:era; >sen >bso Glas zaveznikov Leto II • St. 464 1,1. i informacijski dnevnik A. i. S. Cena 5 lir TRST, sobota 21. decembra 1946 UREDNIITVOi Via S. Fsllloo I - Telafon it. 9385« In 944*3 0 GLASI i Cena za milimeter višine (širina ena kolona), trgovski L. 13, mrtvaški L. 30 (osmrtnice L. 60), objave L. 10. finančni in pravni oglasi L. 35. V vsebini lista (tekstni oglasu L. 36. Davek i vštet. Plačljivo v naprej. Oglase sprejema izključno: U. P. L, Trst, ul. Silvie Pellico at 4, tel. 94041. Cena posamezna številke L. 8 (zaostale L. 10). Rokopisov ne vračamo. lanuarja pričetek preiskat; v Išrčiji in pri sosedih Marca ratifikacija mirovnih pogodb PETDNEVNI TEDEN V BRITANSKIH Podržavljenih rudnikih London, 21. decembra Od i. maja prihodnjega leta bole rudarji v podržavljenih premogovnikih Velike Britanije delali lamo s dni na teden. Urad za premog je objavil, da je v skladu obljubami, ki Jih Je avojčas dala laounatična vlada, sedaj sprejeta i načelu to važno zahtevo eindika-(» rudarjev. 8AHOVA ZAHVALA London, 21. decembra Teheranska radijska postaja le Kvila, da je perzijski šah poklal Ministrskemu predsedniku Ghavi-Mu Es Sultanehu pismo, v katere h M je zahvalil za delo, ki ga je oprali. da je »naredil konec tešavne-Mu položaju v avtonomni pokrajini Azerbejdžan*. kamor so iranske čete Nedavno vkorakale, da nadzorujejo 'blitve. Kotalitarci mučijo žene London, 21. decembra Gospa Ruiz, tajnica londonskega Irada aa Španske begunce, je izja-'ilfi pred sodiVem, da je mati 19 “«iega Sp«a9a Joaquina Tiereza Mlirla za posledicami udarcev, ki fih je zadala španska policaja, ko obiskala svojega moža v neki Prancovi ječi. Gospa Ruiz je podala to izjavokot razbremenilna priča Tiereza, ki so ta spoznali za krivega, da se je Izkrcal v Veliki Britaniji brez dovoljenja. Ruizova je dodala, da Je T'.e-f«zov oče kesneje umrl v ječi. Tie-ftža s spustili za tri tedne na zača-»no svobodo proti kavciji, zaradi nadaljnjih poizvedovanj. ODSTOP DVEH IRANSKIH MINISTROV Teheran, 21. decarlbra V ..Teheranu so uradno javil, da. •ta minister aa propagando Moha-Med Ali Farmaaijan In ministetr boste in brzojava Nikpey odstopila, bosta lahko kandidirala pri volitvah. Podtajnika za trgovino Ahmeda Arameša so imenovali za ministra za propagando, medtem ko J* podtajnik aa finančne zadeve ^holam Hosein Forouhar prevzel Ministrstvo za cestni promet. LAKE SUCCESS, 21. decembra — Preiskovalna komisija Varnostnega sveta, ki Jo sestavi' jo zastopniki It držav, bo najkesneje do IS. Januarja dospala na Balkan zaradi poizvedovanja za dejstvi, ki so v zvezi z zatrjevanimi kršitvami meje med Grčijo ter njenimi severnimi sosedi — Albanijo, Jugoslavijo in Bolgarijo. To bodo prva preiskave na Ilcu mesta, katere so dovolili Združeni narodi v svojih naporih za ohranitev miru In mednarodne varnosti. Varnostni svet Je v četrtek zvečer soglasno odobril predlog o ustanovitvi komisije. T i predlog je bistveno isti, kakor predlog, ki to ga pred tem tednom dni predložile Združene države. V predlogu 80 vzeli na znanje 'prihodnje zasedanje varnostnega IZGON AMERIŠKEGA ČASNIKARJA Basel, 21. decembra Neki poročevaleo cionistične revi. Konistične stranke Je izjavil, da so Pberiškega publicista Wtlliama B. viffa izgnali iz te stranke pred itl-fjibi dnevi, ker je prekršil stran-pravila. Podal je tudi nedovo-^*ne izjave in je prenehal delovati delegat v cionlstičnem kongresu. Zlft je podal izjavo, v kateri Je tanačil palestinske teroriste kot »idealiste*. izjave, ki jih je izrekla o svojih sosedih Grčija, ter izjavljajo, da «bi morali poizvedovati o položaju zgoraj omenjen h področjih prej preden bi Varnostni svet izvedel za, ključke glede teh vprašanj.* Za izvršitev teh preiskav bodo ustanovili komisijo, katero bodo se stavljali po en zastopnik vsake izmed U držav, ki so članice Varnostnega sveta. Ker bodo komisijo ustanovili prve dni leta 1947, bo dospela na Balkan do 15. Januarja ter bo se. stavila poročilo čimprej bo mogoče. Razen tega bo omenjena komisija lahko predložila kateri koli predlog, ki »se ji bo lahko zdel potreben z-j preprečenje ponavljanja mejnih kršitev ter neredov v teh področjih,* Preiskovalna komisija bo svobodna v Izvrševanju svoj.h preiskav v vsakem delu 4 balkanskih držav, kjer s« ji bo to zdelo potrebno «v namenu, da bi razkrila vzroke in naravo javljenih incidentov*. Od 9 paragrafov, ki jih vsebuje končni predolg, so jih S odobrili soglasno. Nizozemska je glasovala proti 2 paragrafoma, Poljska prot' enemu. Sovjetska zveza in Egipt sta se dvakrat vzdržala, glasovanja, Velika Britanija in Poljska pa enkrat Vendar je končno glasovanje bilo soglasno, kar Je navedlo nredsedujo. čega ameriškega delegata Herschelu Johnsona, da je izrazil svoje zadovoljstvo nad tem, da so doseglj soglasnost «o tako važnem vprašanju*. Grški, bolgarski in poljski delegat so pohvalili akcijo, ki jo Je začel Varnostni svet, ter duh prijateljstva, ki j« navdajal razpravljanja. Sovjetski delegat Andrej Gromiko je pojasnil, da sovjetsko vzdržanje od glasovanja, kar se je zgodilo dvakrat med glasovanjem o paragrafih predloga, ni tvorilo veta. Sovjeti so se vzdržali glasovanja o paragrafu glede na zvišanje števila članov komisije od 7, kakor je bilo to prvotno predloženo, na 11, tet o paragrafu, ki je pooblaščal komisijo, da predlaga predloge. Velika Britanija se je vzdržala glasovanja o paragrafu 2, po katerem bi komisija mogla razširiti svoje preiskave na vsako področje v štirih zainteresiranih balkanskih državah. Britanski delegat je poizkušal omejiti pre.skave na obmejna področja ter je tudi on pojasnil, da tega vzdrianja ni imeti aa veta Neodvisnost Burme Nova stranka za »narodno enotnost in demokratsko svobodo“ - Attleejeva izjava v parlamentu RANGOON, 21. decembra. — Thakin Ba Sein, voditelj franke “Burma Burmancem*, je izjavil, da mu je uspelo se-avin «demokratsko fronto narodne enotnosti», kateri pripa-«ajo razen ene vse vetje stranke v Burmi. Nova fronta bo vodila e Veliko Britanijo pogajanja glede burmanske neodvisnosti. Nova stranka — ,« dejal Thakin sveta bo 31. decembra. RATIFIKACIJA Severnoameriški zunanji minister Ejrsea zahteval, naj prione senat takoj razpravljati o ratifikaciji italijanske, madžarske in romunske mirovne pogodbe, kakor hitro Jih bodo februarja podpisali v Parizu. Vendar pa pričakujejo, da bodo v senatnem zunanja političnem odboru vsaj tri tedne razpravljali o teh pogodbah, preden se bo začela debata na plenarnem zasedanju senata. Zato ni verjetno, da bi bile omenjene mirovne pogodbe ratificirane pred moskovskimi razgovori o nemški mirovni pogodbi, ki se bodo pričeli meseca marca. Združene države niso bile v vojni a Finsko. BEVIN PRI KRALJU Bevjn je Sel davi v buckinghamsko palačo in poročal kralju o svojem potovanju e New York. Britanski zunanji minister bo prebil ostanek dneva v pripravljenju govora, ki ga bo imel v nedeljo zvečer po radiu. To bo prvo popolno javno poročilo o nedavnem zasedanju Sveta zunanjih ministrov, ki ae je zaključilo s sporazumom o besedilu mirovnih pcgbdib v Italijo, Madžarsko, Bolgarijo, Romunijo in Finsko. OBSODBA «KRUARJEV» V MARIBORU Maribor, 21. decembra Ljudsko sodišče v Mariboru je sodilo dvajset »križarjev*, ki so letošnjo spomlad v mariborskem okrožju izvriili 113 terorističnih dejanj. Sodišče je tri «križarje» obsodilo na smrt; od ostalih pa so obsodili nekatere na Ječo, druge pa na prisilno delo. MARŠAL SOKOLOVSKI sovjetski poveljnik u NemMji AVSTRALIJA SPREJEMA ŠVICARJE, DANCE, NIZOZEMCE, ŠVEDE IN NORVEŽANE Canberra, 21. decembra Avstralski ministrski predsednik Joseph Chiflejr je objavil, da je avstralska vlada pooblastila svojega poslanika v Haagu, da podpiše sporazum z nizozemskim institutom zn emigracijo, . ki bi dovoljeval emigracijo nizozemskih državljanov v Avstralijo. Vsi emigranti, ki jih bo izbral institut, »e bodo morali podvreči po enem letu končni aelekcjjl in odobritvi avstralskih oblasti, Menijo, da bo spc-razum delno »topil v veljavo v prihodnjem} letu. Avstralski minister za' vseljeve-nje Arthur A. Calwell j« naznanil, da bodo začeli pogajanja z gene ralniml konzuli Danske, Švedske in Norveške o sporazumih za olajšavo emigracije iz teh držav v Avstralijo. Zadevna pogajanja s švicarsko vlado napredujejo zadovoljiva =4=^.