List izhaja vsak petek
n velja za navadne naročnike s poštnino vred in v Gorici domu poslan: za celo leto il gold., za pol leta 1 gold. 50 s., za četrt leta 80 sold. — Kdor sam po-nj pošilja, plača 2 g. 50 s. Za ude kat -pol. društva je naročnina določena v drustv. pravili!». Posamezni listi se prodajajo po 0 sold. pri knjigarju Sobar-ju na Travniku.
Naročnina in dopisi
naj se blagovoljno pošiljajo opravniku in sovredniku Matiji Kravanja-i v nunskih uiicah h štev, 3e6. Vse pošiljatve naj se frankujejo. Rokopisi se ne vračajo. — Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo en. krat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 s-če trikrat, 15 s.; za kolek vsakral 30 s.
Kako krivične so oporeke današnjih brezvernežev zoper
vero.
( Študija za mislece.)
(Konec ; gl. 11. 5. in tl.)
So se drugi brezverneži, kteri hodijo svoja pota ; vidi se v njihovem obnašanji nekaka odsevajoča resnost, ki izvira iz bistrejega razuma in lastnega delovanja. Bodi si samo branje poganskih, in na te se opirajočih klasikov, ter zanimivo praktično modrovanje, hodi si strogo izsledovanje naravnih zakonov. ki jim zamori verski živelj, kteri se gotovo ne ohrani brez pomoči od zgoraj — za njo prositi pa jih je sram — in kteri živelj se tem raj zgubi, čim bolj samovoljno se prezira. Strokovnjaki v posameznih vednostih si potem zavoljo ošabnosti domišljujejo, da njih bistroum zapopade vesoljstvo in njegovo rednost, ozirajo se zaničljivo po vernikih in onih, ki uče in pripisujejo vse „Deo, gubernatori mundi. * *)
Tudi v tem obziru ni vera nikakor hlimba za nevednost; marveč razum, veri poslušen, presega um ošabneža, ki ne priznava više avtoritete in kteri je toaaj v vodnem nemiru.
Saj v resnici, ako pogledamo in pomislimo začetek vesoljstva in naj natančneji red velikanskih svetov, ne zadostuje nobeden sistemov popolnem: ne pove nam dostojnega niti razum, niti zgodovina, niti filozofija.
Ako človek pretresuje modrovanje od najstarejih poganskih modroslovcev egiptovskih in joniskih do najnovejših brezverskih, lahko v resnici reče: to je pravljica, to je domišljila. Vprašajmo naravoslovca, kaj pa je vsa narava, zlasti v pričetku, druzega nego nezapopadljiva skrivnost? Je li že kteri brez-, verski naravoslovec ali modrijan porazmodril, kaj je v bistvu, kje je začetek one moči, ki se po neznanih potih vije, klera velikanske svetove giblje; one moči, po kteri vse rastlinstvo kali in vse lepša. Da, kje je začetek one moči v vsem organizmu, v nas, zunaj nas delajoče; one skrivne moči, ktera se ne najde, ako se išče, ktera se pokaže, ako na njo mislimo: bo mar kdo elektriciteto, galvanizem, magnetizem tajil, ker ga nobeden popolnem ne umeva ? Kaj pa je vendar ona moč, ki se vije in živi v trohnenji, ki gasi in oživlja kakor plamteča luč in tli v zračji, v oserčji, poveršji zemlje, v valčkih rék, v globočini morja? Je li znan vir vsega lega brezvernežu? Vprašajmo ga: kaj pa je za onim zagrinjalom, s kterim naravne moči skrivajo človeštvu neznane skrivnosti ? Skrije, zgubi naj sc bistroum, modrovanje! Gotovo sene motimo, ako iščemo vira vsega v vsegamogočnosti Božji in verujemo, da Bog, sicer izročivši naravnim zakonom natanko odločeno moč, ter odloči vsi vsakemu gotovo pol, vedno po neskončno modri previdnosti vesoljstvo vlada na človeku nezapopadljivi način,
Kakor v nravnem, tako se tudi v naravnem svetu nahajajo take nerazumljive in velikanske reči, da so se najuČe-nejši možje, pri opazovanji od nekake svečanosti ginjeni, k Bogu zatekli, in popolnem so resnične besede: „Leves gustus in philosophia movere fortasse ad atheisinum, sed pleniores haustus ad religionem reducere *)“ Znal bi mi kdo ugovar-
*) Bogu, vladarju sveta.
