboljših mladih odbojkarjev in od-
bojkaric Evrope. Dobro zasnovano delo kitajskega trenerja Pu Quinxia z žensko reprezentanco in Poljaka Aleksandra Skibe z moško pa so o brodili več kot spodbudne rezultate, ki so najboljše jamstvo za prihodnje svetovno prvenstvo leta 1985, ki je bilo v obeh konkurencah poverjeno Italiji.
V kratkem telefonskem razgovoru s spremljevalcem moške mladinske reprezentance Italije in uslužbencem FIPAV v Iiimu, Albertom Rinaldelli-jem, smo izvedeli še nekaj zanimi vosti.
»Mladinska odbojka v Evropi je izredno napredovala. Lahko bi rekel, da med dvanajsterico ni več slabih nasprotnikov. Razlika je samo v delu oziroma v skupnih pripravah, ki jih imajo posamezne reprezentance v vsaki sezimi ali pa pred večjimi mednarodnimi nastopi. Italijanska od bojka je v Franciji dosegla izreden uspeh. V preteklosti so bili fantje skoraj vedno med boljšo šesterico,
a prestižna kolajna se jim je vedno izmuznila. Tokrat so bili tretji in samo za set razlike nam je Bolgarija odvzela še bolj žlahtno medaljo. Dekleta so pripravila izredno prijetno presenečenje in so pravo odkritje letošnjega 9. EP, saj je 2. mesto enkraten uspeh, ker sta imeli tako SZ (izgubila je s ČSSR) kot tudi Italija na koncu enako število točk, kar pomeni, da je tudi za zlato kolajno (kot tudi za bron med ČSSR in Bolgarijo) odločal količnik v setih. Naša dekleta so pokazala najboljši blok ter odlično igro v obrambi. Pri fantih pa so prišle v ospredje šeslerke, ki so bile po višini igralcev ter sestavi ekipe najbolj homogene brez izrazitih posameznikov. V vsem so prednjačili zastopniki SZ, ki so prvenstvo končali kot edini neporaženi. Igrajo po konceptu članske reprezen tance, ki od leta 197? ni bila še po ražena na velikih i rodnih mednarodnih tekmovanjih. Povprečna višina igralcev je 196 cm z minimalnimi od-
stopanji med posamezniki. Naym Jf ,:e bili reprezentanti NDR,
Italije pa je bilo 195 cm, toda smo igralca preko 2 metrov.« g0 »Pred prihodnjim SP v lu» torej obeli več kot spodbudni. <
»Res je tako, toda težave ■c’ vsem različne za moške• in z s Mladinci bodo pričeli že da • v skupnimi pripravami kot voj Bologni in največja težava bo igranja, ker so skoraj vsi J o skih ekipah rezerve in bodo> igrali. Z dekleti pa teh težav* • prav vse branijo barve malijn ^n. bov med prvenstvom, žensko P stvo pa še ni na potrebni ka ^ot višini, ker ni take izenačeno v pri moških. Poskušali pa ,m,gobe vse najboljše urediti, da bo ^ reprezentanci dostojno zastopa lijo na domačem mladinskem ■ rali Na vrvenslvo v Franciji st iajici tudi obe jugoslovanski reprez ^gJt. ki sta osvojili 9 mesto v 00 kurencah. (G.F.)
Jadranovi košarkarji na pripravah v Kranjski gori
Kondicijski treningi, a tudi tekme
V ORGANIZACIJI JULIALPINE
Mednarodni pionirski turnir v bezbolu
Jadranova ekipa, ki bo nastopala v C-l ligi, se te dni mudi na pripravah v Kranjski gori. V nedeljo, in Ponedeljek so jadranovci že trenirali Pod vodstvom trenerja Andreja Žagarja. na sporedu pa je bila tako telesna priprava kot trening z žogo. Včeraj zjutraj so jadranovci imeli kondicijski trening v Tamarju, zvečer pa so pdšli v Celovec, kjer so odigrali prijateljsko tekmo s tamkajšnjim prvoligašem. Danes bodo jadranovci imeli Prost dan, ki ga bodo izkoristili za izlete v hribe ali za oddih. Jutri bo, P°leg treninga, verjetno tudi prijateljska tekma z ljubljansko Olimpijo, ki se te dni prav tako mudi na pripravah v Kranjski gori. V petek pa bodo Žagarjevi varovanci odigrali še eno prijateljsko tekmo, in sicer z c-kipo Jesenic, ki nastopa v slovenski ligi.
