SLOVEL s n^n mm CELOVEC PETEK 15. SEPT. 1989 Letnik XLIV. Štev.68(2491) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. 3000 din. P.b.b. KSOO: Odstop Frica Kumra Predsednik KSOO, Fric Kumer (stika), je v sredo na seji predsedstva KSOO odstopi). Pri tem je poudari), da raz-logi niso v nestogi predsedstva ali KSOO, ampak da ga je privedto do tega koraka zunanje poseganje v deto KSOO. Poste KSOO bo začasno vodi) podpred-sednikmag. Peter Wa)d-hauser. Rekord na slovenski gimnaziji! Iz direkcije Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu prihaja vest, da se je za šolsko leto 1989/ 90 vpisalo v prvi razred edine srednje šole za koroške Slovence okrog 70 dijakov! Število prijav za prvo leto pomeni v primerjavi s prejšnjimi leti rekord. Odprli so tri prve razrede. Štehvanje in rej pod iipo V ziljskih vaseh Zahomec, Drevlje in Gorje je minulo nedeljo ponovno zaživel ljudski običaj, ki je poznan daleč naokoli. Fantje so se na konjih pomerili v štehva-nju in skušali dobiti „krancl". Nato pa so ob glasbi in slovenskem ljudskem petju zaplesali pod iipo z dekleti v ziljskih nošah. Glej tudi poročilo na 5. strani. elanov NSKS v sosvetu Zadržanje članov Narodnega sveta koroških Slovencev na prvi seji narodnostnega sosveta pred tednom dni na Dunaju je izzvalo v vrstah slovenske narodnostne skupnosti masivno negativno kritiko, nerazumevanje in ogorčenost. Tako na uredništvu Slovenskega vestnika kot tudi v tajništvu Zveze slovenskih organizacij in Slovenske prosvetne zveze so se zglasili po telefonu Slovenke in Slovenci iz vseh taborov in vseh krajev dvojezičnega ozemlja na Koroškem in zahtevali, da bi v sosvetu nastopali obe osrednji organizaciji usklajeno. Ostro kritizirani so bili člani NSKS v narodnostnem sosvetu posebno zaradi dejstva, ker je dr. Grilc postal prav s pomočjo Haiderjeve FPO predsednik sosveta. S tem je NSKS pokazal, da ne išče zavezništva s taborom slovenske narodnostne skupnosti, temveč celo s skrajno desnico. Za vrsto pripadnikov je bi- lo popolnoma nerazumljivo tudi dejstvo, da so glasovali člani NSKS proti formulaciji, da naj bi bil 7. člen Avstrijske državne pogodbe osnova za delo sosveta ter da so se člani NSKS zavedeli svojega neodgovornega zadržanja šele tedaj, ko je predstavnik cerkve v sosvetu, dv. sv. dr. Valentin Inzko, opozoril na pomembnost take osnove za delo narodnostnega sosveta za koroške Slovence, kot je to predlagala za poslovnik že zso. Narodnostni sosvet za koroške Slovence pri Uradu zveznega kanclerja na Dunaju se bo sestal spet 19. oktobra 1989. Na tej seji bodo člani sosveta razpravljali o predlogih Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, o predlogih NSKS ter o predlogih strank. Predlogi ZSO so: dodelitev celotne za leto 1989 predvidene vsote za razvoj slovenske narodnostne skupnosti; razdelitev za letos namenjene (nar/n/jcvan/e na 2. stran/) Poziv za „Obir" Zbornični svetnik Janko Zwitter (Skupnost južnokoroških kmetov) se je v okviru javne strokovne diskusije na lesnem sejmu v Ceiovcu masivno zavzel za nadaijnjo proizvodnjo ceiuioze na Koroškem in posebno za ohranitev tovarne ceiuioze „Obir' na Rebrci. Zwitter je v prisotnosti zveznega ministra za kmetijstvo, dr. Fischier-ja, opozori! na katastro-faine posiedice za kmete, ki dovažajo ies za obe tovarni ceiuioze na Koroškem, če bi ie-te zaprii. Prijavite otroke k stovenščini! Omogočite vašim otrokom, da se bodo učiii tudi v siovenskem jeziku - materinščini in jih prijavite k dvojezičnemu pouku. Tudi po novi ureditvi šoi-skega zakona ne smemo obupati in si moramo prizadevati, da se bodo naši otroci čim boijše naučiti siovenščine. S tem jim posredujemo temeijito znanje siovenskega jezika, hkrati pa se stopnjujejo otrokove možnosti za poznejši pokiic, kajti dva je več kot ena. Znanje več jezikov oiajša otroku razumevanje sveta in razširja obzorje. Prijave k dvojezičnemu pouku so možne v prvih desetih dneh šoiske-ga ieta, pirjave pa sprejema tudi še Zvezna gimnazija za Siovence v Ceiovcu. Predsedn/k ZSO, Fe/As kV/eser, /e na /esnem sejma ob/ska/ jugoslovanski paU/jon, v katerem razne jugos/ouanske krme razsfaU/ajo sodobne kub/n/e. swta. r. Rum? Odprt 38. tesni sejem Včeraj so v Celovcu odprli 38. mednarodni lesni sejem, na katerem so zastopani razstavljalci iz 20 držav. Sejem, ki je letos že tretjič samostojen, je v prvi vrsti namenjen strokovni publiki. Odprl ga je zvezni minister za kmetijstvo, dr. Franz Fischler, ob prisotnosti vidnih predstavnikov politike in gospodarstva iz prostora Alpe-Jadran ter zahodne Evrope. Wiegele in Weihs pristojna tudi za šoto v Cetovcu Z odprtjem privatne dvojezične ljudske šole v poslopju Mohorjeve v Celovcu se je sprožilo tudi vprašanje, kdo bo imel za to šolo inšpekcijsko pristojnost, saj so tako koroška šolska oblast kakor tudi koroški politiki trdili, da ta privatna dvojezična ljudska šola ne spada v teritorij, v katerem velja manjšin-skošolski zakon. Novi šef deželnega šolskega sveta na Koroškem, prof. Hugo Reinprecht, je na tiskovni konferenci odpravil vse nejasnosti. Dejal je, da je za celovško dvojezično šolo pristojen manjšinskošolski .oddelek pri deželnem šolskem svetu ter da bosta šolo nadzorovala vodja oddelka Franz Wiegele ter deželni šolski nadzornik Ernst Weihs. Utemeljil je pristojnost s tem, da gre tu za šolski poskus in „da zaradi te šole ne bodo nastavili dodatnega človeka". Dal paje še na znanje, da tudi po izteku šolskega poskusa ni računati s spremembo v pristojnosti. Kot smo že poročali, seje v šolo vpisalo 40 učencev in učenk. Ravnateljica Marica Hartmann je prvi dan predstavila še ostalo učno osebje: poučevala bosta še Mirijam Užnik in Tomi Millonig, verouk bo učil Roman Kutin, za ročno delo bo pristojna Veronika Zeichen, medtem ko bo Elica Vospernik imela (dn/)e na 2. .stran/) SLOVENSKI VESTNIK **^*,<' -" 15. september 1989 Politika SLOVENSKJ HEUTE !M! DieSeite tur unsere deutschsprachigen Leser/innen VESTNIK Beirat Emporung uber Verhatten der Rat-Mrtgiieder Das Verhalten der Mitglie-der des Rates der Karntner Slowenen anlaBlich der er-sten Sitzung des Volksgrup-penbeirates fiir die Karntner Slowenen vor einer Woche in Wien ist bei groBen Teilen der slowenischen Volksgrup-pe in Karnten auf Unver-standnis, massive Kritik, ja Emporung gestossen. Hauptpunkte der Kritik waren die Wahl von Rat-Ob-mann Dr. Matevž Grilc zum Beiratsvorsitzenden mit Hilfe der FPO-Stimmen, die Wei-gerung der Mitglieder des Rates der Karntner Slowe-nen, den Artikel 7 des Staats-vertrages in die Geschafts-ordnung des Beirates aufzu-nehmen, sowie das sture Verhalten der Mitglieder des Rates der Karntner S!owenen im KoordinationsausschuB der beiden Zentralorganisatio-nen hinsichtlich einer im In-teresse der Volksgruppe auf-einander abgestimmten Vor-gangsweise im Beirat. Rekord am BG f ur Siowenen Das Bundesgymnasium fiir Slowenen in Klagenfurt mel-det mit Beginn des Schuljah-res 1989/90 einen neuen Schiilerrekord. Die erste Klasse der einzigen Mittel-schule fiir die Karntner Slo-wenen besuchen nicht weni-ger als rund 70 Schiller, was die Filhrung von drei ersten Klassen zur Folge hat. Im Vorjahr waren es knapp 60 Schiilerinnen und Schiller in zwei Klassen gewesen. S!owenen informierten M. Krstič Vertreter der beiden Zen-tralorganisationen der Karntner Slowenen unter Fiihrung von Obmann Dipl.