Posamezna Številka 40 vinarjev,
SlEV. 179.
V LjnDiM v sredo,
»SLOVENEC« velja
po pošti na vse strani Jugoslavije ln v Ljubljani: sa oalo loto naprsj.. K 84*— «a pol lata sa ootrt leta sa ob mesee „ •• »
(a laosamatro oeloletno KB3w
m Sobotna Izdaja: B
Za oelo leto ..... K 15-— ca inosematvo. ... „ 20 —
.. „
.. m 21--
7"—
Letom
obb Inioratli bhbi
Enostolpna petltvrsta (M na ilroka ln 3 mm visoka sU nje
prostor) ss oakrst . . . po K l"t£i uradni naglasi . jra X 1*80 Pri naročilu »ad 10 oft]a£ popust.
najmanjši oglas 69/tani If-
i '' Poslano: na
Enostolpna petltvrsta K 2*—<
Uhaja vsak dan 1 mamil po« nedeijek ln dan po prasaik^ ek B. ari alutrai.
ar Uredništvo Jo v Kopitarjevi alloi Stev. O/m. opisi aa os vračajo; noirankirana pisma so as sprejemajo. Uredn. telet štv. 50, uprava, štv. 828.
Političen list za slovenski narod.
Oprava Jo v Kopitarjevi ul. 6. — Račnn poštne bran. ljubljanske št. 8S0 sa naročnino in št 349 sa oglase, avatr. in češke 24.797, ogr. 28.311, bosn.-hero, 7563.
Izgredi u Trstu.
Poročilo, ki ga pošilja ljubljanski dopisni urad v svet, vsebuje dejstva zelo resnega značaja. Izgredi, ki so se ivršili v nedeljo in ponedeljek v Trstu, pomenijo najvažnejši in najtežji dogodek, ki ga jc doživela Primorska pod italijansko okupacijo. Z bengalično lučjo so se razbistrile na mah razmere, ki jih največja zgovornost italijanskega časopisja ne bo zmogla več Evropi zabrisati.
Razmerje, ki vlada med ogromno pečino prebivalstva in italijansko vlado, razpoloženje in volja ljudstva je danes jasna.
Italijanska uprava je podala do-JEaz, da je popolnoma nezmožna, voditi ljudstvo teh krajev. Socialno-demokra-itična stranka, s Slovenci zastopnica delavnih stanov, zastopnica onih, ki so bogastvo mesta ustvarili in njega veličino šele omogočili, ta stranka stoji danes kljub svoji treznosti in umirjenosti v najhujšem bojnem stanju z italijansko — upravo. Velika mora biti napetost in neverjeten srd med tržaškim proletarijatom in vlado, da zadostuje neznaten dogodljaj in se začne ie pretakati kri na tržaških cestah.
Vzroki za to ljuto nasprotstvo so povsem resni in se dotikajo najvažnejših gospodarskih interesov zasedenega ozemlja. Kar so Italijani prevzeli gospodstvo nad temi kraji, je vsa živahnost luke, vsa gibčnost trgovskega obrata, vsaka možnost zaslužka in obrtnega napredka ubita. Število brezposelnih je ogromno in narašča navzlic miru in navzlic vsej opori, ki jo nudi italijanska država preizkušenemu mestu. Ladjedelnice počivajo, brodovje, nekdaj otovorjeno z blagom za cclo srednjo Evropo, je prazno. Mesto jc poplavljeno z italijanskim blagom in italijanskimi trgovci, ki obvladujejo cel, sam na sebi tesni blagovni trg mesta. Na borzi, prejšnjemu središču tržaške trgovine, kroži tri četrtine nc-tržaškega kapitala, ki duši vsak razmah domačega gospodarstva.
Vsi stanovi in vsi sloji Trsta, od težaka do veletrgovca, se nahajajo na robu propada. K temu se pridruži šc nevarnost, da se po sklepih mirovnega posveta odtegne Trstu njegovo bogato brodovje, ki jc edina rešilna deska tega pristanišča v temnih letih prihodnosti.
Prebivalstvo Trsta vidi in občuti, da je sijaj in blagostanje luke za vse čase končano. Tej katastrofi ni leka in
LISTEK.
Doživljali poslednSesa Abenseraga.
Spis.' F. Si Chateaubriand. — Prcvcl M. Jarc.
(Dalje.)
Štiriindvajset let je že preteklo, odkar so bili premagani pri Granadi. V tej kratki dobi pa je štirinajst Abenscragov podleglo vplivu nenavajenega podnebja, težkočam pastirskega in skitalskega življenja, posebno pa otožnosti, ki izpija človeku moči kakor plazeči se sovražnik. Samo še na enemu potomcu je ležalo upanje te tako slavne rodovine. Aben-Hamet je nosil ime Abenseragov, ki je bil od Zegrov obdol-žen, da je zapeljal sultanko Alfaimo. On je bU lep, močan, gibčen in plemenit kot njegovi predniki; vrhutega je bil malo nagnjen k otožnosti, ki jo povzroča dostojno pre-našana nesreča. V starosti dvaindvajsetih let je izgubil očeta. Sklenil je poromati v deželo svojih očetov, kjer bi zadostil že davno sklenjeni želji svojega srca in udej-stvil načrt, ki ga je najskrbnejše prikrival svoji materi.
V pristanišču Tunis ie stopil na ladjo: 2 ugodnim vetrom je dospel v Kastageno, kjer je stopil na kopno in takoj ubral pot proti Granadi; izdajal se je za arabskega zdravnika, ki ie imel namen po gorah Sier-
ni rešitve v obstoječih razmerah. Osvo-bojenje, bodočnost tržaškega mesta obstoji v tem, da se Italija »osvobojenim krajem« nemudoma odpove.
To bi bila za Italijo sramota in poraz brez primere. Tega po vsej preteklosti svoje politike, po svojem nastopu na mirovnem posvetu ne more storiti. Tako se nahaja Italija s svojim »osvobojenim Trstom« v najhujših zagatah, v težkočah, ki so po človeškem preudarku brez izhoda. Čc hoče Italija Trst rešiti, ga mora izgubiti, če ga hoče obdržati, ga mora uničiti.
Po tričetrtletni upravi je prišla ta tragika v nedeljskih in ponedeljskih dogodkih do izbruha. Streljanje in barbarsko pobijanje, ki smo ga doživeli, je čin obupa in onemoglosti, jc pa tudi dokaz slepote in brezmejne kratkovidnosti italijanske vlade. Da bi upor svojih lastnih ljudi Evropi utajili, so razbili naša uredništva, vrgli na cesto naše dragocene knjižnico in pretepali naše ljudi.
Škoda, ki smo jo utrpeli v Trstu, nas ne more spraviti iz ravnotežja. Sramotenje, ki so nam ga pripravili v ponedeljek, za nas ni sramotenje. To je le sijajen dokaz naše ptavice in resnice: Trst pod Italijo jc smrt in poguba njegovega prebivalstva.
Narod, ki je zrel, odgovori na napade slepe in onemogle sile s prezirom.
* * *
LDU. Trst, 4. avgusta. Včeraj zvečer se je vračalo okoli 1600 otrok od izleta, ki so ga bili priredili socijalisti. Ko so okoli 21. ure prišli do ulice Madonnina, kjer se nahaja Delavski dom, jc nastal prepir med socijalisti in karabinerji. Ti slednji so rabili orožje. Bilo je več. ranjenih. Post.«la ie panika med otroki, več mater sc je onesvestilo.
Danes so delavci v protest proti tem dogodkom zapustili delo. Ob 10. uri dopoldne je množica stavkujočih prikorakala na veliki trg, odkoder je deputacija odšla k guvernerju, in potem nadaljevala svoj obhod proti trgu Lipsia (sedaj piazza degli studil. Karabinerji so jih tam ustavili in zavrnili; ker se demonstranti niso hoteli takoj ukloniti, so karabinerji nanje streljali. Bilo je več težko ranjenih in baje nekaj mrtvih. Socijalisti so se razpršili. Nato je nacijonalistična mladež pod vodstvom italijanskih častnikov priredila pro-tidemonstracije in zahtevala razobešenje italijanskih zastav. Demonstranti so navalili na uredniške in upravniške prostore
re Nevade nabirati zdravilna zelišča. Na zaspani muli je počasi prijezdil v deželo, ki so jo nekoč Abenseragi preleteli na konjih brzih kot blisk. Pred njim je stopal vodnik, ki je peljal dve tovorni živinčeti, okrašeni z zvonci in pestrobojnimi volnenimi šopi. Aben-Hamet je prišel mimo prostranih dobrav in palmastih gozdov kraljevine Mur-cia; po starosti teh dreves je sodil, da so jih zasadili njegovi očetje in pri tem se ga je polastila težka žalost. Tam se je vzdiga-val stolp, ki je na njem za časa vojske med Mauri in kristjani stala straža, tu je samevala razvalina, ki je po svoji stavbi živo spominjala, da jo je zidal Arabec: vsi ti spomini so globoko dirnili Abenseragovo srce, Stopil je na tla in pod pretvezo, da pogleda po zeliščih, se je skril za trenotek med razvaline, da se je lahko vsaj prosto razjokal. Potem je spet nadaljeval pot, v sanje zatopljen jc jezdil dalje ob šumenju in zvenenju zvončkov in enakomernem petju vodnika, ki je pretrgal svojo pesem lc takrat, kadar je mulo vzpodbujal s prijaznim prigovarjanjem ali jo bodril z grajo k hitrejši hoji. Črede ovac, ki jih je pastir gnal po suhi in neobdelani planjavi, kak samoten potnik sem in tam, so še povečali zapuščenost in otožnost, ki je vela iz pokrajine. Potniki so bili vsi opasani z meči in zaviti v plašče; velik, potisnjen klobuk je vsakemu pokrival lice skoro do polovice. Ko so prišli mimo Aben-Hameta so ga pozdravili. toda on ie razumel lc besede Bog.