Poleg vseh lanskih igralcev (razen Borisa Viteza, ki ga je, kot znano, zamujal Mauro Čuk) so v Kranjsko goro odšli na priprave še Edi Kraus, ki bo verjetno, po enoletni odsotnosti spet oblekel Jadranov dres, in štirje Jadranovi kadeti Aljoša Terčon, Cuoiano Lippolis, Fabrizio Korošec in Andrej Pieri.
Priprave v Kranjski Gori bodo jadranovci zaključili v nedeljo.
Jadranova kadeta Andrej Pieri in i ftbrizio Korošec (oba letnik 1968) sta bila medtem izbrana v selekcijo, ki bo branila barve Trsta na Turnirju prijateljstva, ki bo na sporedu v soboto 'n, nedeljo v Dolini ter v telovadnici tržaških pristaniščnikov na Proseku, r'kipo bo treniral trener Jadranovih kadetov Massimo Raseni. Turnir ne bo tekmovalnega značaja, ker bo poudarek predvsem na utrjevanju dobrih ponosov med sosednimi narodi Italije 'n Jugoslavije. Na turnirju bodo nasto-Pde moške in ženske selekcije Trsta, H<rietk, Milj, Pulja in Reke.
Tržaška selekcija bo igrala v soboto °b 18. uri v Dolini proti Pulju in v node]jo ob 10.30 prav tako v Dolini Proti Reki. Nagrajevanje in kosilo Posta v nedeljo, ob 12. 30 na Gradu sv.
Justa.
Spored Jadranovih tekem v C-1 ligi
, Jadranovo vodstvo je medtem pre-iel° od košarkarske zveze koledar tokem C-l lige. Koledar bo verjet-n° nekoliko spremenjen tik pred pri-
Posnetck s sobotnega srečanja na Opčinah Jadran - Polet
četkom prvenstva, saj obstajajo lepe možnosti, da Vicenza zaradi odpovedi neke druge ekipe ostane v B ligi (odvisno bo od tega, ali se
Alpe Bergamo odpove A-2 ligi), če pa ne bo prišlo do sprememb, bo Jadran igral v prvem delu po sledečem sporedu :	1. kolo (v soboto
29.9. 84 ob 21.00) : Jadran - Caveja Forli; 2. kolo (7.10) : Modena - Jadran; 3. kolo (v nedeljo, 14. 10. ob 17.30) : Jadran Fidenza; 4. kolo (20. ali 21. 10.): Vicenza - Jadran; 5. kolo (v nedeljo, 28. 10. ob 17.30) ; Jadran Bologna ; 6. kolo (3. ali 4. 11.): Monfalcone - Jadran; 7. kolo (v soboto, 10.11. ob 21.0(1) : Jadran -Padova; 8. kolo (17. ali 18. 11.) : Treviso - Jadran; 9. kolo (24. ali 25. 11.) ; Udine Nord - Jadran; 10. kolo (v soboto, 1. 12. ob 21.00); Jadran -Ravenna ; 11. kolo (v soboto, 8. 12. ob 21.00): Servolana - Jadran; 12. kolo (v soboto, 15. 12. ob 21.00) ; Jadran - Celli Forli; 13. kolo (v soboto, 22. 12. ob 21.00) : Jadran - San Do-nà; 14. kolo (b. ali 6. 1. 85): Castelfranco - Jadran; 15. kolo (v soboto, 12. 1. ob 21.00): Jadran - O-derzo. Povratne tekme bodo na sporedu 20. L, 26. 1., 3. 2., 9. 2., 17. 2., 24. 2., 3. 3., 9. 3., 17. 3„ 24. 3., 30. 3., 14., 4„ 21. 4., 27. 4. in 5. 5.