-......- , , ■■ ... —- Grki si želijo miru Vse stranke v parlamentu odobravajo Tsaldarisovo zunanjo politiko ATENE, 21. decembra— Medtem ko prihajajo li severno Grčije vesti o novih spopadih med gveril joi In grškimi četami, so grške žene, ki so članice koalicijskega odbora EAMa, naslovile apel na grškega primasa nadškofa Damaskinosa, «da bj se postavil na čelo križarski akciji za spravo.» Liberalni veteran Temistokles Sophoulis Ja zahteval, naj bi v Grčiji proglasili splošno amnestijo. »Amnestija za obe struji — je dejal — tvori danes prvi tomelj za nov narodni prerod. Grčija ostaja se edina država v Evropi, kjer se se nadalje borijo.* Sophoulis je zagovarjal sestavo vlade, ki bi bila «iznad strank* in ki bi uvedla politiko zmernosti in poravnave. »Ce nismo zadosti močni, da bi odpustili — je izjavil Sophoulis — moramo vsaj poizkušati pozabiti tako preteklost kakor sedanjost.* Grški levicariki listi Javljajo, da so v neki atenski četrti mogli doseči «spravo» med prebivalci s tem. da so napovedali sestanek med tremi zastopniki desnice in tremi levice, da bi se sporazumeli in uprli kateri koli delavnosti terorističnega značaja, da bi dosegli pomiritev med obema strujama. V Atenah so javili, da je neko Dodal Je, da je edini namen Ga natasovega obiska v Solunu »vzporedni napore za utrditev državne oblasti v severni Grčiji*. Po izjavi voditelja grške liberal. ne stranke Sophoulisa v grškem parlamentu, ki Je obsodil obeoie-no vstajo ter v polni meri podpri zahtevo grškega ministrskega predsednika Tsaldarisa, naj pošljejo Združeni narodi posebno komisijo za preučitev zunanjega vmešavanja v Grčijo, so podali podobne izjave tudi drugi okozicijski voditelji. Voditelj republikanskih sociali- ljudstva; voditelj liberalcev Vemze-los pa je rekel: »Ne strinjamo se z načinom, kako populisti vodijo da mače zadeve, v polni meri pa se strinjamo z zahtevo, ki jo Je postavil Tsaldans pri Združenih nara dih.* Bivši voditelj desničarske organi, zacije «Edes», general Napoleon Zervas, sedanji voditelj narodne stranke, se seveda tudi strinja s Tsal darisom, tako da v grškem parlamentu ni nobene stranke, ki bi nasprotovala Tsaldarisovim zahtevam v New Yorku; edino mladi voditelj republikanskih liberalcev Kannela .Prolikrščanski ukrepi nadzorstvene komisije v Nemčiji j«,,, u,v s*°v P*®an vprizprili demonstracijo pred ministrskim predseduj. štvom, ker ja japonska vlada zavrnila njihovo zahtevo, da mora-jc kot tujci biti deležni poaebnega ravnanja. — Ameriške oblasti so v Berlinu prepovedale zamenjavo cigaret z drugimi predmeti. — Mardzarski vladi so vrnili 17 parnikov, ki so jiii od konca vejne n n Donavi zadrjevale ameriške oblasti. narodov, z Združenimi državami vred, sprejme en del teh ljudi.* Petersen je med svojim govoroir. tudi omenil, da je približno S50.000 razseljenih oseb v ameriškem pod-rčju v Nernčji in okrog 70.000 v n m er iškem področju v Avstriji. Petersen je tudi dejal: «Ob koncu vojne smo imeli preko 4 milijone razseljenih oseb, od katerih sa je vrnilo domov približno 3 milijone in pol ljudi. Mislimo, da predstavlja to lepo število.* Petersen je dejal, da je med begunci v ameriškem področju preko 50 narodnosti. Med njimi sta židovska in poljska skupina največji; ti dve skupini sta približno enako ve-liki in obsega vsaka približno 25% vseh razseljenih oseb. Petersen je še izjavil: Naša pa liti k* je, da vzpodbujamo razseljene osebe, naj gredo domov; vendar jih pa ne silimo k vrnitvi, razen če so zares pravi kolaboracionisti, ki so sodelovali s sovražnikom.* Petersen je nato govoril o židovskih emigrantih, ki so prišli v ameriško področje iz Poljske, ter dejal: «Oni hočejo iti iz Evroje v Palestino* Petersen je končno govoril o dnevnem obroku 2000 kalorij v taboriščih v ameriškem področju in je dejal, da so ta obrok predpisali zdravniki, češ da Je »zadosten za prehrano*. Petersen je še pristavil: »Upam, da bomo ta obrok lahko dajali tudi v naprej.* Britanski delegat sir George Ren. del je izjavil na seji odbora za begunce v Londonu, d.i Velika Britanija na bo mogla pisat; vseh po- slovnih stroškov odbora, če ne bodo prispevale primerne vsote tud; ostn. le države. Predložili so, naj vlade, ki so čla. niče odbora, sporoč-e do 15. februarja 1947 svoje namere glede prispevka. Pododbor Je iznesel predlog, po katerem bi moralo poslovne stroške nositi 35 članov po razmerju, po katerem bi Velika Britanija in London, 21. decembra Rimako-katoližk; časopis «Uoi-v«rsč», k. izhaja v Veliki Britaniji, je objavil pcročUo britanske delegacije cerkvenih dostojanstvenikov ki so oktobra meseca obiskali Nemčijo. Poročilo graja »proti-krščanske ukrepe*, katere je izdala nodzoratvena komisija. Ca »opis navaja poroči 1 o te delegacije. ki pravi, da »o kržčaneki mladini veilill imenovanj* proti-kržčanskih nemgkih uradnikov, zisati na vzgojnem področju: obenem tudi niso dpvolili katoliških delavskih organizacij v Porenju in na Westfalsk:m. Časopis piše dalje: »Nemški kristjani čutijo, da nadzorstvena komisija zgolj na zuntj presoja podobnost nemške socialdemokratske stranke z britansko , laburistično stranko, prj tem pa pozablja na marksistični in materialistični izvor nemškega socializma*. Časopis pravi, da je treba storili vee, da bi osebe v britanski nad- zorstveni komisiji, katerim so pa verjene verske zadeve, razumek-pomen nemških cerkva in bi zares gledale na to, da bi nemške cerkve imele velik vpliv pri novi vzgoji v Nemčiji. POŽAR V PhlAO ZVU ' V VIDMU Benetke, 21. decembra V četrtek okrog polnoči je nenadoma izbruhnil požar v zidnjem nadstropju palače Zavezniške vojaške uprave, kjer stanuje guverner. Na znak alarma so takoj prihitel! gasile; in oddelek ženijskih čet britanske vojske, ki jim je po napornem delu uspelo z nekaj brizgalkami udušiti močne plamene, zaradi katerih se je porušil del strehe. Podrl se je v celoti tud; strop neke sobe. Iz prvih preiskav je razvidno, Združene države prispevale skupaj _ okrog 70%, kar bi nato s sporazu-! da je požar nastal zaradi kratkega moro razdelili med obe državi. Ravnatelj odbora »ir Herbert E-merson je izjavil, da Je ravnokar dobil pismo italijanskega odpravnika poslov v Londonu, v katerem slednji zahteva, naj bi Italiji bilo dovoljeno vstopiti v odbor, ter naj bi t