socialističnega lista »II Lavoratore«, na čelu njim »arditi« s samokresi v rokah. Prerezali so telefonske žice, toda vkljub temu se je posrečilo urednikom poklicati takoj na pomoč vojaško šilo, ki je napadalce odpravila, predno so mogli povzročiti večjo škodo. Ker si niso mogli ohladiti svoje jezice nad socijalisti, so navalili proti »Narodnemu Domu«, kjer ni nihče pričakoval demonstracij, ne napada. Tolpa kakih 20 demonstrantov, večinoma vojaki, med njimi osem oficirjev, so vdrli v kavarno in zahtevali, da sc razobesi italijanska zastava. Potem so vdrli v prostore »Slovenske čitalnice«, ki se nahaja v prvem nadstropju, razbivši vhodna vrata. Razobesili so dve italijanski trikolori, eno na pročelju in eno v stransk ulici Geppa, Razbili so slike in pohištvo in pometali vse časopise in knjige iz knjižnic »Slovenske čitalnice« in »Češke Beseda« na cesto, kjer jih jc razgrajajoča množica študentov zažgala. Šele, ko so razgrajali že pol ure, so prišli karabinerji, ki pa niso imeli nobenega opravila več, ker so razgrajači žc odšli na drugo podjetje. Podali so se namreč v bližno ulico sv. Frančiška, kjer se v hiši štev. 20 nahaja v prvem nadstropju uredništvo »Edinosti«, v drugem nadstropju pa uradi »Trgovske obrtne zadruge«. Ponavljalo se je isto, kar se jc zgodilo v »Čitalnici«: vojaki so s puškinimi kopiti in s sekirami razbili vrata ter vdrli v prostore. V dvajsetih minuiah je bilo vse, kar je bilo premakljivega, knjige, časopisi, rokopisi itd. pometano na uiico. V veži je stal ves čas polkovnik, na bližnjem oglu pa avtomobil poln vojaštva in karabinjerjev. Šele ko so vandaii odpravili svoje »junaško« delo in vzkliknili svoj »dovršeno je!« (Tutto e fatlo!), je neki častnik poklical bližnje vojake in karabinjerje, da so navidezno stopili v akcijo. Škoda jc posebno na knjigah in listinah neprecenljiva, V »Trgovski obrtni zadrugi« so uničili vse knjige, ki niso bile v blagajni.
Ob 13.35 je prišlo pod vodstvom štirih častnikov kakih 49 demonstrantov pred slovensko šolo na Acquedottu. Dva oficirja in okoli 20 oseb je šlo v hišo, ostali, katerim sc je pridružilo mnogo drugih in tudi nekaj vojakov s puškami na ramah, so napravili okoli poslopja ca široko kordon. Oni, ki so vdrli v hišo, so razbili vsa vrata, vdrli v vse sobe in kabinete in odnesli in pometali na ulico vse knjige, knjižice, učne pripomočke itd. Tudi ta operacija je trajala nemoteno nad pol ure. Uničena je tudi dragocena knjižnica »Slovenskega učiteljskega društva«, ki se je nahajala v šolskih prostorih. Karabinjerji so prišli šele, ko so razgrajači odhajali, in so jih prijazno pozdravljali. Demonstrantom na čelu so ho-
gospod in vitez. Zvečer se je Abenserage vsedel v gostilni sredi med tujce, ne da bi ga ti nadlegovali s svojo radovednostjo, Nikdo ni stavil nanj kako vprašanje, tudi njegov turban, obleka in orožje niso vzbujali zanimanja. Dasiravno so po Alahovi volji v Španiji ustaljeni Mauri izgubili svojo lepo domovino, vseeno se Aben-Hamet ni mogel vzdržati, da ne bi resnim zmagovalcem izkazal popolnega spoštovanja.
Še bolj živo kot do sedaj so Abense-ragu vstajali spomini na preteklost čim bolj se je bližal cilju potovanja, Granada se razprostira ob vznožju Sierrc Nevade na dveh visokih gričih, ki sta ločena med seboj po globoki kotlini. Hiše na pobočju gričev v vdolbini dolin dajo vsemu mestu sliko in obliko na pol odprtega granatnega jabolka ,ki je po njem tudi mesto dobilo svoje ime. Dve reki Jenil in Daro, izmed katerih vsebuje ena zlatna zrnca, druga srebrni prah, se vijete ob gričih, tečete potem skupaj po ljubki nižini, ki jo nazivajo Vego. Ta ravan okrog Granade jc popolnoma pokrita z vinskimi trtami, z granatnimi jablanami, figovimi, malinjimi in pomarančnimi drevesi; krog in krog je obdana z gorami, ki so čisto na svoj način oblikovane in barvane. Očarujoče lepo nebo, čist mil zrak zbujata v duši skrivnostno hrepenenje, ki mu ne more odoleti niti oni popotnik, ki ga mori lastna skrb in bol. Človek čuti, da bi tu srce popolnoma zamorilo vsako misel na voisko. če le
dili »arditi« s svojo zastavo (črna z mrtvaško glavo). Popoldne je prišla množica demonstrantov pred prostore »Ljubljanske kreditne banke«, ki so bili zaprti. Vojaki, ki so vodili demonstracije, so vdrli v prostore in zahtevali z grožnjami, da se razobesi italijanska zastava. Šele ko se je pritisku ugodilo, so demonstrantje odšli, nc da bi napravili kaj škode. Tudi v kavarno »Balkan« so prišli popoldne zopet razgrajat pod vodstvom italijanskih častnikov in zahtevali v kavarni, da se odstranita lista »Lavoratore« in »Edinost«. Kolikor so teh listov dobili v roke, so jih raztrgali. Častnik je hotel sneti slovenski napis »kavarna«. Da se izogne večji škodi, je kavarnar dal sam odstraniti črke, katere je častnik prevzel, da jih vrže v morje.
V	ulici »Madonnina«, kjer se nahaja socialistični »Delavski dom«, in v domi. samem je prišlo do hudih spopadov med »arditi« in socialisti. »Delavski dom« je zaseden po »arditih«. Socialistični zaupniki so bili odvedeni v zapor. Bilo je več mrtvih in ranjenih. Iz vsega je jasno spoznati, da policijska in vojaška oblast pospešuje izgrede proti socialistom in Slovencem, kateri slednji pa niso dali ni najmanjšega povoda.
^slfafisit K&i m, fiiessizcu.
V	petek 1. avgusta popoldne st dospeli v našo slovensko prestolico hrvatski in srbski gostje, ki so prihiteli pod vodstvom dr. Pero Rogulje na so-cijalni tečaj. Na glavnem kolodvoru v Ljubljani jih jo pozdravilo zastopstvo kat. akad- Starešinstva in naših kulturnih organizacij. Dr. Mirko Božič jo v pozdravnem nagovoru naglašal veliko kulturno misijo krščanske misli i kateri položimo na tem socijalnem tečaju temelje, cla se v svobodni državi medsebojno spoznamo in vzajemno delujemo na krščanskem temelju. Pozdravu se je v imenu došlih gostov odzval dr. Mojsej Stojkov, profesor bogoslovja v Karlovcu. S kolodvora so odšli gostje v Marijanišče, kjer so imeli kratek oddih in so se nato odpeljali z vlakom na Homec.
Veličasten je bil sprejem naših hrvatskih in srbskih gostov na Homcu. Na postaji jih je sprejelo mnogobrojno občinstvo, Orli na konjih, dekleta v narodnih nošah. V imenu domačega prebivalstva jih jc pozdravil g. Bore. Naselili so se večinoma v obširnih prostorih »Društvenega doma«, deloma pa po privatnih hišah.
ne bi pomislil, da je bila ta ljubezen odkupljena z izkazano hrabrostjo.
Ko je Ab en-Hamet zagledal slemena prvih granadskih hiš, mu je srce tako utripalo, da se je moral ustaviti za nekaj časa. S prekrižanimi rokami, s pogledom obrnjenim na sveto mesto, je sedel na sedlu, molče in mirno. Vodnik se je ustavil kraj njega in tudi on je kazal, da je ganjen, kakor vsak Španec, ki ga plemenita čustva vedno prevzamejo.
Razumel je molk Maura, ki je spet zri deželo svojih očetov. Slednjič je Abense-rag prekinil molčanje.
»Vodnik,« je rekel, »kaj pomenijo ti stolpi, ki bleste kot zvezde nad zelenim gozdom?«
»To je Alhambra,« je bil odgovor.
»In oni grad na griču?« je spet vprašal Aben-Hamet.
»To je Generalifa,« je odvrnil Španec. »V tem gradu je vrt iz samih mirtinih grmov, in tu je bil, kot govore, presenečen Abcnserag s sultanko Alfairno. Tam dalje vidite Albajcin in bliže naju zlate stolpe.«
Vsaka vodnikova beseda je ranila Abenseragovo srce. Kako bolestno je pač zateči se k tujcem, da bi lahko gledali stavbe očetov, kako otožno, pustiti si od oseb, ki so človeku popolnoma tuje in vsakdanje, pripovedovati zgodbe lastne rodovine ali blizu stoječih prijateljev. Vodnik je zbudil Ahcn-H-micl*. iz niegovih žalostnih siani.	(Dalje.)
V	soboto 2. avgusta je otvoril tečaj dr. Aleš Ušeničnik s predavanji »O načelih krščanskega socijalizma«. Predavatelj je vpeljaval udeležence v sociološke probleme tako, da jim je govoril v presledkih dopoldne in popoldne. S predavanji našega najboljšega socijologa so bili vsi gostje izredno zadovoljni in so ga prosili, da poda to snov v posebni brošuri.