Letos organizira Julialpina prvi mednarodni turnir v bezbolu za dečke od 8 do 13 let. Otvoritev bo v petek, 7. septembra. Vse nastopajoče bosta pozdravila tržaški župan Franco Ri-chetti in zgoniški župan Guštin. Ekipe, ki se bodo udeležile turnirja so: Black Phanters (Ronke), Ježica (Ljubljana), Cupra Mondana (Pesaro), Sorbolo (Parma), SETAF (Base NATO USA Vicenza), Staranzano, Udine BC in seveda Julialpina.
Turnir se bo odvijal v dveh delih. V prvi kvalifikacijski fazi bodo ekipe razdeljene v dve skupini po štiri ekipe, ki se bodo spoprijele vsaka z vsako. V drugi fazi pa se bosta za prvo mesto srečali prvouvrščeni ekipi, prve skupine, za tretje mesto drugouvrščene ekipe itd.
Srečanja se bodo odvijala na Proseku podnevi in zvečer. Turnir se bo končal v nedeljo popoldne. Ob 15.15 bo tekma za prvo in drugo mesto. Po tekmi ob 17.15 pa bodo nagrajevanja.
Na dirki članov v Grosuplju vozil z izredno povprečno hitrostjo
Lep podvig Adriinega kolesarja Iva Doljaka
Kolesarja veterana lonjerskega društva Adria Poropat in Marušič sta na nedeljski preizkušnji dvojic na kronometer v Nabrežini zasedla od lično drugo ' mesto na izredno hitri dirki, ki jo je osvojila goriška dvojica Apollonio - Crasnich. Lonjerska predstavnika sta zaostala za borih enajst sekund, potem ko sta na o-bratu v Šempolaju imela isti čas kot zmagovalca. Na tretje mesto pa sta se uvrstila, v konkurenci enajstih dvojic, tekmovalca Pelizon in Iura-da. Lonjerska predstavnika sta na tej preizkušnji preverila kondicijo pred sobotnim nastopom na dirki Tržič - Gradež - Tržič, na kateri bo tudi zelo ostra konkurenca, pripravljata pa se na klasično dirko za Trofejo Sv. Justa, ki bo zadnjo nedeljo v septembru na Opčinah.
Izredno zmago pa je na gostovanju v Grosuplju dosegel v članski kategoriji predstavnik Adrie Ivo Do-ljak, ki je na 50,4 km dolgi krožni trasi zmagal s presenetljivo hitrostjo
49,400 km na uro. O presenečenju in velikem športnem dosežku priča dejstvo, da so sodniki dvakrat izmerili traso, ker je bila hitrost tako visoka, poleg tega pa je Dol jak pustil daleč za sabo jugoslovanske amaterje A in B kategorije, tudi take, ki so nastopali na dirkah po Jugoslaviji, Alpe Adria in drugih mednarodnih tekmovanjih. Podvig je s četrtim mestom dopolnil še »belo-modri« predstavnik Komac, medtem ko je v kategoriji veteranov na prekratki progi zmagal Hafner.
VRSTNI RED ČLANSKE DIRKE:
1.	Ivo Doljak (Adria)), ki je 50,4 km dolgo traso prevozil v 1.01.01 s poprečno hitrostjo 49,400 km na uro.
2.	KišerloVski (Borac čačak) isti čas
3.	Henigman (Dol Lj) isti čas
4.	Komac (Adria) po 5’19"
5.	Leben (Dol) po 7’24”
6.	čubrič (Metalac Kraljevo).
(R. Pečar)
Na sliki : Ivo Doljak, protagonist briljantne zmage v Grosuplju
Na gimnastičnem tečaju Bora v Rovinju
Najbolj sta se izkazali P. Schmidt in V. Mezgec
;e^ petek se je vrnila iz Rovinja, kjer 1 “‘'a na osemdnevnih skupnih pri-,ayah, druga skupina Borovih telo-Sl k. Tokrat so v tem istrskem me-dopolnjevale svoje znanje naj-.JfjSe. t.j. skupina med 6. in 11. le-l0* starosti.
n Va<tt>a je bila za dekleta dokaj na-,l0rria’ saj so vadila po štiri ure dnev-’ Vendar pa lahko rečemo, da so vod °**a mn°6° novega znanja. Pod ki> v'Vorn Pr°č Pavletičeve in trener-tn. Vajngerlove so posvečale pozornost sPlošni in specifični kondiciji, kot
m'edVSl , 01 tudi
akrobatiki, baletu in, seveda.
em ritmični gimnastiki.