*) Slab pokus modrovanja morda v bresverstvo zapelje, ali krepkeji dožirek iz njega k veri spreoberne.
jati: Vsa ta kratka, indirektna pobijanja brezverske svojeglav-nosti so za brezverneže preslaba, ne dovolj prepričljiva ; vernemu človeku pa še kaj tacegn na misel ne pride.
Dragi ! dobro vem, da te verstice bi tako malo ganile, preverile brezverneže, kakor malo nas verne njih oporeke mamijo ali vznemirjajo ; pokazati sem pa bolel krivične oporeke današnjih brezvernežev zoper vero zarad tega, da razvidimo, kdor noče verovati, terditi nepravo, verovati laž
Ako se še tako piše zoper vero ; ako se še tako goji brezverstvo na vseučiliščih : smerno vendar naravnost reči, da človeštvo še ni začelo zidati in ne bo nikdar sezidalo isenauci-lišca. Bodimo prepričani, da ne brezverska omika, ampak da vera kaže pravo pot resnicoljubnim!
Resnicoljub.
I>opisi.
Z Goriškega, 13. marca. (Nadalje in konec.) „Soča‘ je zapečatila v 10. svojem listu polemiko z „Glasom" na jako nečasten način; pokazala je, da časnikarske spodobnosti ne pozna, ali pa jo vedoma in bole prezira. Človek, ki ne more svojih načel in svojega delovanja zagovarjati, nego z grehi (ako prav resničnimi) svojega nasprotnika in z oskrunjevanjem njegove časti in njegovega poštenja, stori najbolje, da molči, da se ne sili na javni oder. Kake dokaze je imela v vseli svojih opravičevanjih (!)? Te-le: laž je, nesramna laž, strast, obrekovanje, perfidija, klepetulja. Da s temi besedami nij’ nič dokazano, sama sebi ne zakriva.
Iz celega prepira se vidi sledeče :
rt. da ,Soea* se boji razprav o principili; ako se tako prašanje spravi na dan, premeni ga v oseben prepir. Komur se zdi to neverjetno, naj prebere vodni članek v 1. 1. ^Glasovom" in zadnjo besedo v IO. 1. „Sočinem“ o tej stvari, pa bo imel črno na belem. „Glas“ je v onem listu povdarjal versko podlago v narodni politiki. To načelo nij bilo ,Soči* po volji; vendar se ga nij naravnost lotila, ampak spravila se je nad č. g. M. V., ki je bil pod dotičnim sestavke») podpisan.
b.	da „Soea" svoje čitatelje na tak način slepi ter zadržuje v temi, da bi laže gospodovala; navadnih fraz: vse za narod! vse za svobodo! ne bo imel nihče za jasen izraz kakega programa. Ali se pravi ljudem luč prižigati, ako se o težnjah in namerah poedinih stranek tako govori, kakor dela „S." v vodnem članku 5. lista, kder govori o takem kon-servatizmu, kakor si ga je sama izmislila, in ga vendar podtika drugi stranki, ki hoče vedeti prav tako malo zanj, kakor
S « 9
c.	da »S.*, ki se ponaša, da se bori za svobodo, svobodo z nogami tepta; naj kak njenih privržencev „Soči" nasprotna načela za dobra spozna ter jih zagovarja, „S.“ ga z blatom o-kida, da ga nij več poznati. Zdi se, da „Soci" je to naj viša stopinja svobode, ako komu ne poje cepec okoli pleč. V deveti deželi je tudi tisti kriv laesae svobode, ki sé strupenim jezikom v ^urednikovi listnici" jemlje veljavo onemu, ki se hoče po svoje gibati, ker taka polemika nij proti reči, ampak proti osobi.