V	nedeljo 3. avgusta sta referirala dr. Mohorič o delavski organizaciji in dr. Stanovnik o obrtnem vprašanju in politični organizaciji. Popoldne so se udeležili gostje cerkvene procesije. Naši cerkveni obredi so bili zlasti po-všeči pravoslavnim bratom, ki so se udeleževali tudi cerkvenega petja in obhoda okoli kapelice. Po cerkveni slovesnosti so se odpeljali udeleženci z vlakom v Domžale, kjer jih je ljudstvo pozdravilo na postaji in obsulo s cvetjem. Zbrali so se v »Društvenem domu«, kjer se je razvila prijetna družabnost. Navzoči gostje so izražali svoje občudovanje nad krasoto naše domovine in so hvalili zlasti naše kulturne in socijalne naprave.
Srbski gostje so iz Domžal odšli v Ljubljano, hrvatski pa nazaj na soci-jalni tečaj na Homec. Srbske goste je vodil včeraj po mestu poseben odbor našega Starešinstva in jim razkazal zgodovinske znamenitosti in kulturne naprave. Včeraj popoldne pa so se zbrali pravoslavni gostje profesorji dr. Mojsej Stojkov, Velja Mirosavljevič, Mirko Bolubdžič, Vladislav Jankulov, Djordje Velič, Dušan Lazarov, Olim-pije Popovič ter akademiki-bogoslovci Dimitrije Kirilovič, Šitomir Nikolaje-vic, B. Popovič in Dejamovič z našimi bogoslovnimi profesorji in kateheti k skupnemu posvetovanju, kako zediniti pravoslavno in katoliško cerkev, da bo krščansko ljudstvo v svobodni edinstveni državi tudi versko edino. Sadovi teh posvetovanj se bodo kmalu pokazali v dejanju. Položili so se v teh dneh močni temelji, da bo vse krščansko ljudstvo v Jugoslaviji stremilo po kulturnem in političnem zbližanju.
Vsem udeležnikom socijalnega tečaja ostanejo v trajnem spominu govorniško vznešene besede profesorja Vel je Mirosavljeviča: »Od tega trenutka dalje smo si edini v krščanski ljubezni. Ni je sile, ki bi mogla pravoslavne, krščanske Srbe ločiti od katoliških Slovencev, ko smo se medsebojno spoznali in vzljubili. Prve vezi našega vzajemnega prijateljstva so najboljše poroštvo našega skupnega kulturnega in gospodarsko - političnega dela.«
Netili gMi držautiiEs podpor uisgsl&uiDiceni.
Sredi počitniških zborovanj smo in navdušenje je veliko. Toda marsikdo je med nami ,ki s strahom zre na truda-polno pot, na katero se podaja; — sredstev nima dovolj, da se prerine skozi dobo treh, štirih, šestih let. Kdo bo pomagal? Starši? — Nimajo dovolj! —r Sorodniki? — Imajo svoje potrebe! —. Dobrotniki? — Današnji svet ne pozna dobrote! Kdo torej? In dijak stoji pred vprašanjem, ki mu ne ve odgovora. — Pojdem pa v službo! — Res ne i kaže skoro drugače. Toda kdo bo pa j državi pomagal dvigniti zaklade, ki j jih krije zemlja naše domovine, kdo bo povzdignil njegovo trgovino, kdo izkoriščal bogastva Bosne in drugih pokrajin, če bo šel vsak, ki nima dovolj sredstev, v službo. To so večinoma kmetski sinovi, ki pa so po navadi bolj pridni kot mestni, ker niso razvajeni, ampak z malim zadovoljni. — Ali bi ne mogla priskočiti takim na pomoč država, v katere korist bodo pozneje dedovali!
Potrebno je, da nas odide nekaj na zunanje univerze poslušat kulturne predstavitelje naših sosedov. Ne bo nas namreč povzdignilo, če bomo odbijali od sebe to, kar imajo sosedje. — Nič tujega v državol — Ampak učimo se od njih, česar sami ne znamo, sprejmimo, česar nimamo. In za te naj bi država predvsem poskrbela, ker ve vsakdo, kaj se pravi študirati v tujem mestu s premalimi sredstvi. Zato prosimo, naj bi se pokr. vlada v Ljubljani obrnila na belgrajsko vlado, naj nakaže nekaj kredita za podpore sloven. visokošolcem. Toda je spet vprašanje: Kje naj državji vzame? Vojna je bila, dolgovi so na vseh koncih, vse zahteva visoke plače. Me*! poglejmo malo okrog sebe. Bila je vojna in nižji stanovi so silno trpeli. Tudi dijaštvo ni ostalo neprizadeto. Pa nekateri? Ne na levo, nc na desno ni.'o gledali, nm-pak vse v svoj žep! Nuj bo kmet, naj bo delavec, naj bo erar, vse jim je bilo dobro! In ti — vojni dobičkarji — vsi
res niso enaki — naj bi odstopili en del. Je-li prav, da ima eden ali drugi cele kupe, dijak pa, ki bi rad študiral, naj gre »v službo«, da kot poduradnik preživotari v skritem kotičku svoje življenje, dočim bi morda veliko dosegel, če bi študiral. Saj bo pozneje najbrž vsak vsaj toliko koristil domovini, za kolikor bi jo sedaj oškodoval. V mladini je -upanje! Sedaj je čas, sedaj vstaja naša domovina iz tisočletnega spanja. Pomagajmo ji, dvignimo jo, da bo korakala z velikimi narodi v bodočnost!
Mi pa sc le navdušimo sedaj o počitnicah, v jeseni pa za narod, za domovino — na delo.	P. B.
RimbubsI © EsgdinspeSfi.
LDU Budimpešta, 4. avgusta. (ČTU) Socialistični organ »Nepszava« poroča, da so Rumuni še včeraj zvečer zasedli telefonsko centralo, glavno pošto in vsa javna poslopja.
LDU Dunaj, 5. julija. (Dun. KU) Kakor javljajo listi, vlada danes v Budimpešti popoln mir. Zjutraj je naznanjalo bobnanje, da je tekom dveh ur oddati vse orožje. Mesto so zasedle začasno tri divizije. — Ogrska »Post« poroča, da se potrjujejo vesti o izgredih rumunskih vojakov na periferiji mesta. Rumunski vojaki so izvršili v budimpeštanskih predmestjih mnogo silovitosti in so uporabljali strelno orožje pri najmanjših pripetljajih. V delavskem oddelku Zuglo je zaprlo vojaštvo veliko cesto ob osmih zvečer. Delavci, ki so se baš vračali iz tovarn domov, niso smeli preko ceste. Ko so nekateri njih poskušali, da prekoračijo cesto, so jih zadele krogle rumunskih vojakov. Število mrtvih ni znano, ker niso Rumuni nikogar pustili do trupel.
Ententa zasede vso Madžarsko?
LDU Baden, 4. avgusta. (ČTU) Glasom poročila, ki ga je prejel »Secolo« iz ; Pariza, nameravajo zavezniki Budimpešto in celo Madžarsko do sklepa miru vojaško zasesti. Odločiti se ima o tem jutri.
Angleške in francoske čete za Budimpešto.
LDU. Budimpešta, 4. avgusta. (ČTU.) Kakor sc poroča so angleške čete z Reke na potu v Budimpešto, da se udeleže zasedbe glavnega mesta. V tukajšnjih poučenih krogih se govori, da vkorakajo v mesto tudi francoske čete.
Smrtne obsodbe v Budimpešti
LDU Ženeva, 4. avgusta. (ČTU; Agence Havas objavlja depešo, glasom katere so dobili zavezniki iz Budimpešte zanesljivo oročilo, da je bilo tekom štirih mesecev sovjetske vlade izvršenih 696 smrtnih obsodb in da so ljudski poverjeniki zasegli premoženje v vrednosti treh milijard.
Preiskava v ogrskem poslaništvu na Dunaju.
LDU Dunaj, 5. avgusta. (Dun. KU) Kakor poročajo listi, se je vršila davi v poslopju ogrskega poslaništva hišna preiskava. Dasi je poslanik Bohm izjavil, da nima skritih razstrelilnih snovi, so našli v zaprtih skrinjah ročne granate in ekrazit-no bombo, na drugem mestu pa puško z municijo.
Reško vprašanje.
LDU Lyon, 5. avgusta. (Brc^/iOno) Kakor poroča »Petit Journal«, sc bliža reško vprašanje svoji končnoveljavni rešitvi, ki bo vsestransko zadovoljevala. List pripominja, da je Tittoni dokazal svoje spravljivo stališče s tem, da je sprejel predloge, ki vpoštevajo interese obeh prizadetih strank. Tittoni odpotuje v kratkem v London, da se sestane z Lloyd Georgem. Kolikor je bilo mogoče doznati o načinu sedanje rešitve reškega vprašanja, se bo nameravana ureditev izdatno razlikovala od dosedanjih predlogov. Reka dobi poseben statut, ki bo upoštevaj italijansko občutljivost. Na podlagi tega statuta bo luka mogla služiti kot izhodišče k morju tudi Jugoslaviji. Ne namerava sc ustvariti kondomi-nij in tudi ne posebna luka za nobeno obeh interesiranih držav. Jugoslovani bodo deležni vseh potrebnih ugodnosti, ki jim bodo zajamčile prostost trgovine glede uvoza kakor tudi glede izvoza.
Nitti zopet govoril.