,. koncu tečaja je bilo na sporedu
Pregledno tekmovanje, na kate-
rem so se v mnogoboju najboljše u-vrstile takole: 1. Petra Schmidt 34,95; 2. Vanessa Mezgec 34,65 ; 3. Nataša Zubalič 33,25 ; 4. Vesna Cappellini 31,05 itd.
V posameznih disciplinah je bila naj uspešnejša Petra Schmidt, ki je bila najboljša v baletu, akrobatiki in s kolebnico. Vanessa Mezgec pa je _ prekosila c se svoje tekmice z vaji z žogo.
Borov gimnastični odsek je s tem končal poletno usposabljanje svojih tekmovalk, že v teh dneh pa bodo dekleta nadaljevala z vadbo na stadionu »1. maj«. Kot vse kaže bo letos pri tej vadbi tudi nekaj novosti.
— boj —
Na rolkarskem tekmovanju v Spi nei pri Mestrah
Dobre uvrstitve slovenskih atletov
R. Sardoč (Mladina) odlična druga v ženski konkurenci
V	nedeljo je bilo v Spinei pri Mestrah propagandno tekmovanje v rolkanju v organizaciji društva GS Ski rollo in pod pokroviteljstvom združenja krvodajalcev in občine S pinca.
V	krogu 50 tekmovalcev se je tekmovanja udeležilo tudi šest rolkarjev SK Devin in pa rolkarca ŠD Mladina. Vsi so s svojimi uvrstitvami povsem zadovoljili, čeprav je bil sistem tekmovanja dokaj neobičajen. V prvi vrsti so prireditelji tekmovalce razdelil v posebne kategorije. Dekleta so tekmovala skupaj ne glede na starost, pri moških pa so združili več kategorij skupaj.
Devinčani so dosegli vrsto dobrih u-vrstitev. V starostni kategoriji A (letniki od 1968 do 1971) je bil Andrej Antonič četrti. Omeniti je treba, da se
je Antonič, ki je še ciciban boril s starejšimi mlajšimi začetniki, sicer bi zanesljivo zmagal. V isti kategoriji je bil Ervin lori enajsti, Rajko Žečevič in Miloš Šušteršič pa sta se uvrstila takoj za njim.
V kategoriji B (od 1964 do 1967) je Aleksander Sosič pokazal veliko mero borbenosti in je bil zasluženo tretji, kar je zanj nedvomno lep uspeh. Elio lori je bil peti, višja uvrstitev pa mu je ušla le za pičlo poldrugo sekundo. Omeniti je namreč treba, da se je tekmovalo s sistemom, po katerem je bil zmagovalec vsake skupine prepuščen v nadaljnjo fazo tekmovanja, poraženci pa so dobili priložnost v re-pesažah.
Kot rečeno se je tekmovanja udeležila tudi predstavnica Mladine. Ro-
berta Sosič se je uvrstila na absolutno drugo mesto. Boljša od nje je bila le Fortijeva, ki velja za letos najmočnejšo članico.
Športnemu društvu Mladina se je ob tej priložnosti pridružil tudi ro kar iz Domžal Branko Orešek, ki je v kategoriji C (1963 in starejši) osvojil odlično četrto mesto.
OD 9. DO 14. 9. V TRSTU
Nogometno zasedanje
Pred začetkom nogometnega prvenstva se bodo v Trstu srečali sodniki, stranski sodniki, posebni komisarji ter kapetani ekip A in B lige z voditelji italijanske nogometne zveze. Srečanje bo od 9. do 14. septembra.