d.	da „Soči" so tudi nemoralna sredstva dobra, kedar služijo njenemu namenu. Richelieu je rekel: ^Dajte mi eno besedico, pisano od kakega človeka, in vam ga spravim na
vislice.* »Soči* zadostujejo pregrehe enega človeka, da je celemu stanu pripisuje. Ako gre za očrnjenje kakega nji zoper-nega moža, se ji ne zdi potrebno ogibati se neresnice, kakor v dopisu »ii Gorice* v 2. 1. Pa kaj bi se kdo temu čudil, ko »S.“ naravnost piše: »videli smo pri nasprotnikih (usta-vovercih), da jim je pomagalo, da so veliko, ojstro in celo nesramno govorili, ker H-a so vergli z glasovi, ce prav nijso našli odmeva med ljudstvom;.politika naša mora biti brez srca, drzna: tako moramo mi po nasprotniskem izgledu delati.* V tem je »S * nasprotnikov pridna učenka.
e. dà »S.* v sili tudi »laže*, da je »lažnjivka*. En e-xemplum: v 2. I. je »S.* nekaj trdila, »Gl.* je tirjal dokazov, ktere je hotela »S.* tudi dati, pa jih nij imela. Kaj dé? Marsikaj je res, si misli, kar se ne da dokazati. Finis. — Drug zgled: »S.“ pravi v 5. 1., da je dobila dopis: »V To-minu, 12. jan.* po posti tominski; pri drugi priložnosti je uredništvo izreklo, da mu je oni dopis osebno nek neznan duhovnik izročil.* (Gl. 7.) Oboje nij res, eno ali drugo, ali pa oboje je »laž.* ?	»S.* drugim očita lažnjivost! Medice,
cura te ipsum!
Prepir se je bit vnel zarad načela: ali imamo biti narodni na verski, ali na brezverski podlagi? Kaj je odgovorila »S.* na to? Direktno nič; indirektno pa: na brezverski podlagi. Zakaj ? Naj posluša, kedor ima ušesa !— modrost Salomonovo to visoko presega. Zato, ker M. V. hoče imeti versko podlago, M. V. pa je »lažnjivee* (?), torej tudi načela, ktera zagovarja, so laznjiva, pogubljiva; huj ! f f f —, quod demon-strandum erat. — Aristotel, Spinoza, Kant! snemite klobuk, pa poklonite se »Sočini* logiki!
S* Renč, (iOdgovor gg. dopisnikom a) z Bovškega, b) s Krasa, e) iz Tomina (f) v »listnicah* 7. in 8. it. »Soče* t. /.) Dolgo sem mislil, bi li hotel odgovarjati onim »S.* dopisnikom i polniti predale »Glas*-u z nadaljno polemiko,'kajti svest sem si, da vsi, še tako tehtni i veljavni razlogi, da »faeta* sama ne morejo več o nasprotnem prepričati »S.* dopisnikov, katerim je že preveč strast vznemirala srce, ki so kedaj že prekoračili meje dostojnosti, ki nemajo več niti naj manjšega pravega slutja o mirni i trezni polemiki, ki navlašč prezirajo ree vsega našega |razgovarjanja, ter so se poprijeli samih osebnosti, posebno pa na mojo osebo nakopičili nezaslišanih psovk. Navedeni razlogi bi mi bili že lahko zadostili, da bi se ne bojeval dalje s takimi ljudmi; tudi »G.* čitatelji, nadejani se, bi me opravičili, ko bi strastnim, osebnim napadom nasproti položil svoje pero. Da bi pa vendar kedo ne mislil, da sem kriv onega očitanja i natolcevanja, hočem tem ljudem še danas, pa na kratko odgovoriti. Nikar pa naj kedo ne misli, da bom tu svoje »odpovedno pismo* »Soči* i druge dopise branil z razlogi; nikakor ne, saj mi do sedaj še nikdo pičice ni ovrgel ; ampak branil se bodem proti osebnim napadom z enakim orožjem, kakoršno rabi mojim nasprotnikom.