-Ing. Feliks Wieser (Zentralverband slowenischer Organisatio-nen) und Prasidiumsmitglied Dr. Pavle Apovnik (Rat) in-formierten im Rahmen eines Arbeitsessens in Ludmanns-dorf/Bilčovs den jugosla-wischen Botschafter in Oster- reich, Miloš Kristič, iiber die aktuelle Situation der slowe-nischen Volksgruppe in Karnten. Krstič betonte sei-nerseits, daB das Engage-ment Jugoslawiens fiir die Karntner Slowenen einen integralen Bestandteil der ju-goslawischen Politik darstel-le, was auch fiir die Zukunft uneingeschrankte Geltung habe. ErvvartongfSfo// kamen Schu/er/innen und F/fem am ersfen Schu/fag /n die pr/vafe zvve/sprach/ge Scdu/e. 40 Schuier in drei Kiassen der zweisprachigen Schuie in Kiagenfurt Die neue zweisprachige Schuie in Klagenfurt, die von der Hermagoras verwaltet wird, begann das neue Schul-jahr mit 40 Schiilern, die sich auf je eine 1., 2. und 3. Klasse verteilen. Die Volksschule, die als Versuchsschule auf konfessioneller Basis gefiihrt wird, leitet die Volksschul-lehrerin Marica Hartmann. Dem Lehrkorper gehoren weiters an: Mirijam Užnik und Tomi Millonig, fiir den Religionsunterricht ist Roman Kutin zustandig, fiir Werken Veronika Zeichen. Die Raumlichkeiten im 2. Stock der Hermagoras wur-den von den Elternvertretern (Veronika Rutar und Fritz BreitfuB) in Zusammenarbeit mit Architekt Robert Jerza-bek aktiv mitgestaltet. Die Schulaufsicht obliegt der Minderheitenschulabtei-lung des Landesschulrates Karnten (Inšpektor Franz Wiege!e) und dem Landes-schulinspektor Ernst Weihs bzw. dem Bezirksschulin-spektor Heinz Pekoll, obwohl Klagenfurt offiziell nicht zum Minderheiten-schulbereich gezahlt wird. Od /eve.* Konzu/ M/kša, predsednik ZSO d/p/. inž. 14/ieser, ambasador SFRJ na Dunaju Mi/oš /Vrstic, bi/čovški župan Ogris in genera/ni konzu/ v Ce/ovcu, Mik/a včič. Obisk ambasador ju Krstiča pri koroških Slovencih Veleposlanik SFR Jugoslavije na Dunaju, Miloš Krstič, je v preteklih dneh obiskal Koroško in se med obiskom sestal tudi z zastopniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev. Predstavniki Zveze slovenskih organizacij (pod vodstvom predsednika dipl. inž. Feliksa Wieserja) in Narodnega sveta (pod vodstvom člana predsedstva Pavla Apovnika) so veleposlanika Jugoslavije v Avstriji podrobno seznanili s položajem slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem s BUGE WAS PRtMt ZALOŽBA KNJIGARNA TISKARNA 9020 CELOVEC, Paulitschgasse 5-7 išče vajenko ati vajenca za knjigovodstvo in zatožbo Informacije: dr. Helga Mračnikar, tel. (0463) 55 464 posebnim poudarkom na novo situacijo na čelu koroške deželne vlade ter tudi o razvoju znotraj narodnostne skupnosti. Veleposlanik Miloš Krstič je nasproti zastopnikom koroških Slovencev poudaril, da je skrb za vsestranski razvoj slovenske narodnostne skupnosti sestavni del jugoslovanske politike. Zelo jasno je tudi povedal, da je za Jugoslavijo edino zvezna vlada na Dunaju partner za pogajanja o uresničitvi 7. člena Avstrijske državne pogodbe. Krstič se je na Koroškem sestal še z deželnim glavarjem Haiderjem, njegovima namestnikoma, dr. Ambrozy-jem in dr. Zernattom, ter s predsednikom koroškega deželnega zbora, Unterrie-derjem. Razgovora Krstiča s predstavniki koroških Slovencev se je udeležil tudi generalni konzul SFRJ v Celovcu, Borut Miklavčič. Ogorčenje nad... zadržanjem NSKS v sosvetu (/;udu//(?L'uu;c .s /. .s/m/u) vsote na javno dvojezično trgovsko akademijo, na dvojezično konfesionalno ljudsko šolo v Celovcu, na Slovensko študijsko knjižnico ter za ustanavljanje etnografskega muzeja v Celovcu; ustanovitev projektne skupine, da se bo pouk na javni dvojezični trgovski akademiji lahko pričel s šolskim letom 1990/91, ter sklep, da se zavrnejo napadi deželnega glavarja Haiderja na vidne predstavnike slovenske narodnostne skupnosti, na predstavnike univerze in na kulturne ustvarjalce. ...šota v Cetovcu (/mc/uZ/CLau/c ^ /. j/ram) nadzorstvo nad otroki v varstvu, ki je priključeno šoli. Ob prvem šolskem dnevu pregradbena dela še niso bila popolnoma zaključena, prav tako pa bo 14 dni še treba čakati na šolsko opremo, ki so si jo izposodili iz druge šole. Veliko truda pri čiščenju šole so vložili tudi starši sami. Kot je bilo mogoče zvedeti, je uspelo zastopnikoma staršev, Veroniki Rutar in Fritzu BreitfuBu, da so aktivno sooblikovali pri ureditvi in oblikovanju šolskih prostorov, ki so v 2. nadstropju poslopja družbe Sv. Mohorja. Po več razgovorih so beljaški arhitekt Roland Jerzabek in predstavniki Mohorjeve sprejeli predloge zastopnikov staršev. Med drugim sedaj večina razredov ni več na cestni strani poslopja in tudi druge spremembe bodo vplivali na to, da se bodo otroci boljše počutili. S!ovenija!es hotding Ges.m.b.H. 9020 Celovec, Paradeisergasse 9/2 išče tajnico z znanjem knjigovodstva in obviadanja obeh dežeinih jezikov Javite se na telefon (0463) 570 88 ,,Franja" prihodnje !eto nared Bolnišnico Franja, ki jo je letos zasul zemeljski plaz, bodo predvidoma maja prihodnje leto spet odprli za obiskovalce. Do takrat čaka njene reševalce še kar precej dela, čeprav je dobršen del nalog že za njimi. Položiti morajo zaščitne mreže, ki bodo preprečevale nadaljnje krušenje z bregov soteske Pasice, kjer leži legendarna bolnišnica ter urediti dostop do nje. Obnovitvena dela se končujejo, pravi direktor Mestnega muzeja Idrija Samo Bevk. „Hrib bomo zaščitili s štiri tisoč kvadratnimi metri mreže, pod podorom pa ure- dili mrežni zaščitni zaslon. Ko bomo iz soteske spravili ves nanos, se bomo lahko lotili urejanja prvotne steze. Njeno traso bomo delno spremenili. Tekla bo pod previsno skalo, na izpostavljenih, nevarnejših mestih pa bodo obiskovalce ščitili nadstreški. Dela opravlja Podjetje za urejanje hudournikov Ljubljana v sodelovanju z alpinisti, ki pomagajo nameščati mreže. Dostopna pot bo na vrsti prihodnje leto." Istočasno potekajo obnovitvena dela v Franji, kjer strokovnjaki Restavratorskega centra iz Ljubljane skupaj z ekipo idrijskega muzeja ter z gradbinci Zidgrada iz Idrije popravljajo poškodovane barake. Obnovili jih bodo že to jesen, medtem ko bo notranja oprema nared kasneje. V ljubljanskem Muzeju ljudske revolucije bodo namreč uredili restavratorsko delavnico, kamor bodo prepeljali poškodovane predmete, ki so jih spravili v Cerknem. Nekaj pa so jih že obnovili v koprskem muzeju. Po zatrdilih Sama Bevka gre pri obnavljanju bolnišnice vse po načrtih, več dela bo samo še z urejanjem, ki pride na vrsto spomladi. Romana