Uredništvo ■ uprava: Ljubljana, Kopitarjeva 6. Teleton 4001- 4004 Mesečna naročnina 18 lir, za Ino. zeinstvo 51'SO lit. tek. rnč. t LJubljana 10.650 za naročnino In 10.349 zc inserate Izključna poohlaščenka za domače In Inozemske oglase: Unione PubbllclU Italiana S. A. Milano SEPTEMBER-1943 TOREK Concciatonatia etcmuva per la pubbllclU dl provenlen/a lt«H«na ed eetera Unione PubbllclU ltall»n.i S. A., Milino_ I combattimenti in Calabria Gontinuano L aviazione attacca i rifornimenti avversari Un sommergibile nemico colato a picco Uomnndo Supremo — BoIIettino tli guerra Nr. 1199: In Calabria le truppe italo-iedesclic, strenuamente conteso al nemico soverchiuntc iu uomini e mezzi il terreno c skušale v današnjih jutranjih urah velike sovjetske sile izkrcati v Ručiju na vzhodni obali zaliva Luga, ki leži na južnem področju Finskega zaliva. Poskus te iz-podletel in sovražnik je imel zandi Ij-kojšnjega in izdatnega odpora obalnega topništva krvave izgube. Poskus napada na nemško rečno plovbo v Holandiji Berlin, 0. sept. s. Mednarodna poročevalska agencija poroča, dn jc danes zjutraj poskušala skupina .'10 Spltflrejov s 4 dvomotornik! iz majhne višino pouovno napasti in z bombami obsutl vozila, kl vzdr- žujejo nemško rečno plovbo in se nahajajo v nekem holandskem pristanišču. Obrambni ogenj malih čolnov jo preprečil napadal, eom, da bi svoj napad osredotočili in zato noben čoln ni utrpel omembe vredne škode. Tudi v pristanišču tli bilo nobene škode. Pač pa jo biln potopljena majhna holand-ska jadrnica, ki .io bila zunaj pristanišča. Obramba je zbila 1 Spitfire in 1 bombnik. Nn krovu zhitega loven se jo nahajal urednik nasprotnikovega oddelka. vodom Berramsklm, drugimi knezi In razni-n! političnimi ia vojaškimi oacbaml. Ob !).:>! je sprevod dospel uj samostana. Gosti oblaki m; ptekrlli \-o gore. ki obdajajo ta osamljeni iu tihi arnj miru. Truplo so odnesli iz avtomobila. Samostanski zvonovi so pretrgali dolinsko tišino ln a tužniml zvoki naznanjali deželi, dn objokujejo smrt vladarju. llež pada še naprej. Vso naokrog ja težko ln žatooluo vzdušje. Škofje, svečeniki in menihi tvorijo ipaltr, skozi katerega ministri in Višji Častniki nesejo krsto. Ko jo k i stn dospela do samostanskega prngn, pristopijo menihi in odnesejo truplo v cerkev. Kraljica Ivana in ostali knezi so razvrstijo ob oltarju sv. Ivana Rimskega. Ob 20. url so po znključnili molitvah in po škofovem blagoslovu položili krsto na desno zraven drugih v grobnico. Sofija, II. sept. na. Bivši bolgarski krnlj Ferdinand je poslnl predsedniku vlade I -lovu naslednjo brzojavko: »Zaradi starosti In zaradi bolezni ne morem priti na pogreb svojega toliko ljubljen««* aina in mu izročiti poslednji pozdrav: toda moja misel je pri bolgarskem ljudstvu, kl trpi in objokuje ljubljenega enrjn, ki mu ga je prezgodaj iztrgala kruta lisodu po tnko sijajnem in modrem vladanju v 2", letih. Priklonimo so vsi in skupno vzklikuiuio: »Nuj bo večen njegov spomin.c Knez Ciril bo član regentstva Budimpešta. S. septenibrt. a". Posehni dopisnik »Curentula« poroča lz Sofije, dn bo po vaej verjetnosti med člani regent-skegn »vet* tudi princ Ciril, brat umrlega kralja Borisu. Vso bolgnrsko ljudstvo, pia-vi list, si želi tegn princa zn bodočega regenta, ker t»i v njem videlo poroka ln ker so ho tnko izpolnila ljudskn želja, dn an nadaljnjo politika pokojnega kralja. Pn tto lo ljudstvo, temveč tudi vojska, katere člau jo prino Ciril, hi ugodno »prejela izvolitev Cirila, čigar navzočnost v rcgentskcin svetu hl nudiln jamstvo, dn se bn politična oporoka kralja Borisa spoštovala. Tri leta Antonescuve vlade Bukarešta, C>. sept. as. Danes so potekla Iri leta vlade maršala Antonesca. Prestolnica jo vsa v zastavah, po ulicah in v izložbah po trgovinah so velike fotografije kralja Mihaela ler maršala. — Danes zjutraj jc maršal Anlonescu naslovil na romunsko ljudstvo ognjevit proglas, v katerem se spominja, v kako žalostnih razmerah se je nahajala Komun ija 1. 1M0. in naglaša osvobodilno borbo romunskih čet. Delovanje vlade v teli treh letih na raznih področjih, bo zbrano in objavljeno in dejstva bodo pokazala ter govorila vsem, ki hočejo objektivno presojati nase delo. Dobro stanje našega gospodarstva, popoln red v delu ler romunsko duhovno edinslvo pred nevarnostjo so osnove četrtega leta, ki se danes pričenja. Z vero v Boga in naše prednike pojdimo nasproti preizkušnjam, ki nas Še čakajo in nadaljujmo borbo za našo pravično stvar ter brez omahovanja nadaljujmo delo za našo pravice.« V mnogih krajih so se danes zjutraj pričele cele vrste javnih del za narodne koristi, kakor šole, cerkve in socialne ustanove. Tajna seja finskega parlamenta Helsinki, 6. sept. as. Po plenarni tejni | seji ifnsk. parlamenta, na kateri je predsednik vlade obširno poročal o soiosnem položaju, je bilo izdano uradno poročilo, v katerem jc rečeno, da se je predsednik vlade Linkomies predvsem poklonil vojski, ki budno straži na vsej črti postojanke, dosežene pred dvemi leti in je ohranila nezlomljivo moralo. V pregledu o gospodarskem položaju države je Linkomies pogumno orisal sedanje težave in pripomnil, da je Finska z omejitvami, težkimi žrtvami in trdim delom prebrcdla velikanske ovire za državo, ki ime tako malo naravnega bogastva in delovnih sil. O zunanji politiki, ki jo je predsednik vlade najobširneje obdelal, pravi poročilo le to, da je Linkomies vzpodbuja! državljane, naj ohranijo mir, vlada pa bo storila vse, kar je v njeni moči, di bo ohranila dobre odnošaje z vsemi državami in da ji ne bo odveč noben trud, da bo v primernem trenutku zagotovila Finski mir, ki ga narod nikdar ni nehal želeti. Zmernost finskega ljudstva mora biti temelj vsake politične misli. Enotnost, ki je bila največja narodna sila v prejšnji vojni, ne sme biti opuščena v trenutku, ko potrebuje vlada cclotno oporo naroda, da bo prebredena kriza, v katero ni zašla le F"inska, ampak ves svet. Todi sovjetske rezerve so omejene Berlin, 0. sept. as. Številke o zadnjih izgubah, ki so jih zadale nemške čete in nemško letalstvo Sovjetoin — piše mednarodna poročevalska agencija — sanic pričajo o vedno novih nemških obrambnih uspehih v sedanji izčr-povalni bitki na vzhodnem bojišču. Predvčerajšnjim so razni oddelki nemške vojsko samo na srednjem odseku uničili :!4() sovražnih tankov, nadaljnjih 38 tankov pa je zažgalo, oziroma onesposobilo nemško letalstvo. Sovjeti so torej izgubili skupno 387 tankov. To izgubo bo sovražnik moral z vso težo občutili zlasli zato, ker opira svojo ofen- Razdiralne sile ne morejo zagotoviti miru Madrid, 6. sept. os. Tednik »Ilespanol« pripominja v začetku petega leta vojne, da je treba usmeriti potek vojne lako, da ne bo prišlo do zmage barbarskih sil, ki jih v konkretnem primeru predstavlja komunizem- Razumljivo je — dodaja list — da vsaka vojskujoča se stranka misli na vojno, vsakdo pa mora misliti tudi na mir, kajti civilizacija še vendar le ni bila dokončno zbrisana s sveta. Za pripravo miru, ki naj se uresniči jutri, za civilni in pravični red ne zadoščajo razdiralne sile, ampak je treba obvladati dogodke in usmerjati dejanja v določeno sm^r, da se bodo lahko tudi premagani narodi rešili. Treba je izkoristili izkušnje prejšnje svetovne vojne ter spraviti narode v varnejše skupno življenje in jim dati boljši socialni red: trpežnejši red. Razkroj evrop- ske družbe, povzročen od prve svetovne vojne je privedel narode k dvojnemu nasilju: k notranjemu nasilju razrednega boja in zunanjemu nasilju borbe med narodi. Če nočemo, da bi se kaj podobnega ne ponovilo — zaključuje »Hesnanol« — moramo že odslej misliti in delati za pravičnejšo ureditev sveta na novih osnovah. Saradžoglu se je vrnil v Ankaro Ankara, 6. sept. as. Ministrski predsednik Saradžoglu jc v petek in soboto obiskal Smirno in predmestja, nato pa se vrnil v Ankaro. Naročajte roman »Ivanhoe«! živo predvsem na izredno uporabo oklepnih sredstev. Več znakov govori, da imajo tudi sovražne rezerve svoje meje in da peklenski potek sedanjo bitko povzroča tudi Sovjetoin resne težave. Pred dvemi dnevi je bila na primer zahodno od Harkova obkoljena in uničena sovražna oklepna skupina sc-sloječa iz 22 tankov: 17 teh tankov jo imelo na oklepih resno poškodbe za-dobljene v prejšnjih spopadih. To kaže, da sovražnik naglo popravlja poškodovane tanke in z njimi spet maši veliko vrzeli. V velikanski bitki igra prvo vlngo nemško letalstvo, ki je s svojimi metodičnimi napadi v zadnjih tednih uničilo 300 sovjetskih topov in 1300 avtomobilov. O zadnjih bojih pa javlja ista agencija: Na južnem odseku so nemške čete nadaljevale premike za skrajšanje bojišča. Sovražnik navzlic uporabi velikih oklepnih sil ne le da ni mogel molili teh premikov, marveč tudi ni mogel vdreti v razvrstitev nemških zaščilnic. Velike izgubo je imel sovražnik ob srednjem Doncu. Zahodno od Markova so se morale sovjetsko oklepne sile, ki so vdrle v nemške črte, umaknili zaradi protinapadov nemških rezerv. Zahodno od Orla je nemško topništvo tako uspešno napadlo sovražne oklepne sile. da je bilo na zelo majhnem odseku v kratkem času uničenih 78 sovražnih tankov. Tudi na