LDU Berlin, 5. avgusta. (Di ..CU.) Iz Lugana poroča »Berliner Tageblatt« Posvetovanja italijanske zbornice je otvoril ministrski predsednik Nitti z daljšim nagovorom, v katerem je poudarjal odločilni pomen uničenja av-! stroogrske armade za ententino zmago in naglešal pomembno vlogo, ki je pripadala Italiji v vseh kontrolnih komi-, sijah, posebno v odboru za povračila, i V razgovorih s poslanci je dejal Nitti, ! da bodo volitve najbrže v oktobru.
Velike stavke v Ameriki.
LDU Ohleago, 5. avgusta. (DunKU.) Delavci v železniških delavnicah so
napovedali stavko. V mestu Chicagi stavka 400.000, v okolici 30.000 delavcev. Železničarji stavkajo tudi v južno-vzhodnih državah, nadalje v Bostonu, Filadelfiji in drugih važnih središčih.
Poiltiine novice.
+ Izjava ministrov demokratske zajednice. Ostavka predsednika ministrskega sveta je neobičajna in žaljiva ter se javlja po načinu, kakor jc bila predložena. — Koalicijski kabinet, ki mu je predsedoval g. Stojan Protič, je nastal z nalogo, da manifestira za narodno ujedinjenje napram zunaj, da izvede določitev meja in mednarodno priznanje države in končno da pripravi vse potrebno za sestanek usta-votvorne skupščine, ki bi imela dati državi notranje ustrojstvo. — Tc naloge obstoje še danes, v kolikor še niso rešene od vlade, 'in značilno je, da g. ministrski predsednik nc navaja nikakšnega vzroka ostavke, kot nesporazum s člani kabineta v enih teh velikih vprašanj, zaradi katerih je nastala koalicijska vlada. Nesporazum g. ministrskega predsednika z g. ministrom za notranje stvari »v pogledu naše notranje politike« se ni nikoli pokazala v kabinetu v jaki meri, ker so sc ne samo politična, ampak tudi osebna vprašanja in ukazi razpravljali sporazumno. V eni zadnjih sej se je g. ministrski predsednik največ srdil zaradi tega, ker nista napredovala dva okrožna načelnika. Istotako so ostalim članom kabineta nepoznana neka posebna »osebna prizadevanja* g. ministrskega predsednika / ozirom na prometne neuspehe in neprilike. »Nikdar ni on glede prometa tormuiiral zahteve, katerih 'izvršitev bi mogla biti povod za krize. Kar se tiče agrarne reforme, so vse razprave tega mučnega vprašanja bile za-vršene prod kratkim časom z naredbami in zakonskimi načrti, ki so bili prečitani v ministrski seji in po razpravi podpisani od vseh ministrov, pa tudi od samega g. Protiča, — Po tem faktu nikomur ni bilo mogoče sklepati, da obstoje razlike »v obsegu in načinu izvajanja agrarne reforme« med ministrskim predsednikom in skozi je svojevoljna predpostavka, ki je v »impresijo«, da želi demokratska stranka, ostalem dala predsedniku: ministrstva le Vzrok krize ni bil torej in ne more biti ta, izvesti nekako kampanjo proti Vatikanu, to je, da izvrši nekako presijo nanj. — V seji ministrskega sveta, v kateri se je govorilo o imenovanju djakovskega škofa, je večina članov demokratske zajednice bila ta, ki je priporočala, odobravala in zahtevala največjo zmernost in obzirnost napram Vatikanu. Notica »Demokratije« je izšla brez znanja in odobrenja kakega ministra demokratske zajednice, a kampanja »Riječi SHS« kot kampanja v obče ne datira od včeraj in bazira na drugi politiki in nc na politiki žalitve sv. Stolice. — Pravi vzrok krize ni bil torej in ne biti ta, ki ga navaja v ostavki g. ministrski predsednik. Vzrok leži v njegovi naravi, njegovi bahatosii, seveda tudi v načrtih, ki. so bili odkrito priznani. Dejstvo je, da je g. ministrski predsednik s svojim obnašanjem nedavno izzval ostavko dveh članov kabineta. Po notici »Demokratije« je žalil vse člane kabineta iz demokratske zajednice. V Zagreb jc odšel, ne da bi sporočil svojim tovarišem tega svojega odpo-tovanja. — Navajamo precedenco, da sc jc v pogledu resortnih ministrov vmešaval direktno 'in imel nekako enketo uradnikov. nc da bi obvestil njihove ministre. Njegovo ostavko so prečitali člani vlade šele po objavljenju presbiroja, kakor ostalo občinstvo. Tako postopanje jako obte-žujc osebno sodelovanje med ministrstvi. V dneh torej, ko se v Parizu nahaja vprašanje o mejah naše države v poslednji naj-kritičnejši fazi, ko se ima rešiti defcnitiv-no vprašanje o položaju Ogrske na Balkanu, ko se sovražniki države prizadevajo povzročiti v naših deželah nemire na raznih straneh, ko izmišljajo incidente, ki so prišli tudi v del zavezniškega tiska, ko je povoljna rešitev vprašanja o določitvi odškodnine v Parizu ogrožena, ko se mo« rajo vzpostaviti novi odnošaji s 7 sosednjimi državami, ko se mdra prej vzpostaviti in za vsako ceno obdržati mir v deželi, vrniti mirno trgovino in delo, ko velik del naroda v mrzlici pričakuje povoljne agrarne reforme, ko je treba povoljne rešitve valutnega vprašanja, ko dobrovoljci, izmučeni invalidi in vojne sirote pričakujejo vsak dan zboljšanja svojega stanja, g. Protič kot predsednik vlade ruši vlado, meče ogenj med politične stranke radi osebnih vprašanj, otvarja nedogledne krize, ter ustavlja rešitev najnujnejših vprašanj. — Naše stališče je, da v teb usodnih časih za državo in narodno edinstvo niti vlada niti politične skupine in še manj politične osebnosti nimajo pravice, da ustvarjajo notranje zapljetljaje in da kompromitirajo velike pridobitve naroda in I njegove vojske. Krizo bi bilo treba uredi-
ti čimprej. Razpravljati je treba o važnih vprašanjih v najkrajšem času, narodu dati priliko, da pride do besede iz izvoli ustavotvorno skupščino, ki bi vse nolranjc odnošaje temeljito izčistila in uredila, —. Beograd, 3, avgusta 1919. l.iuba Davido-vič, Pavle Marlnkovič, V, F. Vcljkovič, Velislav Vulovič, Sveto/ar Pribičevič, dr. Kdo Lukinič, dr. Tugomer Alaupevič, dr, Albert Kramer, dr. Uro? Krulj, dr, Fran Poljak, Šefkiia Ghh*C. (LDU.)
-f Boljševiške prcklamacije. V Belgrad in v notranjost države jc doslp veliko število proklamacij boljševiške-ga značaja, ki so jih sumljivi elementi razdeljevali po železniških postajah in v veliki meri prenesli tudi v Belgrad radi propagande.
-j- O bodočem položaju na Balkami piše »Matin«: Naši zavezniki, Grki in Srbi, se čudijo zaradi ozirov, katere uživajo Boli gari. Pogajanja, ki se nanašajo na mirovnd pogodbo z Bolgarijo, povzročajo mnogo nezadovoljstva. Naši grški in srbski zavezniki se popolnoma upravičeno čudijo, ker vidijo, da del ententinega časopisja pozab-« lja na izdajstvo Bolgarije in se očitno za* vzema za ozirc napram bolgarski vladi« Kar se tiče Grkov, omenja »Matin«, je zue^ no, da je za nje bistveno vprašanje odločitev glede Tracije. Bojijo se, da se vzpo-t slavi na tem ozemlju, cigar posest je 24 Grke skrajne važnosti, način vladavine, ki končno nikogar nc bi mogla zadovoljitL »Matin« zahteva, da se prizna Srbiji in Grški pravica odposlati posebne delegate, da! obnovijo prijateljsko razmerje z Bolgari. (LDU).
-i- češka in padec ogrske sovjetske
vlade. Praško časopisic izraža svoje odi krito zadovoljstvo s padcem ogrske sov-t jetske vlade, ki pomenja veliko izpremenu bo položaja za čehoslovaško republiko« »Pravo Lidu« piše, da zahteva ta izpre-memba v Budimpešti, da se čimprej mogoče doseže popoln sporazum med Mažari in zavezniki ter da se mažarska vojska zmanjša na neobhodno potreben minimum. Novi položaj bo ludi čehoslovaški vojski omogočil demobilizacijo in odprl vodno cesto Donave na Balkan in v Jugoslavijo* Na ta način bo omogočena zopet prosta' trgovina in uvoz živil kakor tudi drugih glavnih potrebščin v čehoslovaško repub* liko. (LDU.)
-4- Italijansko narodno premoženje^ Razpravljajoč o financielnem vprašanju mirovne pogodbe ceni gospodarski sotrud-nik lista »Secolo« na podlagi današnje temeljne vrednosti italijansko narodno p-emoženje na 230 milijard lir. Premoženjska oddaja bi znašala po njegovem članku 30 milijard. Vojna odškodnina pa, ki jo ima plačati Avstrija in Mažarska, 50 milijard lir. (LDU.)