prošnjo takoj preučili. Na predlog nizozemskega delegata so vzeli vprašanje takoj v pretres ter je 12. elanov podprlo zahtevo. Sir George Randel Je omenil, da je v Italiji veliko število beguncev. Zahtevo so soglasno sprejeli. Tri ure kesneje je dospel italijanski zastopnik, katerega so člani konference prisrčno sprejeli. Predsednik Je izjavil, da bodo sodelovanje Italije pri delu odbora še posebno cenili zaradi upoštte. vanJa dela, ki ga Je imela Italija pri reševanju vprašanja beguncev. Na popoldanskem zasedanju Je egiptovski delegat D. Jeul izjavil, da je mnogo Poljakov v taboriščih na Norveškem in da je prepričan, da ne gre za fašistične elemente. Le-ti pa bi lahko postali takšni, če jih bodo zanemarili. Ce jim ne bodo dali možnosti za bodočnost, bodo postali politična nevarnost. Poljski delegat Szeminski je izjavil, da ima Poljska potrebo po poljskih neofašističnih beguncih, toda ne želi fašistov. S 15 ugodnimi proti nobenemu nasprotnemu so odobrili preračun 3 milijonov funtov čtcrlingov za izdatke v dobi prvega polletja 1947. Ostanek delegatov sc je vzdržal glasovanja. Ta znesek je za 600 tisoč funtov šteiT.ngov nižji od tistega, ki ga je priporočil izvršni odbor. S 15 proti trem glasovom in 6 vzdržanjem so odobrili ukrepe, ki jih je predložil odbor za delitev prispevkov. V lordski zbornici so razpravljali O vprašanju mnogo tiiočev beguncev, ki so nat tanjšaj, v Evropi* Lord stika v eni izmed guvernerjevih sob. DIPLOMATSKI INCIDENT Rio de Janeiro, 21. decembra Brazilski zunanji minister Paul Fernandes je objavil, da je Brazil pristal na sovjetsko zahtevo, naj Soares Pina, drugi tajnik brazilskega veleposlaništva v Moskvi, zapusti Sovjetsko zvezo. Kakor poročajo tukajšnji listi, se Je Pina zapletel v cestni pretep pred neko restavracijo v okolici Moskve. Poročilo brazilskega zunanjega ministra pravi, da so s Pino slabo ravnali in so ga pozneje zaprli. Brazilsko zunanje ministrstvo je zapro. silo za točnejša pojasnila, preden bo storilo nadaljne korake. Poročilo pristavlja, da Je brazilski veleposlanik v Moskvi mnenja, da PI-novo ponašanje ne zasluži graje. V središču Ria de Janeira so izbruhnile protikomunistične demonstracije zaradi poročila brazilskega zunanjega ministra, ki pravi, da je sovjetska vlada zahtevala odhod brazilskega diplomata Soaresa Pine iz Sovjetske zveze. Množice so protestirale pred sedeženr komunističnega lista »Tribuna, Popular* in so nameravale iti v demonstracijskem pohodu pred palačo predsednika. AMERIŠKI PREDLOG 0 ATOMSKEM NADZORSTVO SPREJET Lake Success, 21. decembra Kanada je podprla Sovjetsko zve-z v zahtevi o preložitvi razpravljanj glede ameriškega načrta o atomskem nadzorstvu. Ta korak so storili v komisiji Združenh narodov za atomkso energijo zaradi naspra tij. ki »o nasatala med Združenim; državami ter Kanado glede zahteve Bernarda Barucha po takojšnji odločitvi glede načel, ki Jih vsebuje njegov načrt. Komisiji preostaja le še 11 dni za dovršitev poročila Varnostnemu svetu, kateri se bo sestal ob koncu leta. Gromiko je zahteval, naj b: preučešanje ameriškega predloga zd 6 ali 7 dni. To zahtevo je takoj podprl kanadski delegat general Andrew McNaughton. Ko so najprej glasovali o sovjetskem predlogu *a preložitev, ga je komisija zavrnila z 10 glasovi proti 2 glasovoma Sovjetske zveze in Pa ljske. Poljski predlog so zavrnili z 9 glasovi proti 2 in 1 vzdržan Jem. McNaughton je pojasnil, da se Je Kanada vzdržala zaradi tego, da bi dala dokaz spravnega duha do Poljske. V korist predloga sta gla-solali Sovjetska zveza in Poljska. Ameriški predlog, popravljen s kanadskim popravkom, so odobrili z 10 glasovi er i vzdržanjem. Vzdržala se je Poljska, da bt dala da kaz spravnega duha v odgovor na kanadski korak. 27.000 NEMCEV FRIDE PRED SODItGE Hamburg, 21. decembra Po nekem ukazu britanske vojaške uprave bodo 27.000 Nemcev, ki ■o internirani v taboriičih na britanskem zasedbenem področju, kmalu postavili pred soditi«, ker so bili člani zločinskih organ-zacij. V ukazu je rečeno, da jih bo sa dilo nemSko sodišče. Vojaška uprava želi, da bodo razprave končane v enem letu. Teh 27.000 Nemcev je obtoženih, da so bili člani organizacij, katere je medneradno sodišče v Nlirnbergu 30, septembra proglasilo za »ločinske. Gre za član« oddelkov SS, Gestapa in varnostne službe. Kot pripominjajo, «o vlado Rajha, glavni stan in vrhovno nemško poveljstvo takrat opro«tih obtožbe, da hi bile kriminalne organizacije. , N Velika Britanija je tako prva od štirih velesil, ki bo izvedla niirn-berške razsodbo gleda omenjenih organizacij. AVSTB1JSK0 POSOJILO Washington, 21. decembra Ret so izjavili funkcionarji «Ex-port Drport Banke*, preučuje banka avstrijsko prošnjo za posojilo 50 milijonov dolarjev za nakup potrebnega materiala za obnovo in su-ror.n v Združenih državah. Banka prehčuje razen tega še drugo prošnjo za posojilo 3 milijonov dolarjev za.nakup ameriškega bombaža za avstrijsko tekstilno industrijo. Kot so izjavili poročevalci ameriškega zunanjega ministrstva, prigovarjajo Združene države osrednji odbor ustanove UNRRA, naj pošlje v Avstrijo blago v vrednosti 60 milijonov dolarjev, ki je po sedanjem programu namenjeno drugim manj potrebnim državam; če bo ta predlog sprejet, bo vrednost blaga, ki ga bodo poslali v Avstrijo od zdaj do prekinitve delovanja ustanove UNRRA, znašala 90 milijonov da larjev. Vendar menijo, da bo ta predlog naletel na oster protest pri osrednjem odboru s strani Jugoslavije in morda še drugih držav. Beveridge Je vprašal, če bi bilo ma g oče preseliti 25.000 jugoslovanskih beguncev iz Italije v Eritrejo ali kako drugo državo, da ti ne bi bili predmet sporov med Jugoslavijo in italijansko vlado. Poročevalec vlade v lordski zbornici je izjavil, da je vprašanje beguncev svetovnega obsega in ga ne more rešiti samo Velika Britanija. Glede jugoslovanskih beguncev v Italiji je dejal, da ima britanska vlada do njih določeno odgovornost in ko bo podpisana mirovna pa godba z Italijo, bo vlada napravila potrebne korake za zavarovanje in-Mreaov Uh Jugoslovanov. KITAJSKI KOMUNISTI NAZNANJAJO ZMAGO Nanking, 21. decembra Kitajski komunisti so zatrdili, da J« njihova čtrta armada dosegla zmago, ker je uničila med Velikim prekopom in reko Su v severnem delu prokrajine Kiangsu 20.000 va jakov, ki pripadajo silam generali-sima Cangkajška. Dodali so, da so več kot 2000 ujetn;kov že pripeljali v zaledje. ODLIKOVANJE ITALIJANSKEGA POSLANIKA V BOLGARIH Sofija, 21. decembra Bolgarska obveščevalna agencija poroča, da je začasni predsednik bolgarske ljudske republike sprejel italijanskega opolncrročenega pa slanika MameliJa, ki namerava za. pustiti Bolgarijo. Predsednik Je pa slaniku podelil »Veliki trak za civilne zasluge*. Podpredsednik vlad« in zunanji minister Kimon Geor-gijev je na čast italijanskemu diplomatu priredil koe.lo, katerega so se udeležili visoki funkcionarji m člani diplomatskega zbora. ZASLUŽNI KOLABORACIONIST London, 21, decembra Praška radijska postaja poroča, da je praško ljudsko sodišče opra stilo dr. Huberta Masaryka, ki je bil visoka osebnost češkoslovaškega zunanjega ministrstva po monakov. skl krizi. Obtožen Je bil, da j« v času nemške zasedbe delal propagando za fašizem. Poleg tega je Ml obtožen, di je sprerljal zunanjega