železnici Smolensk — Moskva so propadli sovražni napadi z velikimi izgubami za nasprotnika. Čitanke in torliicc kifpasjs]© Pomalom gredo šolske počitnico h kon. cu. Oni dijuki, ki so so tokom lota premalo učiti in so jih kaznovali s pouuvljulniml izpiti, spot pridno sedijo pri knjigah in so pripravljajo na izkušnje, da hi ziozli v višji razred. Ravnateljstva srodnjih šol so že razglasila razpored izrednih in ponav. ljalnih izpitov; v nekaterih šuluh so bodo pričeli že ta teden Ponekod imajo inslruk. torjl žo kar lepo zaposlitev; po 10 uli 15 lir zaslužijo ua uro — nekateri tudi več, drugI spet manj. Zaposlitev pridu prav zlasti revnim dijakom, ki so preživljajo od poučevanja. Začetek šolskega leta pomeni za starša novo skrbi. Treba bo kupiti knjigo in zvezko, vrh toga bo trebu oskrboti obutev iu obleko, zakaj v šolo hodi vsakdo rud čedno napravljen. S posebnim vesoljem oskrbujejo matere ono otroko, kt jih bodo vpisale v prvi razred ljudsko šolo. Halo tesno jim jo pri srcu, ko so približuje čas prve ločitve. Da ne bo preveč stroškov nn. enkrnt, jim že zdaj kupujejo torbice iu prikupno prvo čitanke s podobami. Otroci so Jih veseli in jih spravljajo med svojo igračo, llkruti pa so tudi ponosni, saj zdaj no bodo voč navadni hlačarjl, toiuveč šo. larji, ki imajo svojo dolžnosti. Kevaren fižolov škodljivec V shrambi nekega ljubljanskega gospodinjstva je ugotovljen nevaren škodljivce fi-žolovill zalog, in siccr majhen rjavo sivi hrošček, zolo soroden in podoben splošno znanemu grobarju (llruchus pisorum L.), j.ahko ga Imenujemo ftžolar (Acon-thoscclidcs obsoletus Sny„ uli Uruclildius obtcctus Say.) ker v Evropi napada menda izključno fižol. Do sedaj, kakor so zdi, ta škodljivec ni bil znan iz naših krajov. Zato bo na splošno treba rovidirotl vso zalogo su-boga fižola in jo naprej kontrolirati, zlasti pu fižol določeu za solev. Izmed bioloških razlik v primerjavi z grobarjem sto najvažnojši ti-lo dvo: l. da fižolar nnpado posamezno seino lahko z večjim številom ličink, toko do ostano od co-lega zrna končno lo votla in preiuknjenu kožica; 2. da se infekcija zrn nc vrši lo na njivi potoni zelene rastline, temveč da se po prvi generaciji odrasli na zeleni rastlini takoj vrstijo naslednjo v aaml zalogi suhega fižola (v za hrošča ugodnih ra/.incrah do 0 generacij v enem samem letu. Odtod izredna škodljivost fižolarja, kateri je v stanu uničiti cclotnc zalogo v razmeroma kratkem času. Nn njivah so pojavlja prva generacija odraslih hroščev koncem junija. Snmice ležo-jo naenkrnt cele pakete jajčec nn fižolovo stročje, nli na listje ali, v zalogah, na zrnju. Do konca Julija je že godna druga go-ncrncija, hrošči pa pridejo iz zrna na prosto šo lo v skladišču in takoj nadaljujejo s ploditvijo, tnko da imamo ža v septembru novo gcncracijo. Fižoloveo jc prišel k nam z importirnnim suhim fižolom. Njegova domovina jo v pro-komorskih krajih. V jugozahodno Kvropo je prenesen šele v zadnjem četrtletju pre-klega stoletja in sc jo naglo razširil ob specializaciji za sam fižol. Borba proti temu nevarnemu Škodljivcu na sami njivi jo zelo težka. Najbolje jc, čo mu preprečimo razširjenje in sicer na ta način, da uporabimo za setev le zanesljivo zdravo semo fižola. Glavno uničevanje naj lii sc vršilo v zalogah. No Bine bo dovoliti, da hi hrošči prišli na prosto. Inficirano zalogo je treba smotrno dealnaekcirntl, n. pr. s kuhanjem, ogljikovim žveplom ali z ciklo-nizacijo. Iz Zoološkega zavoda kr. cniverzo v Ljubljani, Marsikatera prizadevna mati so žo trudi s svojim otrokom doma in ga uči ubeoede in štotja. Toda šolniki kaj takega no pri. poročajo ^u dobijo rajši v prvo šolo same nepismene glavice. Pravijo, du jih seznanjajo s prvo učenostjo. Toda podjetno ma. inico lii rudo vendarle pomagalo svojim malčkom na nogo. Tu pa tam jih učijo izgovarjati »r«, kar dola nekaterim hudo proglavlco, trobljo apačone besede ter navajajo otroko nu lepo vedenjo iu govor- jeajo. Najmlajši pričnkujojo otvoritev šolskega lota z otroško radovednostjo, stari šolarji pa živijo kajpada šo vedno v svetu počitniško svobodo. Zvesto so držijo svojih to. varišij, hodijo na kopanje, zbijajo žogo in preživljajo dan zu dnem v eni sami skrbi: da jim no bi postalo dolgčas. Odrusli jim radi privoščijo razvedrilo; šo par tcduov iu potem jih čakajo spot dolžnosti... Spori Za 50 m hitrejši cd Zdaj v soptombru žo lahko gledamo nazaj na lotošnjo športuo sezono. Posebno pomembnih dogodkov ni bilo, pa še ti so so odigravali daleč na severu. Lansko leto jo skrbel zu športno senzacije najurnejši človek vseli časov, Svod Gundar lluegg, letos pa so nekajkrat poročati o tokajočoui učitelju Arnu Andarssonu. Nujveč, knr jo dosegel, jo bil svetovni rekord v teku nu 1500 m s časom 3 min. 45 sek. To bi bil tudi gluvui dogodek letošnjo športno sezone. Prvi, ki Jo postavil svetovni rekord v teku na 1500 m, jo bil Francoz Borul. Lota 1892 jo pretekel kilometer in pol v 4 min. 24.6 6ok. Od tukrut jo minuto žo 51 let. V zlati knjigi svotovuih rekordov čitumo med tem dolgo vrsto iuien, večinoma žo pozabljenih. Nurmiju so vpisali prvič i. 1921, ko jo pretekel 1500 m v 3 min. 52.(1 sek. No. zaslišno dober čas so jo zdel tedaj nov Nurmljev svetovni rekord. Toda Nurml so jo polugoma posvetil daljši inprogum in tnko ga je najprej zamenjal Poltzer, za njim pa Ladoumcguo. To jo listi Lndoume. gue, o katerem zdaj beremo, dn jo Bpot uinutcr in da si služi svoj vsakdanji kruh kot potujoči povec, ki opeva športno ju. nako. Tekom 50 let je potoval naslov prvaka od naroda do naroda, dokler so nI ustavil pri Švedih. Tekom dveh let je lluegg dva. krat izboljšal skrujno mejo človeško zmog. Razstava slikarja M. Raslina Obcrsnolovu gatorlja nu Cesti Ariclle Ren, kjer je bilo zadnjo čase prirojenih žo toliko posrečenih umetniških razstav, od katerih so pomenjnlo nekatero prave kul. turno dogodke, jo bita v nedeljo dopoldno zopet odprta. Tokrat razstavlja Blikur Mi. lan ltadln, ki sicer v širši ljubljanski jav. nostl dosedaj ni bil mnogo znan, — poznala ga jo lo ožju družba, čeprav si je med svojim prejšnjim bivanjem pridobil žo v Bolgradu prav lep sloves kot 6olidcn in vosten umetnik. Ljubljanski javnosti so je tokrat predstavil s 30 olji, 15 rudironknmi in nekaj pašteti. Glavna moč tegu slikarja jo v portretu, bodisi moškem, ženskem nll otroškem. Njegovi portreti so res prikupni, Izžarevajo nekako simpaličnost ter so vsi točni iu posrečeni. Prav spreten jo Itadin tudi v figuralnih kompozicijah, v pokra, jtuah pa ljubi tomue, dramatično prizoro v naravi. Zelo dobor ln do fines natančen jo v svoj ili rad i ran kali. Razstava Milana Kndinn jo žo prvi dan doživela lop mora. len uspeli, zakaj obiskalo jo jo prav lepo število prijateljev umetnosti, tnko tudi predsednik Narodne galerijo dr. Wlndi. scher, številni javni delavci, umetniki iu drugo občinstvo. Razstava na vsuk način zasluži obisk prav štovilnega občinstva. Vremenska napoved. 7. sopt., (torek): v ponedeljek zvečer, nli ponoči krajevno motnjo vremena, v torek zjutraj megla, ali oblačno, nato jasno. 8. septembra, (sreda): zjutraj megla, nato jasno. Ijivosti v teku na 1500 m. Potem jo odpo. tovul na gostovaujo v Ameriko, lued tem pu ga jo izpodrinil doma oni Andersson, ki jo veljal doslej samo za Ilaeggovcga spromljevalca. Nu koncu preglednico sve. lovnih rekordov v teku nu 1500 m beremo: >3:45.0 A. Andorsson (Švedska) — 1043.« Vrstica jo kratka, so pu zato komen. tarji tem bolj obsežni. Strokovnjaki so zračunuli, da jo znašala povprečna Atulors-sonovu hitrost po 15 sok. na 100 m. Ce bi lekol Istočasno z Nurmijcm, hi ga pustil zu seboj polnih 50 m, llnogg pa bi zaostal samo za 8 ra. Vendar napovedujejo, da bodo priredili lelos na Švedskem šo tekmo, o kateri bodo pisali po vtem svetu. To dni so bo vrnil Ilaegg v domovino. Par tednov ho počival, potem pa ga čaka težko pričakovano srečanje z Andorssonora. V tej borbi so bo dcjagsko odločilo, kdo jo kralj teka-čov: lluegg uli Andcrssoul Za 25.-, 32.-, 65,- ali 55.» tir dobite lahko nas sloviti roman v slikah »QUO VADIŠ«. Mc-liko vezana knjtgu velja tudi v novi Izdaji 32 lir, za naroč-nlV.o našega Usta 25 lir; v polplatno vo-zana 45 lir, v celo platno nu najboljšem papirju 86 lir. Športni drobiž Ccški nogometaši so začoll preteklo nedeljo z zveznim prvenstvom. V ligi najbolj-šili soilolujo lelos 14 moštev. Zagrebške športnike jo obiskal v preto-klcm lednu odličen gost, voditelj madžarskega športa vitez dr. Hoinau Tarozny. I oo-ležii be je proslave 40 letnice Ilaška, ogledal si jo zagrebške špoilno napravo iti vrnil obisk predstojniku hrvatskih športnikov Mišku Zcbiču. Pcrdsednik hrvatske nmuške zveze Inž. Valentekovič so jo poročil z gdč. Milotičovo, uradnico predsedništvu vlado.. Na spominskem tekmovanju v Maksimlr-jn (Zagreb) so je trn v posebno postavil 14-letnl \ iuek, ki jo preskočil 1.50 iu visoko prečko. Danski atleti so ffO-f'ivaH v Stoekliolmu, kjer so priredili meddržavni dvoboj med .Švedi in Dnncl. Knkor jo bilo pričakovati, so bili Švedi v veliki premoči in so zmagali s 130:72 točkami. Sploh jo tekom zadnjih let j švedska atletika tako napredovala, da ji pripada nesporno prvo mesto v Evropi. Med j odličnimi rezultati, ki so jih zabeležili na • meddržavnem dvoboju v Stoekliolmu. jo pa-1 dlo pet švedskih rekordov. 