Ad a. Ti, eden mojih prijateljev d .... , mi očitaš, da nemam ljubezni, ker se z mojim duhovskim stanom ne vjema »zabavljanje i prepiranje*. Ti, dvoživno, farizejsko pleme ! mi govoriš o ljubezni ? morda ne veš, da Te je razumelo občinstvo, da je ljubezen v Tvojih ustih le ironija ? Poglej nekoliko sè svojimi očali, katere meni priporočaš, na svojo prostost i sedanjost, morda boš s treznim očesom — priporočam Ti zato, da vodo pij — vendar le zapazil, kako čudna je bila dosedanja Tvoja krščanska ljubezen, o kateri vedó menda celo povedati zapisniki c. kr. okrožne sodnije v Gorici; prav Tvoja ljubezen JTe je premestila v bovško Sibirijo — sit venia verbo. — Že same besede »ljubezen* ne zlorabi i ne norčuj se ž njo, ki je sam dejansko ne poznaš »Soči* pa čestitam, da si je vendar ohranila tako hrabrega branitelja in apostolja »ljubezni*.
Ad b. Kaj hočem pa odgovoriti »staremu znancu* ? Slovenski ž njim govoriti i dokaze dajati mu ne smem, kér tega ne razume on, ki je moral zarad preveč dvojk, pod kojih
težkim bremenom menda še sedaj kje v L. stoka, pre hitro učenje na klin obesiti; zelo nedelavno, prejšnjemu dosledno je menda tudi sedanje njegovo življenje. Njemu nasproti bi bili logični dokazi bob v steno; obrnem se tedaj kar na občinstvo. Nikakor se ne sramujem izpovedati, da sem bil s po-četka »Glasov* protivnik i sicer zato, ker sem se bal, da bo odvisen list i morda ne zadostno poudarjal zraven verskih tudi narodnostna načela ; ali prepričal sem se, da temu ni tako, da je bil moj strah le prazen i moji pomisleki ničevi.
Iz tega pa še nikakor ne sledi, da sem prej »Sočino* ravnanje v vsem odobraval, kar kaže moje vedno zahtevanje, da se postavi »Soča* na vérska tla. Moj namen je bil edino ta, da bi po svoji moči skušal združiti nastale stranke, da bi se ne cepile narodove moči , narod sam ne trpel škode; ali, ko so vse moje nade po vodi splavale i je moje posredovanje ostalo brez zaželenega vspeha zarad trdovratnega »S.* odbijanja mojih svetov, ni mi bilo več dvomiti, katere stranke se hočem poprijeti, ali zgolj narodne »Sočine, ali versko-narodne »Glasove*, ki mi je bila spodila vso prejšnjo bojazen sè svojim možatim postopanjem.
Toliko v pojasnilo čitateljem, ki gotovo ne mislijo, kakor moj nasprotnik, da se kar tako skaka iz ednega ekstrema v drugi.
Ad c. Duhoven iz Tomina (?) še dalje kramari po svojem, hodi okoli reči vsega razgovarjanja, kakor mačka okoli vrele kaše, izogiba se predmeta, ter blodi, kakor mu narekava ona dvojica, ki ga je ujela v svoje zanjke, da tem lože pod njegovim imenom priobčuje dopise, ki omadežujejo »decorum* vsakega duhovna. Dokler mi pa Vi brez ovinkov na moje izpovedi po raznih listih ne odgovorite, probatum manet, da slepe muhe lovite, se sami sè seboj prepirate i prazno slamo mlatite; tedaj padajo vse besede, ki je proti meni obračate, na Vas nazaj. Ergo, si tacuisses, »philosophus* mansisses.