ministra Chalkowskegm pri razga vorih, ki Jih je imel s H tlerjem in Ribbentropom neposredno pred nemško zasedbo Češkoslovaške. Med razpravo so dokazali, da je bil Masajk v času nemške zasedbe član češkega odporniškega gibanja. PAPEBKA KOMISIJA Rim, 21. dec«rbra Predsednik papeške komisije mons. Baldelli je zastopnikom tiska razložil delo, ki ga je papeška komisija opravila od marca 1944 do novembra 1945. Med drugim je omenil, da je razdelila skupno za 2,908,741.032 lir pomoči. Domnevni stiki Andersa s tajnim gibanjem LONDON, 21. decembra. — Uradni britanski poročevalec je zanikal uradno poljsko izjavo, ki so jo formulirali v Varla-vi, po kateri so le v novembru 19Jj5 poslali v Veliko Britanijo konkretne dokaze o stikih med bivšim, poveljnikom poljskih til v Italiji Vladislavom Andersom ter tajnim poljskim gibanjem. Poljsko izjavo so podali tujim dopisnikom v Varšavi, katerim so pokazali zadevne dokumente, kakor so zatrdili, o imenovanju polkovni-ka Jana Reepickfga za voditelja tajne poljske vojske v domovini, kakor tudi o navodilih, ki jih je da bil. Dokumenti, katere bodo upa rabili na razpravi proti polkovniku Rzepickcmu, naj bi tvorili »neizpodbitne dokaze* za stike med generalom Andersom ter tajno vojsko v domovini, kakor tudi za dejstvo, da so temu polkovniku dali antiBovjet-ska navodila. Uradni britanski poročevalec Je izjavil, čeprav Je poljska vlada več. krat ponovno izrazila obtožbo iti. k«v med generalom Andersom in tajnim poljskim gibanjem, da do *u»j mč n jo dali nobenega speci- fičnega dokaza, niti niso Javili brU lanski vladi dokumentov, katere so pokazali tujim dopisnikom v Varšavi. Poročevalec Je dodal, da se nekateri teh zadevnih dokumentov nanašajo na maj 1945, ko je Velika Britanija ie vedno pr znavala londonsko poljsko vlado, katero je podpiral general Anders. ter Je omenil, da so med vojno v Eviopi, katera se je koneala 8. maja 1945, favorizirali stike s poljskimi tajnimi silami v namenu, da bi se upirali skupnemu sovražniku. Na koncu Je britanski poročevalec izjavil, da Velika Britanija naravno ne more odobravati katere koli akcije, ki bi Jo začelo tajno poljsko gibanje na škodo Sovjetske zveze. IZ SLOVENIJE »Slovenski porotevaleoi) je objo-vil dclgo poročilo o razpravi prot' glavnim krivcem zloma Kmetske posojilnice v Ljubljani, ki ao zlo-č«sko zlorabljali ljudski denar za svoje dobičkarske Spekulacije. Obtožence je sodilo okrožno ljudsko sodišče v Ljubljani. Kmetski posojilnica v Ljubljani je bila zadruga z neomejenim jamstvom, ki je bila na glasu enega izmed najtrdnejših domačih, denarnih zavodov. V letu 1931 so znašale hranilne vloge pr! tem zavodu nad 242 milijpnov, v prsojilih pa je zavod imel nad 205 milijonov. Vodstva pa so se polastili ljudje, ki se zasledovali le svoje osebne korist« ln ki so denar vlagateljev uporabljali v svoje špekulativne namene, dokler niso zavoda spravili na rob propada 'n ogoljufali vlagatelje za njihove prihranke. Glavni krivec poloma Kmetske posojilnice je bila znana ljubljanska tvrdka !. Knez. ki se je bavila s trgovino z deželnmi pridelki, veletrgovino z žitom, vzporedno s tem pa tudi z raznimi drugimi trgovinskimi posli. Po smrti ustanovitelja Ivana Kneza so dediči ustanovili komandltno družbo, ki se je bavila predvsem s finančnimi transakcijami ln z gospodarsko špekulacijo v najširšem obsegu. Imenovana tvrdka je izrabljala Kmetsko posojilnico s tem, da je zvijačno in nasilno uporablja, la njeno finačno moč in ji diktirala udeležbo pri finančnih in gospodarskih podvigih, iz katerih je vlekla koristi, medtem ko je šla vsaka izguba v breme Kmetske posojilnice. Tvrdka je bila v posesti 60 odstotkov glavnih deležev Kmetske posojilnice. Razen tega so Knezovi dosegli, da so za ravnatelja Kmetske posojilnice postavili dr. Janka Kersnika, ki je bil poročen s Knezovo, ki je bila družahnl-ce tvrdke I. Knez. Tako so si Knezi ustvarili-v banki položaj,'ki je ščitil predvsem tvrdkine interese. 'Jomo Knez se je skušal z denarjem Kmetske posojlnlce polastiti Zadružne banke v Ljubljani. Z de- je bil prvotno last Kmetske po sojilnice, je »prešel* v last tvrdke Knez. ki je ustanovila skupno z Italijani novo družbo in stavila rudnik v službo okupatorja. Tako j* firma Knez podpirala vojaški n gospodarski potencial fašistične Italije. Zvesta pajdaša inž. Kneza pr ropanju Kmetske posojilnice sta bila tudi ljubljanska advokata dr. Josip Ažman in dr. Karel Kuhelj. Tudi ta dva sta na goljufiv način in špekulativno Izkoriščala Kmetsko posojilnico in sopravzroči-la. da je prišla na rob propada. Z nekimi namišljenimi patenti sta zlorabljajoč zaupanje in prijateljstvo pregovorila ravnatelja Kmetske posojilnice dr. Kersnika, da Jima je na svojo pest brez pristanka načelstva Izplačeval ogromne znesk«, k; jih je po njunem navodilu knjižil pod lažnimi računi. Da bi te mahinacije prikrila, sta pridobila dr. Kersnika za to, da je Izstavil tri lažne hranilne knjižice, ki naj bi finglrale njuno dobroimetje pri zavodu. Ze leta 1933. je znašal njun dolg pri Kmetski posojilnici nad 10 milijonov In to brez vsakega kritja. Ko je uprava Kmetske posojilnice prišla stvari na sled in terjala plačilo, sta začela dajati jamstvo s cesijami navideznih terjatev. Ko je prišlo naposled do tožbe, sta znala pravdo zavlačevati in šele tik pred koncem vojne — aprila 1945 — je prišlo do poravnave, po kateri sta v poravnavo celotnega dolga plačala samo 2000 Ur čeprav je njun dolg dejansko znašal nad 14 milijonov dinarjev. narjem iz njenega kredita je skušal priti v posest večinskega paketa delnic. Ko je Zadružna banka propadla in bi moral Knez Kmetski posojilnici vrniti milijonske zneske, je s svoj-m pritiskom in lažnim predstavljanjem dejstev izposloval sklep načetstva Kmetske* posojilnice, s katerim je ta prevzela dolg na sebe. Tvrdka Knez je zagrešila I tudi rafinirano špekulacijo v škodo vlagateljev Kmetske posojilnice v zvezi s tvrdko Peko v Tržiču in Peter Kozina 4 Co v Ljubljani. Z raznimi mahinacijami je prišel Knez do tega, da je postala zapuščina Petra Kozine izključna last tvrdke I. Knez. Okrožno ljudsko sodišče je za vse te zločine obsodilo inž. Tomo Kneza na 10 let prisilnega dela z odvzemom svobode, na 3 leta odvzema državljanskih pravic, na zaplembo celokupnega premoženja tvrdke I. Knez, na povračilo stroškov kazenskega postopka in na plačilo povprečnine 3000 din; dr. Josipa Ažmana na 5 let odvzema svobode s prisilnim delom, na povračilo stroškov kazenskega postopka, zaplembo celotne iraovine !n na plačilo povprečnine 2000 din; dr. Ka,rlsf Kuhelja na 18 mesecev odvzema svobode s prisilnim de-lrm, na plačilo stroškov kazenskega postopka, zaplembo celotne imo-vlne ln na povprečnino 2000 din. TRŽAŠKA KRONIKA SEJA POKRAJINSKEGA SVETA Preračun tržaške občine za leto 1946 predvideva 1 milijardo primanjkljaja Ob pričetku seje so prečitali nekatera pisma, ki so jih poslali pokrajinskemu svetu nekateri meščani, ki prosijo za takojšnje-po-, sredovanje za znižanje cen najpotrebnejših živil in da bi nove cene podjetja ACEGAT stopile v veljavo šele s 1. Januarjem 1947. Inž. Rodolfo Badinsky je predložil, naj pregledajo določbe o omejitvi električnega toka* za razsvetljavo in da bi dovolili večjo uporabo električne sile tistim, ki stanujejo v hišah brez