1'odrobuosti o tej . prireditvi šc nismo prejeli. Švedski plavalci bodo nastopili 4. In S. | t. m. v lludiifipeštl na incdnurodiiih tekmah proti madžarski državni reprezentanci. V j okvirju letošnjo sezone l>o to vsekakor naj- I vnžnejša plavalna prireditev, pri kateri bodo naleteli Svodi na dobro trenirano moštvo, ki gn jc postuvil madžarski zvezni kapitan dr. Csik. V Metzu so priredili plavalno tekme po reki na 30(10 m dolgi progi. Med moškimi jo zmagal domačin lle val d s čnsom 44 min. ."9 sek. Proga zu ženske jo bila krnjšn in jo znašala samo 31X10 m. Tu je I,itn najhitrejša Lutzova, ki jo zmagala v 43 min. Pa naj šo kdo trdi, da so ženske hitrejšo v plu- . vanju! 1 V hitri hoji na 3000 m je postavil Šved ITardmo nov svetovni rekord s časom 12:10.1 min. Znainkn jo tako dobra, da bi jo do- : segel povprečui športnik kvečjemu v teku. še zadnja sramota - skrunitev grobov Obiskovalci Nuvja, zadnjega počivališča nnjvočjih in nujzuslužnejših slovenskih inož, kraja, kateri Jo Bvot slehernemu poštenemu in zavednemu «lovcnskomu rodoljubu šo posebno zuto, kor na njem počiva tudi pokojni voditolj Slovencev, dr. Korošce, med zaslužnimi gotovo najzaslužnejši, so to dni z grozo in globoko žalostjo zaznali zu strašno novico, zu zločin, zu sramotno iu ogabno dojnnjo, ki nas bo prod vsem kulturnim svotom prikazalo kot čisto navadno pudiv-janco tor brezsrčno in nekulturno barbare. V noči od torka na sredo — bilo jo to v preteklem tednu — so bo na tn sveti kruj prikradli izvržki človoško družbo tor so spravili na grob pokojnega dr. Korošca, na grobnico, ki jo določena za večno počivališče tudi nasledniku pokojnega dr. Korošca pokojnemu dr. Kulovcu, tor jo oskrunili. Grobnico so hoteli odpreti. V ta namen bo prinesli s seboj žolezno drogove. Odvratni načrt so jim ni posročil samo zato, kor jo marmornata plošča nad grobnico težka nad 1UOO kg ter jo niso mogli odvaliti. Premaknili so jo samo za dobor eentimoter od desno strani proti levi, pri tem so jo nn več mestih poškodovali, ker so odkrušill več koščkov marmorja. Pri tej odvratni in sramotni oskrumbi grobu največjega Slovencu bo človek z grozo vprašuje: »Kaj bo prav za pruv hoteli s tem doseči neznani pokvarjoncit Ali so hoteli odpreti grobnico in krsto, v kateri leži pokoju! dr. Korošco in ga mrtvega lzro-pntil In kaj naj bi mu sploh odvzeli? Zlatninol Dennrt« No enega, ne drugega no lil našli pri njem! Saj leži v njej tako ubog in preprosto knkor vsak drug Zemljan. Saj jo vendar splošno znano, da so pokojnega dr. Korošca po smrti oblekli v čisto navadno obleko in v čisto navaden črni duhovniški oruat. lloki sta mu tesno sklenjeni ter so v objemu oklepata velikega križa, prsto mu pa ljubečo prepleta roiinl venec, ki ga jo tako nezmerno rad prebiral veliki pokojniki Prav nobeno zlatnino, nobenega prstana, nobenega nakita, prav nič, s čemer bi so mogel obogatiti la-Uoincn človek! V In vendar so jo zgodil ta gnuson In ogaben zločin arodi Ljubljano, Bredi tisto Ljubljane, ki jo ravno ona zavzemala tako veliko prostoru v pokojnikovoui srcu ln ki mu mora biti hvnložua za vso čase za no-šteto kulturnih, gospodurskih in socialnih ustanov, b kutorimi se danes opravičeno ponaša ln ki našemu narodu dajejo čnstno mosto v zboru ostalih kulturnih narodovi In kdo ga jo mogol izvršiti, bo dnnos upravičeno vprašuje našo mesto, vsa poštona slovenska jnvnostt Snj jo znano, da pokojni dr. Korošoo zaradi svojo dobrote, zaradi svojega profinjenega socialnega čustvovanja in čuta osebnih sovražnikov in nasprotnikov skorajda ni iinel. Imel jo pač politične nnsprolniko, v kolikor jo zastopal svojo politično tezo. Toda tudi ti so brezpogojno priznavali vso zaslugo, ki si jih je priboril za naš narod tor bo to tudi javno priznavali. Da ii| bo zločinec in oskruujevaleo njegovega .groba našol v toj sredini slovenskega narodni Izključeno! Znto nI nobenega dvoma, da Jo izvrševalca odvratnega dejanja nad pokojnim dr. Korošcem iskati v tistem krogu, ki Ima žo toliko drugih zločinov na vesti in proti kateremu so jo pokojni dr. Korošoo vsa lota svojega javnega udejstvovanja tako nouBtrnšcno in dosledno boril tor to moderno kugo zatiral z vsemi razpoložljivimi irodatvi, ker jo bil globoko prepričan o nevarnosti, ki b to strani grozi obstoju našega naroda. Gotovo je, da so so znto hoteli sodni maščevati nad mrtvim, ko sc žo nad živim niso mogli zncslil Tn najnovejši zločin, kt no priznnaSa niti mrliču, ki šo mrtvemu dr. KoroSeu krati tnko zaslužen mir, ker ga jo v življenju tnko boro malo užil, močo sramotno luč na dol sedanjo slovensko družbe ln do-kazujo, dn so pričeli pri njej izginjati žo tudi zadnji sledovi srčno kulturo in omike, Slovenci smo pa po tej ogabni oskramhl groba Bvojcga pokojnega voditelja zopot bogatejši za »kulturni dogodek«, ki nas bo vsekakor »dostojno! predstavil v kulturnem avotul — II — Gospodarstvo Star, prost, trden kot skala Švedska in njeno ljudstvo S temi ponosnimi besedami se zače- | nja švedska narodna pesem. Švedi so prastaro ljudstvo. Prost je duh, prosta beseda od začetka do današnjega dne. Visoke, v nebo gledajoče gore; čeri, raztrgane, z globokimi razpokami. Divji valovi se zaganjajo proti navpičnim skalnim stenam. Obširni gozdovi z lipami, hrasti in bukvami; temno odseva iglast gozd. Breza je najobčutljivejše drevo severnih krajev. Z gora teko vode proti jugovzhodu. Gorske brzice, kakor Imatrn, slapovi, najznamenitejši na svetu Daleli in Trollhattan, so značilnosti te dežele. Na dolgo se razteza švedska zemlja od Vzhcdnega do Ledenega morja, do tja, kjer pozimi živo srebro zmrzne v toplomeru. Zelo vroče pa je tam na severu kratko poletje in 6koroda neznosna nadlega mušic. Velika razlika je med posameznimi deli dežele, toda enotnost ljudskega značaja jo drži skupaj. Gotland je bila najbrž domovina vzhodnih in zahodnih Gotov. Neizčrpne so najdbe zlata in zlatnine, kar je priča kulture, trgovine in tudi ropaželjnosti prastarih časov. Pokrajina je polna lepih mikov. Navdušen švedski pisatelj pravi o Gotlandu: »Ta dežela je čista, da more biti rodovitna. Živi, t.rda življenje je kakor telesno življenje svetnikov; komaj se čuti.c Upiand je najstarejši del Švedske, V sredini dežele je razprostrto 117 km dolgo Malarsko jezero, ki ima 1300 otokov in čeri, Nad 2C0 gradov se zrcali v njegovi gladini. Iz predzgodovinske dobe je videli okoli 500 razvalin okoli jezera. Voda Malarskega jezera se odteka v morje, pravtako pa sili tudi morska voda v jezero; to se ne da razločiti z navadnim valovanjem morja, ker plime in oseke Vzhodno morje nima. Od Bokuslanske obale na Skageraku so odhajali nekoč Vikingi na svoja ple-nilna potovanja. Mesto Gotenburg pa pač np kaže take preteklosti. Dežela Dalarna kaže divjo in romantično gorsko naravo. Oland je peščeno vresišče. Grobovi velikanov, rune, razvaline grajskih stolpov pričajo o junaški zgodovinski dobi. Daleč na morje pa se vidijo mlini na veter. V velikanski razsežnosti leži pokra- jina Norrland. Bogata je zemlja te pokrajine. Lepi so kmečki domovi z značilno domorodno umetnostjo okrašeni, "la pokrajina je postala tudi industrijska dežela. Delavstvo se je povsem navzelo sodobnega delavskega duha. Ystad na južni obali, na severnem koncu Botni-škega zaliva, Ilaparanda s svojo meterio-logično postajo sta najsevernejši in najbolj južni branik švedskih mest. Med njima raztresena leže druga mesta, največ v južnem delu. Le malo pa je mest, ki bi bila posebno važna. Omeniti bi bilo mesto Lund v pokrajini Schonen, ki je že nekako od leta 1104 nadškofijska prestolnica severnih krajev. Tu je živel in vladal Eskil, ki je s svojim vplivem znal pomiriti švedske nemire in zlasti poravnati razdvojenosti na dvoru. Poklical jc v deželo večje število redovnikov in redovnic in je zanje ustanovil številne samostane in redovne hiše. Mnogo zaslug si je stekel tudi nadškof Absalon It 1201). Neutrudno je delal in se trudil, da bi spreobrnil pogane in je imel pri tem svojem delu neminljivih zaslug. Skandinavija, posebno pa otok Riiga, se njemu zahvaljujeta za krščanstvo. Njegov grad Axelhus je postal temelj za mesto Kopenhagen. Na tiste čase srednjega veka spominja* krasna stolnica v Lundu. Prava romanska umetnost, kakršno so si predstavljali severnjaki! Zagatna, okorna, pisanal Močan vtis napravi ta cerkev s svojimi šlirioglatimi zvoniki, katerih zsgatnost nekoliko omili bogat oblog s krcmencem in pa številna okna. Krasna je v letu 1123. zgrajena kripta. V Upsali. Toda kaj je taka starinska lepota v primeri z Upsalo! Ob vasi Gnm'a (Stara Upsala) ee dvigajo iz zelenih tal trije griči. To so Kunghogerna, kraljevski grobovi. V sivi davnini so le-ti vladali v grozi svetih gajev in so v mračnih dvorih starega templja prinašali bogovom molitve in krvave žrtve. Gaj pa je izginil in na ostankih templja jc sezidal 1. 