-f Mednarodni socialistični kongres. Švicarska brzojavna agentura javlja: Pri nedeljski seji mednarodnega socialističnega kongresa v Luzernu se je po pismenem poročilu eksekutivnega odseka o svojem delovanju izza bernske konference razvila živahna debata. Cachin (Francoz) in Macdonald (Anglež) sta zahtevala, da se odločno nastopi napram ententnim vladam. Naloga druge infcrnacijonale da je, iz kaosa med reakcijo in revolucijo izbrati način, kako izgraditi novo socialistično družbo. Wels (nemški večinski socialist) je poudarjal, da jc prešel odločilni boj pro* fi kapitalizmu sedaj v Ameriko in Anglijo, ki posedujeta surovine. Nemško delavstvo da pričakuje od druge internacijonalc ustanovitve zveze narodov. Vanderveldel (Bclgijec) poudarja, da jc zopetna ustano-< vitev druge intemacijonale mogoča, toda !<-. ako se i it i čas reši vprašanje vojne odi govornosti. Nemožno je, da se združita druga in tretja internacijonala. Molkebuhr (nemški večinski socialist) je opozarjal, da jc nemška vlada odločena vprašanje vojne odgovornosti popolnoma pojasniti. Nemški socialisti so pripravljeni, da razpravljajo o tem vprašanju na prihodnji konferenci. Konferenca jc ns'o imenovala 2 komisiji, ki nai sestavita do prihodnje srede predloge o stališču druge internacionalo do splošnega političnega položaja in O vprašanju vzpostavitve internacionale. Prihodnja javna seja se vrši v sredo dopoldne.
Dnevne novice,
— Družba sv, Mohorja sc je preselila v Prevalje, sodni okraj Pliberk, in sicer s tiskarno, knjigoveznico, osobjem, stroji, blagom in vso zalogo. V Celovcu so ostale še hiše. Lc tako nam je mogoče neovirano delovati in ostati v stiku s cenjenimi poverjeniki in člani. />4ko nam merodajni krogi prepustijo monterja — moremo v najkrajšem času družbeno delo nadaljevali. Vsekako pa imamo delo za tekoče leto žc toliko dovršeno, da moremo družbene knjige letos razpošiljati najdalje že meseca novembra. Prosimo torej, da sc oglasi, pisma, naročila knjig in denar pošiljajo Mohorjevi družbi v Prcvaljah prt Pliberku. — Družbo smo priglasili pri poštno-čekovnem uradu v Ljubliani, in bodemo kmalu razpošiljali položnice.
—	Zahvala. V nedeljo 3. avgusta t. 1., ravno 40 letni dan nove maSe, sera želel pri ravno istem oltarju Matere Božje v Polju opraviti sv. mašo in sicer navadno nedeljsko sv. mašo ob 10. uri. Da se je pa v ta namen kar veličastna slovesnost v cerkvi in zunaj cerkve ravno ta dan in ob isti uri tako sijajno izvršiti zamogla, me je popolnoma iznenadilo. Dolžnost hvaležnosti me toraj priganja vsem poljskim žup-Ijanora, ki so k tej slovesnosti kakorkoli že pripomogli, zlasti pa preč. gospodu župniku, ki je takorekoč čez noč vso slovesnost tako častitljivo oskrbel in posebej še za njegov prijazen sprejem in za vso njegovo ljubeznivo postrežbo, tudi javno izreči svojo najiskrenejšo zahvalo. Bog plačaj! — V prvi vrsti pa naj velja ta slovesnost v čast Božjo, dragim župljanom Poljske župnije pa v krepko bodrilo k lepemu krščanskemu življenju, k vedno večjemu zaupanju ter gorečemu češčenju do naše nebeške Matere Marije! — Janez Smrekar.
—	Nakaznice za hrano in stanovanje udeležnikov zborovanja S. D. Z. se dobe pri »Pripravljalnem odboru« v Ljudskem domu, I. nadstropje. Vsak udeleženec naj si jo takoj po prihodu v Ljubljano preskrbi in takoj plača. — Pripravljalni odbor,
—	Iz Jugoslovanske Strokovne Zveze. Velik delavski tabor nameravajo prirediti naše skupine na Koroškem. Dan se še določi. — Na Štajerskem so bili pretekli mesec sledeči shodi: pri St. Andražu (6.), v Šmartnu in Šmihelu pri Šoštanju (13.). Št. Ilj pod Turjakom (27.), — Sestanka v zvezi z revizijo je priredila J. S. Z, v nedeljo dne 3. t. m. v Kropi in Kamni-
gorici. _ Izlet na planine priredi dne 16,
avgusta t. 1. skupina J. S, Z, v Tržiču. K izletu so povabljeni somišljeniki in somiš-ljenice sosednih skupin in ljubljanski prijatelji Tržičanov. — Delavsko bralno društvo v Kamnigorici je vprizorilo 3. t. m. narodno igro »Domen«. — Osrednja pisarna J. S, Z, je rešila do 5, t. m, letošnjega leta 15.403 vloge,	: i
—	Št. Vid-Ljubljana. Podjetje za osebni promet med Št, Vidom in Ljubljano prav dobro služi svoemu namenu, Ljubljančani se radi poslužujejo ugodne prilike pohiteti v popoldanskih urah v prijazni Št, Vid, ne da bi jim bilo treba najemati dragih voznikov, Za naravnost malenkostno svotico si lahko privoščijo lepo vožnjo po gladki cesti med žitnim poljem in prijazno okolico, Čim bolj se kaže, kako na mestu bi bila električna železnica do Št. Vida. Gotovo še, da je ista samo vprašanje časa in razmer in Šentvidčanom bi že sedaj kazalo misliti na primerne naprave, ki bi pospeševale tujski promet in gostom omilile po-set itak lepega in prijaznega Št. Vida, — Ker so se izrazile želje, da bi se podjetje po možnosti oziralo na zvezo z ljubljanskimi vlaki, se je določilo, da bo od prihodnjega četrtka dalje vozil voz po sledečem redu: Iz Št. Vida ob 8, 10, 2, 4, 6. Iz Ljubljane ob 9, 11, 3, 5, 7. Zaradi točnosti so se določile sledeče cene: Listek za sem in tja 4 K, za eno stran 3 K, za otroke do 10 leta 1 K. Od prtljage se računa po 15 v od kg. Iz navedenih cen je razvidno, da podjetje ni nikaka dobičkonosna naprava ter je zamišljeno samo v korist vsemu prometu toliko časa, da bodo na razpolago druga zadostna prometna sredstva.
—	Na ljudski veselici v Tržiču bo igrala jeseniška godba na pihala. Pel bo zbor društva sv. Jožefa. Na sporedu bodo tudi govori, kupleti in šaljivi prizori. Za jedila in pijačo bo postrežjeno v paviljonih za kavo, čaj, likerje, slaščice in razna peciva, Na vrtu se bodo kuhale tudi sloveče tržiške bržole. Med veselico se bodo prodajale srečke za srečolov in razglednice za šaljivo pošto. Veselica se prične po prihodu vlaka, ki pride ob 14, uri. Godba bo igrala tudi v cerkvi,	-vi
—	Obrtna zveza za sodni okraj Tržič jc imela v nedeljo v dvorani pri Bastelju dobro obiskan shod. Na tem j e govoril predsednik zveze g, tov, Aman o namenu in pomenu obrtne organizacije, G. gostilničar in trgovec K. Ruech je stavil nekaj primernih predlogov, ki se bodo vpošte-vali.
—	Prostovoljno gasilno društvo v Naklem pri Kranju, priredi v nedeljo 17, avgusta ob 15. uri popoldne pri g. Lovro Marinšek-u tombolo, s prosto zabavo in Šaljivo pošto. Najuljudneje vsi povabljeni.
—	Prevaljc. Da bo dana možnost spoznavati naš krasni planinski svet v osvobojenem Korotanu, se namerava ustanoviti podružnica slovenskega planinskega društva za Mežiško in Podjunsko dolino s sedežem v Prevaljah. V nedeljo, dne 10. t. m. je ustanovni občni zbor v Prevaljah v šoli na Fari ob 9. uri dopoldne. Vsi, ki se zanimajo za planinstvo na Koroškem, se vabijo tem potom k ustanovnemu občnemu zboru. Podružnica si bo stavila za nalogo zgraditi planinsko kočo na Peči. — Pripravljalni odbor.
—	Rogaška Slatina. V nedeljo, 10. avgusta prirede jugoslovanski akademiki veliko veselico in cvetlični dan v prid jugoslovanskih akademičnih menz. Spored je zelo pester in bogat in bo za obilo neprisi-hene zabave preskrbljeno v najvišji meri.
j Svira tukajšnji orkester mariborske voja-' ške godbe pod znanim, izbornim vodstvom kapelnika g. Ferdo Herzoga. Za okrepčila bodo skrbeli buffeti, kojih vodstvo so prevzele požrtvovalne narodne dame. Pokroviteljstvo je prevzela iz prijaznosti ga. Pipa Arko-Tavčarjeva. Pričakujemo, aa pri-hitite ta dan v naše krasno zdravilišče iz bližnje in daljne okolice vsi, ki hočete doživeti par veselih uric v prijetni domači zabavi. Med tukajšnjimi gosti, brati Srbi in Hrvati vlada že sedaj veliko zanimanje za to prireditev. Predpriprave so v polnem teku in v tem nas g. ravnatelj Herg vsestransko podpira. — Odbor.
—	Št. Peter v Sav. dolini. Odsek stanovske zveze slov. akademikov priredi na Vel. gospojnico, dne 15. avgusta v Št. Petru v Sav. dolini v prostorih restavracije gosp. Šribarja ob vsakem vremenu F. S. Finžgarjevo ljudsko zgodbo »Veriga«. Po igri velika ljudska veselica, na kateri svira rudniška godba iz Zabukovce, šaljiva pošta, srečolov itd. Čisti dobiček je namenjen podpornemu društvu slov. visokošol-cev in dijaški kuhinji v Celju. Da se odpomore bedi, v kateri je živelo v preteklem šolskem letu ravno slovensko dijaštvo v domovini in izven domovine, apeliramo na vse ljubitelje učeče se mladine, da se polnoštevilno udeleže. Za vozove proti Celju je preskrbljeno. Dobitke za srečolov in denarne prispevke naj se blagovoli pošiljati na »Veselični odsek« v Št. Petru v Sav. dolini. Savinjčani, Savinjčanke! Pokažite vsej Sloveniji, da se zavedate svoje kulturne dolžnosti napram slovenski omladini. — Začetek točno ob 3. uri popoldne.