Spende A7e<7f/aror7fM /zferarna nagrada L/7euicu '39 je /7o0e/jeuu. /Vjeu 0o6iu;iA /e čežAi pe.su/'A Vaa .SAucei, nagrado Kriste/ Vi/euica pa /e preje/a zagreA.fAa p/.sate-/jice DaAra^Aa Dgrežič. Od/aeeao.st te /aed/;a-rodae Aterarae prireditve ra^te. P/safeija dur/) Koch /n Peter HanciAe med pnjaie/jskim pogovorom VHenica 89: Prikaz koroške založniške dejavnosti ANDREJ KOKOT Aefo.s )e v Lipico prišlo oAo/1769 Ar/pzevalAov Iz 76 evrop.sAlA držav, med njimi Peter TLaadAe, 7arl) KocA, Peter LsterAazp la A7o/*)aa Llpa.f. 7/deležeacl so sodelovali aa sreda)e-evrop.sAll; llteraralA matlae-)al; la dl.sp//ta.' .Srednje Evropa - meta/ora la n)en prevod. /Vase založbe Drava, A7oAor)eva la IVleser pa so predstavile aove Anjižne lzda)e. Podelitev literarne nagrade Viienica je prerasla v mogočno mednarodno literarno manifestacijo. Organizatorju, Društvu slovenskih pisateljev, zlasti tajniku, Venu Tauferju, je uspelo v Vilenico privabiti znana literarna imena, ki potrjujejo pravilnost ustanovitve te mednarodne nagrade, saj zbuja med pisatelji in pesniki čedalje večjo pozornost. K sodelovanju pa je prireditelj vključil tudi založbe, ki so povezane z Vilenico oz. njenimi nagrajenci. Spodbudno je, da se v to kulturno dogajanje vključujejo tudi slovenske koroške založbe. Slednje so tokrat nastopile v Lipici s predstavitvijo knjižnih prevodov. Direktorica Založbe Dra- va, dr. Helga Mračnikar, je v Lipici predstavila slovenski prevod Handkejeve knjige Pisateljev popoldan in pesniški prvenec Maruše Krese-Weidner in druge nove knjižne izdaje. Tudi Mohorjeva se je predstavila z zajetnim snopom novih knjig. Vodja založbe, dipl. inž. Franc Kattnig, in urednik, Janko Ferk, sta posebej opozorila na slovenski prevod dela avstrijske pisateljice Ingrid Puganigg. Laiia je delo, kije kot prvo izšlo v ediciji Austriaca, ki načrtuje še nadaljnje izdaje del avstrijskih pisateljev v slovenščini. Založba Wieser oz. njen urednik Ludwig Hartin-ger pa je omenil prevod Handkejeve knjige Ponovitev in Kosovelovih pesmi v nemščino ter sonete Milana Jesiha. Glavni urednik Cankarjeve založbe, Tone Pavček, je v galeriji Lojzeta Spacala v Štanjelu predstavil prevod lanskoletnega nagrajenca Vilenice, Petra Esterhazyja, Pomožni glagoli srca. Tam je bila tudi podelitev nagrade Kristal Viienica, ki ga je žirija izmed 40 avtorjev, ki so se potegovali za to odličje, prisodila zagrebški pisateljici Dubravki Ugrešič. Sklep žirije je utemeljit njen predsednik Heinz Klunker iz Kotna. Dogajanje ob letošnji podelitvi nagrade Viienica '89 je doživelo veliko pozornosti v širši javnosti. Prireditve so bile tudi preko meje, v Trstu, kjer je bila ena izmed Srednjeevropskih literarnih matinej. Tako je ves Kras bil v znamenju velikih literarnih prireditev, na katerih so sodelovali najvidnejši pesniki, pisatelji in esejisti srednje in zahodne Evrope in celo iz Amerike, mnogo jih je bilo tudi iz Jugoslavije. Srečanje v Vilenici je tokrat bilo četrto po vrsti, prve tri nagrade Viienica so prejeli pisatelji Tomizza, Handke in Esterhazy. V teh dneh je bilo tudi mnogo priložnosti za navezovanje novih prijateljskih vezi med avtorji; prišlo je tudi do konkretnih dogovorov z založniki. Slišali smo tudi nekaj pripomb na račun denarne nagrade, ki je v sorazmerju s stroški, ki jih ima prireditelj s celotnim spektaklom okoli Vilenice, prenizka. A to vsekakor ne zmanjša pomena Vilenice, ki omogoča slovenski literaturi, da prodira v širši svet in obratno, zato je takšen organizacijski napor, ki zahteva tudi mnogo sredstev, dobra naložba, ki že rodi prve sadove. Na predstavitvi Za/ožbe Drava )e Evgen Bavčar (drugi z desne) spregovori/ o HanAe/evi An)igi Pisate//ev popo/dan. ' Svet mora postati skupni dom ,,7'edi v priAodnje sc bomo zavzemati za ^vet mira in svobode. /ViAo/i nismo misiiii, da )e to moč doseči brez diaioga in sodeiovnn)n z državami zunaj gibanja. .Svet mora postati s A apni dom, v Aaterem bodo imeti vsi svoje pravice in dolžnosti", so neuvrščene države med dragim zapisate v deA/uruci/o, Ai sAapaj s 40 posebnimi resoinci/ami predstavlja poročito devetega vrbansAega sestanAa v Beograda, jagosiovansAem gtavnem mesta. Kot smo že poročati, so se srečanja poteg 702 držav čtanic tega široAega svetovnega gibanja udeležile tadi ste-viine opazovatAe in gost/e, med njimi tadi Avstri/a. Le nekaj dni po zborovanju neblokovskih držav je še prezgodaj ocenjevati rezultate, še posebej, ker ni manjkalo tudi polemik in kompromisov. To je sicer povsem razumljiva zadeva, kajti neuvrščeno gibanje, ki predstavlja dve tretjini držav na svetu oziroma blizu polovice prebivalstva našega planeta, je tako raznoliko, da kaj drugega tudi ni bilo pričakovati. Ze sam pogled na seznam pove, da glavnino gibanja predstavljajo države v razvoju (med njimi tudi skoraj vse najrevnejše), da so med njimi tudi take, ki po dohodku zasedajo sam vrh na lestvici najbogatejših in da so med njimi velike ideološke razlike; mnoge med njimi pa so bile praktično še do včeraj v vojni. Lahko rečemo, da je beograjski vrh pomenil kljub vsemu skorajda zgodovinsko prelomnico v svojem skoraj tridesetletnem delovanju. Prvič, prevladalo je spoznanje, da brez posodobljenja gibanje v novih okoliščinah, ki danes prevladujejo v svetu, nima kaj veliko šans, da bi postal enakovreden sogovornik z blokovskimi, predvsem pa z razvitimi državami. Dokumenti, ki jih je pripravila Jugoslavija kot gostiteljica (in zdaj do prihodnjega vrha tudi predsedujoča), ne predstavljajo več gore papirjev (čeprav jih je skoraj še enkrat več, kolikor so jih predlagali), kot je bilo še „včeraj" - pa vendar v njih niso izpustili nobenega bistvenega vprašanja, za katera neuvrščeni smatrajo, da so nujno potrebni, ko gre za skupen nastop. Prav tako se gibanje ni več toliko ukvarjalo z iskanjem krivcev. Uspešno se je obranilo sicer maloštevilnih poskusov obnavljanja ideološke delitve. Čas takšnega razmišljanja je minil; nastopil je pač čas prožnosti in plurazlizma, ki v spremenjenih pogojih v svetu — z opaznim popuščanjem napetosti med blokoma in željo po dialogu - upravičeno išče svoj prostor pod soncem. Vsebinska zmaga, izražena v potrditvi političnih in ekonomskih resolucij in seveda splošni deklaraciji, je velika stvar - ne glede na nekatere zadržke in protipredloge -toda brez uresničitve le-teh se bo gibanje bržkone znašlo na samem svetovnem robu, brez vseh možnosti, da bi postalo enakopraven sogovornik o vseh najpomembnejših vprašanjih današnjega časa. Kot je bilo pričakovati, so na beograjskem srečanju prevladovala gospodarska vprašanja - ne da bi pri tem zanemarjali še kako pomembnih mednarodnih političnih problemov - med katerimi so bili v samem središču pozornosti dolgovi. Ti danes znašajo že več kot 1.300 milijard dolarjev in predstavljajo resnično naj večjo oviro za razvoj. Zato upnikom predlagajo odpis dolgov za najmanj razvite države, za ostale pa