1125 neki škof prvo krščansko cerkev za srednjo Švedsko. Več ko sto let pozneje je bila sezidana v Upsali stolnica, še danes zgovorna priča, kako veliko moč in mo- gočen vpliv ,je imela katoliška cerkev v tej deželi, ki je danes skoro vsa protestantska. | Šest in dvajset kamnov in plošč z runami je bilo tedaj zazidanih v globino temeljev te stolnice. To je pomenilo popolno zmago katolištva nad poganskimi bogovi. Skoro dve stoletji sta pretekli, preden je bila dovršena upsalska stolnica. Je to ponosna, triladijska bazilika v duhu francoske gotike, močno po-občutena po pariški Notre Dame. Bogat sistem opornih lokov poživlja zunanjost. Dva zvonika se dvigata sloko nad zahodnim pročeljem. V tej cerkvi so nekdaj kronali švedske kralje. V njej počiva ped krasnim, z grbi okrašenim spomenikom Gustav Wasa, ki je oprostil Švede izpod krute in krvave strahovlade danskega kralja Kristijana II in svojemu rodu pridobil kraljevsko krono. Njegov sin je bil slavni Gustav Adolf. Iz srednjeveške stolne šole je nastala 1. 1477 v Upsali univerza, to je skoro dve sto let prej kakor ona v Lundu. K dragocenostim te univerze spada znameniti C.odex argenteus, srebrni rokopis. L. 1648 je bil prinesen iz Prage, ko je bila končana tridesetletna vojna. V času te vojne je marsikatera dragocenost nastopila tako potovanje iz kraja v kraj. Daleč od tu ob \Vetternskem jezeru v pokrajini Skaraborg je samostan V/nd-stena. Ustanovila ga je leta 1369 sv. Bri-gita. V bližini Upsala je bila iz kraljevskega rodu rojena 1. 1302, Po očetovi volji se je poročila s knezom domače dežele. L. 1344 je postala vdova in je od tedaj posvetila vse svoje življenje duhovnemu podvigu, kar je bila njena želja že izza otroških let. Spoznala je, da je poklicana, da ustanovi nov red. To so birgi-tinke. Doživela je šc to veselje, da jc papež Urban leta 1370 potrdil ta red. Zadnja desetletja je preživela Brigita v Rimu, kjer je tudi umrla leta 1373. V 1. 1374 so prenesli njeno truplo iz Rima na Švedsko v \Vadstcno, kjer je v z železnimi obroči okovanem sarkofagu še. danes v lepo poslikani kamrici. Cerkev v Wad-steni je lepa in plemenita gotska stavba. Tudi srednjeveški grad je v kraju in sc ogleduje v jezeru. Red birgitink pa je deloval v vsej Evropi, dokler ga ob času spktilarizacije ni zadela, kakor sto drugih, enaka usoda: razpust. Zadnji samo-' stan je bil v Altomiinster na Bavarskem. V samostanu Alvastra (Ostergotland) je bil pokopan Birgitin mož. Tudi ta samostan je že v razvalinah. Prijava tkanin o?. Izdelkov, ki doslej niso bili rezani na prijavo. Pokrajinski svet korporacij razglaša: Na podlagi okrožnico Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino, odd. VIII 7. dne 29. julija 1IM3, No. ,1050-2 jo trehn sedaj prijaviti sploh vso tkn-!iino oz. izdelke, kakor klobučevlno itd., ki doslej nUo bili vezani nn prijavo. Ostnlo tknnino pn. ki jih rabijo posamezni obrtniki knkor eovljar.il. sedlarji Itd., ki so jih tvrdko sedaj v inventarju prijavilo skupno z drugimi tkaninami po toži. naj 1 »i so uvrstile v bodočo v inventarju pod točko »podloge«, kakor jo že bila la sedaj označena v inventarju: vendar naj Id so opazka v oklepaju t silino bnsenl, serž, drobn' ser?.. silesinH, podlogo za rokave, sntin in lesketajoča so podlogn <) razširila tudi m ostati podloge, ki jih rohijo obrtniki, in sieer svilo za podloge za tnške, platno zn čevlje itd. Na tn način lil se omotročil pregled onih tkanin, ki prihnjnjo za rn/.no ohrtniko v poštev in bi se s te:n omogočila tudi bolj rednn oddn.in te.cn bi,ura posameznim obrtnikom. Prijavo zalog vseli doslr.l šo neprijavljenih tkanin so morn v dveh Izvodih v loku 5 dni predložiti Pokrajinskemu svetu korporacij v Ljubljani onim podjetjem (industrijskim, trgovskim. konfekcijskim in obrtniškimi, ki imnjo v svoji /nlogi doslej šo neprijavljeno tknnino. V prijavi se morn posebej označiti vsaka tkanina c?.. izdelek (klolmčevina, razne podlogo i. t. d„ ki doslej niso bilo vezano na priinvo, z navedbo količine posameznega predmeta. Orlginnl obdrži Pokrajinski Fvel korporacij sam, dočiin kopijo vrno prijavitelju, opremljeno z lastnim psčntoin in 7. datumom vročitve. O prejemu in prednji teh tkanin se morajo vodili posebni registri pre-Jemn in oddaje, ki so dobo pri Združenju trgovcev v Ljubljani. Iz trirovlnslcega registru. Pri tvrdki Ing. Dukič, družba z oni. znvoza za gradnjo žetoznic in ccst v Ljubljani jo vpisnnn posamezna prokura arhitekta Slvca Josipa in posamezna prokura uradnico Strus Zore. — Pri Koinnndilnl družbi Jos. Menardi »Cnlon«, konzerviran jo hranil .io biln izbrisnim osebno jnmč.eča družabniea Mennr-di Josipinn. ter komnnditista Šivie Silvester in Menardi Gvido, dočim sta bila vpisnnn javna družbenika šivio Silvester in Zupančič Fran jo, tako da so jo družba iz-promenila v javno trgovsko družbo z f i r; ino: fiivio in Znnnnčič »Celon«. konzerviranje hranil, Ljubljana. Število delniških družb v Nemčiji jo v teku lanskega leta bilo zmnn.iSnno od 5118 na 5-HI.1, dočiin se jo delniška glavnica radi popravkov glnvnico zvišala od 24.906 na 29.0GJ milijonov mark. Ladje na generatorski plin. Nedavno jo prva nova ladja b plinskim generatorjem Ka-vitos opravila prvo svojo poskusno vožnjo v Oercsundu. To ladjo je izdelala znana ko- dnnjska ladjedelnica in Jo prva večja ladja nn generatorski plin. ima 300 tou, dolga je 80.95 in, široka pa 12.95 m. Ilalijnnskoslovaška ponodlia. Med Slovaško in Italijo jo bilu sklenjena trgovinska pogodim, ki trnja do 31. ninrea 1914. Obseg trgovine je določen na 700 milijonov lir, od česar odpade ua italijanski izvoz 370 milijonov lir. Slovaška bo povečala svoje kantin, gente za izvoz sladkorja. Cene pa ostanejo noizprenienjcne. Samo zn slovaški les jo predvideno zvišnnjo zn 12—15 odst. in za celulozo za 15 odst. V isti Izmeri se bodo zvišalo tudi ceno italijanskih tekstilij. Cene pšenice v jugovzhodnih drlavah. Preračunano po uradnem klirinškem tečaju znašajo cene pšenice v raznih jugovzhodnih državah za 1 stot: Slovaška 37.3. Madžarska 41.7, Bolgarija 43.8, Romunija 59.9, Turčija 66.8 in Hrvatska 73 4. Turško bankarstvo. Turčija namerava nstnnoviti z glavnico 25 milijonov turških funtov svojo nacionalno banko. Posebej ho za zunanjo trgovino ustnnovljenn nova banka z glavnico 15 milijonov turških funtov. Iz dunajskega zavarovalstva. Ilcrllnsla sknplna zavarovalnih družb Victoria, ki ie poslovala v avstrijskih deželah okoli 50 let. je prevzela večino delnic dunajske zavarovalno družbo Aiikor, ki je ziinna tudi v na. sih- krajih. Anker jo hil ustanovljen leta ]f58; po poročilih z Dunaja bo Anker deloval normalno naprej. Kavosti Vseučiliške knjižnice. Sctiuppe n.: Physik dor Loihcsiibungen. Stuttgart 1941. (II 69888) ScIaloJa V.: Dirito ereditario romano Ho-131<- (II 69881) Squlnahol, S. & V. Furlanl: Venezia Giulia. Torino 1928. (09901) StahilinI L.: Lezionl dl costruzionl stradali e forroviurie. Padova 1939. (II 69905) Štefani G.: Tricste e 1'Aust.ria dopo la ro-sluuruzione. Tricsto 1942. (II 69879) Studi e ricercho Bulla storln della stainp.i del quattroccnto. Milano 1942. (II 69910) Tonlolo A. I!.: Compcndio di geogrnfin go-ncralo. Milano 1941. (II 69882) Turatl A. & G. Bottal: La carta del lavoro. Roma 1929. (II 69S85) Valil L.: II Hngunggio segreto di Dante e del »Fedeli d'amore«. Roma 1928. (II 69S87) Vtilchers O.: Dns Grundrisswork. 1400 Grund-risso nusgefiihrtcr llauten jeder Art. Stutgart 1941. (II 69912) Zanc-o A.- Storia del romanticismo inglesc. Messina 1910. (69606) KULTURNI OBZORNIK Finski roman mornariške matera V zbirki »Naša knjiga« (str. 353) je izšel pomemben roman iz finskega mornariškega življenja »Katrina«, ki ga je spisala Sa'ly Salmincn, pri naš še neznana pisateljica- Je to odličen roman o močni ženi in materi, naravnost ep o trpljenju matere, ki živi vse svoje življenje v revščini in delu ob možu mornarju in sinovih mornarjih na siromašnih Aalandskih otokih. Njen mož jo je z lažjo privabil iz švedskih žilnih polj na to skalnato otočje, kjer žive bedne mornariške družine, ki jih izkoriščajo bogati kapitani in lastniki ladjevja. Ves roman bi imel lahko izrazit tendenčen socialen značaj, borbeno nasprotje med dvema svetovoma, ki nimata zveze, da ni v koncu pisateljica vse življenje postavila na religiozno podlago ter tendenco zakrila z veliko umetnostjo, ki daje delu naravnost epični značaj. Sicer se nam zdi psihološko malo čudno, da Katrina ne vzdržuje prav ni-kake zveze s svojim domačim krajem, ko je vendar le prišla v čisto zlagano okolje, kakor v naši narodni pesmi .nevesta, ki se moži na tuje', toda njena trma jo tudi za to usposablja. Tako na Aalandskem otoku vzljubi lahkomiselnega Johana z ljubeznijo prave mornariške žene ter mu rodi štiri otroke, izmed katerih hčerka kmalu umre, sinovi pa zažive različno usodo: srednji Erik se utopi na morju, najmlajši Gustav doživi iragiko v ljubezni ter se umakne v Avstralijo, najstarejši Eienar pa se s čudovito energijo prikopljc >na drugi breg«: postane kapilan, zaživi bogato meščansko življenje ter si spreme- ni tudi ime, da mu ne ostane spomin na prejšnje življenje v mornariški revščini. Vse te usode spremlja mati Katrina, ki pokoplje tudi svojega moža: toda glavno v povesti je vendar le njeno življenje, njeno garanje, njena ljubezen do