—	Gremij trgovcev za radovljiški politični okraj. V Radovljici se bo v nedeljo, dne 10. avgusta ob pol 3. uri popoldne vršil v salonu Kunstljeve restavracije ustanovni občni zbor »Gremija trgovcev za radovljiški politični okraj.«
—	Železniški promet Belgrad—Niš. Dne 3. t, m, je bil vzpostavljen železniški promet med Belgradom in Nišom. Za sedaj vozita v obeh smereh dnevno dva vlaka, vojaški in potniški,
—	Nerednosti pri slavonskem gospodarskem društvu. Iz Osjeka poročajo z dne 5. avgusta. Včeraj je bila tukaj glavna skupščina slavonskega gospodarskega društva, ki je potekla zelo burno. Padlo je v oči, da so se skupščine udeležili skoro vsi slavonski veleposestniki. Skupščine se je udeležil tudi minisler za agrarno reformo, dr. Poljak. Posebno pozornost je vzbudila točka dnevnega reda: Poročilo preiskovalnega odbora o poslovanju starega odbora. Preiskovalni odbor je poročal skupščini o nekorektnostih, ki so se tekom debate raz-bistrile. Posebno živahnost je izzvala razprava o manipulacijah s špiritom in bencinom. Končno je skupščina sklenila, da se vsa stvar izroči sodišču. Na skupščini je govoril tudi minister dr. Poljak o reviziji segregacij.
—	Sol za južno Srbijo. Monopolna uprava javlja, da je v Solun došlo 350 vagonov soli za južne kraje Srbije.
—	Ukradena uradna štampilja, Iz Pc-čuha poročajo: Iz pisarne oddelka strojnih pušk tretjega bataljona pešpolka jc bila ukradena uradna štampilja tega oddelka, bržkone z namenom, da bi se s to štam-piljo žigosali nežigosani bankovci. Ker se s to štampiljo doslej bankovci niso žigosali, se opozarja občinstvo, da nimajo bankovci z njenim žigom vrednosti.
—	Prošnja. Kdo ve kaj o Francu Mozetiču, ki je bival oktobra meseca 1. 1918, v Voitsbergu pri Gradcu? Rojen jc 1, 1879., služil je pri 5. strelskem polku, II, nadomestna stotnija, 1 voj. Kdor kaj ve, naj blagovoli sporočiti na naslov: Frančiška Jaklič, Rebro št. 22., pošta Škocijan pri Mokronogu, Dolenjsko.
Pripravljalni odbor za zborovanje S. D. Z. se obrača tem potom na vse prijatelje našega dijaštva s prošnjo za darove, da v očigled ogromnim stroškom, ki jih ima Zveza s hrano in prireditvami, Slov. Dij. Zvezi s tem gmotno pomorejo.
Pripravljalni odbor S. D. Z.
Ljubljana, Ljudski dom I.
ljubljanske novice.
lj Bratovščina sv. Rešnjcga Telesa bo
imela svojo redno mesečno pobožnosl v četrtek, 7. avgusta, v uršulinski cerkvi. Ob pol 6. uri zjutraj je pridiga, potem skupno sv. obhajilo in sv. maša pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom.
lj Zborovanje »Slomškove zveze« se vrši v soboto dopoldne v Ljudskem domu II. nadstropje. Začetek ob pol 10. uri. Ako dnevni red ni izčrpan dopoldne, vrši se zborovanje tudi popoldne. Včeraj sem opozoril na glavna zborovanja S. D. Z. in danes mi pišejo dijaki, da se učiteljstvo udeležuje lahko tudi zborovanj v sekcijah, kjer lahko ta ali oni poda kak nasvet za
praktično posvetno delo med ljudstvom- Š, lj Odborova seja »SlomSkove zveze«
v petek ob 4. uri v društvenem lokalu.
lj Imenovanja. S kr. odkazom od 30, julija t. 1, so imenovani pri odseku za prehrano v Ljubljani: okrajni glavar dr. Bo-gumil Senekovič direktorjem drugega razreda, okrajni komisar dr. Emil Gaj sekretarjem drugega razreda, vladni koncipist Stanko Novak pisarjem prvega razreda in vladni kanclist Franc Urlep pisarjem tretjega razreda.
lj Vstopnice za slavnostno predstavo »Slov. Dij. Zveze«, ki priredi Br. Nušičevo komedijo »Protekcija«, se dobe v pred-p r o d a j i v prodajalni Katoliškega tiskovnega društva (prej H. Ničman).
lj Prosimo vse p. n. dame in gospodične, ki blagovolijo sodelovati pri ko-merzu »Slov. Dij, Zveze«, da pridejo na dogovor v sredo, dne 6. avgusta ob 5. uri popoldne v čitalnico K. T. D. (Jugoslovanska tiskarna, III. nadstropje). — Ivana Jeglič in Pripravljalni odbor.
Ij Vsi srednješolci našega prepričanja naj sc zanesljivo udeleže zborovanja 7., 8. in 9, avgusta. Posebno opozarjamo na srednješolsko sekcijo pod vodstvom iur. Kreka, kjer je navzočnost vseh n- no potrebi a. Zelo važne s I \ ari! S. D. Z. in Akademija ljub. sred.
lj Vsi člani bivšega literarnega krožka »Akad.« N. Velik on jc naj sc zanesljivo udeleže literarne sekcije pod vodstvom g. dr. Iz. Cankarja in časopisne sekcije na zborovanju S. D. Z, — lajnik.
lj Vsi člani bivšega socijalnega krožka »Akad.« Jos. Puntarja naj se na avgusto-vem zborovanju zanesljivo udeleže kultur-no-socijalnc sekcije pod vodstvom iur. J e-r e b a.
lj Visokošolcem! Vabim vse one, ki nameravajo študirati prihodnje šolsko leto 1919/20 v Švici (St. Gallen ali drugje) k sestanku v svrho skupne akcije. Zbrali sc bomo v torek, dne 12. avgusta ob 6. uri zvečer v gostilni pri Mraku na Rimski cesti. Kdor se ne more zglasiti osebno, naj se prijavi pismeno (z natančnim naslovom) na naslov: Fran Schiffrer, Ljubljana, Kongresni trg 6.
lj Amerikanska darila. Mestni magistrat ljubljanski je dobil nekaj amenkan-skih daril, ki se bodo razdelila med najrevnejše ljubljanske rodb;nc in siromake. Pismene prošnje z natančnimi navedbami o potrebi naj vlagajo do 15- t, m, le taki, ki niso oziroma ne bodo prosili pri poverjeništvu za socijalno skrb in ki so res obleke neobhodno potrebni. Ker jc količina blaga zelo omejena, se na druge prošnje ne bo moglo ozirati. Na razpolago je razna moška, ženska in otroška zgornja obleka in perilo, potem čevlji, nekaj moških in ženskih klobukov, kap in nogavic, sukanca, gumbov, mila in drugih malenkosti,
lj Nova žigovina od igralnih kart. Vsled brzojavnega odloka generalne direkcije carine v Belgradu z dne 17, julija 1919, št, 8457 se mora na novo določena žigovina ali kolkovina v znesu 5 dinarjev v srebru plačati za vsako igro od vseh igralnih kart, ki se v ozemlju kraljestva tačas nahajajo in ki se v našem ozemlju proizvajajo. Vsi prodajalci igralnih kart, potem gostilničarji ia kavarnarji se pozivajo, da najdaljt do 31. avgusta 1919, naknadno predložijo davčnemu uradu za mesto Ljubljana v Ljubljani, Vodnikov trg, št, 5 kot odkolkoval-nemu uradu vse cele, zaprte in še neporabljene igre v svrho še enkratnega odkol-kovanja in da plačajo od vseh tacih iger na novo določeno kolkovino, vračunši kolek (30 vin,, 60 vin, in 1 K 20 vin.), ki se je že za vsako igro plačal. Vse igre, ki niso vnovič odkolkovane od davčnega urada za mesto Ljubljana v dokaz, da se je od njih plačala na novo določena žigovina, se smatrajo nekolkovane in zadenejo obrtnike ,ki imajo take karte na prodaj ali v shrambi in kavarnarji, v katerih lokalih se igra s takimi kartami, postavne posledice, določene v zakonu z dne 15. aprila 1881, št, 43, drž. zak.
VOLITVE NA MADŽARSKEM, LDU Dunaj, 5, avgusta. (DunKU.) »Ungarische Post« poroča od informirane strani, da je provizorna ogrska vlada prevzela poslovanje s sklepom, da odpravi sovjetski sistem in da nastopi pot demokracije. Temu sklepu primerno odreja vlada razpis volitev za narodno skupščino. Vlada si prizadeva osnovati koncentracijsko vlado.
DRAGINJA V AMERIKI. LDU Berlin, 5, avgusta. (Dun. KU) Berliner Tageblatt« poroča iz Curiha: V Zedinjenih državah je nastala zelo opasna draginja, vsled česar jc moral parlament prekiniti posvetovanje o mirovni pogodbi in sc baviti z draginjo.
VOJAKI USTREULI GENERALA. LDU Sebaslopol, 5. avgusta. (DunKU. Brezžično.) V Kišinevu so voiaki ustrelili generala Poperoka
VEST RUSKIH BOUŠEVIKOV.