pristop, ki mu pravijo „dolgovi v funkciji razvoja". Ekonomski detant pa je zagotovo pojem, ki je s sestankom v Beogradu tudi dobil domovinsko pravico. Vsekakor je pomembno poudariti, da so neuvrščeni začeli odkrito govoriti tudi o človekovem okolju, človekovih pravicah in svoboščinah. Posebni sklepi v resolucijah so namenjeni tudi zlorabi mamil in trgovini z njimi na eni (nujnost ostrejših sankcij) in terorizmu na drugi strani (obsodili so vse oblike terorizma, vse države pa pozvali, da podpišejo vse tiste konvencije, ki v skladu z mednarodnimi pravnimi normami pozivajo k skupnemu boju proti njem). Neuvrščeni so si torej v Beogradu začrtali strategijo, ki bo gibanju omogočilo aktivnejši vpliv na svetovni položaj in mednarodne odnose ter ustvarjanje možnosti za razvoj neuvrščenega gibanja. Časa ni več na pretek. Vašo Gasar Naročite in širite Siovenski vestnik! f s/z/ra; Fesa/ 6. do 8. oktobra: Slovenski vestnik vas vabi na Brione Uredništvo Slovenskega vestnika tudi letos vabi na tridnevno potovanje z avtobusi in ladjo na prelepo istrsko obalo. Po izredno nizki in mikavni ceni smo-ga pripravili skupno s potovalno agencijo Cartrans. Peljali se bomo v Fažano, od tam pa na čudovito lepo otočje Brionov. Takoj po namestitvi v hotelu bo kosilo, zvečer po večerji pa zabava s hotelskim ansamblom. Naslednji dan, v soboto, bo po zajtrku izlet z ladjo okoli Brionov, otočja, ki slovi po svoji naravni lepoti, a tudi kot nekdanja letna rezidenca tovariša Tita. Na to dobo polpretekle zgodovine spominja muzej, iz daljnih časov pa so se ohranile izkopanine. Polega vsega tega si v prostem času lahko ogledate še živalski vrt, ali se popeljete s kočijo po otoku. Seveda pa tudi ne bo manjkala gala večerja Vestnikovega hita. VESTNIKOV HIT 89 pa stane po osebi samo 1.380 šilingov (Doplačilo za enoposteljno sobo je 560 šilingov, za sobo A-kategorije pa 750 šilingov.) Podrobnejše informacije vam nudi Slovenski vestnik (telefon: 0 463/514300-40), Tarviser StraBe 16, Celovec. Prijave sprejemajo Slovenski vestnik (glej zgoraj), Zveza slovenskih organizacij (telefon: 0 463/514300) in potovalna agencija Cartrans, Paulitschgasse7, Celovec (telefon: 0463/512680 ali 0 463/512825). Rok prijave: 26. september 1989 CARTRANS Paulttschaasse 7 A 9020 Klagenfurl/četovec telefon: 0 42 22 51 26 80 51 28 25 56 6 49 telex: 042 2787 iatit teletex: 232 3422390 cartran RciSObUTO Q+w*Mtchaflm.b.H., turistična agencija Spored „Miadinskega kulturnega festivaia" Od četrtka, 21. septembra do sobote, 23. septembra SEMINAR SLOVENSKE MLADINE IZ KOROŠKE IN PRIMORSKE Četrtek, 21. septembra MLADINSKI DOM 20.30 0'Casey-Werich: „ Pr/bran/en/ do/ar" komedija Gledališče pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki Petek, 22. septembra Sobota, 23. septembra EKSKURZIJE, SREČA NJA, OTVORITEV FESTIVALA PLIBERK Kmefi/sfvo /n zadružništvo na južnem Koroškem Srečanje mladih kmetov Prirejata Skupnost južnoko-roških kmetov, Slovenska kmečka zveza REBRCA Naredimo to deže/o spet ze/eno - Srečanje zelenih iz Koroške in Slovenije. Prireditelja: Grune Bildungs- werkstatt in Zeleni Slovenije MLADINSKI DOM 9.30 Prof. dr. Vinko škafar „Skupina kot motivacijski in razvojni dejavnik" 15 30 M/atfiuska tribuna; Iskanje in omahovanje mladinske kulture in identitete (vodi prof. dr. Vinko Skalar) BILČOVS 18.00 Dr. Janko Matic. Se kulturno življenje koroških Slovencev upira uspavanju narodne identitete? 19.00 Film „Tevže/" CELOVEC Za bot/ši slovenski jutri Srečanje Zveze socialistične mladine Slovenije in Mlade KEL KRNSKI GRAD Zgodovina Koroške -Karantanije, za vse interesi-rane - ogled zgodovinskih zanimivosti Koroške: Krnski grad - Gospa sveta - vojvodski prestol VOJVODSKI PRESTOL PRI GOSPE SVETI 16.00 Otvoritev 4. Mladinskega kulturnega festivala pod geslom „Slovenščina, moj jezik" Sobota, 23. septembra MLADINSKI DOM 9 30 Dr. Pave/Fonda (psi boanaiitik iz Trsta); ..Psibo/oški momenti v odnosu večina -manjšina " /4.30 Sklepni razgovor in ocena seminarja (vodi prof. dr. Vinko Skalar) Prireditelji: Slovenska pro- svetna zveza v Celovcu, Zveza slovenskih kulturnih društev v Italji, Zveza slovenske mladine. Prireditev podpirajo: Katoliška mladina, Krščanska kulturna zveza Prireditelja: Krščanska kulturna zveza iz Cetovca, Katoliška mladina. Prireditev podpira: Slovenska prosvetna zveza, Zveza socialistične mladine Slovenije, Medškofijski odbor za študente v Ljubljani', Slovenski koroški skavti in skavtinje. Nedetja, 24. septembra MLADINSKI KULTURNI FESTIVAL CELOVEC MODESTOV DOM 11.00 Zbiranje. Igra: Trio Drava Skavtsko kosilo za vse 12.30 Skupni začetek MLADINSKI DOM 13.00 Drka Čeh - Drobtine smrti - tragična gledališka igra Nastopa Oder treh herojev iz Pirnič, režija: P. Militarov 13.00 OArog/a miza; Karantanija - edina suverena slovenska država MODESTOV DOM 13.00 Obrogia miza; Slo-wenschtschina, meine Sprache MLADINSKI DOM 15.00 France Bevk - Kap/an Martin Čedermac drama Nastopa Oder Rož iz Šentjakoba v Rožu, režija M. Sticker MODESTOV DOM 15.30 Obrogfa miza; Pet Slovencev, šest mnenj MODESTOV DOM 17.00 Quo vadiš, Jurg/ Pogovor z dr. Haiderjem, koroškim deželnim glavarjem MLADINSKI DOM 18.30 Sb/epni bu/tnrni spored 4J, Iztok Mlakar, Polde Bibič, Tomaž Pengov Ves popoldan bo poskrbljeno za varstvo otrok. Ob 13. uri bo v Modestovem domu lutkovna igra Leva Goska. Nastopa lutkovna skupina iz Šmihela, režija: Štefan Merkač. Otroški popoldan oblikuje Mateja Koležnik. Na obeh krajih bodo pripravljene stojnice o raznih mladinskih aktivnostih iz Koroške, Slovenije in Primorske ,,Festiva!" je skupna akcija Danes objavljamo celotni spored Mladinskega kulturnega festivala, ki ob od 21. do 24. septembra. Vsebinsko gaje zasnovala in pripravila Iniciativna skupina ..Slovenščina, moj jezik", prirediteljev pa je več. Med njimi je tudi Slovenska prosvetna zveza v Celovcu. Zato smo vprašali tajnika dr. Janka Malleja, kako je prišlo do te spodbudne skupne akcije- Janko Malle nam je povedal, da SPZ že več let skupno z Zvezo slovenskih kulturnih društev v Trstu prireja letne mladinske seminarje. Letos bi to bilo istočasno s festivalom, zato je SPZ dala pobudo, da bi seminar priredili skupno, saj sta bila tudi vsebinsko zasnovana sorodno. Tudi Tržačani so izrazili pripravljenost in tako je zdaj oboje pod eno streho. Dogovorili so se, da SPZ in ZSKD pripravita prvi del seminarja, drugi del pa je pripravila Iniciativna skupina ..Slovenšči-na, moj jezik". Nadalje smo Janka Malleja vprašali, kako je prišlo do tega, da je na programu tudi pogovor z dr. Jorgom Haiderjem? Odgovoril nam je, da je sicer nakazal na ta resen problem, vendar ga ni imel za tako velikega, da bi se zavoljo tega razbilo sodelovanje. Organizatorji te diskusije so mnenja, da bodo s Haiderjem diskutirali samo eksperti, kar naj bi po njihovem mnenju onemogočilo, da bi se Haiderju posrečilo ovenčati s svojim populizmom. Član Iniciativne skupine ..Slovenščina, moj jezik", Franci Tomažič, pa je pokazal navdušenje nad skupno akcijo in menil, da je to praznik in plačilo za njihovo prizadevanje za ohranitev našega materi- nega jezika, in da to ne bodo prireditve ene ali druge strani, temveč prireditve brez nepotrebnih prerekanj, zato pričakuje tudi velik odziv mladih in vseh, ki se tako počutijo in ki jim je jezik glavni izraz narodne identitete in jim pomeni več kot vsakršna ideološka opredelitev. Razpis giasbene šo!e Glasbena šola na Koroškem sporoča, da bodo sprejemni izpiti za vse inštrumente ob naslednjih terminih: Petek, 15. 