moža in otrok, njeno delo za dom in razmerje do soseske- In ob postavi te močne matere, ki je s 6vojim delom in ljubeznijo poosebljena duša teh bednih otočanov in mater mornarjev, je pisateljica z močno gradi-teljsko silo in peresom razgrnila pred nas podobo vse vasi, mornariške ter kapitan-ske, ter tako ustvarila naravnost ep finske otoške vasi. Ta je precej drugačna kakor naša, toda njena človeška in socialna resničnost je vekovita, kakor je veko-vito življenje. Roman ni preprosta zgodba, temveč obsega razdobje enega celega življenja od poroke do smrti, razdobje petdesetih let, S kakšno muko se pride iz enega brega življenja na drugi breg, in kako se človek vživi v svojo usodo, zraste z njo in jo vzljubi — vse to je videti iz te knjige, ki prav nič ne zaostaja za najlepšimi nordijskimi povestmi, kar jih imamo prestavljenih. Med nje 6e uvršča s polno veljavo ter bodo vsi ljubitelji severnih književnosti našli v njem novo odkritje zemlje, pa tudi ljudi. Lik matere Katrine pa bo ostal še dvignjen nad vse to dogajanje ter bo bralcem ostal še dolgo v spominu kot stvaritev močne pisateljske osebnosti. Prevod prof. B. Sto-perja je izredno tenkočuten ter sočen. Z njim je dal ta plodni prevajalec lep dokaz svojih prevajateljskih sposobnosti, založba pa zopet delo, ki ga bodo gotovo z zanimanjem sprejeli in brali vsi ljubitelji lepe knjige- td. , ta*'s*1 Lila S V nedeljo je šentjakobska župnija imela | kl velik praznik; sprejelu jo svojemu novega župniku g. ilr, Janka Arncjea. Pred glavnim vbodom v župno cerkev ga je pozdravila farna duhovščina, cerkveno predstoj-nišivo In zastopniki cerkvenih in drugih organizacij. 01) Uihurjevl vodno lepi »Novi župnik hod' pozdravljen« jo vstopil novi šentjakobski dušni pastir v cerkev, ki je bila za to priliko okrašena kot še nikoli; povsod vonci in cvetlico, pa vso z izrednim — knr umetniškim — okusom prirejeno. Po »Pridi sv. Duh* je pred polno cerkvijo govoril iirhldiakon za mesto Ljub. ljuna g. dr. T. lvllnar o vzvišeni nalogi, svojega novega žaspika prevzema danes našo novi župnik. hladnega vremena ofielclno končnln letošnjo kopalno sezono, ki je bila v splošnem izredno prijetna ter jo prinesla vsem ljubiteljem kopalnega športa mnogo vesolja In radosti, Prav zu prav se jo letos kopalna sezona začela že kaj zgodaj, takole v začetku maja. Po vremenskih znni>-šlh lnhko trdimo, nu smo imeli v letošnji kopalni se-Oli številni asistenci je župnik potem opni- j zoni nad Ml vročili dni, ko so i.> dnevna vil slovesno sv. mašo, pii kateri je sodelo- \ temperaturi. gibala okoli In ie večkrat nn. , . , . , . i slopini Celzija Vsa prosta kopališču val pomnožen pevski kor in orkester a , o(, Ijuldinulci. Gruhnrievoiii prekopu. Ma krepkim, upvzdignjenlm glasom jc oh kon- lom grabnu Grudaščiei in drugod so bila cu zapel novodošli župnik »Tebe Bogu hva- 30 limo«. — Popoldne so se mladinske cerkvene organizacije pri skupnem shodu poklonile svojemu novemu voditelju in mu v pesmi, rajanju in igri nnd vse posrečeno pričarale lepoto njegovo ožje domovine. G. župnik jo bil nad vse vesel prisrčnemu sprejemu, kar bo gotovo še pomnožilo njegov idealizem, ki gu bo potreboval pri vodstvu šoutjnkobsko župnijo. Koledar Torek, 7. klmovca: Marko Krlževčan, mučenee; Melhijor Grod., mučenee. Sreda, S. klmovca: Marijino rojstvo; Hadrijnn, mučenee; Anion, mučeneo. Lunina sprememba: 7. klmovca: prvi krajec ob 13.33. llerselicl nupoveduje obluč-uo in deževno vreme. Zgodovinski paberki 7. klmovca: I. 1812. so je Napoleonova »velika armada« merila z ltusi, ki jih je vodil Kutuzov pri llorodlini. Po celodnevni hudi borbi so so Rusi umaknili proti vzhodu, Napoleon pa jo zasodol Moskvo (14. IX.), kjer jo nn mcruval prozimiti, Toda • žo drugega dne jo začelo mesto goreti in v petih dneh .1° požar upepelil tri četrtino Moskvo. Kljub temu je Napoleon ostal še pet tednov v ruski prestolnici, nazudnje pa jo uviilol 110-smiscl nadaljnjega bivanja v opustošenem mestu in so odločil za povratek. Umikal so jo preko Smolonska, večina vojakov je obležalo zaradi mraza, gladu in slabili poti sredi pota, čo jih niso vse oslabljeno pobili kozaki. Lo muli ostanki so so po junaški bolhi rešili preko Berezine. V celi akciji 1. 1812. nu Ruskem Napoleon lil bil taktično niti enkrat premagan, dobil jo bitko pri Smolcnsku lil Borodinu ter zmngnl šo v nekaj drugih spopadih, toda strnlegič-no je kljub temu potegnil krajši konce in so vrnil domov brez nrmade — 1. 1818. se jo rodil Miroslav Vllhar. Dogodki 1. 1848. so gn zvabili v slovensko slovstvo in politiko. Pesniškega izraza so jo učil pri Vodniku in narodni pesmi. To pesniško obliko jo napolnil s preprosto, v nnakreontiko sc iiagibajočo erotiko, domoljubno in pokrajinsko vsebino. V epskih pesnitvah jo opeval zgodovinsko dogodke, notranjske narodno pripovedko, v basni jo ustvaril neknj dobrih pesmi. Poskušal jo ludi v dramatiki. Kot narodni huditelj in politik jo mnogo storil za dvig narodno za-vosti nu Notranjskem, — Obisk! v javnih bolnišnicah. Po nalogu nadzorne oblasti so obiski pri bolnikih dovoljeni samo med pol 1 lil 3 pop. lu to ob sredah, sobota!) In nedeljah (kakor na klinikah). Sicer pu se samo k teško bolnim puste oiobe, ki sc izkažejo z dovolilnico, podpisano po šefu oddelka iu nadzorniku javnih bolnišnic. — Mala mašil (S. sept.) v slovenskih pregovorili. Ako jc na Mulo mašo lepo, bo potem dvu meseca suho. — Do Male maše na 6oncu, potem na peči (ali: na lesi, ua vilah) sc otava suši. — Kakršno vreme na dan Mule maše nastane, rado potem še dva meseca ostane. — Kakršno vreme na dnn Mnle iiiuše, takšno potem 30 dni odteče. — Kdor 1)0 Mali maši kosi, na peči suši. — Mala rnnša — v vsakem grmu paša. — | Mula maša — zn suknjo vpraša, in lastov-I ke od nas beže. — O Mali maši je konce čebelnc pašo. — O Mali maši mora imeti ujila žc črno zrn jo. — J. Suše! j. vso sezono močno zasedena, vsnk kotiček Izrabljen Mestno kopn!!š.'e ob Ljubljanici .ie bilo lotos ves čas lnrtčno obiskano, tudi kopališče »Ilirija« ,1e bilo vsnk dun popolnoma okupirano. — Lnstavlee ln škorci. Mnoge ptico selivko so žc zamislile nnie kra.io in so presolile nn toplo iši jug. V začetku septembra, kakor vsnko loto. so se začele zbirati nn ugivlnili km'ih lnstavlce, dn se v kratkem i selijo. Ker .ie lotos nriiv toplo in pri jot -: no vreme, lahko pričnkujeino, du nas la-slavice ne bodo še tako kmalu zaposlile, čcnnivprnvi stari rek da jesenska Marija (Mali šmaren! lostnvico odpravi iz. debele, ko .iili pomladanska orlpel.ie nnznj. Po Barju žo letajo costo jate škorcev, vso torej kaže. d ji kmalu nastopi prava jesen. — Rubežu! na nepremičnine. Po podatku zemljiške kniigo ljubljanskega okrajnega sodišča bilo letos v 0 mesecih zaznamovanih t >2 realnih rubežu!, s katerimi so skušali upnik! zavarovati svoio terjatve na nepremičninah dolžnikov tire za celotno ter i a I v e v znesku 77-t.2t>7 lir. Mestna občina linidjnnskn so io pri 74 nepremičninah, ležečih v mestu, vknjižiln zi, svoje neplačane mestno davščino v znoskii 113.115 lir. državni zaklad pa zaradi nenlnčnnlh davkov v znesku 280 5S7 lir pri Cl) nepremičninah v mestu iu okolici. PnizvPi1nvnn|a Izgubila sem 1. t. m. celo svojo mesečno plačo 1250 lir od Korytkove do Tove . ni^ko ulice. Prosim poštenem najditelju, uuj vrne najdeno v upravi »Slovenca«. Iz Novega mesta Podružnica »Slovenca« .le prejela »Mar-I tlnn Krpanu«. Naročniki »Slnveučove ktij.ž-i nico« pošta Novo mesto, fcmihol in Stopiuo ' uuj osebno dvignejo knjigo. 36. Še vedno je brez obstanka vihral po poljih. Stre-žaj Jože je še naprej nosil iz sob" v kuhinjo pladnje nedotaknjenih jedil in vsako noč mu jc sova naštevala prečutc ure tja v dremavo zoro. S Sgtotl. Štajerskega Poročili so se v Mariboru: Rudolf Zag- | Bogatil letina sončnic v llanntu. Iz. vseli mnjster in Alojzija Cenir. Franc Stih in krajev v Banatu l' P0; _ ,, , ,- ,. i , i- i rn.-iln. da so so 1,'los vsi nasadi sonrnto v Terezija Predan, »rune Druksicr in f ran- j n,ln.lUl jm„|nn dobro obnesli. Sončnice so čiška Polil, Joiof Knmplč Ia Srbijo Izšel bo eden nojpriljubljenejr.h svet. zgodovinskih romanov SCOTTOU fjB 11 s g S k a h Slikovita In napota zgodba Iz visokopm srednjega veka Iz čnsn legendarnega a iu Jl!;V" kraljil kl"žartt«a voditelja Kiliiuda M-vjesrcu-^i. * Human o ljubezni viteza Ivulilioe do UrosotU-o Uovene + Uoibu nn ilI d\> n a ki.t jvv-sk mu bratoma nn Angleškem v XIII. sto!., ko ro ^e .ImnaCI ^u-i z -k j vitimi Normani že s.upljull v en narod Anglosasov. kakor toj-cd.i * srednjeveških turnirjev, vit. škili navad, pa tudi razvad, bo. z a o 1. s , klntlvltezov tn razbojnikov. dy.,i>klli k..varstev in zaprek ; pa tudi Junask li xn i- čudežnih rešitev ln plominltih dejanj + Podoba židovsko lokavoMI. ZtvltlSi plemiče"ti nižjega sloja, lovcev ln menihov, sploh - družl.o XIII stol v nazornem oris. mojstra romantičnega zgodovin: •■•;:« romana WALTKRJA KCOTTA. klasIfncRtt učitelja naši , prvih prlpov. diiikov, zla. t tl, Tiirčlča i, Kdo bi al ne Selci lirntl ta slavni roman v slikah.' Ol^iiiicjsl bo spremljalo 205 Vllk. Delo bo Izšlo v pos, lini knjižni Izdaji v založbi UU10 DNI ST V A »SLOVENCA« + Lrpo berilo za rn/.v.