Posamezne Številka 40 vinarjev, SlBV. 94. V LinUlM, v peieK, dne 25. spina m IA M, • SLOVENEC« volja m p«*tl m na atraat Jngo- start!« ia v LjuMjanl: M etie lata naprtj.. I n nI lata n .. „ 42*_ n 8aW lato m ,.„ M-— Sa tsasssMtro Mlolatao K »5-— b Sobotna Izdaja' b Ia Mle lata.....E «•— ■a lzoirastr«, 20 — i Inseratl: č Kaostolpna petltvrata (b'J jia iiroita tn 3 mm vho'« al! b!« prostor) ia enirat ... po K 1-20 Pri naroČila nail tO ob|a» popust. Hs]BanJšios'tE3 .9 9e-< K 4"— Pos.aao: rr—^ l3aoa'ol^a eotiivvata a. 3-— Isba|« ievzeaiši po* Vi po praantun, cr> t »fft BJoIT«}. Mf* OretalitTB ja w KopitarjeTi allol itar. 6/111. Boitoplsl sa ne vračajo; astranlilraca pisma se na sprejemajo. Telefona š»»7, SO. Političen list za slovenski narol Oprava je r Kopitarjevi al. 8. — poŠta« hran. IJubljaneke it. 850 ea aaroSntno St 349 za oglase, atatr. tn čefise 24.797, ogr. 26.511, bosn.-bsrs. 7633. llllllson p RsM. LDU. Pariz, 23. aprila. (BreržičnO.) Dopisni urad Zedinjenih držav priobčuje izjavo predsednika Wilsona o jadranskem vprašanju. Predsednik v njej razmotriva, ta kaj ne more »prejeti pridclitev Reke Italiji: Mir, ki se naj sklene z Nemčijo, •Ioni na načelu prava in pravičnosti. Isto načelo se mora sprejeti tudi za ozemlja bivše avstro-ogrske monarhije. Ako se to načelo spoštuje, potem mora veljati Reka kot izhodišče za uvoz in izvoz ne Italije, temveč severnih tn severovzhodnih pokrajin: Poljske, Ogrske, Češke, Romunske in novih držav, pripadajočih jugoslovanski skupini. Reko dati Italiji, bi se reklo, ustvariti razpoloženje, ki ga ne smemo prezreti. Pustiti to pristanišče, na katero •o vse gori navedene pokrajine, posebno glede pristopa k Sredozemskemu morju, navezane, v rokah rile, katere bistven del ta luka ni, bi pomenilo toliko, kakor ovirati trgovsko in industrijsko življenje pokrajin, ki so na to pristanišče navezane. Iz tega razlog?. Reka brezdvomno ni bila Sprejeta v londonski pakt, temveč je bila fcončnoveljavno prisojeoa Hrvatom. Predsednik Wi!son opozarja, da pogodba od leta 1915. dodeljuje gotove točke dalmatinske obali Italiji, ker se le-ta inora zavarovati proti Avstro-Ogrski, in ker danes Avstro - Ogrska ne obstoja več, je predsednik prepričan, da bo italija pritrdila ureditvi svojih interes-ov, ki bo mir absolutno zajamčila. B©I za LDU. Lyon, 24. aprila. (Brezžično.) Barzilai je predpoldne obiskal Clemen-ceaua, le-ta pa I.foyda Georgel. Predložili ao potem predsedniku Wilsonu italijanski posredovalni predlog v jadranskem vprašanja. »Petit Pariticn« javlja: Ifalija vztraja pri svoji zahtevi glede Reke, sprejela pa. je revizijo londonskega dogovora z ozirom na priznanja Jugoslovanom o načelu narodnosti. LDU. Dun?', 24, aprila, rRouter- javlja: Glasom pariške vesti lista Neuer Tag, ki dosedaj cd druge strani če ni potrjena, je italijanska delegacija došla v položaj, da ji ni več fnogbČ« udeleževati se konference, Italijanska delegacija zapušča Pariz, -------------ir.... •--.--..„-----■_>:■■ - Kakor kaže, se pri nas s silno vnemo vrši delo za reformo našega šolstva. Od tega je odvisna vsa bodočnost našega naraščaja in bodočnost našega ljudstva, naroda in države. Jasno je, da bo ljudska šola slejko-prej temelj za zgradbo ostalega našega šolstva, vsled česar bo preosnova ljudsko šole še prav posebno važna. Pozabiti pa ne smemo, da bo ljudska šola za pretežno večino ljudstva ostala edino izobraževa-lišče, Ljudska šola pa otroku nima nuditi le duševne izobrazbe, marveč veliko bolj srčno kulturo. Ljudska šola bodi v prvi vrsti poklicana, otroka dobro vzgojiti! Kaka pa bodi vzgoja, da je dobra? Svobodomiselno slovensko učiteljstvo, organizirano v svoji r-Zavezi'!, je priznalo potrebo vzgoje na podlagi neke r-etične kulturo«. Niso ram pa gospodje povedali, kaj pod to besedo pravzaprav razumevajo. Ker je ta del slovenskega učiteljstva postavil svojo zahtevo, da bodi ljudska šola državna, jc umevno, da. bo tudi država določala temelje vzgoje, t. j. ono »etično« podlag«?. Prav lepo odgovarja zadnji i>čas« na to nesmisel: ;->Kje je taka enotna državna etika? Kdo jo je določil? aH kdo jo bo določil? naučni minister ali parlament? Od kdaj so ministri in parlamenti učitelji morale? Cilj vzgoje določa svetovni nazor, a država kot država na taka vprašanja ne more dati odgovora. Res, da neke etične pravce podaja žc pamet sama, torej skupna pamet neke skupne etične pravce, toda razdor v moderni družbi je že tako globok, da niti pamet ni več skupna. Če pravi naravna pamet: ne prešuštvuj, pravi socialistična pamet: svobodno ljubi! — Če pravi naravna in krščanska pamet: človek sc mora v mnogočem premagati in ne si vsega dovolili, pravi libertinska pamet: človek naj se svobodno izzivi — -memento vivere«, so je glasil ta življenjski klic pred vojsko naspreti krščanskemu opominu: /memento mori!« — katera etika je čorej prava državna etika?