9.1989: 14.00 Šentjakob (oddelka: Šentjakob, Loče); 15.00 Šentjanž; 16.00 Borovlje; 17.00 Sele. Dek/ef/vz/7jsk/noš/prec/afa„kranc/č" Johanu Grafenauegu, p. d. Žuž/ju, k/ga na/opomo//š/e-hvancem. S//7(e.' \//nko LV/eser Rej in štehvanje v Zahomcu „Zn/?nvn č/.s/o po.se/?//e er.s/e /e pr/ Z///an/// /r/A:o /menovano s/e/; vanje na &onjn. .Sodec, 2 7/2 čev/ja VMo/c, 7 7/2 če v/ja v premera ... .se pr/frd/ na A:/aj/ro v/.soAr s/e/?er, ... moš/r/ pr/d/rja na /conja do /ega soda /n ga adar/ z ze/ezno, o Ar rog 7//ja r:/o v fezA:o pa//co,' /o se p on o v/ po vrsd /aAro do/go, doAr/er po vsoArem adarca vr/eč se sodec ne pade raz/?// na da. Mart/n IV/ege/e s/ s ,,/so/čem" osfo;/ „kranc/č" Ko je sodec zbit, natakne prvo dekle v vasi na steber venec iz cvetja. Venec snamejo jezdeci z železnimi palicami. Kdor ga sname, prične s tem dekletom ples". Tako je okrajna gosposka v Podkloštru že leta 1838 opisala slovenski običaj na Zilji, da bi avstrijskega cesarja Ferdinanda seznanila s posebnostmi ljudstva. Do danes ta običaj živi v Ziljski dolini. V Ziljski Bistrici ga izvajajo za binkošti, v fari Gorje (Drašče, Drevlje in Gorje/p.d. Gorjane) in v Zahomcu so ga obhajali prejšnjo nedeljo. Mnogo sorodnikov in drugih obiskovalcev se je zbralo sredi Zahomca, da bi opazovalo šest jezdecev, ki so na konjih (pokritimi le z odejo) korajžno zbijali sod in lovili „kranclč". Še imenitnejše pa je bilo poslušati lepe ljudske pesmi, ki so jih moški prepevali ob spremljavi godbe pod starodavno lipo. Z veliko veselico v šotoru, kjer je igral ansambel Vita Muženiča, pa se je ..žegnan-je" tudi v Zahomcu končalo na „sodoben" način. Nevsakdanji poroki BILČOVS. - 26. avgusta sta si v bilčovški farni cerkvi v okviru nevsakdanjega poročnega obreda obljubila večno zvestobo Ema Hudobnik in Mihi Mischkulnig. Prijatelji z Dunaja so zaigrali odlomek iz „Malega princa" pa tudi ženin in nevesta sta medsebojni obljubi „sformalirala" po svoje. V veselo poročno slavje pri Miklavžu so bili vpleteni stari običaji, med drugim tudi „dirnca". V imenu SPD Bilke je mlademu paru čestital in se zahvalil predsednik Tomaž Gasser, moški pevksi zbor pa je zapel nekaj pesmi. Pohod spomina ŽELEZNA KAPLA.- V spomin na partizanske borce Johana, Lenarta in Gašperja so se minulo nedeljo zbrali pohodniki, da bi v Lobniku in okolici prehodili poti in steze nekdanjih protifašističnih borcev. Od Wolflna preko Tavčmana, Peruča, Mikija in vseh drugih domačij, ki so podpirali boj proti fašizmu, so udeleženci hodili do Perš-mana. Peter Kuhar, živa priča tedanjih časov, je ob tej priliki izpostavil prispevek koroških Slovencev za osvoboditev in zavrnil tiste, ki hočejo popačiti sliko tedaj-šnjih razmer. Vodovod „Peca" PLIBERK. - V petek, 15. septembra, ob 16. uri bodo zasadili prvo lopato pri tovarni Knecht v Šmihelu. S tem bo nakazan simbolični začetek gradnje občinskega vodovoda Peca. Poleg namestnika deželnega glavarja, dr. Petra Ambrozyja, bosta gradnjo otvorila mestni svetnik Jože Partl in župan Franz Mikusch. Teden navrh pa sta se poročila Rezi Valentinitsch in Rupert Gasser. Tudi ta poročni'par je presenetil z novostjo: ženin se je v nagovoru zahvalil staršem in svatom za dobrote in podporo, ki sta jih bila deležna, nevesta pa je posredovala „recept" za srečen zakon. Rezi je tudi aktivna pevka mešanega zbora SPD Bilka, ki je sooblikoval poročni obred. Spet Rozatsko žegnanje GLOBASNICA. - Prihodnjo nedeljo bo na zgodovinskem hribu na Hemi blizu Globasnice tradicionalno Rozalsko žegnanje s cerkvenimi obredi, ki se bodo odvijali na antičnih tleh. Novi tečaji slovenščine V začetku oktobra se bodo v Katoliškem domu prosvete v Tinjah in v prostorih kapucinov v Celovcu (Waaggasse 15) začeli novi tečaji za slovenščino. Tečaje za začetnike in za napredujoče bosta vodila učitelj Franc Krištof in ravnatelj Mirko Srienc. Tečaji se začenjajo vedno ob 18.00, prijave sprejema Dom v Tinjah (tel.: 0 4239/2642). Odlikovanja CELOVEC. - Vrsta sode-želanov je ta teden prejela iz rok deželnega glavarja častne znake oz. poklicne naslove: prof. Walther Nowotny, predsednik koroškega pisateljskega združenja je prejel avstrijski častni znak za znanost in umetnost; naslov višjega študijskega svetnika pa je prejel učitelj dr. Andrej Kajžnik; naslov višjega šolskega svetnika pa je prejel tudi ljudskošolski ravnatelj v pokoju, Karl Samonig. Po šfe/ivanju p/eše/o pod //po „P/v/ rej" Sveče: Kakovost in individualnost 9. slikarski teden v Svečah se je končal preteklo soboto, 9. 9. 1989, kakor vsako leto z zaključno razstavo pri Adamu. Za pravi glasbeni užitek je ob otvoritvi poskrbel Anton Fei-nig ml., ki nam je na klavirju zaigral dve skladbi na temo Milesa Davisa. Razstavljene so bile zelo kvalitetne slike in opazila se je raznolikost, saj so bili letošnji umetniki dokaj individualističnega značaja. O umetnikih sta uvodoma spregovorili Tatjana in Marja Feinig, ki sta znali pritegniti pozornost poslušalcev, saj jima je uspelo v kratkem zajeti bistven del umetniškega sporočila. Piccolo Sillani, Tržačan, ki je bil letos zastopnik Italije, je hodil s svojo fotokamero po Svečah in okolici, da bi zajel čimveč narave. Pravi, da je pred leti doživel ustvarjalno krizo. Po dveh letih iskanja se je zazrl v naravo in od tedaj naprej s slikanjem, fotomontažo in postavljanjem slik v tri-dimenzionalnost skuša posredovati vtise, ki jih ujame s fotoaparatom. Njemu je bila naša narava prerazkošna, saj mu odgovarja bolj kamnita in pusta narava. Jana Dolenc, mlada slikarka iz Tolmina, ki slika z akrilom na papir, je lansko leto zaključila Likovno akademijo v Ljubljani. Njo so navdušile in inspirirale v Svečah prav line tukajšnjih poslopij. Sama pravi, da se skuša na kolonijah čimbolj uživeti v okolje in ljudi, med katerimi tiste dni živi, in da na tej poti opazovanja pride do motivov svojih slik. Čisto drugega značaja sta slikarja Karl Vouk in Ivo Prančič, ki v Svečah nista iskala motivov, temveč pravo vzdušje za slikanje. Karl Vouk, kije slikal s tempero na platno, je delal na temo „Znaki in pisave". Ivo Prančič, svobodni umetnik introvertiranega značaja iz Ljubljane, pa svojih oljnatih slik na platnu in papirju, deloma kolaže, noče komentirati, saj pravi: „Medtem ko išče oko na sliki razpoznavno oporo, je ostalo izključeno. Kakor