-.lrllo vseli slojev, nomaii bo izšel 1 oktobra «. Cena: broširan 35 lir, v polplatnu vezan 4., lir. v celo pintnir vcVon r.n naftlnelieni papirju so lir. ♦ Naročniki .Slovenca«, \n *Domoljuha., kl nnroče tn plačajo knjigo iiajknm.eje .lo 5. oktubra l!i 3. dobe broširano knjluo za 30 lir, v polplati... vezano pa • sprejema uredništvo »Riov.-nrn« In ;hom ^IVTiivki'I-1 VP^TARJU n ujo naročila in plačila v veži .LJUDSKE TISKARNE« 11.1 v RATARJ U. Novi grobovi t V ljubljnni jo' umrl gospod Ivan Clmperinan, železničnr v pokoju. Pogreb bo v lorek, 7. septembra ob 5 popoldno iz. kapelico sv. Jožofn nn Žalah k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Žalujočim 'iašo soialje! Osebne novice •-= Poročila sla se g. dr. Marija Rnehovn. hčerka načelnlkn g. ing. Frana Ruehn, in uradnik g. dr. Sergij Vilfan. Novoporočou-ccma želimo obilo srečo in božjega blagoslova. — Izpili na novomeški gimnaziji. Na renlnl gimnaziji v Novem mestu sc bodo vršili popravni razredni izpiti od 10. do M. septembra, nižji tečajni izpiti od 15. do 21. septembrn, višji tečajni izpiti od 10. do 20. septembra, privatni izpiti ln izpiti po § 52. od 10 do 15. septembra, sprejemni izpiti za vpis v i. razred 22. i.1 23. sept. Podrobni razpored je objavljen v gimnazijskem poslopju. — Po sobotnih nalivih zelo hladno. V soboto so se vrstiti močnejši in manjši nn. Naznanila viljc. V nedeljo je praznovala svoj liO. življenjski god po vsej Ljubljani znana in priljubljena bivša šivilji, ga. Pavla Kctic. kova. Ilojcna v sončni Gorizil iz ugledne hišo sc jo že v rani mladosti z vso ljubeznijo oprijela poklica šivilje in se zelo uspešno udcjstvovala v tem obrtu. Začasa prvo svetovne vojne jc morala okusiti gorjo do vrha, saj so bili'starši'žrtev vojne in domačija. Ljubljana ji je , livl. Deževati jo začelo v soboto, 4. i. mi. ' okoli 10 dopoldne. Deževje jo nato traja o = Življenjski praznik priljubljene šl- ombrogrumu meteorološkega zavodu do 4 zjutraj v nedeljo. V tem času je padlo neobičajno veliko dežja, saj je dožomer na univerzi nameril kar do 50.1 mm dežja, knr predstavlja po meteorološkem računu primerno ogromno množine vode. Nedelja je bila čemerna, kisla in oblačna. 1 rvič sc je sedaj primerilo, da je najvišja dncvi.a temperatura že padla pod +20« C. V soboto in "/.lUlrtlll temperaturni maksimum -tio +1S.3" C. Jutranja najnižja C, v pone. je znaša v nedoljo pa z njimi vred vsa postala drugi dom. Kot spretna in solidna | t v nedcljo+ 13.2» šivilja si je pridobila s svojim ljudomillm | go n....i +1) 6„ c v ponedeljek je značajem širok krog znancev. Vedno pa je , ,a ^t,, meK|a, bilo je hladno, n bila tudi plemenita podpornica dobrodelnih , zasijalo sonce. Megle so se raz- akc.ij in pa dobra krščanska žena. Zadnja , ^^ Boromoter sc jc dvignil od 702 na m5mn\ nršullnskem učitelj.«« v Ljubj prično sprejemni Izpiti za P"> lota ji je bolezen izpodkopala zdravje, veu i Izgubila svojega humorja, do! marsikdaj z njimi potolaži in luill ji j^ .........■ ■ j i l ...... dnr pa nI izgubila svojega humorja, dobre j ^ lir5ll,,Ilsl;01„ učiteljišču - -. , i I janl 8'! h'"---- -• -, u opogumi tudi betežne. Priljubljeni in dobri i letuik 27. septembra ob 8 voljo, ki gospe belijo znanci, da bi jI bila še daleč | NJl .'^"fjil Tod" "popravni "iV|HU~» odmaknjena večerna zarja njenega z,vije- , Inki, . v "iVi r""l-ca 13. 'septembra ob 9. nja. In to je gotovo želja tudi vseli njenih I.. ^ Mo5čanska fioU Iia Viču v Uul.U«' j>.wn«tli v.minnev. .......c.-.o .vnln učcnce in uccn .e. l. l dekliški meščanski šoli Pri uršu- (lckll.,kl 111. „„,,.-..,.. i vi|i ti zu številnih znancev, ,E1- KIWO UNION Modre oči in živahen temperament | mlade, lepo vdove so odgovorne za vse »posledice nepričakovanega obiska« j Pikantna pustolovščina na bivšem avstrijskem dvoru. V Elavni vlogi: Žita Szeleczky, Maria Mezey in Antal Pagcr. PREDSTAVE ob 15.30, 17.30 in 19.30. KINO MATICA "-41 DNEVNO OVOJNI SPORED! Razkošna (Umska veseloigra s sijajnimi pevskimi vložki ln plesnimi revijami »samo ti...« V glavnih vlogah: Johannes Heesters, Dora Komar, Paul Kemp. Predstavo ob delavnikih: ob 17 in 19; __ MAIINE3A - GIUSEPPE LUGO v filmu največjega uspeha »bogastvo ni sreča« Predstave samo ob 15. talil Izpiti IEL K3NO SLOGA 17-St Jesenskem^ roku sc bodo P« 14. m prvih dne l... sc pu mora.p pitov vedno ob 8 lrosiije za 'vpisovanje j,I« vloženo do 10. soptcinbra. 1. vi & za šolsko leto 19U-« bo 1.,. ... . „ri„c.sli bra, vselej o. 8-1;. ^ s potrdilo o letno spričevalo kistni lisi in žinalc0 davku (Invalidsko ^. '"Več otrok za opro-pole kot dokaz 5 7 u ,.,^hi°te si potrdilo stitev šolskih taks), l.iiskimio i tn ostalo »V.Vrednc«^ P«»ka kot tu.ll ,m,5C i i" 11 .f ' potreb no i t^fci r i n n e i j o belo. ob-vso ostale poueono . . akrin]u.l ob javljcne pravočasno v 0M^''n tclj< . vhodnih šolskih stopnica u. _ Na I ženski realni gimnaziji v LJ"^ Vsa natančnejša pojasnila . ™ razglasnl deski v Lichlmitui nov cm zun ou kjer so bodo vršili tudi vsi Ul u. > ' , pismenih višjih teča n h taP'lovst 10 pisali na učiteljski soli. - llavnalcijsivo. _ Na šolo Glasbeno Malice sc šc vedno sprejemajo gojenci za pouk l>'«tn|.nentoV, kakor tudi teorije, petja ln os lih U. i ličnih predmetov. Prijavo sprejema pisal na Glasbene Matico od 8-12 in o.l la-1«. _ Gojenci solopetja šole C. tu n' bodo imeli svoj javen nastop v OTVORITEV PREDSEZONE Pnncs: Ganljiva zgo.lha o materi, kl trpi in su bori za srečo svojima Kina v filmu »skrivnost ANE ROTNER« Sodelujejo: Franzlska Kinz, Ottu \Verntcko, Wlnnle Marlcus. Vsnko popoldne štiri predstave: ob 13.30, 15.30, 17.30 In ob 19.30. RADIO. Torek. 7. septembra: 7.30 Slovenska glasim — 8 Napoved časa. poro iln v italijanščini ,,— 12.20 Ploščo - 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Lahka glasba — 13 Nnpoved časa. poročila v italijanščini — 1310 Poročilo vrhovnega poveljstva v slovenščini — 13.20 Orkester vodi dirigent Mnn-lio — 13.45 Pisana glasba na ploščah — 11 Poročila v Italljnnš-nil — II.10 Orkester vodi dirigent S.-urini — 14.15 Komorna glasba — 15 Poro-ila v slovenščini — 17 Napoved časn. poročila v Italijanščini — 1..l.i Koncert radijskega orkestra vodi dirigent I) M. ftiiunoe. pisana glasba: Hero-.leroh-nik: Sicili.ianska rapsodija, Dostal: V pro-leiicm mitju, Donizcltl-lDbne.il: lz Donizze-ti lovili oper, Bernard: l-lcgijo. fiedlbnuer: Rapsodija — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Simfonična Rla«hn — 20 Posebna oddaja za Sicilijo - 20.50 Napovr.l .asa, polomila v italijanščini — 2".4.) Simfonično glasbo vodi dirigent Ln Ilosn Pnro.ll — 21.15 Pesmi in nnpevi — 21.45 Koncert če-lista Cenilo ftedllinucr.in, pri klavirju 5|a-riinn Lipovšck: Lesknvic: Sonata za violin-čelo in klavir allegro mo.lcrato, tema con vurinzioni - 22.15 Ulnshenn fantazLia. orkester vodi dirigent Petrnlin. 22.-1a Posebna oddnia zn Sicilijo - 23 Poročila v Itn i.:nn-ščini — 23.10—23.30 Orkester Cctra vodi dirigent Bnrzlzza. I.KKAIINE. Nočno službo Imajo lekarne: dr Kmet, Ciril-Metoilova ulica 43; mr. I rn-knezy ded.. Mestni trg 4, in mr. I star, So-ieiiburgova ulica 7. Z Gorenjske,?« Smrtna kosa. V fimnrtnem pri Litiji jo umrla za zastrupijcnj.in krvi ,9 letnn po-seslniea Frančiška Potisck roj. Grmovšek, na Jesriiicoh tjvnrnrški mojster Jožef Uergnnt, v Topolah pri Meimšu PJ 00-lctna Marija Levčevn rojena Lu-ar. žena kamnoseka. Slvnlnl tečaj so imeli v prostorih materinski' službe v ftinnrlnem pri LltiJL K sklepu teča in sn prišli tudi rost.ie iz Knm iu Klizabelu 1'eiko, Dominik llediiiik iu Alojzija Stebel, mik, Alfred Lasjiik ln Valorlja Pučnik, Ivan Kok lil Ncžu Tkalčič, Ivan Pukšlč in Terezija Zdolšok, Franc Prebil in Marija Bregant, Robert Oastelger ln ltudivojla Kokolj, Ivan Orcšič in Ann Kogler. V Mariboru so umrli: 41 letni terenski vodju delavcev In vodja krajevno skupine Oskar Ivurzmnnn. 33 letni trgovec Ivan Dujmovli, duma Iz Hrvatske, lu sin rez. burja Albert Mlučuik. . I/. HrvaŠko Osrednje taborjenje hrvatske deške križarske mladine. Osrednje taborjenje hrvatske deško križarske mladine je 1.1 lo letos o.l li. (Il) 10. uvgusta v Zagrebu v tnidškol ijskem vrtu. Na vsakodnevnem delovnem .porc.lu nl jeseni. Španski bezeg je pa po treh tednih znova ozelenei in pričel cveteli »o bujnejso lo razkošnejše knkur spoinla.il. Javne zbirke na Hrvatskem. V NDII Ima po izdani zakonski odredbi dovoljenje zn javno zbirke samo pniliiomn nkcl a »j,omoč.«. Javne zbirko ostalih društev, ustanov iili poeilincev niso dovoljone. V okviru »Pomoči« lahko zbirala prispevku v denarju, hrani nli oblnčilu samo •Ka ritas. in muslimanska dobrodelna listnnovn »Hrvatska -uzdanlcn«, v mesecu oktoliru Imn p:i vsako lelo Javno nabiralno akcijo so »Hrvatski Rdeči križ«. Jubilejna razstav« v Maksimira. Ob 100 lolni.-i obstoja Mnkslmlrja bo prihodn ji teden v Zagrebu razstava slnrih načrtov in raznih slik o nekdanjem izgledu aeduj nnjlepševa mestnega dela Zagreba. Propaganda hrvatske narodne noše. Da bi se hrvatskn narodnn noši. oliranila In šo bolj propagirala mod kiiietsklm in inestnim svetom, jc imel hrvnlski minister za narodno gospodarstvo lo dni sestanek, na ka-t.