« Za krščanskega človeka jc jasno, da more podlaga vzgoji otrokovi biti le krščanska morala, ki je stvar vesti, v kateri pa zopet govori vera. Ko sklepamo šolske postave po svojih zastopnikih, je to eminentno političen čin. In ko govorimo o tem, kake naj bodo te postave, je to tudi politika. In zato jc potrebno, da vero, krščansko načelo postavimo za temelj šolski politiki. V fetn smislu je vera, svetovno naziranje in vzgoja otrok — po-Uticum! Vera pomeni svetovni nazor in v časih demokracije sme in mora vsak državljan uveljaviti svoje prepričanje v zakonodaji, Prav posebno velja to za zakone, ki določajo, kaka naj bo vzgoja mladine. Oče in mati sla prva poklicana v tem oziru podati svoje mnenje in zahteve, in šele potem pridejo na vrsto drugi faktorji. Nesmiselno jc danes, v časih demokracije in v časih, ko nekrščanski svetovni nazor tako jasno nastopa proti krščanskemu, trapiti ljudstvo s frazami, da je vera zasebna stvar itd. Ravno v časih moderne demokracije, ko si ljudstvo samo daje postave, je važno in potrebno za družino- in državo, da ljudstvo obstoji iz poštenih ljudi. In podlaga- za krepost in poštenost je krščanska morala, »Čas« pravi; »Država — je dejal že Pe-r-f.alozzi — nima nobenih kreposti, temveč uporablja kreposti svojih državljanov, Ce je torej resnično, da demokratična država me.d vsemi vladavinami najbolj potrebuje krepostnih državljanov, ker sc v njej državljani sami vladajo, jc tudi resnično, kar je rekel TocqueviIle v svojem znamenitem delu o demokraciji Združenih držav, da ima demokracija najglobljo potrebo globoke verske vzgoje.* Zalo te za naše ljudstvo iasno, kakšna mora biti vzgoja v naših šolah. Tu so naše ljudstvo ne bo dalo komandirati od nikogar! Pokrajinski poslanec S,: misli p pre- Sedanje vrvenje v drŽavi Srbov, Hrvatov iu Slovencev mo spominja v marsičem na prve tedne in meseco po padcu ruskega, absolutizma in njemu sledečo koalicijsko vledo Korenskega. Takrat so so združile vse stranko od skrajnih, desnih ka pitalistih o- meščanskih do skrajnih 'evih socij al nedemokratičnih, da vzdrže v ogromni državi potrebni red in mir in da pripravijo vso potrebno za. volitve v ustavodajno skupščin o, I\ i naj I>i odločila na daljno usodo Številnih narodov rusko države. Ruski mali človek, kmet in delavec, vojnim strahotam najbolj izpostavljena stanova, sta i vso odločnostjo zahtevala mir, zemljo in svobodo. Korenski jo šel na lim zavezniškim kapitalistom in ni izpolnil glavne zahteve ruskega naroda: ni mu dal miru, ampak bojevite govore, polne vojnega navdušenja, katerim je pa sledila — seveda — katastrofa na ruski fronti. ■ -.._. - -V---— Koalicijsko ministrstvo Kerenskega fe hote ali nehote, vede aH nevede podpis ralo domače ruske kenitaliste in stare privilegirane meščanske stranke in —• pri vsem bogastvu v Rusiji se nahaja-jočih živil — ni bilo spodobno, da za/« dostno prehrani stradajoči 'ruski pro« le t pri jat. Namen Kerenskega, da evolucij skim potom preobrazi rusko državo v demokratično republiko, se ni. posre-čil. Ruski narod, že tolikokrat varan, ni zaupal koaliciji. Pa "udi drugače so svetovni dogodki pripravili baS na Ruskem najugodnejši teren Ljeninovemu boljševizmu, Iti pomenja začetek svetovne revolucije. Tudi pri nas ua Slovenskem iu v Jugoslaviji živimo po razpadu Avstro-Ogrske v znamenju koalicije. Začasni sporazum bi bil v sedanjih časih največjega pomena, seveda;' H bi' ca resno upoštevale vse stranke. Toda podrobno organizatorično in agitatori'eno delo nasprotnikov V. L. S. jasno kaže, kako so more »modus viveAdt« izrabljati v lastno korist. Pod' krinko koalicije hoče zJasii' bivša napredna stranka, raz« biti V. L. S. in pripraviti as. kmetih ugodnejša tla svojim strankarskim ciljem. . . > sPraS s farji!« vpijejo. Pa glejte, žo leta 39H. jo bil obmejni slovenski'duhovnik bivši avstrijski Vladi najbolj .neljuba oseba. Po štajerskem in Koro-tkem je vlačila nemška sodrga zavedne narodnjake v duhovniški obleki po ulicah, suvala jih lu pljuvala nanje kot na največje zločince. In Vendar: Češko-jugoslovanska zveza, majnlška deklaracija, preobrat na Slovenskem, ustanovitev Jugoslavijo, ali niso vse to zgodovinski trenur.ki, pri katerih je igral slovenski duhovnik glavno vlogo. — Jn So danes na, Koroškem ni Slovenki duhovnik varen življenja, v okupiranih krajih p?.. Italijanski- imperijali-zem preganja ir in-eraira vse od škofa do kaplana. Zgodovina slovenskega ljudstva nam dokazuje, da jo bil duhovnik, povečini sin slovenskega kmete, vselej in povsod našemu ljudstvu najboljši voditelj. Zato pa vse, .kar jo poštenega na Slovenskem, najbolj zaupa slovenski duhovščini. Ni nas prav ni:'' strah, ko svobodomiselni koalicijo-naši kri ČC po mestu in deželi: »Proč n farji! Far naj se ne vtika v politiko!« Bivši narodno-naprednjakl so vstopili v Belgradu v Demokratski klub. Tako imajo v narodnem predstavništvu za enkrat večino iu zdaj si pred- f i. V-A' Zi. PeSer ZHfts^š m frajti r^s moriš««. Novela. Hrvatski spisal E v g e n i j K U m i č i č.* Zasnul je malega travnja leta 1671. V Dutlajikem Novem mestu so se Culi že rano v jutro v nekih ulicah ostra povelja catnika in težke stopinje vojakov. Pri kapucinih je zvonilo k sv. maši; tenki zvok sc je lazlogal zdaj močneje, zdaj. slabeje, kakor bi veter donel. V jutranjem somraku se je naglo dvignila poletna megla, zabliskalo se je in zagrmelo ' nekolikokrat, zašu-mel je dež, a hitro je vse prešlo, zapad-nik je raztrgal oblake. SOlnce jc posijalo, lesketaj .cro šc kapljice po strehah, preko obzidja so je zbiral v mesto vonj polj in livad. Ljudje so, se požurili na mostno obzidje, da si pribore mesto na sovemi * Kumlčhj, izmed najboljših hrvaških pripovedovalcev, jo bil vojen 1. 