plinske napeljave. Pred kratkim odpuščenih 12 čistilcev min je prosilo predsednika pokrajine, naj bi posredoval pri ZVU za ponovno nastavitev. Svetnik Bracci je poročal o preračunu občine Trst Za leto 1946 ter je med drugim sporočil, da predvideva ta preračun okrog eno milijardo lir primanjkljaja. Dr. Palutan Je nato poročal o zaključku preračuna za tržaško pokrajino za leto 1945. Zaključek kaže blagajniški primanjkljaj- 8 milijonov 700.000 lir, medtem ko znaša upravni primanjkljaj približno en milijon lir. Svet je ugodno sprejel odločitev občine Trst, po kateri namerava občina napeljati električni tok in vodo v predor cb trgu Poraggi. Dela bi stala nad 20 milijonov lir, stroške bt krila ZVU. Predsednik okrožja Je med raznoterostmi sporočil, da se Je pred nekaj dnevi skupaj z naj višjim! osebnostmi pokrajine udeležil sestanka, ki ga je sklicala ZVU, ki se Je zanimala za podatke glede svobodni -ga ozemlja. Odvetnik Puecher Je nato pokazal pergamentno listino, ki jo bodo poslali prvemu komi-raju tržaške pokrajine polkov- niku Armstrongu v znak hvaležnosti. Ob zaključku seje se je predsednik inž. Gandiisio zahvalil svetnikom za njihovo delo v tem letu. Predstave Slovenskega gledališča Slovensko gledališče za Trst in Priniorje bo danes v soboto 21. t. m. ob 19.30 uri, uprizorilo v dvorani v Skednju igro ((Matiček se ženin, V vlogi Matička se bo prestavil novi član Joško Lukež. Za predstavo veljajo sni;ane cene. V nedeljo 22. t. m. ob 18. uri bo premiera «Scampolan. V sredo 25. dec. ob 17. uri bodo ponovili predstavo «Tako tudi bon: Znižane cene. V četrtek 26. decembra bodo pri Sv. Ivanu uprizorili «Tako tudi bon. Predprodaja vstopnic je v knjigarni Stoka v ul. Milano 37 in eno uro pred začetkom predstave pri gledališki blagajni. 14 tisoč božičnih daril za siromašne tržaške otroke Včeraj zjutraj e* je v zavodu za uboge v ulici Pascoli začelo prvo razdeljevanje božičnih zavojev potrebnint otrokom. Razdeljevanje je organiziral odbor za: cTržaSlci božič*. Pri razdeljevanju so bili navzoči komisar tržaške pokrajine polkovnik A. H. Gardner, major J. A. Kellett in podpoveljnik oddelka »a socialno pomoč Paskin. Božič mora biti vesel dan za otro. ZVU OBNAVLJA PORUŠENE VAS! V Zgornjem Logu bodo jutri predali lasinikom 33 poplavljenih hiš V nedeljo 22. decembra bodo ob navzočnost! zastopnikov ZVU v Zgornjem Logu izročili lastnikom ključe 33 obnovljenih hiš. Kot represalije za partizansko delovanje so Nemci na področju A porušili 1871 hiš. ZVU je proglasila za opustošene 34 vasi. Oddelek za javna dela «Public Works» je do zdaj dovršil 60 odstotkov obnovitvenega dela. Do zdaj so dogradili 470 hiš, 509 hiš je obnovljenih nad 50 od stotno, nadaljnje 804 hiše pa obnavljajo. Pri delu je zaposlenih 2637 delavcev, med katerimi so številni Po osvoboditvi je bil v kratkem času vzpostavljen obrat v tovarni čevljev v Tržiču in produkcija se je dvignila do rekordne višine. Z valorizacijo starih dolgov se je začel dolg tvrdke Peko pri Kmetski posojilnici hitro zmaneševati. Kmetska posojilnica je konec leta 1945. sklenila, da izroči po kritju vseh svojih terjatev tvrdko Peter Kozina A Co. v last ljudske imovine. Tedaj pa je začel inž. Tomo Knez uveljavljati svojo lastninsko pravico ter je. poznavajoč smer naše gospodarske politike, poskusil napraviti »veliko gesto» in je ministrstvu industrije ponudil v odkup v imenu, tvrdk« I. Knez tvrdko Peter Kopina do. Zahteval je, d« mu plača država za to tvrdko 1.9T8 540 din, njemu osebno pa zagotovi v tem podjetju vplivno službo. Na ta način je skušal ogoljufati državo in sabotirati gospodarsko politiko. Ko je nastala Ista 1935 stiska za gtovino se je tvrdka Knez pokazala v svoji pravi lu6l. Vlagatelji so zahtevali, naj tvrdka I. Knez začne z odplačevanjem svojih dolgov. Inž. Tomo Knez pa tega ni storil, marveč je Kmetska posojilnica, na njegov ukaz zaprosila za zaščito ln ustavila izplačevanje vlog. To Je imelo nujno za posledico, da so vlagatelji v stiski za denar začeli prodajati hranilne knjižice "Kmetske posojilnice pod nominalno vrednostjo. Prišlo je tako daleč, da je padla cena na 45% nominalne vrednosti. ZANIMIVOSTI »Cesta svobode** Dne 15. tega meseca so v Metzu postavili prti kilometrski kamen nove «Ceste svoboden vzdolž poti, po kateri je J el general George S. Patton skozi Francijo. Pri slovesnosti, pri kateri so slavili generala Pcttona, so bili župani vseh ob- lile, tako da bi postavili neke vrste svetilnik ni Rokavskem prelivu, ki bi bil dvakrat močnejši od vseh prej zgrajenih svetilnikov. Predlog, ki ga je prvotno stavil H. A. Marsh lz okrožja Margate, Je obnovil Davies, kt se namerava predstaviti kot republikanski kandidat pri ameriških predsedniških čin, skozi katere bo šla nova cesta, volitvah v’letu 1948. Predlog so zdaj kakor tudi francoske, ameriške, belgijske in luksemburške osebnosti. Omenjena cesta bo vodila iz Saint Mere Eglise na normandijski obali ter bo (šla skozi Avran-ches, Angtrs, Chartres, Revni s, Mai-zišres, Metz in Thionville. V drugem obdobju jo bodo podaljšan skozi Luksemburg in Belgijo. Almanah o Hitlerju Nato je začel inž. Tomo Knez na debelo nakupovati knjižice vlagateljev in si ustvaril nekak monopol Na ta način je inž. Tomo Knez odplačal 2,309.075 din dolga tvrdke Knez po nominalni vrednosti in povzročil s tsm vlagateljem Kmetske posojilnice milijonsko škodo. Tvrdka Knez pa je zlorabljala Kmetsko posojilnico tudi na ta način, da j« plačevala za svoja milijonska posejila mnogo nižjo obrestno mero, kakor pa so jo morali plačevati tnali dolžniki. Kakšno je bilo gospodarstvo pr' Kmetski posojilnici, priča tudi dejstvo, da ao potrošili 11 milijonov din tajnih rezerv za ravne svoje zgrešene špekulacije in iz tajnih fondov krili razne izdatke za podkupovanje in podobno. Za davčne mahinacije je inž. Tomo Knez vzdrževal razne davčne uradnike, ki so dobivali mesečno po 4000 d:n nagrade. Tako je bil celo sam finančni direktor. Mezetič, ki ‘o1 moral v prvi vrsti ščititi interese države, resnično v službi tvrdke Knez. Inž. Knez, je stopil tudi v službo okupatorja. Rudnik Orle, ki Vsako leto izide v Angliji znameniti almanah «The Annua-l Rcgi-stem. v tej knjigi so popisani -vsi politični dogodki iz vsega sveta, kakor tudi na kratko Življenja poli- dali v preučevanje krajevnim oblastem južne britanske obale. Razstava ameriSke umetnosti v Pragi Veleposlaništvo Zdruienih držav bo skupno » češkoslovaškim ministrstvom ta informacije v začetku meseca janičarja. 