Sredi meseca start prvenstev na Tržaškem
Devet naših ekip v mladinskih ligah
(t]'Za<T'tkom nove sezone se bodo za-siv ‘Udi mladinska nogometna prven-iiIg' žalost pa zaradi pomanjka-stVanar?ščaja, ne bodo vsa naša dru-n0 4. Pr'solna na teh prvenstvih. Edi-st4v	ki bo imelo svoje pred-
i2 (jQ]. 0 v vseh prvenstvih je ŠD Breg anske občine. Barve proseškega sieet,°r^a bosta branili dve ekipi in '^novGkipa letnikov ter ekipa cici-Pi'Ven . ^esna bo zastopana samo v in Zar- nara&čajnikov. Tudi Kras ekip0rja bosta zastopana s samo eno Mlajši, -ras k° zastopala ekipa naj-i/ Ih, Zarjo pa ekipa naraščajnikov. SU.:v«vu naraščajnikov bodo na-0 tri slovenske ekipe. NARAŠČAJNIKI
1'ortit, Campanelle, CGS, Domio, bhini.-i n Montebello, Muggesana, O-■ Polisp. Opicina, Roianese, San
Luigi, VESNA, ZARJA, Zaule.
Prvenstvo najmlajših bo razdeljeno v dve skupini:
Skupina A
BREG, Chiarbola, Campanelle, Costalunga, Fortitudo, Muggesana, Olimpia, Ponziana, San Luigi A, San Vito.
Skupina B
CGS, Don Bosco, KRAS, Montebello, Polisp. Opicina, Portuale, Sant Andrea, San Luigi B, Servola, Triestina.
Prvenstvo začetnikov bo razdeljeno v tri skupine. V skupini B pa ni nobene slovensko ekipo.
ZAČETNIKI
Skupina A
BREG, Costalunga, Domio, Fortitu do, Polisp. S. Sergio, Ponziana, San Luigi, San Vito, Zaule.
Skupina C
Campi Elisi, CGS A, Opicina Super-
caffè, Polisp. Opicina, Portuale, PRIMORJE, Roianese, Sant’Andrea, Triestina.
Pri prvenstvu cicibanov nastopajo Breg in Primorje v skupini C. CICIBANI Skupina C
BREG, CGS, Costalunga, Opicina Supercaffè, Portuale, PRIMORJE, Sant’Andrea, San Giovanni.
MLAJŠI CICIBANI Skupina A
BREČI, Montebello, Domio, Fortitudo, Giarizzolc, Intcr San Sergio, San Giovanni, San Luigi A, Soncini, Zaule.
Prvenstvo naraščajnikov in najmlajših se bo začelo v nedeljo, 16. septembra, cicibani in mlajši cicibani bodo startali 22. septembra, začetniki pa dan kasneje.
obvestila
Planinski odsek ŠZ Sloga
vabi v nedeljo, 9. t.m., v Bazovico športna in kulturna društva, planince, posebno pa mladino na tradicionalni spominski pohod Bazoviški junaki 84. Zbirališče, vpisovanje in odhod udeležencev bo ob 11. uri izpred spomenika padlim v Bazovici.
Gimnastična sekcija
ŠD Dom Gorica vabi vse deklice (v poštev pridejo 7 in 8 let stare deklice), ki jih veseli ritmika, da sc udeležijo redne vadbe, ki se je pričela 3. septembra. Do pričetka šolskega leta bo vadba na sporedu vsak dan, od 16. do 18. ure, v telovadnici Kulturnega doma.
Košarkarski klub Bor obvešča, da bodo treningi za ekipe mladinskih kategorij potekali po naslednjem razporedu : propaganda (letnik 1972) vsak dan ob 9. uri, trener Furlan. Dečki (letnik 1971) in naraščajniki (letnik 1970) vsak dan ob 15. uri trener Vascotto.
Jadralni klub Čupa
obvešča člane in prijatelje, da je društveni sedež v Sesljanskem zalivu odprt vsak dan od 9. do 18. ure.
TPK Sirena
obvešča, da je novi sedež ob morju v Barkovljah ves dan na razpolago članom.
ZSŠDI
obvešča, da bo do nadaljnjega urad ZSŠDI v Trstu odprt v popoldanskih urah le ob torkih in četrtkih od 16.30 do 20.00.