1850 v mestecu Bersfeču (blizu Voloske) v Istri; umrl je 1. lUO-i. Med drugim je napisal tudi dramo ?Petar Zrinskl«, ki jo še vedno igrajo. strani trga, ki je bil pred mestno orožarno. Vsak pogled je padel najpreje na sredo trga, kjer je bilo nekaj črnega, nekaki oder, pokrit s črnim suk-nom, do tri čevlje visok, dolg šest pedi in štiri s>irok. Na njemu pri kraju je bila okrogla in debela klada, a na njej se je bleščala velika sekira. Ljudje so vedeli, da so na taki kladi sekajo roke. Nasproti onemu odru je bilo vzvišeno mesto iz de&k, pokrito z lepo preprogo za kraljeve pooblaščence in drugo gospodo. Na s ploščami pokritem trgu je trava prirastla med nekaterimi ploščami. Mestna orožarna jc bila na zapadni strani trga, a kapucinski samostan, velika zgradba v dveh delih, na vzhodni in južni strani. Mnogo dece se je spelo na samostansko streho; na oknih in okenčkih povsod glava pri glavi, kakor t.ndi na obzidju. Okoli sedmo ure pride na trg domača mestna garda pod orožjem, in povsod naokoli nastane veselo mrmranje. ker mnogi se vesele, ko vidijo svojo sorodnike in prijatelje, ki tako ponosno stopajo, opasani s širokim rumenim jermenjem, pod velikimi dlakavimi cevmi. Garda se razdeli na štiri enako čete, in vsaka v svoj kot. Kmalu za temi suličarji, bo jih do dve sto; brkati, plavolasi in po večini debeli, stopajo trdo. ostro. Na niih ie vae Široko: čevlji in hlače, rokavi in klobuki s peresi. Oni se razvrstijo na zapadni strani trga pred glavnim pročeljem orožarne, položijo sulice, mnogi se naslonijo rta zid, nekateri ogledujejo ljudi na obzidju in strehah, a nekateri zde-hajo. Zopet nastane mrmranje: na nastavek nad glavnimi vrati orožarne je prišel mestni načelnik Matija Eierl von Eiersberg z mestnim sodnikom in z njegovima prisednikoma Mihovilom Marklom in Hanusom Grubelom. Vsi domači ljudje, oblečeni kot na praznik. Razgovarjali so se zelo resno in dostojanstveno, kakor da bi hoteli prepričati svoje preproste someščane, da so v vodnem službenem poslu, da je njihovo delo vse to, kar se danes vrši, da se vse urejuje po njihovih glavah. Soince je ž« razsvetlilo pročelje orožarne in nekaj trga pred njo, in se polagoma približevalo onemu črnemu odru, kjer se je bleščo.la sekira ua kladi. V kapucinskem zvoniku odbije osmo uro, na trg pridejo pooblaščenci Abele in Molitor, dvorni tajnik Podc-sta, vladni odposlanec Juraj Damhofcr in zapisnikar kazenskega sodišča Maksimilijan Hanugel. Sedaj stopijo na trg tudi oni, ki so bili na nastavku orožarne, poklonijo se globoko gospodi z Dunaja, najglobokoje kraljevima po-oblaSčoacemo« Ti jim asilostno podaja- jo desnico. Vsi so oblečeni, črno, nekateri z mečem ob boku. drugi z dolgimi vlasuljami. Razgovarjajo se pred orožarno, kjer je bil tudi stotnik von Ehr s vojimi suličarji. Pooblaščenec Abele vpraša mest. sodnika Pavla Pieyersa: — Kdaj je prišel Nikolaj Mohr? —- Siioči, naravnost iz Šopruna, odgovori sodnik. — Kje je sedaj, nadaljuje Abele. — V orožarni. Vojaki eo mu dali dobro pečenko in vrč vina. Prav vesel je, š::li se z vojaki. — Samo da se ne bi opil! pogleda v skrbeh Milotor sodnika. •— Pije naj pozneje ... Čul sem, da jc nekoč \ Požunu pijan prišel na rno-rišče. Ne bi hotel, da se to tudi danes ... se posmehne Abele. — Ne bojte se, gospodje pooblaščenci. Nikolaj Mohr je odsekal 2e sto triinsedemdeset glav! se pokloni sodnik. — — Ni vsake spretno, ckomlzgne z ramama Abele. Prosim Vas, ne dajte mu mnogo vina. — Glej, koliko radovednega in neumnega svota! hoče reči Molitor s pogledom po obzldiu in strehah. Pnčn«»j pa lostavi: Želim, da so za enkrat iz-vrSo to prokletc ubsodbe! — Danes ho torei tudi Nadasdv?.. zmaje mestni poveljnik Matiir. Eierl. (DaUe.1 slavljajo, da je ves svet njihov. Xot v polpreteklem času naši nemški nacijo-nalcl, proglasili so se ti jugoslovanski demokrati za državo edino ohranjajočo stranko in karakteristično jo njih kle- Eeplastvo navzgor. Prej so pisali knjižice o »najboljšem« cesarju in šolski otroci so morali za št&Iažo k vsaki »pasji procesiji«, danes delajo amerikansko reklamo za sprejem Aleksandra. Vpeljali so naravnost policijski sistem. Povsod vidijo boljševiški strah in denuncijacijo so na dnevnem redu. Radiča, ki je bil svoj čas tudi za ujedinjenje, so s svojo modro politiko pognali v nasprotno stran, zdaj ga pa zapirajo in ustvarjajoč ljudske mufe-nike, lajšajo delo nezadovoljnim elementom. Ker vedo, da je večina JD v narodnem predstavništvu slučajna, in so prepričani, da pomeni moderna sp'o-šna in enaka volilna pravica konec jugoslovanskemu laži-demokratizmu — poizkušajo patentirani demokratje iz JDS že v sedanji prehodni dobi ustvariti nekak prejudic s sprejetjem mnogih zakonov, do katerih, potrditve ima pravico le pravilno od ljudstva izvoljena narodna skupščina, šolo bi radi i dobili v svoje roke, agrarno reformo in [ Se marsikaj drugega hočejo prikrojiti po svoje. Gospodje, če ste res demokrati, pustite, da o važnejših zakonih ljudstvo samo odločuje. Pač pa veleposestva postavite pod strogo kontrolo, na vseh tovarnah ustanovite delavske svete, razveljavite vse med vojno sklenjene kupne pogodbe in skrbite, da vas ne bodo vojni dobičkarji imeli za norce. Glejte, da bodo ljudje siti in oblečeni, xn predložite v najkrajšem času moderno demokratično volilno reformo za vse zastope. To jo Vaše delo! boju prot; velesrbstvu, Sunarič jc med njimi najbolj spreten in najbolj sposoben Sn upa, da bo zbral Hrvate v stranki, ki bo podružnica zagrebške »StarčeviOeve stranke prava«. To je popolnoma razumljivo. Krivi so tega Srbi in njihovo obnašanje do Hrvatov. Med Hrvati Bosne moro žalibog živeti samo stranka protisrbske barve. Ko bi se natančno ločevale zahteve, naj se odpravi preganjanje Hrvatov, od plemenskega sovraš tva, bi morda taka proti -»srbska« stranka nič ne škodovala. Vendar bi tako stranko morali voditi ljudje, ki niso prav nič kompromitirani v svojem