Ker moji nasprotniki, kakor se vidi, niso dobro čitali mojih dopisov, ali je pa v svoji zlobi po svojem obračajo, ponavljam tu na kratko, o čem se cela reč suče. Evo »casus belli*! 1.) Ali ni »Soča* brezverska? 2.) Ker je ona hotela taka ostati, ni li bil moj izstop iz takega družtva opravičen i nisem že, posebno po svojem stanu primoran, prisiljen bil, dati mu slovo, če nisem hotel še jaz povekšati ono pego, katero delata Vi dva na životu goričkega duhovstva? 3.) če sem se že hotel kake politične stranke okleniti i v njenej sredini tudi na narodnem polju po svoji moči delati za narodov blagor, — kar mi bodete menda tudi Vi blagodušno dovolili — ni li bil zopet opravičen moj pristop k versko-na-rodni stranki »Glasovi*, ki po mojem mnenji v vsem zadostuje narodnim težjam?
To je neki resumé vseh mojih dosedanjih dopisov; ko mi boste na te točke odgovarjali in ogibali se osebnih psovk, imeli me boste vedno na svojem mestu i pripravljenega zagovarjati je »sine ira et studio*, dokler me o nasprotnem ne prepričate.
Marko Va les.
Ogled.
Avstrija. Danes je »oglednik* prav mezalanaste volje, vse se v njem napinja in sili ga izreči, kar mu dušo teži; rekel bi, — kakor Lah pravi — »l’ira di Dio* zoper volilno reformo, zoper centraliste, zoper oholo gospodujočo
svojat, zoper......vse in vsacega, ki so oni osodepolni
načrt osnovali, pretresali, — sprejeli, ali — nočem pripraviti v zadrego g. državnega pravdnika, in pa tudi ni lepo se jeziti. Torej naj stisnem še enkrat pest v žepu in začnem mirno pripovedovati, kar mi je kri vznemirilo. Sprejeta je volilna reforma v zbornici poslancev! Ustavaško-centralistov-ska predrznost je prikipela do vrhuuca ; vkljub ogromni večini ljudstev avstrijskih, ktèra so proti volilni prenaredbi, proti direktnim volitvam, so si upali centralisti potrditi jo
sò samimi 120 glasovi tistega drž. zbora, v kterem je večina dežel nezastopana ali pa le na pol zastopana. Bilo je 6. marca, ko so prinesli vol. ref. na dnevni red. Glasoviti Herbst (nekdanji minister) je bil poročevalec ustavn. odseka, ki je bil črtež vol. ref. naprej pretresel. Dr. Herbst, ki je še pred 5 leti (okt. 1867) govoril proti direktnim volitvam, češ, da kratijo pravice deželnih zborov, H. je letos plajšč že tako zasuknil po ustavovernem vetru, da je vol. ref. pogumno — stenam nasproti — zagovarjal; kajti op-posicije ni bilo nikake. Poljaci so ušli iz zbornice, po tem ko je njihov voditelj Groholski, kakor že izprva v odseku, povedal, da poljska delegacija ima vol. ref. za prelomljenje ustave. Kar nas Goričane posebno veseli, je to, da jo je tudi g; Černe možko za Poljaki potegnil. Drugi poslanci primorski pa so se ' vedli tako-le: G. grof Coronini je ostal in glasoval za reformo; tržaških eden, Morpurgo, je glasoval proti, stari Paskotini pa za ref. ; isterski Columbani je bil bolan, Vidulič glasoval za ref.; južnotiroljska 2 posl. sta ostala, pa glasovala proti ref. Naj sramotniše so se obnašali Dalmatinci; ne le, da so v zbornici ostali — glasovali so tudi — za volilno reformo! Za tega voljo so slovanski dalm. deželni poslanci vsi razkačeni in protestujejo zoper glasovanje svojih tovarašov na Dunaji, pa kaj, ko birokracija po drugi strani podpise za zaupnico nabira ! Oj, korrupcije dalmatinske! —‘Vsi načrti postav zadevajoči vol. ref. so tudi že v 3. branji sprejeti. Zdaj ne ostane več dru-zega, nego da tudi gosp. zbornica reformo sprejme. Da jo sprejme, je gotovo; ali bo pa kaj protestov, debate, izstopov, ni moč še vedeti. Slednjič pa bomo obračali oči edino le še na cesarja, čigar presvitlo osebo so centralisti uni dan v debato vlačili, in tako pokazali, da so še jako nezreli konstitucionalci, dasi si prisvojujejo monopol ustavnosti. — Zbornica poslancev se dela, kakor da bi jej nič mar ne bilo, da so Poljaci itd. izstopili, a mOra bornega števila 120 glasov, s kterimi je vol. ref. en bloc (brez razgovarjanja) sprejela, bode jo — nadejamo se — Še velikokrat tlačila. — Govori se, da bo »drž. zbor* še tje do poletja zboroval, in da kot unicum (nekaj edinega) o času svetovne razstave samega sebe razstavi. — Toda obrnimo se k veselejšim novicam.