Jadralni klub Čupa
organizira v nedeljo, 9. septembra, pred Sesljanskim zalivom regato za optimiste. Vpisovanje na sedežu JK Čupa do 10. ure. Start ob 11. uri. Vabljeni!
Nogometna sekcija ŠD Breg
obvešča, da so se v Dolini začeli treningi cicibanov in mlajših cicibanov. V abimo fante, rojene v letih 1973, 1974, 1975 in 1976.
Naročnina Mesečno 10.000 lir - celoletna 120.000 lir. - V SFRJ številka 20.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 180.00, letno 1.800 00 din, za organizacije In podjetja mesečno 250.00, letno 2.500.00 din.
Poštni tekoči račun za Itolljo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardel|eva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. viš 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Moli oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20'-' IVA 18 Osmrtnice, zahvale m sožalja po formala Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se noro čaja pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul Montecchi 6 tel 775 275. tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI
primorski
M	dnevnik
5. septembra 1984
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogomil Samsa
Izdaja L JZTT	|fcv<| Član Italijanske
in tiska	Trst	IHIllJ zveze časopisnih
1	NiX založnikov FIEG
Tik pred obiskom papeža Janeza Pavla II.
Krvavi atentat v Montrealu
Trije mrtvi in 30 ranjenih
MONTREAL — Na glavni železniški postaji v Montrealu je predvčerajšnjim eksplodirala bomba, ki je po do sedaj razpoložljivih podatkih, terjala življenje treh oseb, hudo ranila pribižno 30 potnikov in med njimi mnogo otrok. Silovita eksplozija je dobesedno razmesarila tri osebe, po nepotrjenih izjavah policije, naj bi drugi trije hudo ranjeni potniki umrli med potjo v bolnico.
Do terorističnega dejanja je prišlo tik pred kanadskimi splošnimi volitvami in teden dni pred napovedanim obiskom papeža Janeza Pavla II, ki se bo mudil v Kanadi od 9. do 20. septembra. Ni torej naključje, da je do ponedeljkovega atentata prišlo na gavni železniški postaji, ki je oddaljena le 500 metrov od postaje Windsor, kjer bo prihodnji ponedeljek, 10. septembra prispel papež.
Po izjavah glasnika kanadske železniške družbe Cana-dian National Jeanguy Brodeur je bilo v bombi, skriti v omari za prtljago, 12,5 kilograma dinamita. Uradni glasnik železniške družbe Amtrak je pa dodal, da je pred nekaj dnevi pris’o na sedež družbe anonimno protislovno
pismo, v katerem so neznanci grozili papežu ter omenjali datum 3. septembra in uro 9,30. Do eksplozije je prišlo le uro kasneje.
Grozilno pismo so dobili tudi na državni železniški družbi Via Rali. V njem so neznanci napovedali, da bosta na glavni železniški postaji v Montrealu eksplodirali dve bombi, prva v poncda:jek, druga prihodnjo soboto. Da bi bilo vzdušje še bolj napeto, je neznanec, uro po terorističnem dejanju klical policijo in napovedal za isti dan eksplozijo druge bombe, ki pa je niso kljub mrz’ičnemu iskanju varnostni organi našli.
Preiskave, ki so takoj stekle, so že predvčerajšnjim privedle do prve aretacije. Gre za ameriškega državljana, 65-letnega Thomasa Brighama, ki ga sumijo, da je napisal pisma, v katerih je grozil življenju papeža in da je v zadnjih dneh naslovil sredstvom množičnega obveščanja tako v Montrealu kot v Ottawi več pisem, podobnih onemu, ki so ga dobili na sedežu družbe Amtrak in kjer je med drugim bil omenjen datum 3. septembra.