bivšem političnem delu, ki sc niso nikdar odlikovali po frankovstvu. V nasprotnem slučaju bo dobila taka stranka že ob svojem postanku znak srbofobstva in kot taka ne bo v naših razmerah dosegla nobenega "-ečjega uspeha pri svojem, delu, • Pred nekaj dnevi je bil v Sarajeva dalmatinski narodni predstavnik Stanko Ba-ntč, član »Jugoslovanskega kluba-. Vaš poročevalec je ime! priliko, da sc z njim razgovori. Po njegovih poročilih odide minister dr. Korošec po velikonočnih praznikih v Dalmacijo, da nadzoruje tamkaj prehranjevalno delo. Ob vrnitvi se bo ustavil v Mostaru in Sarajevu. Radi tega so se že sedaj vznemirili nekateri krogi. Zelo neprijetna jim je zadeva z izvoznicami, zaradi katerih so po poročilu vladnega »Narodnega jedinstva* bili veliki škandali. Vlada je izvršila natančne preiskave, pri katerih so našli med drugim 18 potvor-jenih izvoznic, G. Stanko Banič je odpotoval domov v Split, kjer bo 27. t, ra. ustavna skupščina ljudske stranke. Na ta shod bodo odšli tudi odposlanci iz Sarajeva in Mostara. Frasscosta casapisSs 0 Gauvain piše v »Journal des Debats«, da iziva italijanska pohlepnost po italijanski obšli jugoslovanske protizahteve in da tajne pogodbe izza 1915 niso pripoznale niti Srbija, niti Zedinjene države, niti kak drug narod, v katerega^ imenu si prisvajajo pravko govoriti gotovi politikarji. V ponedeljek je ostala razprava načelnikov velevlasti, ki 60 se udeležile londonskega pakta, o jadranskem vprašanju brez* uspe2na, Posvetovanje se je nadaljevalo v torek in bo trajalo najbrže tudi v sredo, dokler se ne približa rešitev vprašanja araerikanskemu naziranja. Ves italijanski trud je bil brezuspešen. Wilson je še nadalje odsoten na posvetovanjih, Wilson zahteva, da se londonski pakt revidira primerno novejšemu položaju in da naj na podlagi njegovih načel aliiranci rešijo vprašanje pripadnosti Rek«. v Humanite* piše z ozirom na ponedelj-ska pogajanja: Italija najde v bližini Francije potrebno pomoč, da more udejstviti aneksijonistične načrte Sonnina, zahtevajoč izven Reke tudi vse obrežje, »Epoca«, Orlandov list, piše: Wilson se moti, čc misli, da bo Italija odnehala. Drugi italijanski listi so polni jeze, da aliiranci ne razumejo italijanskih zahtev in groze, da Italija ne bo podpisala miru z ; Nemčijo, ako se njenim zahtevam ne bo zadovoljilo. Seja v italijanskem parlamentu sc bo otvorila v sredo, kjer bo Orlando podal svoje izjave o Reki, Ts9oar!Ii€@9 slnibSiile! IsflnsHsfeisii opraSanln. »Zveza služkinj« — skupina Krekove prosveJe« — vns vabi na shod, V nedeljo, 27. t, m, ob polu petih pop, pridite vse v dvorano Mestnega doma! Tam se hočemo pomeniti o svojih težnjah. Združiti se hočemo v tesno organizacijo, ki bo skrbela za našo izobrazbo, za naše razvedrilo, za naše pravice in za naše koristi Tovarišice! Pomagajmo si prcdt^cm same tn pomagano nam bo! V nedeljo vse aa shod in vse v našo organizacijo! Za »Zvezo služkinj« Jasti Strniša Helena Jeretina : tajnica, t, č. predsednica. LDU Bera, 23. aprila. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča; Čeprav je bila napovedana za torek rešitev vprašanja, je položaj ostal vendar isti. Lista »Pariš Midi« in »Soir« nadaljujeta svoja pesimistična naziranja. »Pariš Midi« pravi: Ali bi ne bilo boljše opisati aktuelni položaj, tičoč sc jadranskega problema, kakor pa reči, da je zašlo v zagato? Italijanska misija de-mentira vzroke odsotnosti Orlanda pri po-nedeljski seji, sklicujoč se na dejstvo, da se je pripravljal k odhodu v Rim; Orlaado ni bil navzoč; ta seja je imela le edini namen informirati Wilsona. »Intransigeant« piše: Nobene rešitve se ni našlo za jadranski problem Ln tudi se ne če bo ententa v tem oziru dobila te- ve (Isvirco poročilo 'Slovencu«.) Fuzija jugoslovanske dem. stranke s srbskim blckom jc presenetila radikalce v Bosni. Niso pričakovali, da bo vladna stranka tako nastopila proti Pašiču in njegovi stranki. Radikalci se zato že sedaj pripravljalo na hudo volilno kampanjo proti jugoslovanski dem, stranki. Izrabili bodo korupcijo pri bosenski vladi Ln zadevo z izvoznicami. Natisnili bodo v tem smislu letake v tisočih izvodov in jih razdelili po deželi med ljudstvo. Njihovo glasilo ;>Srps: — Umrla je dne 23. t, m. na Jezici Marija Avbelj roi, Ješek, soproga bločnika juž. žel. Josipa Avbelja in vpokojena delavka tobačne tovarne. Zapušča soproga tn osem nepreskrbljenih otrok. — Veterinarjem! V Pragi se začno E8. aprila tečaji za višje semestre, ki veljajo za redne semestre; sestavljena bo tudi začasna izpitna komisija za obsolvente. Vpisovanje se vrši na dekanatu filozofske fakultete, Krakovska alica št. 6, in traja do 5. maja. Kakor znano, odide skupni transport jugos'0-vanskih visokošolcev 28. aprila popoldne iz Ljubljane (Zagreba, Belgrada), kateremu naj se pridružijo vsi veterinarji, ki nameravajo sedaj nada'jevati študije. — Potrebni denar naj so naloži v fcanki in da po njej nakazovati (Ljubljanska kreditna banka). -- Akcijski odbor jugoslovanskih veterinarjev. — Prekoračenje državno meja pri £ pil ju. Pišejo nam: Nikdo ne bo ugovarjal, ker je naša vlada zaprla meje proti Nemški Avstriji in kor je izdala jako stroge naredbe glede prestopka državne meje. Nikomur pa, ki je prisiljen da mora potovati v Nemško Avstrijo, pe gre v glavo, zakaj izvršujejo v špi-lju na ta način te naredbe, kateri način pomenja veliko šikano potnikom. Naredba, da ne sme med Špiljem in Arnovžem voziti noben osebni vlak, je prehuda. Nujna državna potreba zahteva sicer, da