Omenili smo pred blizo 6 meseci, da so v Pragi slovečega česk. narodnjaka, dež. posl. in časnikarja Skrejsov-ski-ga zaprli, ker je bil finaučni urad zavohal, da se od njegovega časnika .Politik*-e in poprejšnje »Correspondenz*-e ni odrajtovala štempeljnina od inseratov (oznanil v oznanil-ku). To se je smatralo za goljufijo. Prav za prav pa sta bila zapor in pravda politična, ker se je hotela vlada mogočnega opposicijskega moža in časnika njegovega iznebiti. Strašan hrup so bili zagnali ust-avaški listi, češ, da naj debelejša opp. riba je prišla v mrežo, čez šest mesecev in pol je tekla preiskava in je bil Sk. v ječi; pretekli teden je bila v njegovi zadevi dolga konečna sodnijska obravnava; v saboto 8/j so naznanili sodbo in — kaj seje pokazalo? Za nedolžnega je spoznan! To je strašen udarec z močnim cepcem po ustavaških glavah tik po rajskem zveličanji, v ktero so se bili ravno zazibali po sprejetji vol. reforme. — Nedolžen je tudi sč Skr. zaprti upravnik njegov, Ruzicka. — Državni pravdnik pa je zoper sodbo gledé Skr. in R. napovedal pritožbo na višo dež. sodnijo. — Zagovornika Skr. in R. sta prosila za izpust svojih klientov iz zapora proti primerni kavciji, a to se jima ni dovolilo.— Izid te pravde v Pragi moramo imeti za enega naj iinenitniših politiških dogodkov preteki, tedna.
Vnanje države. Na Španjskem gre, kakor more in mora. Republika se ne more in noče utrditi. Od severja pritiskajo Kartisti proti Madridu; v Madridu se republikanci in Tadikalci nič kaj prav ne razumejo — vsak bi rad vladal —; vojaki gredó raji domu, ko da bi služili začasni vladi, ktera nima nikake veljave; po raznih deželah želijo
federativne republike in prav te dni so jo že razglasili za kratek čas v Barceloni, ker se je bil raznesel glas, da je ministerstvo v Madridu padlo ; toda se je vse zopet z lepa poravnalo(?)— Namesti sedanjega državn. zbora (kOrtezov), bode se volil drug, ki bo imel oblast novo ustavo narediti. — Prejšnji kralj Amadej (zdaj vojvoda Aosta-ski) je že v Italiji; prišel je ravno kar v Turin.
Francoski narodni zbor obravnuje črteže 'odbora tridesete rih. Konec bo gotovo ta, da ne bodo sklepi ugajali ni monarhistom, ni republikancem, ampak samo — Thiers-u.
i
Domača novica.
(Umrl) je 8. t. m. (v Trstu, v bolnišnici) g. Anton Tre-visany duhovnik v pokoji v Bonkah.
Razne vesti.