pisatelj piše. slikar slika; kar je povedano, je naslikano. Manj je vedno več." Razstava slik 9. slikarskega tedna v Svečah bo od 16.10 do 17.11 na ogled v Tinjah. Lucija Feinig SLOVENSKI VESTNIK TR!BUNA BRALCEV SteHungnahme der Arbeitsgemeinschaft „Anderes Radio/Drugačni radio" Stritz!, Stichauner und Haider wo!!en also entdeckt haben, „wo die Anti-Karnten-Kampagne ih-ren Ursprurtg hat." Die Aufdek-kung der internationalen Ver-schworung hinlanglich bekartrt-ter liberaler Kreise ist der Zu-sammenarbeit zwischen der Karntner Sicherheitsdirektion und den Medien zu verdanken. Schuld an der Kampagne, das beweisen die tndizien, ist das „Andere Radio/Drugačni radio." Wirwaren bisherderMeinung, unserRadiosendersei nurinTei-len Kamtens zu empfangen. Nicht ohne Stolz nehmen wir zur Kenntnis, daB sich seine Reich-weite nun offenbar bis Holland ausdehnen soli. Um Karnten im Ausland in Ver-ruf zu bringen, bedarf es jedoch weder des ..Anderen Radios" noch einer Weltverschworung. Das besorgt der mit 29 Prozent der Stimmen gevvahlte Landes-hauptmann mit dem „Grenz-landjahrbuch" und seinen Attak-ken gegen VVissenschafter, Kunstler und Slowenenvertreter schon selbst. Um vorauszuse-hen, was dies in den Niederlan-den, wo es eine starke antifa-schistische Tradition gibt, an Re-aktionen auslosen werde, dazu bedurfte es keiner hellseheri- schen Fahigkeiten. Bemerkensvvert ist, mit wel-cher Verbissenheit sich die bei-den Karntner Kleinformate mit der groBten Auflage auf unser Radio sturzen und es unter et-was angegriffenen Schlagwor-ten wie „subversiv", „kommuni-stisch", „obskur", „extremi-stisch" zu begraben versuchen. Wer mit Kanonen auf Spatzen schieBt, zeigt damit nur, daB er Vogelgezvvitscher furchtet. Dem Ansehen Kamtens im Ausland ein anderes, vielfaltiges und mul-tikulturelles Karnten gibt. Die-sem Karnten eine Stimme zu ge-ben, betrachten wir als unsere Aufgabe. Daher zum SchluB zwei Rich-tigstellungen: Das Andere Radio ist weder „illegal" noch „kurzle-big". Seit April strahlt es jeden Sonntag (ab 13.20 Uhr) auf UKW 100,5 MHz ein zweisprachiges Programm aus. Nach einer kur-zen Sommerpause nehmen wir unsere Sendungen am 17. September wieder auf. Wer mitmachen will, kann sich unter der folgenden Telefon-nummer melden: 0 4238/558. Fur die Arbeitsgemeinschaft Anderes Radio: Brigitte Busch Janko Messner „Zu Hause sein" ein Ort des Verstehens Die ..ziemlich wortliche Uber-setzung" des Heimatlied-Vor-schlages von Herrn Kukoviča ist seit Bestehen des Abvvehrkamp-ferbundes das Beste, was dem „kampferisch-angehauchten-Traditionsverband" deutsch-na-tionaler Pragung eingefallen ist; - die „!yrisch-romantisierende-ldylle" anstatt „militarisch-ab-wehrkampferische Gleich-schrittklange" und „Blutstakka-tos mit Grenzgesangen". Der Karntner Slowene Kukoviča vermittelt dem Leser seine Ubersetzung - eine Empfehlung - und offenbart ein „wohliges zu Hause", daB er offensichtlich im Herzen tragt. (S) Eine „Seelenan-sicht" als „innere Utopie" den VVunsch nach der „Einfachheit des Naturverstehens." „Wo die Kranze der Berge, der Lebensbaum der Pasterze, der Huter" - noch nicht in Kerosin, Kunstschnee und Ozon getunkt - „die Bachlein lieblich" - nicht grausam verschmutzt durch in-dustrielle, landwirtschaftliche und sonstige Abvvasser - „hin-untereilen", wo wir „zu Hause sind", in einem „Augenblick" friedfertiger Landschaft - nicht als Landeshymne in gereimten begradigten Tonen - als Be-wuBtsein, die Erde „grenzenlos sanft" zu betrachten. Kukovicas Strophen, die sich „traumerisch-naiv-romantisch" an das Ohr anschmiegen, ber-gen doch die VVahrheit einer Su-che nach befreitem Leben, einem „zu Hause" ohne entfrem-dete „Muhsal der Hande" Arbeit. Einer Landschaft, in der „Atem schopfen" moglich ist, in der Natur, die nicht ..grausam ausge-beutet und vernichtet" wird. Da-ran wagen die Abwehrkampfer nicht zu denken, „kampfen sie doch fur nichts, als die Legende von Blut, mit dem man Grenzen (niemals) schrieb". Steindorfer Reinhold Pn Zaiožbi Drava izše! pesniški prvenec Maruše Krese-Weidner - V okviru spremnih prireditev mednarodne literarne nagrade Vilenica '89 je Založba Drava sodelovala s predstavitvijo svojih knjižnih izdaj. Med njimi je direktorica založbe, dr. Helga Mrač-nikar, predstavila Handke-jevo knjigo Pisateljev popoldan , ki jo je v slovenščino prevedel Borut Trekman, in pesniško zbirko Maruše Krese-Weidner - Danes. Posebna predstavitev pesniškega prvenca Danes je bila pretekli ponedeljek v galeriji Equrna v Ljubljani. Ambient predstavitve je bil primeren, slike, ki jih je ob tej riložnosti razstavil Andraž alamun, pa so prireditvi dale še likovno umetniški akcent. Dr. Helga Mračnikar je naglasila, da gre pri zbirki Danes za delo umetnice, ki sicer ne živi doma, da pa je njen umetniški jezik slovenski. Znani slovenski esejist in kulturnik Evgen Bavčar iz Pariza pa je spregovoril o poeziji Maruše Krese-Weid-ner. Njeno pot je primerjal z Lepo Vido, vendar je menil, da v tem primeru Vida, to se pravi avtorica, spregovori sama o svoji usodi kot ženska današnjega časa. Pesmi, zbrane v zbirki Danes, tvorijo zaokroženo kompozicijo liričnih besedil. Čeprav gre za pesniški prvenec, lahko rečemo, da je to vendarle zrelo umetniško delo, v katerem avtorica v sproščenih, a tankočutnih verzih govori o svojih občutkih in kot ženska v času in prostoru, v katerem se prepletajo njene življenjske poti. V spremnem besedilu na zavihku je o poeziji Maruše Krese-Weidner Ilma Rakuša med drugim zapisala: Tu je vse preprosto; tu vlada jezik, ki si ne lasti oblasti, tu ni naštetih nobenih žrtev in ničesar ni žrtvovanega. ..Nočem te zgodbe, polne črvivega mučeništva." Beseda „bolečina" izraža to, kar pomeni, in besede „luna", „sneg", „samota" zvenijo tako neobrabljeno, kot bi jih slišali prvič. To je avtentična dikcija, ki shaja skoraj brez metafor, ki se zadovoljuje z enostavno, skoraj vsakdanjo sintakso. Zbirko Danes, ki je vezana v platnu, je grafično opremil Jure Jančič, medtem ko je sliko prispevala Marjeta Krese-Baskar. Knjigo lahko naročite ali kupite v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu. Pesnica Maruša Krese-l/l/e/dnerpodp/su/e svo/e knjige. S//Aa. A. Ko/(of Midae/ Guffenbrunner Življenjski jubilej Koroški pesnik Mihael Guttenbrunner je prejšnji teden (7. 