se nemškim železni&ar-jem in sploh drugim štajerskim Ncrn-cem zabrani dohod v Jugoslavijo, ali to bi se lahko dalo doseči na ta način, da bi jugoslovanski vlaki šli do Arnov-ža, oziroma da bi sicer pustili nemški vlak v Špilje, a tu bi ga morali naši vojaki zastražiti in rte pustiti nobenega ne izstopiti ne vstopiti, ki nc bi imel polnega lista, potrjenega od obmejne komando v Spil ju. ua je vso v redu ter da 6me prestopiti mejo. Pregledovanje potnih listkov noj bi se hitro izvrševalo in ne tako počasi, da morajo potniki čakati in se gnetiti po več ur. — Uved'i pa bi tudi lahko direktne vlake Zidonmost— Dunaj. Izmenjava železničarjev pa naj bi se vršila v Arnovžu, oziroma Lionici. — Pričakuiomo od merodajno strani, da se te sedanje razmere spremen i jo. — Južna želcznlca je podražila, ka-kor znano, vozno cene pri nas brez izjeme za 200%, i ako da bodo revni ljudje morali zopet hoditi peš. Nerazumljivo nam je, kako je mogla osrednja vlada dovoliti tako silno podražitev. Nemška Avstrija tega ni dovolila in kaže tudi sicer v tem slučaju, da socialneje čuti. Tam se jo podražila vožnja za 100% (ne 200%) le za prvi razred, za drugi za 66% in za tretji za 55%! Tako se bodo Nemci, če potujejo v prvem razredu vozili za tretjino ceneje kot mi, in tisti, ki se vozijo v tretjem razredu, kakor se moramo voziti mi, se bodo peljali po isti železnici za polovico ceneje od nas! — Slikar Brockhausen umrl. LDU, Nauen, 24, aprila. (Brezžično.) Znani nemški slikar Tbeo v, Brockhausen, ki je bil dvakrat izvoljen za predsednika »Svobodne secesije«, je umrl v 30, letu starosti vsled tuberkuloze, -ODO- lin iiiii! ---------------- lj P:enos Zrinskega ia Frankopana. Danes, v petek, dne 25. aprila ob pol 6. uri zvečer bo v Matici Slov. sestanek zastopnikov ljubljanskih društev, ki se mislijo udeležiti prenosa Zrinskega in Frankopana v Zagrebu. Društva naj pošljejo na sestanek svoje zastopnike. lj Kat, društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani uprizori v soboto, dne 26. aprila in v nedeljo, dne 27. aprila 1919, obakrat točno ob pol 8, uri zvečer v »Ljudskem domu« (Streliška u'ica) igro: Revček A n d r e j č e k. Narodna igra s petjem v petih dejanjih. — Vstopnina: Sedeži v parterju L in II. vrste po 6 K, III. do V. vrste po 5 K, VI. do IX. vrste po 4 K, X. in XI. vrste po 3 K. — Balkonski sedeži po 4 K. — Zofe v parterju po 3 K. — Galerijski sedeži po 3 K. — Stojišča po 1 K 20 v, — Stojišča za dame so na galeriji, za gospodo pa v parterju. — V pred-prodaji se dobivajo vstopnice v četrtek, dne 24. aprila in v petek, dne 25. aprila od pol 7. do 8. ure zvečer in v nedeljo, dne 27, aprila od 10, do 12, ure dopoldne v Rokodelskem domu _ (Komenskega ulica št, 12); na dan predstave (v soboto in v nedeljo) se dobivajo vstopnice pri blagajni v Ljudskem domu od pol 7, ure zvečer, ij Predavanja. Naznanjamo, da predava g. ravnatelj dr, Jos. Mantuani o narodni noši v ljubljanski okolici in na Gorenjskem v ponedeljek, 28. aprila, ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma, in g. dr. Ivan Pintar o moderni in hiAgence Havas.* je snoči izjavil ministrski predsednik Orlando: Izjava predsednika WilsOna, oddana nepričakovano v uri, ko smo z največjim naporom izkuSali doseči spravo, katere lojalnost bi zajamčila uspeh, je presenetila mene kakor tudi moje tovariše na konferenci kar najmočneje. V takih razmerah nismo mogli skleniti nič drugega, nego to, kar smo sklenili: prenehati sodelovanje pri konferenci, ker nam je izginilo upanje, da se uredi italijanski problem prijateljskim potem. Svoje stališče obrazložim jutri v poslanici na italijanski narod. »Matin« objavlja več porazgovorov z italijanskimi delegati. Orlando spominja na to, da so Italijani pri podnisu premirja Avstrije zahfevali gotove pridržke glede nekaterih izmed 14. členov, zlasti glede člena IX. Salandra je izjavil, da zapusti Pariz, ne zato, ker se je razprl na konferenci, temveč samo zaradi tega, ker se Orlando, čigar navzočnost je potrebna v Rimu, ne bo več udeležil konference. ITALUA SKLENE POSEBNO MIROVNO POGODBO? LDU Dunaj, 24. aprila. (ČTU) »Neue Freie Presse« piše: Ako se izkaže, da so vesti o odpotovanju italijanskih delegatov iz Pariza resnične, bo, kakor trdijo italijanski krogi, posledica tega, da mirovna pogodba ne bo sklenjena kolektivno, marveč da bo Italija sklenila s svojimi protivnki separatno pogodbo. PROTI ITALIJANSKIM ZAHTEVAM. LDU. Fariz, 24. aprila, (ČTU.) »Bu-reau Europa Press« poroča: Vsled odpora proti italijanskim zahtevam v jadranskem vprašanju, se Orlando posvetovanj ni udeležil, vendar se nadaljujejo privatna posvetovanja med Orlandom in Llcyd Gcorgcm. Razpravlja se o ponovnih posredovalnih predlogih. Italijanski delegatje so znižali svoje prvotne zahteve in sestavili minimalni program, ki obsega Reko, Zader in Ši-benik, dočim prepuščajo Italijani da^a-tinsko obrežje in zaledje Jugoslovanom. Wiison se ne strinja niti s tem italijanskim načrtom. LDU. London, 24. aprila. K italijanskim zahtevam je izvedel Reuterjev urad nastopno: Velika Britanija je Italiji svetovala, da naj v lastnem interesu popusti od nekaterih svojih zahtev. Ako Italija vz-traja na pravicah, ki jih ji daje londonska pogodba, bosta Velika Britanija in Francija izvajali posledice iz sopodpisa pogodbe. Poudarilo pa se je tudi, da odka-zuje londonska pogodba Reko Hrvatom in da se bo, ako se bo izvršila londonska pogodba, morala uveljaviti in izvršiti tudi ta klavzula, Llovd Gaorge in £kmeacgau se trudita, doseči uravnavo, Wilson je svojo izjavo podal izključno le na lastno odgovornost. MEJA MED NEMŠKO AVSTRIJO IN ITALIJO. LDU. Pariz, 24. aprila. (ČTU.) Nova meja med Nemško Avstrijo in Italijo je končnoveljavno določena. Meja teče severno od Brennerja. MAŽARI PONUDILI PREMIRJE. (Izvirno poročilo »Slovencu« | Bukarešta, 24. aprila. »L' Independaa-ce* poroča: Bela Kun je ponudil rumun-skemu g^vnemu stanu premirje. Ponudba je bila odbita. DEMOKRATJE IN RADIKALCI. (Izvirno poročilo »Slovencu«.