— Društvo ytSlovenijau v Ljubljani je imelo 5. t. m. občen zbor. Seja je bila važna, ker se je obravnavalo, ali se imajo Slovenci začeti udeleževati v prihodnje volitev v mestni odbor. Sklenilo se je, da se imajo udeleževati. Volitve bodo prihodnji teden. Dr. Jan. Bleiweis je rekel, da on in njegovi prijatli ne prevzamejo kandidature; dr. Costa je bil zoper u-deleženje. -— Randidatje slovenski so bili že postavljeni; ali — poslušajte — kaj pravijo zadnje .Novice!* Oni, ki so bili naj bolj zavzeti za volitev, so rekli, da ne sprejmejo kandidature, in drugi že izvoljeni za kandidate — so se odpovedali! .Slovenija* je po tem takem popustila delovanje za volitev v mestno starešinstvo. — Lepa tudi ta!
—- Pri telegrafijskem vodstvu v Trstu se prične 1. aprila poduk v telegrafiji, ki bo trajal tri mesece. Prošnje za sprejem se mo ajo vložiti do 20. aprila.
— Danka „Slovenija* je dobila dovoljenje, da sme tudi po Ogrskem poddružnice imeti, ki se bodo vsled tega po vseh važnejših krajih ustanovile.
— Slovečemu vladiki Strossmager-ju, vračujočemu se iz Italije je napravila madjaronska mladina v Pečuhu (kjer je moral prenočiti) „mačjo godbo*. Ta mladina je pač spes patriae (nada madjar-orszaga) !
— „Magjarska zveza* (Magjar szoveteseg), je ime novemu magjaronskemu društvu v Pešti, kterega namen je, vse narode ogerske kraljevine pomadjariti ; v diplomaciji, vojaščini, uradnijah, šolah, v vsem javnem življenji — povsod se bo moralo le po magjarski občevati. Nar hujši magjarski zagri-zenci so na čelu tega društva. Veljavne može drugih narodov si mislijo s podkupovanjem pridobiti za svoje namene. — Magjarom in Nemcem je njihova oholost in strast res pamet zmešala, pa »kogar hoče Bog uničiti, oslepi ga!*
— V severno Ameriko se pripravlja mnogo Gorencev na odhod, in sicer v Minesoto, kjer je za misijonarja njih rojak preč. g. Pirc.
— Majhen potres se je slišal 12 t. m. okoli 9 l/f zvečer v Trstu, v Gorici in v goriški okolici, tako v Renčah, v Solkanu, v spodnjih Berdih, v Furlaniji. Gibanje je šlo od jugo-izhoda.
— Kmetijski poducljivi govor v Rihenbergu bo i9. trn. to je na sv. Jožefa praznik, popoldne po dokončani službi božji. Govoril bo g. prof. Povše 1.) o važnosti dobrih kleti in o skrbi za vino v kleti; 2.) o sredstvih za povzdigo sad-jereje. Nadejamo se, da se bodo za vse dobro vneti Ipavci v obilnem številu zanimivega in koristnega predavanja vdeležili.
Za nove zvonove na sv. Gori
so darovali:
■
Farmani v Plaveh li gold. 26*/, kr. vikar 9gold.; farmani in kurat na Oteici 26 gold.; farmani in vikar v Avčah 27 gold.; farmani in fajmošter v Breginju 12 gold. 10 kr.; farmani in fajmoster na Bukovem 15 gold.; farmani invvikar v Ligu nad Kanalom 60 gold. 54 kr.; Jem. Pipan iz Skrb. 2 gold.
Za, spominek pr*ooesije na sv. Gori
je daroval c. g. Lovr. Rutar 10 gold.
Listek.
Nekaj o pričetku Slovanov.
Gotovo vsak rad sliši, od kod so njegovi preddedje, in kaj so počenjali. Rajnki Pavel Jožef Safarik se je v tej reči naj bolj trudil, dokazati nam, da so naši nekdanji predniki uže v prestarih Časih tu stanovali, kjer še zdaj stanujejo. Kdo ne pozna njegovih slovanskih starozimosti ? Zalibog, da je to njegovo delo le v češčini dobiti, in da je le še, kar jaz vem, v nemški jezik prestavljeno. Naši Slovenci bi gotovo to delo tudi radi v svojem jeziku prebirali. V gosp. Terstenjakovih preiskavah je tudi mnogo dobrega zerna, škoda le, da je odveč raztreseno, in #da ni vse bolj vkup pospravljeno. Sploh, treba bi bilo, da bi kdo vse tu sem spadajoče pozbral, in o-belodanil* Toda, kar še ni, to utegne s časom priti.