LDU Moskva, 5. avgusta. (DunKU. • Brezžično.) V Kolčakovi armadi bojujoči se srbski oddelki nočejo nadaljevati bojevanja in zapuščajo svoje postojanke. Kubanski kozaki, ki so med četami Denjiki-novimi, zahtevajo, da jih odpuste v domovino.
MIR MED NEMčUO IN KITAJSKO.
LDU Haag, 5. avgusta. (Dun. KU) Nieuws Bureau javlja iz Pekinga: Kitajska zbornica je sprejela zakonsko predlogo, ki vzpostavlja mirovno stanje med Nemčijo in Kitajsko.
SESTRELJENO LETALO.
LDU Berlin, 5. avgusta. (Dun. KU) »Berliner Tageblatt« javlja: Dognalo se je, da je bilo orjaško letalo, ki je padlo pri Ratiboru na tla, sestreljeno po čeških obmejnih četah. Vsa posadka, 6 oseb moštva in dva potnika, je mrtva- Med potnikoma je bil pooblaščenec ukrajinsko komisije za finance.
DENARNI PROMET Z ZASEDENIM OZEMLJEM.
LDU Inomost, 5. avgusta. (Dun. KU) Na povelje poveljništva tretjega italijanskega zbora je trgovinska in obrtna zbornica predložila tirolskemu deželnemu glavarju nastopno brzojavko, da jo vzame na znanje: Denarni zavodi, nahajajoči se to-stran demarkacijske črte, kakor tudi zasebniki, ki pripadajo na ozemlje tostran demarkacijske črte, smejo zaprositi za dvig-njenje denarja, ki so ga naložili pri denarnih zavodih na oni strani demarkacijske črte. Prošnje se pošiljajo na naslov »Comis-sariato Generale Civile per la Venezia Trentina«, do 15. avgusta.
Cestnik S, 3f. S. Z.
Danes točno ob 8. uri zvečer sc vrši seja odbora S. K. S. Z,
ORLOVSKE ZVEZE
Radovljica, V četrtek dne 31. julija 1919 se je vršil v Ljudskem domu v Radovljici dobro obiskan občni zbor radovljiškega Orla. V navdušenih besedah je orisal brat dr. Matej Justin pomen orlovske organizacije in naglasa! posebno važnost Orlic. Pristopilo je takoj lepo število Orlov in Orlic, ki so si izvolili svoje odbore. Že pred občnim zborom se je priglasilo nad štirideset članov. Dani so vsi pogoji za uspešno delovanje Orla: lepa dvorana, dobro ohranjeno telovadno orodje. Med našimi fanti in dekleti je veliko zanimanje za Orla. Fantje in dekleta, ki se zanimate za našo organizacijo, v naše vrste!
g Jugoslavcnski kompas. Te dni se
razpošiljajo vprašalne pole na posamezna županstva, da jih ista izpolnijo in potem s povratnimi omoti uredništvu za slovenski del Jugoslavenskega kompasa: Gospodarski pisarni dr. Ivan Černe v Ljubljani, vrnejo. Ker centralna vlada v Belgradu, kakor tudi vse pokrajinske vlade priznavajo veliko vrednost tega dela za celo državo, se naprošajo tudi čč. župni uradi in p, n. šolska vodstva, da gredo županstvom na roke pri sestavi in izpolnitvi vprašalnih pol, ker jc od točne izpolnitve teh pol odvisna porabnost in vrednost celega dela. Kompas bo v svoji celoti služil vsakemu podjetniku, vsem uradom, znanstvenikom in prostim poklicom. Za prospekt se je obrniti na Gospodarsko pisarno dr. Ivan Černe v Ljubljani.
g Uvoz inozemskega blaga. Glasom odredbe ministrstva financ, generalna direkcija carine v Beogradu z dne 5. julija 1919 št. 7211 je odrejeno to-le: Pri uvozu vsakovrstnega inozemskega blaga bodo carinarne od uvoznika zahtevale, da sc legitimira kot trgovec s trgovsko legitimacijo, ki jo izda pristojna trgovska zbornica, in s potrdilom njegovega pristojnega davčnega oblastva, da je javlici pri njsm glede obdačenja svojega obrta. Uvoznik, ki sc ne bo izkazal na prej označeni način, moral bo kot varščino za pridobninc deponirati znesek v višini 2 odst )ikov deklarativne vrednosti uvoznega blaga, Carinarne bodo v vsakem slučaju javile ori-siojni oblasti ime deponenta, deponirano sveto, vrsto in množino blagi, ter dan in številki dnevnika, v katerem sc jc depozit zaračunal. Ta odredba sc ne nanaša na one osebe, ki uvozijo blago za svc;o osebno in domačo rabo. Carinarne bodo v vsakem slučaju z ozirom na vrsto, količino m vrednost blaga same odločevale, ali je uvoznika, ki se nc more izkrcati kot trgovec, smairati kot nelegitimiranc ^a trgovca ali kot osebo, ki uvozi blago Ta svojo osebno in domačo rabo,
g Uvoz poljedelskih in drugih ->treb« ščin. Finančno ministrstvo, genen direkcija carine v Belgradu je odr z
okrožnico 26. junija 1919, št. 3846 to-le: Izhajajoč s stališča, da je obnovitev pridobitne moči države imenovana v tem smislu, da se ustvarijo čimprej vsi neobhodno potrebni pogoji za najobsežnejšo produkcijo in razvoj narodnega dela — ena izmed glavnih naših nalog, ki se ii mora posvečati vsa potrebna pažnja — je brezpogojno potrebno, da se potrebam industrije v najširšem pomenu besede, potrebam poljedelstva in sploh vsakršnega narodnega dela, ki služi produkciji, v vsakem oziru kolikor le mogoče, ustreže. Nikake odredbe, ki omejujejo trgovino, ne smejo biti povod, da hi se oviralo narodno delo v najširšem pomenu besede in s tem povzročilo, da se to ovira in zadržuje v prostem razvoju in napredovanju, posebno, ker v današnjih še nenormalnih mednarodnih gospodarskih odnošajih gotove omejitve, ki so potrebne glede na druge naše interese, samo pove-čavajo težkoče za uspesm obnovo pridobitnosti države. Odrejena prepoved trgovanja z neprijateljskimi državami se torej ne sme tolmačiti v tem smislu, češ da bi se ne smeli uvažati iz teh držav potrebni deli strojev, potrebno orodje, pomožni ma-terijal za proizvajanje ter potrebne surovine, v kolikor bi jih ne bilo v državi, mar-
več se morajo vpoštevati v prvi vrsti prejšnje razmere in položaj v katerih so se nahajala industrijska podjetja v gotovih naših ozemljih dokler je obstojala bivša avstro-ogrska monarhija, v katero so spadala. Vsled tega sem na temelju člena 273 carinskega zakona sicer pustil še nadalje v veljavi odredbe glede omejitve trgovine z neprijateljskimi državami, vendar določil, da sc dopusti uvoz: za dele strojev, za ves pomožni material za produkcijo, ter za potrebne surovine, v kolikor jih v državi ni dobiti, če jih uvažajo industrijci sami za potrebo lastnih podjetij, ne glede na to, odkod so se uvozili in po katerem potu so prišli. Da se to pravilno izvrši, je treba, da si vsak industrijec, ki potrebuje uvoz kakršnegakoli izmed naštetih predmetov, preskrbi potrdilo svoje industrijske zbornice, v katerem mora biti označeno, s katero panogo produkcije se bavi, Razven tega je za vsak posamezen primer uvoza predmeta doprinesti potrdi'o industrijske zbornice, da so našteti uvozni predmeti za obrat te industrije potrebni; ako ni mogoče, da se to s splošnim potrdilom enkrat za vselej potrdi. Pri uvozu potrebnih surovin za proizvajanje kakor tudi potrebnega pomožnega materijala za to svrho, je tre-
ba predložiti uvozni carinami potrdilo ministrstva trgovine in industrije kot dokaz, da se dotični predmeti v našem kraljestvu ne morejo nabaviti. Sicer ni potrebno za uvoz nikako drugo odobrenje ali dovoljenje. Uvoz poljedelskih in rokodelskih priprav in orodja, bodisi da jih uvažajo posamezniki, ki se pečajo s poljedelstvom in rokodelstvom, bodisi, da jih uvažajo njihove zadruge in druge organizacije, je ravnotako dopusten brez ozira na države, iz katerih li predmeti prihajajo. Na ta način smejo industrijci, kmetovalci in rokodelci uvažati predmete za svojo potrebo iz vsake države in tudi po potih, ki bi bili za-tvorjeni za trgovino, samo, če jih sami uvažajo.
e i e
v »Slov. Narodu« pozabiti ter ponovno odgovarja dne 5. t. m. na naš poslani odgovor. Da bo miroval, mu podpisana zadruga pojasni še nastopno: Odgovor smo sami sestavili, ker imamo dovoli za to sposobnih članov. Izpit za stavbnega ali zidarskega mojstra ni popolno-
Za vsebino pod tem naslovom ne prevzema uredništvo nobene odgovornosti.
ma nič odvisen od tega, kje bo dotični izvrševal svojo obrt, ter ni njegova koncesija popolnoma nič vezana, pač pa velja za vse kraje v državi, torci tudi za Ljubljano. Glavni pogoj koncesije ie izpit. K prošnji za podelitev koncesije je priložiti vse dokumente o
sposobnosti. Torej magistratu ali kaki drugi oblasti prve inštance ni treba nikakih apro-bacij in poizvedb, če je prosilec sposoben,
ker ima o tem vpogled in odločitev deželna vlada. Mojster, ki ima pravilno koncesijo, pa je slučajno bival kje na deželi in se potem naseli v Ljubljani, ni nikak mojster skaza. Noben mojster nc zahteva, da mu mestni stavbni urad popravlja načrte, ker se zahteva od mojstra samega, da jih popravi, v kolikor niso v redu. Ta možnost pa lahko nastopi pri vsakem in če nima kak mojster dovolj tehniškega osobja v svoji pisarni, je gotovo, da odda tehnično delo raznim stavbnim tehnikom izven svoje pisarne. Zadrugi zidarskih mojstrov Slovenije že eksistira !cr jc vsled dovolila zadružnega referenta ' vavičena, vršiti svoj posel brez ozira na po r ; iev pravil. Čast svojih članov bode znala zadruga sama braniti. G. dopisniku pa svetujemo, naj se natančneje seznani s stavbnim zakonom iz leta 1893., drž. zak. štev. 193. ker ga menda ne pozna, da se otrese svojih birokraških nazorov. Besedo za družbo naj bere za deželo. V ostalem ne polemiziramo, ker nimamo časa za to.