1947 priredilo v Pragi razstavo modernega ameriškega slikarstva. Razstavljenih bo okoh 50 del, ki so j’h izbrali v Nem Yorku in jih bodo uporabili na različnih razstavah po evropskih mestih. Tre-notno so dela razstavljena v Pari. Učnih osebnosti. Zcnvmivo je Htati Božica bodo v Sulci, nato v almanahu iz leta 191/5 ploglavje ePosmrtnicen. Omenjena sta tudi Hitler in Mussolini. Pod naslovom eAdolf H Ulem pite; »Hitler, Adolph, gangster, demagog in voditelj Nemcev od leta 1933 do 1945» O Mussoliniju se izraža nekoliko boljše. Označuje ga kot ^diktatorja Italije od leta 1922/43, ki ga bo verjetno zgodovina opisovala kot oportunista in izdajalca, znanega po njegovi nasilni krutosti1». pa jih bodo preselili v Prago. Britanska obveščevalna služba v Nemčiji je javila, da so aretirali tatu Rembrandtove slike ((Kristusovo bičanjes iz kolnikega muzeja. Gre za umetnostnega izvedenca v Kolnu Rudolpha Bartholomeja, ki je po aretaciji izjavil, da ga je obsedla misel, da bi vsaj za nekaj časa imel tako dragoceno sliko. Ukradeno in zdaj najdeno sliko cenijo na 250.000 Juntov Sterlingov. Churchillov spomenik v Dovru Ameriški podjetnik inž. Charles Davies, avtor predloga za postavitev velikega spomenika Winstonu Churchillu na doverski pečini, je izjavil, da namerava začeti med Američani akcijo, da bi za kritje stroškov zbral 1 do 2 milijona dolarjev. ... Osnutek spomenika, ki ga je napravil Daviesov zet Virg Brandt E-rickson predvideva višino okoli 23 metrov, v tlorisu 18 metrov, nadalje 4 »buldoge« iz brona, ki bi bil vsak velik 20 metrov. Spomenik bo predstavljal Churchilla, ko kadi cigaro. Davies želi, da bi v cigara bila 1 Italijanski medministrski odbor je odobril uvedbo zakonskega določila, s katerim je ukazano, da bo znašala radio naročnina v celoti 1000 lir na leto. Citatelje opozarjamo, da bo božična številka ((GLASA ZAVEZNIKOV« izšla v torek 24. decembra na OSMIH STRANEH I bogato In pestro vsebino. strokovni delavci.' Pri obnovitvenih delih uporabljajo sistem «Varese» in lesni sir.tem, čeprav so dve tretjini vasi obnovili po lesnem sistemu. Kjer koli je mogoče, obdržijo stare stene, jih popravijo in ojačijo. Uporabijo čim ve starih kamnov in opek. Oddelek «Public Works» zahteva odi stavbnih podjetnikov zelo malo ln jim daje točna navodila. Vsak stavbni podjetnik, ki ima pogodbo z ZVU, skuša v smislu pogodbe svoje delo dokončati zadovoljivo in čim prej. Številne obnovljenje hiše so bile stare nad 100 let. Zdaj, ko so jih obnovili in bolje pokrili, so trdnejše, kakor so bile pred vojno. V Žagi, kjer je že sneg, obnavljajo stavbni podjetniki 68 hiš. Obnovo sten in novo streho dokončajo v 8 dneh. Po izvršitvi zunanjih del nadaljujejo obnovitveno delo v notranjosti pokopi j, ne da bi sneg mogel ovirati obnovo. Delavci so zaposleni z deli v notranjosti- in jim ni treba zmrzovati zunaj. Delavci v Žagi dobivajo dvojno mezdo, ko delajo zvečer od 17. do 21. ure. Napeljali so posebno električno razsvetljavo, da mer e jo nadaljevati delo, ko nastopi mrak. Stavbni les posušijo tako, da ga naložijo v skladovnice ter v sredi noč m dan kurijo. ZVU se ravna po načelu, da je treba gradbeni material najti m predelati, kolikor je mogoče, na področju «A». To pravilo točno izvajajo razen, kar se tiče stavbnega lesa in stekla. Pomanjkanje stekla in strešne opeke je v nekaterih vaseh zadržalo dokončanje dela. Stekla danes primanjkuje po vsem svetu in povpraševanje po steklu za obnovo daleč presega redne zahteve. Strešno opeko je mogoče izdelovati samo spomlad; in poleti, kajti iz zti irzle gline ni moči izdelovati opeke. Prizemlje v obnovljenih hišah je cementirano, ker je tako bolj praktično za ' morebitno skladišče. Lastnik lahko kesneje sam položi leseni pod. Vrata in okna so izdelana, da jih je mogoče pravilno pritrditi ter so enotne bane. Peči «Kotznian» šo postavili vsaki hiši, razen če je lastnik prosil, da postavijo na,zaj staro peč. Te peči so izdelali v Trstu ter so gospodarsko praktične tako za kuho kakor za ogrevanje. Zdaj imajo naročenih 806 peči Kotzman in 500 stranišč. Sistem stranišč lahko hišni gospodar izbira, če je njegov sistem praktičen in higieničen. Ker v nekaterih okrožjih primanjkuje vode, oddelek »Public Works» ne more postaviti stranišč s tekočo vodo. Kadar so k hiti prizidani hlevi, popravijo njihove stene kakor pri stanovanjskih prostorih in jih pokrijejo. Običajno pa oddelek «Public Works» ne obnavlja hlevov. V hekaterih primerih se je pokazalo za primerno, da so razširili cesto skozi vas, kakor v Zgornjem Logu. To izvršijo istočasno z obnovo hiš. Sicer pa skušajo obdržati prejšnjo arhitektonsko obliko, tako da bodo imele vasi svoj prvotni vicjez. Prva vas, ki so jo spomladi za-črii obnavljati, je bil Rihemberk, a zadnja Pribsnik ob Morganovi črti. V Pribeniku, kjer so zdaj začeli obnovitvena dela, je treba popraviti 10 hiš. Zaradi nemških represalij je bilo v vasi 50 oseb brez doma. ZVU ne namerava samo obnoviti his, ki so jih tako zločinske porušili, marveč jih hoče vrniti lastnikom boljše, kakor so bile preje. V Zgornjem Logu zo zaradi repi esali j ustrelili 18 rr.oakih, ženske la otroke pa pregnali. Vso vas so požgali do tal in neka stara ženska, ki zaradi bolezni ni mogla zapustiti hiše, je zgorela živa. Vse to se Je zgodilo 11. novembra 1943. Tri leta kesneje bodo vaščani s pomočjo ZVU dobili nazaj svoje domove v dokaz, kako zavezniki cenijo njihovo trpljenje, ki so ga prestali zaradi skupnega krutega sovražnika. les in vsak otrok ima pravico, da dobi darilo za božič. To so imele v mislih razne trZaške organizacije ter so se združile v ta namen pod imenom cTrZaški božič». Skupno so zbirale darila, da bi omogočile srečen boZiČ vsem otrokom na tem področju. 1I/.000 otrok v starosti od enega do H let bo prejelo darila od odbora <(Tržaški božič*. Imena so vzeli s seznamov družin, katerim običajno imenovane organizacije nudijo pomoč. Niso delali nikake razlike glede vere, plemena ali narodnosti ter se niso oziraj ha nikake politične predpostavke. Edini kriterij je bila — potreba. Denar so nabrali z javnimi zbirkami. Odgovor »a poziv je bil žeto Širok in tudi plemenit. Tako je mogel odbor pripraviti 11/.000 zavojev, ki vsebujejo: knjigo ali igračo (glede na starost), nadalje sadje ter veliko potico in mandljevi slaščico. Nadalje dajo vsem tem otrokom nakaznico, s katero bodo vse družine, ki dobijo božična darila, dobile kesneje S; en zavoj z Živili ali obleko. Mezdni sporazum V TRGOVSKI STROKI V odboru vT/Zaški boZič» so naslednje organizacije: občinski odbor za socialno pomoč, odbor za povojno pomoč, italijanski Rdeči kriz, papeška komisija za socialne pomoč, odbor za zaščito materinstva in otrok, organizacija za zaščito vojnih sirot, odbor za po- moč povratnikom in družba sv. Vincencija, V pozdrav prvim otrokom, la so včeraj zjutraj prejeli božična darila, so priigali boZično drevesce sredi med kupi pomaranč, potic igrač m paketov, ki so bili privlačno okrašeni z noslovom odbora sTrZaški božič*. To je bil vsel začetek srečne zamisli mesta samega, da se je zdruZilo v Želji, da napravi veselje trazaškim otrokom. PREHRANA Izhlapelo mleko. Danes se bo končalo razdeljevanje izhlapelega mleka za občine Trst, Milje in Tržič, ki se Je začelo 17. t. m. Na zapadle odrezke ne bodo izdajali obroka mleka. Zavezniko vojaško sodišče Odvetnik Seiem oproščen Včeraj Je bila pred zavezniškim vojaškim sodiščem razprava proti odvetniku Stefanu Belemu. Obte žili so ga kršitve proglasa št. 5, ker je branil svojo ženo v neki civilni zadevi, čeprav mu Je komisij* za čiščenje prepovedala izvrševanj« poklica za eno leto. Seiem se jt zagovarjal, da svoje žene ni branil kot odvetnik, temvečji Je nudil samo dolžno pomoč v smislu člen* št 145 civilnega zakonika. Po zaslišanju prič je predsednik Selen* oprostil. Piškoti za občine v pokrajini. Danes se je začelo razdeljevanje piškotov v občinah pokrajine (glavno mesto izključeno), za potrošnike od 0 do 4 let, ki dobijo po 500 gr piškotov in za potrošnike skupine od 4 do 9 let, ki dobijo po 300 gr