| Zagreb, 24. aprila, »Riječ SHS« prina* ša izjavo Demokratskega kluba glede na. pisavo »Samouprave«. Demokratski klub izjavlja, da si j® demokratska stranka ohranila proste roke napram srbskim radikal-cc-m, čim so radikalci iz bivše Ogrske in Srema stopili v vrste starih radikalcev, Radikalci iz bivše Ogrske in Srema niso nikdar gledali na Hrvate, Srbe in Slovence kot ra en narod. Vedno co se za< zemali za naše nasprotnike. Kljub temu sta klub in stranka gospodov Pašiča in Protiča dala koncesije, spre ela med se tc elemente, ki se še danes rogajo ideji narodnega edin-stva. »OB ZOR« — KRITIKUJE. (Izvirno poročilo »Slovcncu«) Zagreb, 24. aprila. Današnji »Obzor« kritizira absolutistično delovanje ministrstva. Napada tudi narodno predstavništvo, češ, da je bilo samo dekoracija, a da ni pokušalo volje, da kontrolira delo ministrstva. MED VOJSKO POMRLO EN MILIJON SRBOV. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Zagreb, 24. aprila. »Mornim? Post« od 19. t. m. poroča o predavanju, ki ga je imel g. Gjurč v kraljevem anglaškem statističnem društvu. Gjurič je predaval o razvoju sibskega naroda, njegovem delu med svetovno vojsko in podal statistiko srbskih izgub. Vsega skupaj je med voj-rko pcmrlo 1,070.000 Srbov. ZAGREB IM.\ FET MILJONOV PRIMANJKLJAJA, (Izvirno poročilo »Slovencu« ) Zagreb, 24, aprila. Mestno županstvo je predloži'o obsežen načrt, kako bi se zvišali mestni dohodki. Mesto ima 5 milijonov primanjkljaja, NIČ VOJNIH AVDITORJEV. Hm Ima p-i čilo »'-I'.vencu« | •Eslgre-J, 24. arrila. Vojno ministrstvo je svoj čas razpisalo natečaj za vojne av-diforje. Rok natečaja je sedaj potekel. Prijavil sc ni nihče. PREPOVEDAN GORKI J« (Izvirno f-tečilo »Slovencu«) Belgrad, 24. aprila. Policija je prepovedala uprizoritev Goikijeve drame »Na dnu života«, KONFERENCA MED BODEČIMI ŽICAMI. LDU. Pariz, 24. arrila. (ČTU.) Kakor poroča »Journal«, bodo ves prostor med hotelom Vatel, bivališčem nemške mirovne delegacije, in pa hotelom Trianon, kjer se vrše poga.anja, pregradiii z bodečimi žicami, da ne bo mogoče nadlegovati nemških pogajalcev. FOSODBA MED JUGOSLAVIJO IN NEMŠKO AVSTRIJO. LDU EunaJ, 2i. aprila. (ČTU) V kompenzacijski pogodbi med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo sta se za vp1a';;eva'nici za kompenzacijsko blago določili Praška kreditna banka v Belgradu in pa Deutschoslerreichisrhes VVarenverkehrsburoau rta Dunaju. Pra-> ška kreditna banka v Belgradu ima po vsej Jugoslaviji podružnico in pa bančne zveze. Promet med nemško-avstrij-skimi in jugoslovanskimi trgovci se vrši na ta način, da se jugoslovanski kupec pred sklepom kupčije z nemško-avsfrijskim prodajalcem prijavi »Centralni upravi« v Belgradu in od nje zahteva, cla se nemško-avstrijskemu bla-govnoprometnemu biroju nakaže fakturni znesek. To nakazi'o prejme potem nemško-avstrijski dobavnik. Ko ta predloži prejeto nakazilo, se mu izroči izvoznica. Plačilo izvrši Warenver-kehrsburcau. Obraten postopek sc zgodi, kadar nemškoavstrijski kupec dobavi blago iz Jugoslavije. Za vodjo bel-grojske podružnice nemško-avstrijske-ga blogovnoprometnega biroja imenovani gospod Edvard Dittich bo 25. in 26. aprila v zborničnem poslopju, soba št. 77, sprejemal ponudbe nemško-av-strijskih trgovcev. ftsrovlzscsta. Iz seje mestnega aprovizB?I>!ie^a od« seka z dne 23. t. m. je poročati: Deželna vlada je nakazala mestni aprovizaciji od dofilega vlaka amerikanske masti in šoeha po 1 vagon špeha s približno 7000 kg in 1 vagon masti. Nakazana masi in špeh nikakor ne zadostuje, da bi bilo omogočeno razdeliti maščobo vsemu ljubljanskemu prebivalstvu. Zato odsek sklene, naprositi deželno vlado, da odkaže aprorizaciji vsaj še 1 vagon masti, da bo omogočena razdelitev za celo Ljubljano na osebo po pel kilograma masti ali špeha. Razdelitev bo urediti potem na ta način, da dobe nekateri okraji špeh, dočim drugi okraji mast. Seveda bo cena špehu primeroma nižja od cene masti, da ne bo nihče prikra"šan, oziroma oškodovan. Od prejema špeha, oziroma masti bodo izključeni člani železniških aDrovizacij in Vojne Zveze, kar jc tudi pravično, ker bodo imenovani dobili od svojih aprovizačnih razdeljevalnic arneri-kansko maščobo. Prvi vlak koruze in pšenice, ki je bila nakupljena po aprovizacijskih nakupovalnih je dospela ravnokar v Ljubljano. Na mestno aprovizacio odpadajoči del pšenice in koruze ie bjl oddan takoi v mline, da bo v nekaj dnen omogočeno mestnemu prebivalstvu razdeljevati ccnejšo moko oziroma kruh, kot do sedaj. Tudi ostalo na kupljeno žito v Bana tu pričakujemo v najkrajšem času v Ljubljani in je drugi vlak že v Oscku, a ne more vsled transportnih težkoč semkaj. Do srede drugega tedna se peče kot dosedaj kruh iz bele pSsnične moke. Od srede naprej sc bo 4 dni pekel kruh iz mešanice 20 odst. bele, 30 odst. ržene in iz 50 odstotkov koruzne moke. Hlebci bedo tehtali po 70 dkg in 6tane hlebec 1 K 40 v. Kakšen kruh se bo poznee pekel, določi aprovizacijski odsek v prihodnji se]i. Največje pomanjkanje