»Ike« opustosil Filipine
Tajfun »Ike« je včeraj zapustil Filipine in se približuje Vietnamu. Za seboj je po prvih uradnih podatkih pustil 332 mrtvih, na stotine ranjenih in pogrešanih ter 200 tisoč brezdomcev. Najbolj prizadeto območje je v pokrajini Surigao del Norte na severu otoka Mindanao	(Telefoto AP)
Eksplozija v Istanbulu
V istanbulskem pristanišču sta v ponedeljek v eksploziji svojega avta izgubila življenje dva Libanonca, ki sta baje na parkirišču pripravljala peklenski stroj. Armenska revolucionarna armada si je že prevzela odgovornost, kar vzbuja sum, da sta Libanonca pripravljala atentat po armenskem naročilu (AP)
Zaradi večjega povpraševanja kot ponudbe
Prigode in nezgode krimskega turizma
MOSKVA — Znano je, da je Sovjetska zveza še zelo malo turistično razvita in da tujcem ni ramo lahko priti v to ogromno in prelepo državo, da bi se duhovno oboga tili z njenimi zgodovinskimi znamenitostmi, kulturnimi zakladi in krajinskimi lepotami, čeprav se je v zadnjih letih seveda marsikaj odprlo, zlasti za vodene skupinske izlete. Toda tudi domači turisti imajo svoje preglavice, če se hočejo odpraviti na počitnice v bolj razvite turistične predele.
Predvsem si morajo sev?da priskrbeti pri domačih prristojnih oblasteh dovoljenje, nekak notranji potni list, da odpotujejo v izbrani kraj. Toda to ni vse. Razumljivo je, da si zaželijo prebivalci ogromnih severnih metropol, Leningrada in Moskve, počitnic na morju, kot pač velja za vse severnjake, tudi z evropskega Zahoda, ki drvijo k soncu španskih, italijanskih in jugoslovanskih ter grških obal. Geslo je torej: vsi na Krim. Toda to je laže misliti kot uresničiti. In mnogi sovjetski državljani se ob koncu dopusta pritožujejo v domačih časopisih nad negostoljub nostjo krimskega turizma.
Tamkajšnje pristojne oblasti, pravzaprav sam krimski partijski sekretar, so jih sicer že v začetku poletja o-
pozorile kar prek »Pravde«, naj se ne odpravijo na pot, si niso zagotovili vnaprej mesta v hotelih ali kampih na Krimu. Na avtocesah proti jugu je že v bližini Moskve vrsta opozorilnih tabel, ki jih seveda nadobudni domači turisti zlahka prezrejo ali ne jemljejo zares. Mrzla ploha jih pa doleti, ko naletijo še nekaj desetin kilometrov pred krimskimi plažami na neprebojni kordon policije in turi stičnih delavcev, ki jih neizprosno zaustavijo, če ne morejo dokazati rezervacije.
In začne se nepotrpežljivo čakanje, spanje v avtomobilu, moledovanje v turističnem uradu (ki posluje samo do 16. ure), dokler se ne sprosti kakšno mesto kjerkoli, ker ni moč izbirati. Povpraševanje je namreč mnogo večje od ponudbe in za to je razlogov več. Predvsem je hotelov in urejenih kampov premalo (za avtomobile je n° riiem Krimu samo 20 kampov), turistični razvojni načrt republike Ukrajine pa že 10 let roma med 44 ministrstvi in drugimi pristojnimi uradi, ne da bi ga mogli začeti uresničevati. Partijski sekretar Makarenko je zato objavil o-stro kritiko teh. »pristojnih oblasti«, kateri se je nazadnje pridružila še »Literaturnaja gazela«, ki pravi, da je treba oddeliti ustrezna sredstva, ko so že Krim proglasili z° »vsedržavno letovišče«.
JACK LONDON:
(8.)
Klic divjine
ma vprego se n e: brž
NAVADIL, ČEPRAV SE MU OE ZDELA PONIŽEVALNA... DO VEČERA PRVEGA DNE DE PODEL VSE OSNOVNE PRI-DEME IM gospodarjeve UKAZE MED VOŽNOO... ZVEČER 3E BIL POŠTENO UTRUJEN ...
ZAČUDENO SE DE OZIRAL OKROG SEBE, KO DE OPAZIL, DA SO Vil Pii NENADOMA
izginili .. Sele cel čas
DE UGOTOVIL, DA Sl DE VSAK IZKOPAL LUKNJO V SNEGU IN SE ZAVLEKEL VANDO PRED NEZNOSNIM MRAZOM...