-rctfn je povnhil župnno občin C računi, Markušovnc. Rcmete ln ffestine, ki so po-sebno znano pn slikovitosti hrvntsklh narodnih noš. Zupani omenjenih občin so ministra opozorili predvsem nn težkoče. ki so v scdnnjlh časih zdrironc z nabavo potreh-nih surovin za narodne nošo. Gospodarski minister .io tr.koj odredi!, da ho vs" potrebne surovino niiH.ivljal Državni osrednji zavod za naro.lno domačo iu umetno obrt »Dom-rad«. Nn brvnt.kcm konzulatu v Monaknvem sn odprli hrvatsko knjižnico zu hrvatsko delavce, zaposleno v Nemčiji. Pn^čnnje radijske postale v Banja I-u kl. llniilnltiškn ra.lijs!:a postaja je sedaj dobila svoio lastno prostore, potrebne zn slu.lin. Studio je nn.lsoilolinejo urejen ter ritzpolnga radijska postaja kar s 3 tiroslori za oddajo. V največjem je prostora zn 150 ljudi. 81'e.iii'i prostor ie ,'■»!,. • - -i :i» 1 • izvedbo, manjši pa samo zn obiave in pro-dnvniija. Tn mesec bo i'o'ov tudi veliki nn-tenski slolp ler bo radijska poštnin takoj nato lahko oddajala ves svoj program s 4 kilovati. Skrb za oprstošene krn'o. Ministrstvo z/i obnovo prizadetih krniov je pričelo ustanavljati svo.ic lirailo pri <'sc!i velikih županih in nn sodožih glavarstev. Osrednji urad za ni'"knrs v vojnem ujetništvu. Osrednji urad bo imel svoje podružnice v vseli srbskih okrožnih mestih. Zhnllšnnfe svinjske pnsine v Srblll. Zaradi zboljšanja svinjske pasme v Srbiji je srlisko ........ .... ministrstvu nabavilo v Bu- nutu .Vsi mcrjuscev in plemenskih svinj. Srbsko rnspodnrstvo z oljčnlcaml. Po zadnji odredbi Osrcdnjoim zavudn zn živino, mleko In innščolie v Bongrndn spodnjo pod to centralo tudi v.i pridelki oljčnlc. tnko semo od oljčnlc. Inncno sein •. riciru.ovo neme, soja in peške o.l luč. Oddaja teira pridelka j.» obvezna V Pnnčevu jo določena r.n nakupovali ie in prevzemanje oljčnio »Oleum«, delniška drtitbn zn pospeši', nn :c nasadov raznih oljčnlc, v Srbiji |>'. 1 Ijorad m lllav-tn zadružna zveza. Za predelavo oljčnic je pa določena v Hiinntu prvn bnnnškn tovarna olj v Bečkercku, v Srbiji pn tnproškn zn-ili-inra za proizvajanja rastlinskega semenja, za'.'in električna In Industrijska družim v Velikem Gradišču ter tovarn" zi» Izdelovanje olj,i Morava. Znbnrl in Dobočica v Leskov-«• ii ter tnllarni ,lovnim Vlajčiča sinovi v lleoirrndti in Merilne v Kriiševeu. Najvišjo proizviijalno ceno je določila nhln.l takole: za lun kg semena o.l sončnic Oso. za Inncno seme STO, zu rlclnus li>.">0, za sojo 790 dinarjev. ni kn. Poučevala je Gcrta Geripova, ki je i jr, imenovnn Ivan š.ni.l, kmet in žunski zabila nagrajena. 1 upnik Hrvatsko kuicUke »veze v Ujelovarju. petek 10. t. m., ob 19 v mali t'ilhnnnouicnt dvorani. Nastopilo l.o.lo l,i. njegovei gojen-ko ter izvnjnle pesmi in nrije. Na Prvi J« ven "n n s t o p " go j e" n k' ijuhljanske Pevske šolo opozarjamo. Spored so dobi v knjigami Glasbene Matice. - Gojenci glasbene šole »Sloga« se zbe reio v torek, 7. septembru, ob 18 v solskili ....'oslovih zarodi določitve urnika. Pazijo lini! dn hoiio prejeli urnik zn vse p rod mote, kl so jih vpisali. V četrtek. 9. septembra, .jo prlčctek pouka. — Kopalna sezona letos končnim, Prvn septembrska uclclja jo tako rekoč zaradi Dne 27 avgusta 1893 je v Parcinu prt Meranu v uboštvu in pozabljenju umrl iz-najditelj Petct Mittcrhoicr. Rojen je bil 20. septembra 1822 kot sin Žagarja, mizarja in tesarja v Parcinu, več let je potoval po Avstriji, Nemčiji, Franciji, Švici in Balkanu in se je od 1. 1864 venomer bavil z iznajdbo pisalnega stroja. Sestavil ga je po tistem načelu, ki so ga kasneje v Ameriki kot novega iznašle druge bistre glave, Prvi Mitterhoferjev pisalni stroj je bil narejen iz lesa in usnja. Črke so bile iz igel in so preluknjale papir. Ta prvi stroj je zdaj v muzeju v lnomostu. Z njimi se je Mitterhofer poln upanja odpravil 1. 18C6 na Dunaj k bivšemu cesarju Francu Jožefu, ki mu je nato poslal podporo 2C0 goldinarjev. Leta 1870 se je v drugo odpravil na Dunaj in je dobil podporo 150 goldinarjev. Drugi stroj je v dunajskem tehniškem muzeju, tretji v me-ranskem. medtem ko je četrti v Parcinu. Leta 1924 je izšla knjižica: »Peter Mitterhofer, iznajdilelj pisalnega stroja.« lz izkupička za to knjižico so v Parcinu postavili Mitterhoferju nagrobnik z napisom: »Prvi iznojditelj pisalnega stroja.« To pa ne drži popolnoma. Že 1. 1713 je Anglež Henrv Mili prijavil pisalni stroi. da bi ga patentiral, kar so oblasti 1. 1714 tudi storile A ta pisalni stroj, ki ie bil pač prvi na svetu, je bil povsem neuporaben. Nato sta sledili iznajdbi pisalnega stroja Knausa iz Stuttgarta (1753) in grofa Neipperga na Dunaju (1762) Jako zanimiva ie bila iznajdba viteza Draisa (1830) Ta je nov stroj tako sestavil, da je bilo moči s pomočjo pritiska na več tipk naenkrat napisati po več besed hkrati. Tako je bilo treba na primer le štirikrat pritisnili na tipke za stavek: »Vsak začetek je težak « 'i o jc bil torej nekakšen stenografski pisalni stroi. Drais je nekoč dejal, da je iznašel tudi stroj za navadno pisanje, a da se mu dozdeva stenografski pisalni stroj važnejši, ker se z njim lahko napišejo govori v parlamentu. Oblaki v lepem vremenu V poletnih dneh so večkrat videti majhni, beli oblaki, ki jim pravimo »ov-čice« in imajo v znanstvenem svetu ime »cirrocumulu6«, To so majhni, okroglasti oblaki, ki so združeni v skupinah in vrstah Ti oblaki se premikajo v višini pet do dvanajst tisoč metrov in hitijo dalje z brzino 2—36 m v sekundi. Spadajo k tako zvanim oblakom lepega vremena, to je, k visokim oblakom, ker so v višini 20 000 metrov oblaki sploh redki. Ti oblaki so debeli po 100—500 m, medtem ko imajo deževni oblaki premer nekaj kilometrov, a oblaki s točo so debeli do 10 kilometrov. Berite knjižico _ Dobi so v Ictirgaraah - Cena i lira | Madžarska in njena prebivalstvo Madžarska Jc imela letos spomladi, kn. kor jo razvidno iz uradnih stntističnih po. dntkov, 11.843.279 ljudi. Odkar sc je ta cv. rnpskn država nn račun sosednjih znatno povečala, živi po njenih mesllh okoli štiri in pol milijona ljudi, to so pravi z drugimi besedami 28 odstotkov celotncgn prebivalstva nn Madžarskem. Voč ko četrtina vseh ljudi jo tam meščanov. Poleg tegn jo na Madžarskem še 95 takšnih ohčln, ki imajo nad 10.000 ljudi V teh občinah jo prebivalo konec letošnjega marca 1.4 mi. lijona duš. Ce tudi ta nnsoljn štojemo med mosta, potem lnhko rečemo, da jo dnncs nn Madžarskem vsak tretji človok meščan ln da jo ostali dvo tretjini prebivalstva kmet-sko ljudstvo. Dotok l.iudl v mesta pa šo vedno na. rašča. Večina teh priseljeneov so žonske. Vzrok temu jo dejstvo, dn so redniki dru. žin zdaj v tujini in so bile žonsko znto prisiljeno, žaleči so v mosta, kjer je po tovarnah več možnosti za zaslužek. Ce računamo k meščnnom tudi to priseljence z dežele, lnhko rečemo, dn 40 odstotkov vsega madžarskega prebivalstva dunes živi po mestih. Dotrpel Je 5. septembra 1913, v 74. letu starosti naš ljubljeni oče, stari oče, brat, stric, svak ln tast, gospod kan Simperman železničar v pokoju K večnemu počitku ga bomo spremili v torek, 7 septombra 1913, ob 5 pop: lz kapelice sv. Jožefa na Žalah k Sv. Križu: Ljubljana, Iška vas, Zagreb, Clovveland, 6. septembra 1913 Žalujočo rodbino CIMPERMAN — JAPELJ n ostalo sorodstvo Štirje dediči Napo'eona I. »Svoje zasebno premoženje zapuščam do polovice častnikom in vojakom, ki so že preostali po francoski armadi, ki se je od leta 1792 jak več nekdanje »velike armade«, so sedanji Napoleonovi dediči sami stari vojaki, ki so 6e prav tako borili »za slavo naroda«. »Obiskali smo jih,« piše »Matin«, »to so jako stari ljudje, ki stanujejo na štiiih krajih pariške okolice.« Zuav Lazar Girard, ki se ponaša, da ima isto ime k°t general Hoche, biva v preprostem stanovanju v Saint Denisu. Rojen je bil 1. 1850 in jc eden poslednjih bojevnikov iz vojne leta 1870, kjer je bil na eni nogi ranjen, preden je prišel v ujetništvo. Kasneje se je vojskoval v Alžiru, kjer je bil pet let. »Glejte,« je dejal, »prav dobro se še spominjam, da sem videl prva dela v luki Philippeville«. Njegove veke so bile priprte nad očmi, medtem k° je v duh11 polagoma videval že izgubljene prizore. Prebivalci hiše eudnega in svetlega zatočišča v Saint Mandeju mu še zmeraj pravijo »kapitan« Charles Gabriel je 76 let star- Velik, odločnega obraza, vojaškega vedenja stanuje v majhni sobi ustanove Lenoir. Tu živi med svojimi spomini. Njegove misli, vse njegovo ž'v-ljenje je osredot°čeno v preteklosti, ki nanjo spominja V6e, kar je v mali, svetli sobi: častniški kovčeg pod mizo, odlikovanja na steni, ki so obdana z imenovanji o vojnih poročilih in s slikami bitk-Stotnik Gabriel je doma iz Vogezov. Je vitez častne legije in se rad sp°minja, da je bil njegov oče inštruktor prvih kira-sirjev v Saurauru. »Leta 1886 sem se prijavil k vojakom,« pove ta dedi6 Napoleonov, »pripadal sem k »Železni diviziji«. Ta visoki, mršavi starček se z žalostjo spominja tistih časov v Afriki, kjer je poveljeval svojim fantom. »To niso bili nepridipravi, kakor s° drugi zmeraj trdili.