trpi Lljubljcna na petroleja. Aprovizacija je ponovno posredovala pri deželni vladi, da dobimo petrolej. Deželni vladi je bilo do danes nemogoče preskrbeti petrolej. Zatrjuje se, da ie petrolej žc na potu iz Amerike v naše kraje, vendar pa nihče ne ve, kdaj da pri- j de. Kakor hitro bo deželna vlada razpola- j gala s petrolejem, aprovizacija takoj vse i potrebno ukrene, da se oddeli Ljublani, j kolikor mogoče velike količine petroleja. I Velika brezposelnost v Ljubljani in zunaj grozi Številni kategoriji stavbinskega delavstva, da bo brez zaslužka in s tem tudi brez kruha, ZviSanje ine/d stavbinske-mu delavstvu je povzročilo, da so jc stavbno delo znatno podražilo. Vsled tega ne dobe podjetništva nobcuih naročil in ne bodo mogla zaposliti svojega delavstva. Deželna vlada bo morala na vsak način priskočiti na pomoč in preskrbeti delavstvu delo, ker od svojih mezdnih zahtev delavstvo popustiti ne more, če hoče živeti. Pričeti je brez odloga z državno zgradbo stanovanjskih hiš, nc samo vsled važnosti zgradb samih, ampak tudi vsled nujnosti, da se zaposli delavstvo in mu s tem omogoči življenjske pogoje. Deželna vlada za Slovenijo se naprosi in poživlja, da preskrbi čimprej po sklepu miru in odprtju mej dovelj manufakturne-ga blaga iz inozemstva, da se morejo oso-bito nižji sloji in fiksni uastavl,'enci primerno obleči blago, naj se odda prebivalstvu po kar najnižjih od vlade določenih cenah in se pri razdelitvi blaga ne sme noben stau protežirati na škodo drugega; komisija vseh strank naziraj pravilno razdelitev in sc naj s primernimi odredbami osobito prepreči, da trgovci, ki bi prevzeli razprodaj«.), ne bi mogli zadrževati in zakrivati blaga iu ga potem drug;m prodajati po oderuških cenah. Pri določitvi maksimalnih cen ne smejo odločati nikaki oziri na posamezne stanove n. pr. na trgovski stan, marveč se morajo upoštevati edinole koristi splošuosti. Enako je postopati tudi pri živilih, ki bi se mogoče oddala trgovcem v prosto razprodajo. Blago naj dobe le oni, ki imajo svoje lastne lokale, da se s tem omeji vsaka manipulacija z blagom in obenem omogoči tudi uspešnejša kontrola. Odsek izreče tudi nujno zahtevo, da sc mora najstrožje nadzirati vsa trgovina z živili in drugimi neobhodnimi predmeti tako gleda en, kot glede načina prodaje. V sumljivih slučajih je najvestnejp uradno dor gnati nakupno ceno in prisvojeni dobiček. Proti vsakemu, ki bi si prisvajal nepostav-ne dobičke, je postopati najstrožje. ITHil nnrorii državnemu uradniku, po-IV UU PallUl štenemu Slovencu, tisoč kron, Katere vrue v teku štirih mesecev z obrestmi. Cenj. ponudbe pod »Vedno hvatezen« na upravo nSlovenca.a I nrtjjnnaii išče s 1. maiem za stalno v LulfllUUGl sr edini mesta sobo s poseb nim vhodom in elentrično razsvetljavo Ponudbe pod »Tehnina« na upravo .Slovenca." Koruzno poienlno moko in polenini 7l1f0 I 86 Prodaia v večiib >n manjših 6ul U J množinah po nizki ceni proti takojšnjem odjemu. Naslov pove: I. JngosiovansKi enončni n infurmačni zavod BESELJAa. & ROŽAM C, Ljubljana, Ftančevo nabrežje S. AoiofluemiiKe KSSeS pi Ivan Si&ka, totaiaa paruetov Ljubljana, ftiele kova niica 4 Istotam se kupi tudi močnejSl osebni auto. Na prodaj je lopa plemenska, dobro w\im Krova. Poljanska cesta št 55 šivilj f Mki pomočnik se spre ime tukoj. Ozira se le na prve moči proti dobri plači. Naslov pove uprava „slovenca" pod št. 2636 I nuri nrmrl Ra(li opustitve lova se tulil (JU&jIJ proda kratkodlaka psica fimačka z 2 meseca starim mladičem Kje, pove upra\a lista pod št. 2ti/. Men steklarski pomnik w vajenec se takoj sprejmeta Ponudbe z navedbo plače na: Maks Macher, za loja stekla, Mapbor. ftVDC P° 2 kroni kg prodaja Sever &. uVuJ riomp Ljub.jana, VVoifova nI. 12 500 K poKakll, r^iiToVpo! 2. uri popoldne na poti čez jubilejni most izgubljeno listnico z vsebino K 1700'— do K 1800'—. — Spreime in izplača „Anončna ekspedicija Al. Ma-telič, Ljubljana." Služba pri žnpni cerkvi na Brdu. Prednost bi imel tak, ki bi mogel voditi tudi poso-lilnico. — Služba se nastopi labko takoj. Žnpat urad na Brda, pošta: Lnkovica pn Domžalah. nnhtflvn se proda rod ceno zaradi rOIlIMVU selitve. Peira ces'o st 5, na dvorišča Hotel W.l»ou, M. Traven. Dftrtaipariia Prešernova alica g.. 9 llCalfiVi UUIU so priporoča v Ljubljani potujočemu občinstvu. Kupujem jjj .Jjo^hraslov okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon n&j se naznanijo ua V. Sua^neUi parna žaga za državnim kolodvorom. Ljubljana nm\t jovM"! IHrajni rlprtj se kupi. Ponudbe pod i IvjUilli OUUJ siroj« na anončno eksp Al. itaatalič, tijubijana. 100 kroi eipile Kr r^š; onega, ki ie IV. t, m med Trebnjem do Novega mesta vzel nahrbtnik z vsebino kvasa, pomaranč, sukanca, sladkorja itd. v železu. vozu 3. razreda. Naznani nai se naravnost Audreiu Lnscder, trgovcu v Podzemlju, pošta Gradac I Dobrodelno J.»H Srb, 30 let star, bi se rad poročil z gospodično ali vdovo brez otrok z dežele ali iz mesta Imela naj bi vsa) dvajset tisoč kron dote. Ponu ibe s sliko p jd šitro »S reCna bodoCnost« pošt.io leteče Huma. Solicftatorfa spreime takoj odvetnik dr. Ivo Ben- kovič v Ljubljani, Miklošičeva c. 6. Gospodarska pisarna m I¥AN CERNEI Miklošičeva sesta 6. (Vls-a-vts Hotel Union) | Bančno komisija, posojila, inka-so, trgov, infonnucije, financiranja, sanirania, trej. poravnave, promet z nepremičninami in podjetji, upruva premoženj, vter-javanje dolgov, izvedeniška mnenja, bilance, cenitve. fsl. 3?. M]! B-Vsl,3-5. »;i8p0t! tovarna v BotnSaiah Stev, imam še v zalogi več 100 predpražnikov, več sto parov slamnatih žoiaov, več 100 parov slamnatih podplatov (vložkov), čez 100 ženskih modrih predpasnikov, belih ženskih srajc in jopic, vse iz pravega platna. - Cene v tem času nizke. - Vzamem tudi fižol i. dr. za plačilo deluje, boli obiskuje, krepi, osvežuje, oživlja ln pri ranah, oteklinah iu opcčcuinali iil-idilno vpliva Fel- leriev Eizs-fhiid 6 dvojnih ali 2 spccialnl stckl. 