" /
'M
Brez mednarodne pomoči grozi Maracaibu smrt
CARACAS — Ko je znani italijanski pomorščak Amerigo Vespuòci, po katerem je vsa ameriška celina dobila ime, leta 1499 prišel do jezera Maracaibo, je ves navdušen vkliknil : »Saj to so majhne Benetke!« Takrat ni še nihče niti slutil, da bo življenje tega edinstvenega jezera niti 500 let kasneje, v resni nevarnosti.
Ogromno jezero, katerega površina obsega več kot 13 tisoč kvadratnih kilometrov in ki vsebuje 300 milijonov kubičnih metrov slankaste vode je postalo zadnja leta pravo smetišče, v katero se zliva, ne da bi jih kakorkoli prečistili, 4.000 litrov odplak vsako sekundo. Jezero plačuje svoj davek razvoju mest, ki ležijo ob njegovih obalah in ki imajo tovarne, klavnice, ter-moelektrične centrale, pctrokcmijske obrate itd. Največja nevarnost za življenje flore in favne v jezeru pa je vsekakor - nafta, ki je je tukaj na pretek. V nekaterih predelih je v jezeru zrasel pravi gozd črpalnih stolpov. V vodah Maracaiba, ki so globoke največ 35 metrov in imajo poprečno temperaturo 29 stopinj, živi kakih 100 raz-
ličnih vrst rib. Tretjini teh rib je j^6" ro edini habitat v južni Ameriki, ka pomeni, da bi izumrle, če bi jih P1"® selili kam drugam. Življenje rib ofir žajo alge, ki jih je zaradi nesnage. . katere alge črpajo hranilne snov. vedno več. če gremo naprej po
verigi, najdemo milijone raznobarvni
ptic, ki se hranijo z ribami in ki J* torej tudi grozi izginotje.
Vendar kljub vsem negativnim o koliščinah obstaja za Maracaib<> nekaj upanja. Venezuelska vlada P* . sednika Jaimeja Lusinchija je nflinr
sprožila mednarodno akcijo za jezera. Predsednik odbora za
rešitev
rešitev
jezera. rreoseoruK ouuura --	..j
Maracaiba, Egipčan Musafa Tolba, je pred kratkim obiskal Caracas, dejal, da obstaja utemeljeno upa da bodo jezero Maracaibo uvrsti prihodnjo kampanjo Združenih n^ dov proti onesnaževanju. Na P° . e bodo priskočile tudi druge kan . a države, saj se na primer tudi n mora soočati z enakimi problem-zadevajo Havanski zaliv. Prve tu h ^ ze so že izdelane in sedaj obstaja j meljeno upanje, da bodo bolnika kmalu začeli zdraviti.
Papir in lepenka za ceno slaščic
RIM — Od vseh italijanskih živil so po vsem sodeč še najbolj »slane«-prav slaščice, a ne toliko zaradi cen, kolikor zaradi protizakonitega romanja slaščičarjev, ki v ceni sladic prišlejejo tudi lepenko in papir. Kar 70 od stoikov slaščičarn, ki so jih obiskali predstavniki združenja potrošnikov, se požvižga na zakon o čisti teži, ki do voljuje trgovcem le do 2,5 odstotka tare glede na težo proizvoda. Rekord v takem brezvestnem ravnanju si je pridobila neka slaščičarna iz Cremane, v kateri je na 30 dekagramov sladic odpadlo kar 74 gramov na le-
penko, ki je kupca stala čedno to 968 lir.	. mes-
Za slaščičarnami pridejo takoj z0 niče. Tudi mesarjem je malo ^ ^ zakonska določila, saj jih kar „^ijo stoikov, krši norme o čisti tczl. k uj,0-jim trgovine z delikatesami m 0. mesnimi proizvodi. Zakonsika Jr. čila v tej panogi krši 54,7	d„o
govcev, kar pomeni, da skornj^ plačujemo papir za ceno Pi vse1n salame preko dovoljene teze. '	^
tem pa je največji absurd, aopin kar 41 odstotkov obiskanih . elektronske tehtnice, s ktiter brez težav izračunali čisto tez