9.) praznoval svoj 70. rojstni dan. Jubilant sodi med tiste znane koroške umetnike, ki svoji deželi in državi dajejo ugled ..domovine velikih sinov". A Mihael Guttenbrunner v svoji domovini -Koroški - zaradi svoje kritičnosti in zavzemanja za Slovence in antifašiste ni dobil tistega priznanja, ki bi ga zaslužil. Zaradi svoje napredne miselnosti je celo izgubil službo pri deželni vladi. Pot ga je vodila na Dunaj in širši svet. Danes ima za seboj velik umetniški opus, nagrade in priznanja dežele in države. V svojih delih opisuje tudi Koroško (pesem Koroški Slovenec) in kritično riše njeno podobo. Vedno je ostal zvest samemu sebi. Mi ga spoštujemo kot iskrenega prijatelja. Želimo mu, da bi ostal zdrav in čil in da bi našo družbo še večkrat potipal tam, kjer skuša bolestno prikrivati zgodovinska dejstva za časa nacizma. Čas groze, ko so tudi njega zaradi antinacističnega prepričanja poslali v kazensko četo soldateske tretjega rajha. /van Do/enc Za dotar čtovečnosti „Sto štirideset milj zahodno od tod. Vlak odpelje tja jutri zjutraj. Ob desetih. Vozovnice dobite pri meni." Naglo sem se odločil. Boljše bodo farme kot pa to prazno sedenje v zaledenelem VVinnipegu. Do časa, ko skopni sneg. Brezdelje je uničevalno. Kamorkoli od tod, samo da bi delal in nekaj zaslužil. „Jaz sem že delal na farmi. Poznam orodje in vem, kako ravnati z živino," sem zdrdral skoraj podzavestno in se ugriznil v ustnico. ..Stopite v pisarno in se podpišite." Pridružil sem se tistim štirim, ki so že sedeli tam in čakali. „Kje je Brandon?" me je vprašala lepo oblečena Mad-žarka v uglajeni nemščini. „Ne vem," sem ji vljudno odgovoril. „Nekje zahodno od tod." „Kje so pa potem tiste farme?" je vprašal njen mož. „Tudi tega ne vem. Uradnik nima krajev na svojem papirju." „Gremo pa pika," se je oglasil mladenič milega obraza. Kaj pa, če dela na farmah ne zmoremo?" je podvomil drugi, ki je bil doma fotograf. Iz jopiča mu je visela lepa pisana kravata. „Poti nazaj ne bo - vsaj ne nekaj časa," je zategnil zakonski mož in oče dveh otrok. ..Denarja za vrnitev v Winnipeg nimamo." ..Tvegati moramo," se je oglasil četrti in živčno zakaš- Ijal. Ni trajalo dolgo in podpisali smo vsi štirje. Sprejeti smo neznano delo na neznanih farmah. Ali smo mogli kaj izgubiti? Vrnil sem se v jedilnico in pojedel krožnik ocvrtih jajc s slanino. Napil sem se kave in tam nekaj časa obsedel. Hotel sem biti sam s seboj. Pisma domov pa si nisem upal napisati. Popoldne sva z Radetom pospremila Francko do glavnih vrat. Zdela se mi je še bolj majhna in nebogljena kot kdajkoli prej. Njen obraz je bil žalosten in oči je imela solzne. „Pa piši na njegov naslov, da se ne izgubimo," sem ji naročil. „Bom že jaz preveril, da se ji ne zgodi nič hudega," je obljubil Rade in ji podal majhno polivinilasto vrečko, polno piškotov in čokoladnih bombonov. Ob treh se je ustavil pred našim zatočiščem velik luksuzni avto. Iz njega je stopil pred nas prijazen gospod srednje postave, v avtu pa smo vsi trije videli smehljajoči obraz žene, temnolaske v krznenem plašču. S Francko je prišlec spregovoril nekaj besed, menda ji je povedal svoje ime. ALPE-ADRIA BUGE WAZ PR!M! NEUE KARNTNER KUN8T TV AVSTR) JA 1 TV AVSTR)JA 2 TV LJUBLJANA TE DN!NATELEV!Z)J! PE 15.9. 9.05 Sinha Moča; 10.30 Dogodivščine v Grandhotelu; 13.55 Žrebec Maestoso Austria; 15.30 Spored za najmlajše; 18.00 Mi; 18.30 Soko 5113; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Stari; 21.20 Dynasty - Denver-jev klan; 22.05 Pogledi s strani; 22.15 Za ljubitelje filmov; 22.45 Max Headroom; 23.40 Macho Callahan; Poročila. 16.30 Tedaj; 16.45 VVagner (10 nadaljevanj); 17.30 Magazin o znanosti; 18.00 Sinha Moča; 18.30 VVurli-tzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Zrcalne podobe: 21.00 Frog šov; 21.20 Zadeva: Zapor; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Šport; 22.50 Vampirji; 23.55 Dolga noč literature; 1.55 Poročila. 10.10 Mozaik; 10.10 Tednik; 11.00 Slovenci v zamejstvu; 11.30 F. M. Stevvard: Ellis Island; 16.40 Dnevnik; 16.50 Mozaik; Tednik; 17.40 Slovenci v zamejstvu; 18.15 Spored za otroke in mlade; 18.15 Prgišče priljubljenih pravljic: Obuti maček; 19.30 Dnevnik; 20.05 Naše akcije; 20.15 Svet nenavadnih sil Arthurja Clarkea; 22.05 Hip, hip, hura. SO 16.9. 9.05 Sinha Moča; 11.00 Napad na Oueen Mary; 14.30 Velika senca; 16.00 Spored za otroke; 18.00 Mi-specialno; 18.30 Nogomet; 19.00 Sedem dni sporeda na 2 kanalih; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Kdor reče A; 22.00 Strah ropota -srhljivka; 23.50 Aktualno; 23.55 Taxi 539 se ne oglasi; 1.15 Karlheinz Hacki bere iz del Friedella. 15.55 Tedaj; 17.00 Love Boat; 18.00 Sinha Moča; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Fanatik; 21.45 Aktualno; 21.50 Šport; 22.20 Kronski dragulj; 23.15 Glasbena scena 89; 1.00 Poročila; Karlheinz Hacki bere iz del Friedella. 8.10 Otroška matineja; 10.15 Cigani Ivanoviča; 10.45 Omizje: Neuvrščeni; 16.45 Poslovne informacije; 16.50 Spored za otroke in mlade: Radovedni taček: Most; 17.00 Šest medvedov in Cibulka; 18.30 Na pragu; 19.00 Risanka; 19.30 Dnevnik; Žrebanje; 20.30 Delo na črno; 21.20 Zagrebške rockovske site; 22.10 Dnevnik; 22.35 Vojne neveste. ME 17.9. 9.05 Hiša zakladov Avstrija; 11.00 Tiskovna ura; 13.55 Iskalci zlata; 15.35 Prometna vzgoja; 15.40 Spored za otroke; 17.00 X-Large; 18.30 Soko511 3;19.15Loto-žreb;19.30 Čas v sliki; 19.48 Šport; 20.15 črv vesti; 21.45 Don Giovanni (v italijanščini); 1.05 Poročila. 9.00 Poročila; 9.05 1000 mojstrovin; 13.00 Dober dan, Koroška; 15.00 športni popoldan; 17.15 Klub seniorjev; 18.00 Sinha Moča; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Avstrija danes; 19.30 čas v sliki; 19.48 Primer za ljudskega pravobranilca; 20.15 Sam proti mafiji; 22.00 Aktualno; 22.05 Objemi; 23.35 Čikago 1930; 0.20 Šport; 0.25 Poročila. 9.10 Otroška matineja: Živ žav; Delfin Fiipper; 10.30 Delo na črno; 11.30 Videomeh; 12.00 Kmetijska oddaja; 13.00 Saški blišč in pruska slava; 15.45 Sedem mladih; 16.30 Dnevnik; 16.50 Spoznajte Johna Doea; 18.50 Risanka; 19.30 Dnevnik; Vreme; 19.59 Zrcalo tedna; 20.20 Atdhe Gashi: Izlet; 21.05 Zdravo; 22.40 Videostrani. PO 18.9. 9.05 Sinha Moča; 10.30 Velika senca; 14.20 Alf; 14.45 VValtonovi; 15.30 Spored za najmlajše; 18.00 Mi; 18.30 Soko 511 3; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Šport v ponedeljek; 21.15 Sam proti mafiji; 22.50 Pogledi s strani; 23.00 Trenutki nežnosti; 0.30 Aktualno; 0.35 Čikago 1930; 1.20 Poročila. 16.40 Tedaj; 16.45 Zemlja živi; 17.30 LindenstraBe; 18.00 Sinha Moča; 18.30 VVuriitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Podeželski zdravnik; 21.15 Šiling -gospodarski magazin; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Simptom in strah; 23.10 Nočni studio; 0.10 Aktualno. 10.10 Mozaik; Zrcalo tedna; Poletje revolucije; 16.30 Dnevnik; 16.45 Poslovne informacije; 16.50 Mozaik; Zrcalo tedna; Da ne bi bolelo: Živeti skupaj; Oči kritike; 18.20 Spored za otroke in mlade: Radovedni taček; 1000 idej za naravoslovce: Metulji; 19.00 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 E. Heimann: Kriv za vse; 21.30 Osmi dan; 22.10 Dnevnik. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Petek, 15.9. Nedelja, 17.9. Gledališki amaterji Na obisku pri se pripravljajo na Ferdinandu novo sezono - VVoschitzu, Seminar v Fiesi p. d. Pestrcu v Šmarjeti v Rožu Sobota, 16.9. Duhovni nagovor (žpk. Florian Zergoi) Ponedeljek, 18.9. Voščila Izkopanine (D. Urschitz) na Hemi Do&er f&Mi, Spored za 17.9.1989, ob 13.10, TV A2 * Nova ponudba v dvojezičnem šolstvu - Otvoritev privatne Mohorjeve ljudske šole in Gospodarske šole z maturo v Šentpetru pri Šentjakobu * Vitenica 89 - Slovenske koroške založbe so predstavile nove prevode avstrijskih avtorjev * Slovenska glasbena šola-vpisi * Planina na Zilji - Ziljske planine so danes turistično in gospodarsko še zelo koriščene. Poletno življenje na Bistriški planini. * TericenaKostanjah Spet: Sam proti mafiji Nedelja, 17. 9., TV A2, 20.15 - Sandro Petraga-)ia in Stefano Ruiii sta spet posneta šest nadaljevank Sam proti mafiji. To so napete zgodbe, ki so napisane na osnovi resničnih dogodkov. Itatijan-ska mafija, ki z umori, izsiljevanji in ugrabitvami izvaja teror, s katerim si pridobiva vpliv in celo oblast v vseh slojih italijanske družbe. V glavni vlogi spet nastopa Michele Placido (levo) kot komisar Corrado Cattani. Šest medvedov in Cibuika Sobota, 16. 9. TV LJ1, 17.00 - Češki mladinski film, ki bo gotovo zabaval mladino in vse, ki se čutijo mlade. V filmu gre za šest medvedov, ki jih cirkuški direktor hoče prodati, Cibulko odpustiti in uspeti z novo točko, v kateri nastopajo prašički. A medvedi nočejo drugam pa uidejo in se skrijejo v šoli. V tej šoli se tudi Cibulka zaposli kot kuhar. A tedaj pride v šolo inšpektor. Sledi prava zmešnjava... Zadeva: zapor Petek, 15. 9. TV A2, 21.20 - V tej oddaji gre za prikaz stanja avstrij-skihzaporov in kazenske izvedbe v naši državi. Reportažo o tej kočljivi tematiki sta posnela Peter Resetarits in Karo Wolm, ki sta si na licu mesta ogledala številne zapore in se pogovarjala z zaporniki in vodstvi teh ustanov. Kdor reče A Sobota, 16.9. TV Al, 20.15 - Zabavna oddaja avstrijske televizije, v kateri gre za igro in šalo z Avstrijo in kandidati iz Weiza in Wattensa. Oddajo vodi znani pre-zentator zabavnih oddaj Peter Rapp. Scenarij je napisal humorist Felix Dvorak, ki vedno skrbi za smeh s svojimi posrečenimi interpretacijami. Do)ga noč Oterature Petek, 15. 9. TV A2, 23.55 - Na tej prireditvi bo sodelovalo nad dvajset avtorjev . Šlo bo za prikaz literarne revije „manuskripte" in njenih sodelavcev. Iz svojih del bodo brali Barbara Frischmuth, Alfred Kolleritsch, Friderike Mayrocker, Gert Jonke, Ernst Jandl in drugi. Za konec bodo uprizorili še mikrodramo „Calligula" Wolfganga Bauerja. Datum Kraj PR!RED!TVE Prireditelj Sobota Miadinski center, 16.9. in Rebrca nedeija 17.9. iZOBRAŽEVALN) TEČAJ za vodje otroških skupin Tema: Giasba-gib-giasbiia. Tečaj obiikujeta: Prof. idaVirtin prof. Mira Omerzei-Tertep. KKZ in katoiiška otroška miadina Nedeija 17.9. 14.00 farna dvorana, Šentjakob KULTURNA PRiREDiTEV UPOKOJENCEV Nastopajo: Vaščani iz Zgornje Vesce. An-sambei Harmonija, instrumentaini trio upokojencev iz Šentjakoba. Nato družabno srečanje. Društvo upokojencev iz Šentjakoba Nedeija 17.9. na Hemi ROZALSKOŽEGNANJE Nedeija 17.9. 10.00 šmarjeta pri Kotmari vasi PRAZNOVANJE OB OBNOVI CERKVE farni občinski svet Torek 19.9. 18.00 kietna dvorana, centraia Zveze. Paviičeva uiica 5-7 REDN! OBČN) ZBOR ZVEZE SLOVENSKiH ZADRUG V CELOVCU tz sporeda: referat dr. Ernesta Grobiacherja: ..Pristop Avstrije k EGS - posiedice za kmetijstvo"; podeiitev priznanj; poročita; računski zakijuček za teto 1988. Sreda 20.9. 20.00 hiša Roberta PREDSTAVtTEV KNJtGE ..OPOROKA ČASA" Musiia. Bahnhofstr. (avtor: Peter Paui Wipiinger, prevajaiec: Andrej 50. Ceiovec Kokot). Siovenske prevode bo brai Tone Kuntner. KKZ. Mohorjeva in Musiiova hiša Četrtek 21.9. do nedeije 24.9. Miadinski dom SŠD, Modestov dom MLADtNSKt KULTURN! FESDVAL (gtej program na 4. strani) od petka 22.9. do nedeije 24.9. pri Kovaču. Obirsko X. srečanje pisateijev narodnih skupnosti Tema: Pomen otroške in miadinske književnosti za narodne skupnosti. Predavata: Saša Vegri in Živa Gruden. Sobota 23.9. 20.00 farna dvorana. Šentjakob SENCE -Gostuje: Igralska skupina z Bmce. SPDRož Sobota 23.9. 20.00 kutturnidom. Dobriavas VEČER SLOVENSKE PESM) Gostuje: MPZ ..France Marolt" SPDSrce Sobota 23.9. 20.00 gost Mochoritsch, KONCERT:GLASBA JE ADUT Nastopajo: Rikarja vas StoakogierTrio iz štajerske in JakiingerTrio MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 13.9.1989 dobite (šii.) piačate (šil.) za 1 ameriški dolar $ 13,65 14,25 za 1 angleški funt S 21,05 22,25 za 100 franc, frankov f 204,00 214,00 za 100 ital. iir Lit 0,96 1,01 za 100 dinarjev D!N 0,03 0,06 za 100 švic. frankov sfr 805,50 825,50 za100ho)and. guidnov Hfi 616,00 632,00 za 100 nemških mark DM 694,50 711,50 Posredujeta: Posojitnica-Bank Zveza-Bank, Ceiovec 3šestice ..................... 3,925.621.- 9 petič z dodatno štev........... 436.180- 524 petič ....................... 11.237.- 27.466 štiric ....................... 285- 443.285 trojk ........................22.- 2 sta uganita joker .......... 1,342.551.- 106 dvanajstič ..................... 25.484 - 1796 enajstič ........................ 752 - 12.999 desetic ........................ 103.- Stave nihče ni uganit. RAZSTAVE Celovec - Foyer Radia Koroška (od 7. 9. do 5. 10) - Florian Oswald Breitsameter, dela v temperi, tušu in olju. Razstava je odprta vsak dan, tudi ob koncu tedna, med 8. in 18. uro. — Mestna hiša - aspekti neke grupacije. - Center-pro mente - dela Ingeborg Jordan (do 2.10.).- Galerie Carinthia (od 19.9.)-Jože Ciuha - gvaši in akvareli. - Stadthaus, Kieine Gaierie (od 15. do 25.9.) - Ljudska umetnost iz Nikaragve, 'Tlapagal-li' (Hiša slikarjev). Tinje - Galerija Tinje (9. 9. do 8. 10.) - Matej Metlikovič, oljnate slike in risbe. Rožek - Gaierija Rožek (od 16. 9. do 15. 10.) - Razstavlja Boris Zaplati!. Otvoritev razstave v soboto, 16. 9. ob 19.30 uri, bo glasbeno sooblikoval Trio Terlep, umetnika pa bo predstavil Aleksander Bassin. - Galerija je odprta ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah med 15. in 18. uro. Libuče - Gaierija Renate Faike (od 15.9. do 15.10.) - Arnold Stroh-meier, plastike in slike. SLOVENSKI VESTNIK izdajate)) in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, Tarvi-ser StraBe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16, tel. (0 463) 51 43 00-30/31/32/33/34, te!efax (0 463) 51 43 00-71, teleks 42 20 86 ZSO. Giavni urednik: Ivan P. Lukan; urednika: Andrej Kokot, Andrej Mohar. Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec. Zastopstvo za Jugo-stavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/II, p.p. 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 370 avstr, šilingov; za Jugoslavijo 200.000 dinarjev. Ogiasi: 1/1 stran 12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 10,000.000 dinarjev. V G/obasn/c/ se je še obran// /ep/ ob/čaj sfte/ja-nja ob prazn/k/b, kakor so Ve//ka noč a// žegnanje. )/ nede/jo so spe/ zabuča// kanon/ nad vasjo, medfem /(o so se po pranganju zbra// G/obašan/ pod farno //po, da tam ma/o posed/jo /n pokram//'a)o. Ž/v/jenje /n praznovanje na vas/ soob///