19 K. Prebavo pospešujejo, odvajanje ureiujeio in pri vseh želodčnih te-■:kocah najhitreje učinkujejo Pel-lerjeve rabarbara Elza-krogljice 6 Skatljic 9 K 50 v. Edino prave pri lekarnarju E. V. FEL-LEB, Stubica, Elza trg St. 13« (Krv. Zagorje). Omot in poštnina se računa posebej n3jcene;c. Kctor <' naroči več obenem, prihrani mnogo. V. »Silil VF6C6!»2 kupi tvrdka Zabret & Kornp., Britof pri Kranju. 2655 odstrani prav naroti poljshini cnisim K s. si» pod-«tne m miži K 6.—; z rt iiSurko K S.— ; tinktura 2k atenlo« li :.'•—; posubco n-.oinu tmktuva ataaloo K. s -i uničovaloo taoljov K !.—, prašak pruu mrčesom 8 80 m 5 K; tinktura proti užem pri ljsdall K S —: tratilo na uSl pri ilvint li praneh ga asi v obtoki in perilu K 3.— inktura zaboLho pn psob K. I.M>i Mbktura proti mruasu na sadju i-j seloajall (auicav raathn IV 3 —. - 1'osilia po poTaot:u Žavoii za ekspon, M. JOakcr, ZanreL' 30., Pelniska aiiG3 3. Pr. poročam: žepne svetilke, baterije in karbidne svetiljke KARBID 475 zdrobljen, fmejše vrste za sobne svetilke. ter razitfne gotlvco, nadalje vsakovrstne vžigalnike graua e in ploščnate, ter kamenčke l.dr Ignacij Vok trgovina s šivalnimi stroji la kolesi Ljubljana, Sodna ulica 7. Pri rneshiGra užitninskem Z3kupu je izpraznjenih več prejemnl-Sldh, preglcdniSkih in pazniških mest. Prošnje za ta mesta jc vlagati do 30. t. tu. pri podpisanem ravnateljstvu. Raviielisivo om\mi ožllnlnsKega zaKopa. rrrr^v m Dve dobro izvežbani moški • t V{ e ve Proda se pet štantov z latami vred. Tudi sc prona dvovprežna na pol krita zlasti zanesljivi v računovodstvu, sprejme rudarsko oskrbnižtvo SHS v Velen u, premogokop Velen^. m ali ge pa zamenja za manišo. Ponudbo pod šifro „Kozo!ec" na upravništvo. t Vsem sorodnikom, prijate-iiem in znancem javljam tužno vest, da je moja iskrenoljub-Ijena soproga mnn Mili Ri.li)tt dne 29. t. m. ob 8. url zvečer v 38. letu btarobti, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, objokovala od soproga in od osem represkrbl.enih otrok, zapustila solzno dolino. Po«rob druge rnjnce se vrSi dne 20. t m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Ježica št.48 na pokopališče k ev. Juriju v atožice. Ježica, 28. aprila 1919. Jožst Avbeil, bločnik juž. Jel. aeproj; in otroci. zn prvovrstno zobCano delo sprejme takoj »Čevljarska zadruga« iz Kitna sedaj v Vrnovcu pri Mozzija. Oglasite so pismeno. suhe ln lepe kupuje po najvišjih dnevnih cenah tvrdka: Frane SfisšE c, Večja rano- |qik Ma, f< i na llilfi MfillEM se dobi pri BREZNIK 6 FRITSCH, trgovina * ielesnlno v LJubljani, Sv. Petra ccsta Siev. 17. 5b!i Brzojavne drome nranaHanranm. - jv.irs. iz borovega, smrekovega, jelovega ii. mecesovega losa, 6—13 ui dolge, 14— 20 cm na tankem koncu, iščo v večji množini v nnkiip Untdon HHtoe«?, naprava za csno iintueinnanjo vHečah pri Maribora je zopet začela izdelovati Tovarna lesnih izdelkov in upognjenega pohištva v Duplica — Kamnik Kompletne opreme za hotelo, gostilne. kavarne, zavode, dvorane L dr. Založniki in trgovci dobe poseben popust. 2179 staro in novo sllvovko ram itd. nudim po najnižjih cenah. Kapajem vreče i M. Rant, Kranj. St. 51. mr Britev 'M z jako finim rezi- kar za rabo. Cene K 6*25, K 9*—, i\ 13-50. — Zahtevajte veliki cenik z več nego 101)0 slikami, brezpittčuo — = C. LUNA, Maribor št. 75. Fros!o¥o!iea favna dražba. V soboto dne 26. aprila se bo razprodejal na prostovoljni javni dražbi !F Ko v LJUjaei, Razprodaja se vrSi v poslopju Trnovska ulica 25. K razprodaji pride: 2 lahka voiova, 3 težki vozovi (besonil, tehtnice, pisalni stroj, želeana blagajna, pisalne mize, komati, obraoijen kolesclj, jed lna miza, posteljna oprava, eden ali dvu močna konja, kopirna prcSu, umivalnik in druge malenkosti. Pric etek dražbe ob 9. url dopoldne, eventuelno nadaljevanje popoldne ob'J url i cjnaanaaanoaEaaaaaaapaanciaa! u o liablifflHf, c lasfsism doma OIIblailEeDa cssjs §k??. 6 obrestuje hranilne vloge po Čistih 2% Lludska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koacam marca 1319 nad 4'J milijonov fcroia vlog ia sad 1 miiijou enstotisoc kron rezervnih zakladov. n Posojila se dovoljujejo po 4 do 5%. k Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. acai=as3C3C3C3UCDQ r^aaar^t-.icjicjiuiLJiiaferaaaacac najnovejšega sestava, fino emajlirane, enostavne, ter popolnoma nenevarne razpošilja po poštnom povzetju ^a ceno 32 K, poštnina posebej. Glavno zastopstvo KINTA svetilk, Ljubljana, Dunajska c. 12, Telegrami; KINTA Ljubljana. Kranjska deželna podružnica n.-a. dež. živijenske in rentce, nezgodne in jamstvene zavarovalnice v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12, II. n., sprejema zavarovanj« ua doživetja tn smrt, združeno tudi s vojnim rizikom, otroških do', rentna ia ljudska, nezuodna ln Jamstvena zavarovanja. — Javen zavod. — Absolutna varnost. — Nizka premij«. — Prospekti zastonj in poStolne prosto. — Sposobni zastopnik! se spre= jemajo pod najugodnejšimi pogoji. izd ti is Koiuorcii »blovenca«. Odtfovorni urednik Mihael Moškerc v Ljubljani/ Jugoslovana i tiskarna v Ljubljani