« In pokazal je nisma, ki jih skrbno hrani v skrinjici, kakor bi bila ljubezenska pisma. To so pisma, ki so jih bili njegovi fantje pisali svojemu poveljniku. Nadeli so mu vzdevek Tonkin in je 76 let star in se piše Jean Fritsch. Mirno preživlja svoje dneve v h°spi'ju Boulogne-Eillancourt. »Prav sam sem na svet" — žena, otroci, bratje — vsi eo mi pomrli.« Korporal Jean Fritsch je služil 15 let. Bojeval se je v Tonkingu i 1890 in se je bil trikrat tjakaj povran Leti 1900 je bil v Maroku. Udeležil se je bitk v Alžiru. Tunisu, v Sahari... Iz teh veli- j kili pustolovščin je odnesel sled na roki. Rano, ki mu jo je povzročila krogla, mu j je prizadejal neki pirat, medtem ko je on sam plaval po neki adrijanski reki. In slednjič jc še Georgcs Ihil vojak iz 66 bitk, ki je bil zmeraj navaden prostak v vseh 17 letih — v Alžiru, Tunisu, na Madagaskarju, na Ekvadorju in Kreti. Zdaj živi v svoji hišici v Rcmainvilleju. Njegova pokojnina je premajhna, da bi mogel z njo preživljati sebe in ženo. Zato dela to in ono, da kaj zasluži. Iz omare v jedilnici je vzel skrinjico samih spominov. Pokazal nam je svojo vojaško knjigo, kakršnih ni dosti na svetu. Svoj čas se ;e boril na Madagaskarju proti divjakom, zoper zahrbtno mrzlico in vse druge bolezni pragozdov. »Udeležil sem sc bil osvajalnih bojev pri Marogoayu in Tananarivu«, je povedal. In kakor bi pripovedoval pravljice otrokom, nam je stari vojak govoril o kraljici Ranavli in njenih 2000 vojščakih-»Njih puščice so bile strašne.« To so štirje možakarji, ki so še dandanes deležni dediščine cesarja Napoleona I. Ni dosti, kar bi mogli storiti z 2C0 franki, vendar je pa tudi čast nekaj, da si dedič Napoleonovi Italijanski vojak prisluškuje, kje se nahaja sovražnikova podmornica MIŠKA V PUŠČAVI Poletje v Ukrajini Spomladi — piše vojni dopisnik lista »Der Ncuc Ta g« — sem se bil peljal v domovino, zdaj poleti pa se spet vračam. Peljemo se po višavju vzdolž reke Dnjcpra. Veličastna, več kilometrov oddaljena reka si lesketajoč in v velikih ovinkih utira pot. V njeni Široki strugi so videli sipine in majhni, zeleni otoki, a nikjer ni lie čolna ne barke. Kakšna živahna prometna žila bi mogla ta reka poslati za Evropo! Po obronkih za nami se srebrijo vrhovi grmiči. Vsa pokrajina je nalahno vzvalovana. »Ce bi Ukrajinci za slehernega novorojenčka posadili drevo, pa bi bilo tu v nekaj letih povsem srednjeevropsko,« jo pravilno pripomnil tovariš. Resnično, tu pogrešamo drevesa ob cestah in pa majhne gozdove. A to je vidno šele jeseni, ko pokrajina ni odela v rumenorjave barve, ampak je povsod vse enolično rumeno. Povsod po njivah plevo,jo plevel. Pisana oblačila žensk se nam od daleč svetlikajo. Gradnja hil ni za Ukrajinca nobeno vprašanje. Vidimo žo storjena ogrodja za ilovnate koče. Bodoči prebivalci teh koč z nogami urno gnetejo ilovico. Vsa družina je soudeležena pri gnetenju to zemlje, ki bi bila Ukrajina brez nje tako ubojja, in ji dodevajo protje in kravjeke. Že razrezani kosi pa se suše na soncu. — Kake tri tedne je treba, da ta »opeka dozork na soncu. Zatorej začno hišo zidati najprej s tem, da gnetejo ilovico.' Šele potem pride ogrodje iz tramovja na vrsto; ostrešje je jako gosto in mora viseti čez hišo, da ne more dež razmočiti ilovice. — Človek kar težko verjame, kako je potem taka hišica, ko je pobeljena, čedna in okusna. Močno in omamno diši po travnikih in njivah, zlasti še, če težki vojaški škornji topotajo po vseh teh dehtečih rastlinah. Kmalu ne bo nič več moči hoditi med vrstami koruze, kjer se ti dozdeva, ko da hodiš po ozkih ulicah. Nalahno zapognjeni listi šušljajo, in če pogledaš po njivi preti soncu, se ti zazdi, da si na velikem zelenem jezeru, kjer so nalahno pozibavajo valovi. Sončnice so odprle svoje plamteče glave. Tem-noruineno se svetijo polja daleč v deželo in notri brni in brenči ves božji dan, Uo da jo vso en sam čebelnjak. Z letala mora biti rajski pogled na to prelepo rumenilo med zelenjem njiv in sadovnjakov. Med visoko koruzo in debelimi sončnicami so posajene lubenice, ki nam tako lepo pogasijo žejo. »Dež!« To je bila edina želja kmetov v poslednjih dneh. Danes je dež zares prišel, ki je bil tako potreben koruzi in krompirju. Majhni potoki-hudourniki so se iztekali s streh naših šotorov na trda tla. Ljudje se vsi premočeni kar dobre volje vračajo z njiv. Več dni so preko-pavali zemljo, ki je bila otrdela ko kamen. Dobro se zavedajo, da se bo jeseni njih trud spremenil v olje in moko. S steklenico vode in kosom koruznega kruha se odpravijo zjutraj, z motiko na ra'mi, na polje. Z zahajajočim soncem se vračajo, nesoč vrečo koruznih listov za kozo domov. Šele potem si skuhajo juho ali krompir na svojih poletnih ognjiščih na prostem. iT mtisfauneištm morskem lazboiiUkii pteišnjega stcUtia Jezik, ki izumira Jezik Laponcev v raznih pokrajinah Švedske počasi izumira, kakor poroča neki znanstvenik iz 1'psale, ki se je pravkar vrnil z ckspedicije, da bi dobil za arhivo la-ponsko plošče. Isponski otroci vedno bolj govorijo švedski jezik in če jih njih storži vprašajo kaj po laponsko, jim oni odgovorijo v švctfščinl. V nekaterih pokrajinah, posebno v Jiimtlandu in Vasterbottenu, izginjajo tudi laponske ljudske Šege. Laponci sami jako obžalujejo, da jo tako prišlo, in si želijo, da bi v njih nomadskih šolah poučevali v laponskem jeziku. 700.000 prebivalcev v Ksinkmgu Prestolnica Mandžukua, Hsinking, ima po svojem desetletnem obstoju 700 000 prebivalecv, lani pa jih je imela le 554 tisoč. Med njimi je 566.841 Mandžujev, 127.755 Japoncev, 26.951 Korejcev in 584 ljudi različne narodnosti. OBLEKA V ŽIVALSKIH ŽELODCIH Bilo je lepega poletnega dne, ko sc je neki naseljenec v severni Argentini kopal v reki. Mahoma se je na nebu pojavil majhen oblaček, ki se je vedno bolj bližal in se je sladnjič izkazalo, da oblaček ni nič drugega ko na milijarde kobilic, ki so tudi v Argentini velika in huda nadloga. Kobilice so kmalu izginile, a ko je kopalec odhitel na breg, da bi se oblekel, ni našel od svoje obleke drugega, ko ovratnik od srajce. Vse drugo so kobilice do poslednje niti požrle. Tudi razobešeno perilo, ki ga niso pravočasno spravili na varno, jc bilo vse razcefrano in ražjedeno. Še bolj čudno pa je to, da goveja živina prav rada žre obleko. Marsikdo je doživel že na gorah, kier se pase živina, kako mu je s trave izginila srajca ali hlače ali krilo, kar so vse požrle krave in voli. NAVI.TALCI ZA LASE IN CIGARETNI HROŠCKI Čudne so tozadevne navade tudi pri drugih živalih. Tako se je v najnovejšem času izkazalo, da je »čriček za pečjo« velik ljubitelj umetne svile in volne iz lesa, a molj se je prav tako v najnovejšem času izkaz-,!, da neznansko rad je sladkor v kolkih. Postrvi so se v nekem švedskem gojišču navadi'e na celofan, ki so jim ga dali za krmo kot okrepitev, in cigaretni hrošček (Lasioderma scrricorna) se preživlja izključno s tebakom in mu ,'iiši tudi cigareta in ki se jc cclo prilagodil barvi tobaka, saj je prav tako rjav ko tobak za cigarete. Dalje so spet živali, ki jim diši petrolej, ko na primer ličinke petrolejske muhe (Psilopa petro-lei), ki živijo v petroleju in ne morejo nikjer drugje živeti. Na ta način so čudaške tudi srednjeameriške čebele brez žela, ki 60 jim liubši ostanki in mlakuže nafte na tleh ko najslajši cvetlični med, seveda imajo povod za to, saj si iz teh lepljivih snovi gradijo svoja gnezda. Prav tako je praktična neka brazilska razvrst čebele, ki ji pravijo Indijanci »navijalec za lase«. Ta žuželka se prav spretno zarije med človeške lase na glavi, ki jih razgrize na majhne koščke in jih uporablja za gradnjo gnezda. Spričo teh žuželk pa je prav posebne vrste argentinska riba hoplosoma, ki se najrajši preživlja s prekrasnimi cvetovi povodne rože Victorie regie. Manj izbirčni so mladi noji, ki prav tako radi žro telesne odpadke svojih staršev kakor rastline ali Pri londonskem sodišču se jo obnovila razprava za dediščino še iz prejšnjega stoletja. Gre za vsoto 300.000 funtov, ki so bili last morskega razbojnika. Leta 1830. je umrl na Madagaskarju Francois Claude de Bonet — »madaga-skarski kralj samozvamec«. Življenje tega človeka je polno pustolovščin. De Bonet se je pojavil v 18. stoletju, rekoč, da je Maltežan, in se je udinjal v službo Angležev. Dali so mu nalogo, da prebije Napoleonovo blokado nad Angleško in da pretihotapi različno blago iz Angleške in vanjo. Ko je imel v tej zadevi povsem proste roke, je s svojimi ladjami križaril po morju, češ da je nevtra-lec, in ee je izkazoval s ponarejenimi listinami. S tem si je pridobil velikanske vsoto denarja, ker je svoj razbojniški plen na polovico delil z državo. Ko je blokada prenehala in ni mogel žuželke, Višek neokusnosti pa si privo- j (,o gollet ni5 več Urižarili po morju in šči, po poročilu nekega prirodopisca —, u„al,jati razbojništva, je začel trgovali goscmca Scopelosoma satcllitium, ki 1° ; 7 "7aillorcj. Prodajal je afriške je nekoč napadla druga gosenica, kar ji j črnce v i ameriške Združene države, in sicer po ,e vzbudilo tako slast po žrtju, da se je . jg dolarjev glavo. Ta trgovina se je jasama ugriznila tjakaj, kjer .jo je napadla j ' ra^jja sa: so mnogi veleposestniki I .. • i •>