piškotov. Semensko olje za brezposelno. Danes se je začelo razdeljevanje obroka 1 del semenskega olja vsem brezposelnim v občinah pokrajine (glavno me.to izključeno). Razdeljevanje bo trajalo do 31. t. m.; cena 200 lir za liter olja. VIŠJE ZAVEZNIŠKO SODIŠČE Razprava zaradi nedovoljenega posega v delovanje javnih šol Redno porotno sodiiče Obsodbi zaradi ugrabitve in nasilja Redno porotno sodišče pod predsedstvom dr. Thermesa je včersl obsodilo Vincenza, Lombardija n* S let in 10 mesecev, Luciana Lenar-dona pa na 11 let in 9 mesecev zapora. Oba obtoženca sta se morala zagovarjati zaradi ugrabitve oseb, nasilja, telesnega poškodovanja, L°-nardon pa poleg tc-ga še zaradi bega. Oba obtoženca sta bila med tistimi 9 jetniki, ki so 15. januar]* 1946 pobegnili iz jetnišnice v ulic1 Coroneo. Lombardija, ki so ga aretirali po begu, so oprostili te obtožbe na podlagi amnestije. Beg Je vodil tedaj Georgio R;sch, ki s0 ga pred nekaj meseci ubili v nekem spopadu s policijo. Javni tožilec dr. Pellerito je ob zaključku govora zahteval 11 let in 11 mesecev Ječe za Lenardona ter 12 le* za Lombardija. Lombardija sta bra. nila odvetnika Tammaro in V. Bologna, Lenardona pa odvetnik O-Zennaro. Obema obtožencema znižali kazen za 3 leta. Ucenci so učiteljici grozili, jo hoteli ostrici in zadaviti ter ji končno pomazali obraz s črnilom Dve ženski, 63 letna učiteljica na šoli v Vipolžah Ana Prinčič in služiteljica Almira Podbršček, obe- stanujoči v istem kraju, sta sef morali včeraj popoldne pred višjim zavezniškim sodiščem zagovarjati zaradi kršitve proglasa št. 1, odst. 5, člena 45, ker sta se dne 16. novembra vmešavali v delovanje javnih šol. Obtožnica pravi, da sta obtoženki navajali učenca k nasilnim dejanjem proti 21 letni učiteljici Ani Potarinovi iz Gorice, ki jo je Zavezniška vojaška uprava imenovala za uči teljjco na omenjeni šoli. Urad za delo pri ZVU sporoča: Pogajanja za novo mezdno ureditev v stroki trgovine na debelo ln na drobno z manifaktui nim blagom, pohištvom, oblačili in razn‘m blagom, ki so trajala ves dan, so ■Zaključili pozno popoldne. Pogodili so se, da bodo priznali nameščencem omenjene stroke odgovarjajoče osnovne . plače industrijske stroke, zmanjšane za 5 odstotkov. Poleg tega so priznali uradnikom osemkratno napredovanje, avtomatično vsake dve leti kot prej s 70 odstotnim poviškom. Delavcem so priznali povišek 65 odstotkov na prejšnje mezde, dogovorjene s pogodbo, ki Je zdaj v veljavi. Nadalje so Jim priznali 3 napredovanja, avtomatično vsakih pet let z 2 odstotnim poviškom. Del nove pogodbe, ki se nanaša na plače, je stopil v veljavo 1. decembra 1946, del pravil pa 1. novembra. Glede na ta sporazum sta se stranki dogovorili, da se bosta ponovno sestali 'na sedežu zveze trgovcev, da bodo ponovno vzeli v pretres ureditev mezd za stroko trgovine z živili. TATOVI V TRGOVINI V noči na 18. t. m. so neznani tatovi prerezali železni zastor trgovine'z mešanim blagom v ulici Vignola št. 2., ki je last Friderika Becha in vdrli v trgovino, kjer so se polastili raznih' živil v skupni vrednosti 235 tisoč lir. Petarinovo so imeli za odgovorno da je odstranila silko maršala Tita. ki Je visela v šoli. Po čitanju obtožnice sta se obe obtoženki izjavili za nedolžni. Prva Je pričala Petarinova, ki je pripovedovala o nasiljih, katera je nad njo izvajala skupina dečkov. Ti so jo najprej zaprli v šolsko sobo in Ji grozili, da ji bodo odstrigli lase. Mahali so proti njej s žkarjaml, okoli vratu so ji dali vrvico, da bi jo zadavili, končno pa so Ji obraz pomazali gobo, ki so jo na močili v črnilo. Vso zbegano in s črnim obrazom so jo potem izpustili. Petarinova se ni dotaknila maršalove slike ter niti ne ve, kdo Jo je odstranil. Za njo je bila zaslišana Petari-nina mati o manj važnih okoliščinah. Kot tretjo pričo so zaslišali narednika civilne policije v Vipoi-žah Cobola lz Vipolž, ki je zališal peterico dečkov, katere so imeli za odgovorne ter je odpeljal v zapor ■obtoženki, kateri pa so naslednji dan izpustili. Predložil je zasliše-valne zapisnike, kater.h vsebino je na kratko navedel. Ko so dečkom povedali, da Je učiteljica odstranila Titovo sliko, So pridirjali v šolo in vdrli v šolsko sobo skozi okno, ker so bila vrata zaprta. Ko so našli sliko, ki je bila poškodovana in na kateri Je bila pritrjena podoba Marije iz Moše, so odšli na sedež SIAU-ja. Toda ker tam niso nikogar našli, so sliko prinesli nazaj v šolo. Priča Je nato pripovedoval o zaslišanju učiteljice in navedel, da Je Petarlpova, ko Je odšla, pustila vrata odprta in ključ, v ključavnici in da je moral nekdo med njeno odsotnostjo vstopiti, poškodovati sliko ter nato zakleniti vrata. Priča Je nadalje izjavil, da ni bilo moči pojasniti, kdo je obvestil dečke o dogodku in obdolžil Petarinovo. Po dolgem odmoru Je sodišče razpravo odložilo na nedoločen čas. Božično kosilo ZA 12.000 OTROK Prepovedana nrodaja likerjev vojakom po 23. url Vojaške oblasti so izdale naslednji razglas: Vse lastnike lokalov za prodaj0 in potrošnjo alkoholnih liker]01' obveščajo, da je vsem mornarje*1 in vojakom po 23. uri prepoveds" vstop v kavarne in bare. Prot1 vsem lastnikom lokalov, k| k* vzpedbujali ali omogočali vojakom da prekršijo ta odlok, bodo kaze*' sko postopali. ROPARSKI NAPAD V ULICI DEL TORO Prejšnjo noč okoli 22. ure je n°-ki neznanec udaril s topim pred’ metom Arduina Millija, stanujoč0, ga v osrednjem zbirališču za t>f gunce v ulici Flavio Gioia, ko J* šel po ulici del Toro, tako močno-da je padel nezavesten na tla. ODKRITJE TRUPLA V zavljaii Včeraj okoli ■ 14. ure so našli ’! bližini Zavelj truplo 39 letnega A-leksaridra Jakomina, stanujočeg* pri Sv. Antonu št. 167. Po po:zv°' dovanju policije so dgotovill, da 1° hotel Jakomin, ki je bil močno vinjen, skrajšati pot, ko je šel 11 svoji sestri ter zavil na neko poli' sko stezo. Nenadoma je izgubil rav' notežje in padel ter pri padcu uiy ril z glavo ob kamen. Na to se dvignil in se naslonil na zid. K°( so ga pa zapustile moči zaradi i*1 gube krvi in ostrega mraza ponoo1. Je umrl. AIEXANDER ARNO 27. WANG-HO Stan J* zažvižgal m nato skrivnostno dejal: — »Velemeatno pedzensko življenje* bi radi imeli? Prav dobro vem, zakaj vam ga je odklonil.... Ne more ga odstopiti, četudi bi ga hotel. — Zakaj? — Ker nas Je a tem filmom zasledovala nesreča. Ali veste, kaj se je zgodilo, takoj ko smo ga dovršili?... Uganite! — Ne vem, ne morem sl misliti. — Sem sl mislil! Torej: zgorel Je negativ! Povsem slučajno sta ostala nepoškodovana samo dva izvoda, — Zgorel? — Da, popolnoma točno. In ko smo hoteli film tu predvajati, so nam ga ukradli... Kako? Kdo ve. Izginil je, kot da se Je udrl v zemljo. Zdaj je ostal samo še en Izvod in tega ne moremo dati iz rok; mislim, da razumete? Gorny J« prikimal. — Razumem.... Hvala vam! Tu imate še en bankovec za vašega brata! Preddelavec je zahvaljujoč in smehljajoč se spravil denar in pri tun ni pomislil, da je Gorny, ki se je medtem Ze voz.1. s taksijem, računal na lepo vsoto, ki naj bi mu padla v žep za informacije, ki so ga stale bora dva bankovca. 19. POGLAVJE Nina je sedela v kavarni in potrpežljivo čakala Wang Hoja. Dejal jih je, naj pride na sestanek v ta lokal iz enostavnega vzroka, »ker imajo doma tudi zidovi ušeša.