Ljubljana, dne 5. avgusta 1919. Zadruga zidarskih mojstrov Slovenije.
mm fležniK.
gospod, ki je dne 24. julija opoldne v gostilni „pri Roži" zamenjat svoj slabi dežnik za mojega novega, ga tem potom poživljam, da se opuste na-daljni koraki, naj odda dežnik pri gdč. natakarici v omenjeni gostlni.
fnrlilnn vzamem v najem, Ana Lam-UUMIIUU pert, Vegova ulica 8. Ljubljana.	<600
Posestvo ali žago
som in ceno pod „1. K. L." na upravo lista.	<593
Komo. oprava ~eno*obo 80 proda
pod S t. 4594.
Kje, pove uprava lista
Janežičev nemško-sloven-aki slovar? Ceno na Fran Bolka, Grobelno.	4599
Zahvala.
Za vse dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti naše ljubljene hčerke
Silve Orehek
izrekamo našo najprisrčnejšo zahvalo vsem onim, ki so se udeležili krasnega pogreba, posebej pa vsem sorodnikom in darovateljem prekrasnega cvetja.
Vsem še enkrat najsrčnejša zahvala.
V Ljubljani, dne 5. avgusta 1919.
Žalujoči ostali.
Sprejme se n^onor za čevlarsko obrt takoj uttiSlt pri Fran Viffan, Vevče 37, D. M. Polje.	4605
i co mntnr za vrtilni tok 220 volt I it! UlUlUl do 10 konjskih sil. Naslov pove uprava lista pod št 4607.
Stranka, ki ima veselje do oskrbovanja perutnine clanm/anin iz 2 sob in in koz dobi olOIlUVOlijB kuhinje. Plača po dogovoru. lstotam se išče
plačilna natakarica msSuEE
ciji. Naslov pove uprava pod št. 4606, ako znamka.
I nireki 17117 80 ceno proda. Srebot-LUVjlU VUL njak, Kolodvorska ul. 31.
InSjpp se takoj kupijo. Ponudbe z na-Jb&ilu vedbo množine na I. Jugoslovanski anončni in inlormačni zavod Beseljak & Rožanc. LJnbljana, Frančevo nabr. 5.	4609 (3)
išče samec uradnik kompletno opravo proti primerni mesečni ali enkratni odškodnini. Ponudbe na upravo lista pod »Nnjnos.
M posodo
Korespoiidenlinia, r^sr1ffi
hrvatskega, sloveuskega in nemškega jezika se takoj sprejme. Reflektira se samo na starejšo verzirano moč. Ponudbe je nasloviti na upravo lista pod St. 4591.
Cnhn C hpann event. brez iste, išče JliUU 5 111D1IU uradnik za takoj event. od 16. sept naprei. Cenj. ponudbe na A. Petelin, Jadranska banka.
2 3/, H P., v dobrem stanu, se ceno proda. Naslov v upravi lista pod št. 4563.
Motorno Kolo
Sprejme jj^jg
za vsa hišna dela, kaše takoj UCHIIj tera bi imela tudi veselje do otrok. Plača po dogovoru. Naslov upravi lista pod št, 4582, ako znamka.
Zahvala.
Vsem, ki so najinemu najdražjemu, nepozabnemu soprogu oziroma papančku, gospodu
Ivgustu Bertholdu
um. fotografu In posestniku
lajšali njegovo bol tekom dolgotrajne bolezni, dalje vsem, ki so prerano umrlega v tako tolažilno velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in vsem darovateljem njemu tako ljubih cvetlic, zlasti pa njegovim stanovskim tovarišem iz umetniških in športnih krogov izrekava tem potom najiskrenejšo zahvalo v nadi, da bodo pokojnika obdržali v najboljšem,
trajnem spominu.	. . x
1	Žalujoča soproga:
Helena BerthoSd.
Zahvala.
Za vse dokaze iskrenega sočutja ob priliki smrti naše nepozabne
MAL
hCerka posestnice in trgovke
za poklonjeno krasno cvetje ter za mnogoštevilno spremstvo na njeni zadnji poti izrekamo vsem našo najprisrčnejšo zahvalo.
Posebej se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so prišli iz Ljubljano in drugod, tukajšnji duhovščini, pevcem za ginljive žalostinke in Marijini družbi. Prisrčna hvala vsemi V Mirni, dne 3, avgusta 1919.
Ilpnnlf star 14 let bi se rad izučil v litji Lil, špecerijski trgovini v mestu. Naslov pove uprava lista pod štev, 4584, ako znamka za odgovor,
Omara za knjige, Lexi-kon Brockhaus, več letnikov Gartenlaubo, več letnikov Woche, Osterreichische Monarchie ia Wort und Bild, 2 Oleandra in nekaj drugih cvetlic za prodati. Gosposka ulica 4 II nad. desno.	4587 (Ž)
Več m. vinsKeoa M
Bišče štv. 20. p. Domžale.	4589 (4)
Državni uradnik
27 let star, želi znanja v svrho ženitve z gospodično ali vdovo v starosti 18—26 let, ki poseduje kako premoženje. Ponudbe s sliko katera se vrne, naj se pošljejo do 20. avg. 1919 na upravništvo „ Slovenca" pod šifro »Jesenu 4613. Tajnost se jamči.
Benitna ponudba. £3? Q0 CM (39
Fino francosko
Iščem
za vsa hišna opravila; plačilo po dogovoru. Služba je trajna, seveda ako bode dotičnica poštena in zanesljiva. — Ponudbe na inšpektorja v finančnem ministrstvu gosp. 2ivadinoviča na oglu Balkanske in Pajsijeve ulice št. 2 v Belgradu.
Na prodaj je
Hiša z dvoriščem v sredini Belgrada,
pripravna zlasti za denarne zavode in trgovino. Hiša ima 7 sob za stanovanje in 2 predsobi, kopalno sobo, 2 kuhinji, pralnico, drvarnico, klet, 2 stranišči, shrambe, vrt in zasebno dvorišče. Dolga je pri Upravi Fondova 13.600 dinara v zlatu. Prodajna cena 75.500 din. v zlatu zveneč denar ali 208.000 din. v srebru. Obrniti se je na lastnika v Belgrad na oglu Bolzanska in Pajsijeva ulice št 2.
Prvovrstna
vozna kolesa plašče, cevi
ter
in vsa zraven spadajoča dela priporoča
IGN. ¥01
špecijalna trgovina s šivalnimi stroji in kolesi
Ljubljana, Sodna ulica 7.
za Slovenijo išče prvovrstna žganjarna slivovke, destilacija konjaka in tvor-mca likerjev. Ponudbe ln reference na upravo lista pod šifro: .žganiarna* 4524.
Pisarniške miz
proste, kakor tudi najfinejše izvršbe pri Brata Sever, zaloga pohištva in tapetniška delavnica, Ljubljana, Uollzej
Odda se po ugodni ceni, dobro ohranjen
sistem »Jost.
Stroj se lahko pogleda v pisarni tvrdke Kmet & Komp. na Marije Terezije
cesti št. 8.
pisalni stroj
priporoča svojo veliko zalogo zajamčeno
plašče in cevi
priporoča IGN. VOK, špecijalna trgo- , vina šivalnih strojev in koles. Ljubljana, Sodna al. štv. 7. ,
osobito: 10°/,, staro ogersko, letnik 1917 10 % banaško, letnik 1918 brez kisline, nadalje štajerska, hrvatska in dolenjska
vina, po najnižjih cenah v lastnih posodah. Vina so dobro obležana in prevzame gospodarska zveza glede pristnosti vso odgovornost.
rve vrste t
se da v
Uprava Belgradske zadruge oddaja v najem svoj hotel »BristoU kateri se nahaja v Belgradu v zadružni palači med ulicami: Karadjordjeve, Hercegovačke, Zvorničke in Sv. Ni-kolskog trga v neposredni bližini železniške in parobrodne postaje.
Hotel ima okolu 60 sob za potnike, dve jedilni sobi, restavracijo, lift in vse ostale prostore, potrebne v modernem hotelu.
Hotel se odda: brez opreme, v tem slučaju mora zakupnik dostaviti vso opremo, ki je primerna za hotel prve vrste; odda se pa tudi z opremo vendar brez posteljnine, preprog in kavarniške posode. Ponudbe z označbo, ali se želi hotel vzeti v najem z ali brez opreme in po kaki ceni* je oddati naravnost upravi zadruge v Belgradu najkasneje do 15. avgusta 1.1.
Belgrad, 29. julija 1919.
Uprava Beogradske zadruge.
in širite »Slovenca"!
J<ava Gaj Čokolada ^{akao Sardine JCondenz. mleko JVlalaga
3tum JConjak Juikerji JYCarmelada Jieksi 3liž Jcapistovski sir
Fino
francosko
olje pritnissima
v dozah po 121/2 kg in odprto.