Da Slovani niso še le v šestem stoletji v sedanje svoje dežele prišli, ampak da so od prestarih časov po deželah prebivali, kjer je še zdaj nahajamo, terdijo ne le slovanski učenjaki, ampak tudi pošteni, sicer nam ne ravno prijazni Nemci.
H
V dokaz tega hočem tu dragim bravcem podati, kar je sloveči Nemec August Knobel v svojem imenitnem delu: „Die Vòlkertafel der Genesis. Ethnographische Untersuchungen. Gie-sen, J Ricker’sche Buchhandl. 1850. o pervem očaku vseh Slovanov pisal. On piše tako le:
1. Drugi Jafetov sin je Magog, in treba ga je iskati v severo-izhodu naše Evrope, vsled načela, po kterem se jc Mojzes ravnal v naštevanji Noetovih otrok; ker smo pervega Jafetovega sina Gomera našli v ljudstvih po Evropinem severo-zapadu naseljenih. Ali v severo izhodu Evropinem nahajamo ljudstva slovanskega kolena, ki so skoro ves severo-izhod našega dela sveta v svoji lasti imela, ter se dotikala v severji s Fini i Litvani, v zapadu z Germani ali Nemci in Kelti, v jugu z Ilirci in Traki. Nahajamo pa Slovane ondi tako nezmerno številne in prebivajoče v tako razširjenih pokrajinah, da se ne more reci, da bi se nili v še le poznejih časih v Evropo vrinili ; da si po pravici terdimo, da so še le za Nemci, Kimeriji in Kelti svoje perve sedeže v Evropi posedli. Resnico tega spričuje lega od njih naseljenih dežel proti izhodu in značaj teh ljudstev, ki je z jutrovci veže. Zato pravim, da po vsi pravici terdimo, da mora drugi Jafetov sin, Magog, biti pervi očak vseh Slovanov. In to je, kar hočemo tu dokazati.	(Dalje pr.)
— L istnica uredništva. Gg. L in V. : Prinesemo prihodnjič, kolikor bo mogoče. G. dopisniku iz K. : Za zdaj ne moremo sprejeti Vašega dopisa, ker se znabiti stvar po drugi poti poravna ; drugoč, kakor bo kazalo. G. M. B. : Nam se zdi bolje, da Vašega dopisa za zdaj ne priobčimo, ker dru-gači bi nar brže še veča mržnja v soseski nastala.
PODDRUZNICA
V
eekomptuje menjice na vseh avstrijskih seranjiščih in vnanjih, in odstopa nakaznice za vsakošno semnjišče notranje in zunanje. —
Za vplačila V zlatu se dovoljujejo obresti po 4 % proti 30dnevni odpovedi.
Sprejemajo se vplačila kterega koli zneska od 10 gold. naprej po 5 % »a tekoči račun (conto corrente}; dajajo se za-nje knjižice, in vsak znesek se Šteje za
kapital od dneva, ko je bil vplačan.
Izdavajo se blagajnične nakaznice donašajoče po 4 % obresti brez odpovedi in po 5 °/0 z odpovedjo 10 dni.
• t - ‘ e \ \	,
Dajajo sc denarne pomoči na vrednostne reči.
Kupnjejo in prodajajo se vrednostne reči vsake sorte in se jcm-Sjejo na račun koga tretjega proti temu, da se plača kaj malega kavcije.
III
•- ■; - * v t v •' t S' /,	'>-#• <>JI
Odgovorila izdavatelja in vrednika : Ant. Val. Toman in Matija Kravanja — Tiskar Seitz v Gorici.