* V prejšnjih dneh ga .je videla le bežno in morala se je odpovedati celo običajnemu čaju v salonu. Poskušala je vstopiti, toda vrata so bila vedno zaklenjena. Nekoč je vztrajno trkala, toda izza priprtih vrat JI je odkimal. Jasno je bilo, da mu njeni obiski niso preveč pri srcu, ali pa da se čssa boji... — Dober dan, gospodična Holm — je naenkrat dejal Kitajec, ki ga | je z njim udeležila nočnega poho- \Ti«o \r a-vrr*\ iom np TITPVP(’• Innom J. j • __. _______v______ Nina v svojem, ne preveč lepem razmišljanju niti ni videla vstopiti. Sedel je nasproti nje In naročil pijačo. Oblečen po evropsko, v slabo skrojeni in ogromni sivi obleki, z živordečo samozaveznlco je bil prav smešen. Videti pa je bilo, da se tega ne zaveda, ker je bil njegov obraz resen in svečan. Trenotek Je molčal, medtem povaljal po mizi nekoliko trdo cigareto ter končno pogledal Nino v oči. — Pazite se Angleža! Nina je prebledela. . — Mislite s tem Gornyja? On je... Wang Ho je dal prst na usta. — Kakšnega pomena je uporabljati imena? — je pdlglasno dejal. — Vidim, da ste me do-bro razumeli, čeprav nisem rabil n!-ltskega imena. Pazite: uporaba imen je lahko nevarna! Znova je obmoknil kot da nekaj premišljuje, nsto pa brez ovinkov pričel: — Povejte mi vse, kar veste o Angležu! — O njem res ne dosti — je dejala Nina a je vendar pričela pripovedovat’, kako ga je spoznala v hiši gospe Schmidtove, da se da, da jo je nato pravočasno opozoril pred policijo in da ga j« potem nekajkrat srečala na cesti. Govorila je, kot da stvar ni za njo prav nič važna, toda Wang Ho, kt n* bil površen poslušalec, je takoj opazil, da ji i3 ni tako nevažen, kot ga je hotela prikazati. — Dobro premislite — je dejal Kitajec, ko je »končala. — Ali se vam ni nikoli zdelo, čeprav še v tako majhni meri, da ta človek nekaj hoče od vas, da vas išče z nekim posebnim namenom? Ali vas ni nikoli nič vprašal... ali pa vsaj... ni nikoli dal razumeti, da nekaj želi od vas. — Ne — je odgovorila deklica — — nič, nikoli. Prepričana sem, da misli ta človek dobro z menoj. Kitajec se je ironično nasmehnil. — Tudi jaz mislim, da ima z vami lepe namene. Veste, kakšne podatke je o vas dal «riašim»? — Kakšne? Mnemja je, da ste izdajalka, pro. sil pa je, da za nekaj dni odlože izvršitev obsodbe, da tako zbere trdne dokaze vaše krivde. Nima je ostro pogledala Kitajca in prebledela,; ustnice so ji nervozno zatrepetale. — To ni mogoče — je zavzdihnila. — Wang Ho, vi se motite: to ni mogoče! Wang Ho je namršil obrvi. — Jaz se nikoli ne motim, verjemite mi — je nekoliko ostro dejal. — Pomislite, skušajte se spomniti vsake besede. Četudi vam ni stavil direktnih vpašanj, ali ni poskušal izvedeti od vas kaj Indi-rektno?... Mogoče -nekaj na pogled povsem nepomembnega? Spomnite se? — Ne, prepričana sem, da ne. Vedno sva govorila čisto nepomembne stvari. Nikoli me n; spraševal. Samo... Toda to ne more biti važno... Ne ne, to ni... — Nadaljujte, prosim — je vztrajal Kitajec. — Kaj ste hoteli reči? Ce gre za osebo, kot je Gorny, je vsaka najmajša beseda važna. Kaj je torej hotel vedeti od vas? — Saj vam pravim, da je neumnost, Wang Ho, zasebno vprašanje, ki nanj ne more polagati najmanjše važnosti. Ce pa res hočete vedeti, vam povem: zanimal se je za nekega mojega bivšega žaro-čenča. To Je vse. — Ah, tako — je dejal Wang Ho presenečen. — Vi ste bil- zaročeni? — Da, pred nekaj leti, ko sem bila še skoraj otrok. Toda to je zdaj že vse criTmo, pozabljeno... — Ob kaki drugi priliki mi boste povedali vse podrobnosti vaše zareke, zdaj nimava časa- Odgovorite mi -na eno vprašanje: kdaj vam je pričel govoriti? — Pred tremi dnevi. Nisem hotela razpravljati o tej stvari in ko je to opazil, mi je takoj zastavil drugo vprašanje. — V redu. Toda potem ste mu povedali vašo zgodbo? — Včeraj. Razgovor Je naključno nanesel na mojo staro zaroko. Toda dobila sem vtis, da ga 3e vsa stvar zelo malo zanimala. — Torej včeraj? — je komentiral Wang Ho. — In predvčerajšnjim Je predložil »našim* poročilo. To pomeni, da ste od včeraj naprej v smrtmi nevarnosti, ker vas bo on, ko bo izvedel za to, kar ga zanima, lahko obtožil izdajstva.. Dokler mu mlste povedali zgodbe o zaroki, ste, bili varni: zdaj pa je pre-pozno. — Wang Ho, vi se motite. Povem vam, on je— __ ...podlež — je odsekal Kitajep. — Trenotek: Je bil še kdo, ki Je vedel za zaroko? — Da, Schmidt-Linderjeva, toda nič točnejšega.,.? Zavezniška vojaška uprava je naredila načrte za božično kosilo za približno 12.000 otrok v tej občini, tako porova list 88. divizije ((Modri vragi). Samo v Gorici se bo okrog 5300 otrok udeležilo kosila in nato bodo zanje predvajali film. Vojaki divizije iz gonSke pokrajine bodo pomagali Zavezniški vojaški upravi pri prireditvi, na drugih j/odročjih pa bodo krajevne edinlce pomagale pri pripravi božičnih prireditev. ZARADI NEZAKONITE POSESTI OROŽJA Pred nekaj dnevi je policija aretirala kmeta Josipa Pavšiča iz okolice Kobarida zaradi nezakonite posesti orožja in blaga zavezniškega izvora. Sodnim oblastem so naznanili 67 letnega Josipa Cenčiča iz okolice Kobarida zaradi nezakonite posest e lovskega in vojaškega orožja. Cenčiča so pustili na svobodi. RADIO TRST I 263,2 m - 1140 kc Sobota, 21. decembra 17.30 božična glasba za glas . godalni kvartet; 18 radijski ork-ster pod vodstvom Cezarja Gali na: 18.45 teden v svetu; 19.5 tr harmonik Rampom: l0-30 «Isčei ženo«, roman v nadaljevanjih (A fredo Panzinl); 19.45 operni nap vi; 20 ital. vesti; 2015 delo Zave n:ske vojačke uprave v Julijski kr: j-ni; 20.30 glasbene raznoterost 20.45 predavanje o glasbi; 21: kd cert orkestra Bojana Adamič* 21.30 pet minut zanimivosti; 21* koncert pianista Enrica CavalV 22 «Angel je prižel na zemljo slušna irga, ki Jo je napisal Rolaf Wohinz, nato lahka glasba; zadnje ital. vesti; 23.15 nočno bavišče; 24 zaključek. radio trst n 279 m - 1079 kc PROMETNA nesreča Na trgu sv. Roka sta se včeraj popoldne zaletela vojaški avtomobil ln civilni avtomobil, ki ga je vozil šofer Pahor iz Prvačine. Pri nesreči je bil nihče ranjen, pač pa je Pahorjev avtomobil utrpel večjo škodo. Sobota, 21. decembra 17.30 ruski skladatelji; 18.45 k^ turne aktualnosti;. 19 slušna igr*' »Mesto je padlo«20 mpovrd č*' sa slov. vesti; 20.15 politični k0" mentar; 20.30 Koncert sopranistk Slavice Batistuta in baritonist' Dušana Pertota; 21 orkester Boj*' na Adamiča; 21.30 klavirski ko«' cert Enrica Cavalla; 22 anglešk' in arrle riška glasba, prenos iz V'a ma; 23 nc-poved časa, ital. vesti; 23.15 slov. vesti, čitanje spored*' 22.30 plesna glasba; 24 zaključek, Glavni urednik: p r i m o 7. b. brdnik Izdaja A. i. s Okoli božiča bodo prišle v prodajo tudi na področju «A» Julijske krajine sledeče 1 publikacije v slovenščini, ki jih bo izdala oz. ponatisnila Britanska obveščevalna služba v Celovcu: (1) «Mladi Korotan», posebna božična Izdaja otroških zgodb iz Koroške, s slikami, na 32 straneh. (2) ((Križ na gorin, ponatis novele slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. (S) *Rotija», povest Karla Mauserja. (4) «V kraljestvu lutki), zgodba za otroke. (5) Koledar za leto 1947. 20 x 30 cm, tiskan na tršem papirju (6) Koledar-letopis za leto I947- 64 strani, 16 x 24 cm, z besedilom in slikami. Te publikacije bo mogoče dohiti v Trstu, Gorici, Tržiču, Kanalu, Bovcu, Kobaridu, Sežani in na Opčinah.