115 Svetlobna onesnaženost na območju Pohorja Svetlobno onesnaževanje kot razmeroma no- va oblika onesnaževanja okolja je v Sloveni- ji že od osemdesetih let prejšnjega stoletja vedno večji okoljski problem. Vir svetlobne onesnaženosti v Sloveniji je predvsem jav- na razsvetljava ob cestah in ob kulturnih ali sakralnih objektih, ki so osvetljeni tu- di ponoči. Svetlobno onesnaženje bi lahko opredelili kot emisijo svetlobe iz virov sve- tlobe, ki poveča naravno osvetljenost okolja. Svetlobno onesnaževanje okolja povzroča za človekov vid motečo osvetljenost in občutek bleščanja pri ljudeh, zaradi bleščanja ogro- ža varnost v prometu, zaradi neposrednega in posrednega sevanja proti nebu pa moti tudi življenje ali selitev ptic, netopirjev in žuželk. Seveda pa svetlobno onesnaževanje vpliva tudi na ekosisteme, predvsem na noč- ne živali (žuželke, netopirje in druge živali). Če pri ostalih oblikah onesnaževanja okolja lahko s prostorskim omejevanjem vzrokov vplivamo na njihovo širjenje na zavarovana območja, pa pri zvoku in svetlobi tega ni mogoče storiti. Svetlobno onesnaženost tako zaznavamo v naravnih, regijskih in krajin- skih parkih oziroma območjih Nature 2000 (Žiberna, Ivajnšič, 2018). Metodologija Stanje svetlobne onesnaženosti na obmo- čju Pohorja smo analizirali na več ravneh. Pregledno stanje svetlobne onesnaženosti na celotnem območju smo analizirali na pod- lagi satelitskih posnetkov Suomi. Prostorska ločljivost slikovne točke (piksla) v nadi- ru (točki na površini Zemlje, ki se nahaja točno pod satelitom) je približno 750 me- trov x 750 metrov (Jensen, 2018). Vredno- sti svetlobnih virov so izraženi v nanovatih na steradian na kvadratni centimeter (nW/ sr cm 2 ). Satelitske podatke smo zaradi pri- merljivosti analizirali za mesec marec leta 2018, v katerem smo opravili tu- di večino ostalega terenskega dela. Na izbranih mestih na Pohorju smo opra- vljali tudi meritve sija neba z merilcem Sky Quality Meter (SQM) proizvajalca Unihedron, ki v svetu predstavlja stan- dardizirani način merjenja sija neba za potrebe analize stopnje svetlobne- ga onesnaženja. Vrednosti meritev se izražajo v magnitudah na kvadratno Svetlobna onesnaženost na območju Pohorja Igor Žiberna, Jurij Gulič Roža svetlobnega onesnaženja na razglednem stolpu na Mariborskem Pohorju v času nočne smuke in po njej (v mag/arc sec 2 ) 8. marca leta 2018. Vir: lastne meritve, 2018. 116 ■ Proteus 83/2, 3, 4, 5 • Oktober, november, december 2020, januar 2021 Svetlobna onesnaženost na območju Pohorja ločno sekundo (mag/arc sec 2 ). Vrednost po- meni sij točke na nebu, ki je velika 1‘‘ x 1‘‘ v magnitudah. Za urbana, svetlobno močno onesnažena območja so značilne vrednosti reda velikosti med 16 in 18 mag/arc sec 2 , medtem ko so za temnejša mesta značil- ne vrednosti okoli 22 mag/arc sec 2 in več. Meritve smo opravili ob jasnem vremenu in brez Lune na nebu. Na območjih z nočno smuko (Mariborsko Pohorje, Rogla) smo izvedli meritve v času delovanja osvetljenih smučišč in potem, predvsem zaradi primer- jave stanja. Meritve smo opravili tudi ob iz- branih osvetljenih sakralnih objektih (cerkvi svetega Lovrenca in svete Radegunde v Lo- vrencu na Pohorju ter cerkvi svetega Jerneja in svetega Lenarta v Ribnici na Pohorju), v katerih prebivajo netopirji, ki so še posebej občutljivi za učinke svetlobnega onesnaževa- nja. Meritve smo izvajali v zenitu neposre- dno ob objektu ter na razdaljah 50 in 100 metrov stran od objekta. Rezultati in diskusija Svetlobna onesnaženost na osvetljenih smučiščih na Mariborskem Pohorju Meritve in fotografiranja na Mariborskem Pohorju smo izvedli 8. marca leta 2018. Meritve sija neba na razgledniku na Ci- glenicah smo izvedli okoli 20. ure (v času obratovanja nočne smuke) in ob 22:15 (po koncu nočne smuke). V zenitu je v času obratovanja nočne smuke sij znašal 19,83 Panorama z razglednega stolpa na Mariborskem Pohorju v smeri osvetljenih smučišč med nočno smuko (zgoraj) in po njej (spodaj). Vir: Igor Žiberna, 8. marca leta 2018. 117 Svetlobna onesnaženost na območju Pohorja mag/arc sec 2 , po koncu nočne smuke pa se je izboljšal na 20,54 mag/arc sec 2 , torej za 0,71 mag/arc sec 2 . Da izboljšanje sija neba v smeri razsvetljenih smučišč po koncu noč- ne smuke ni tako očitno, je posledica sve- tlobne onesnaženosti »ozadja«. V tej smeri se namreč nahaja svetlobno zelo onesnaženi Maribor, kar lahko prepoznamo tudi na ro- ži svetlobnega onesnaženja, kjer se sij neba tudi po nočni smuki ni povečal na več kot 20 mag/arc sec 2 in kot tak predstavlja da- leč najbolj svetlobno onesnaženi del neba. Najmanj svetlobno onesnaženi del neba je zahodni, torej v smeri proti osrčju Pohor- ja, kjer je v času nočne smuke sij neba 20,0 mag/arc sec 2 , po nočni smuki pa 20,5 mag/ arc sec 2 (slika na strani 115). Večjo sporočilnost imajo fotografije, posne- te z razglednega stolpa v smeri osvetljenih smučišč med nočno smuko in po njej. Vidno je, da se nad osvetljenimi smučišči oblikuje lokalna svetlobna kupola, ki je zaradi sve- tlobe, odbite od snežnih površin z visokim albedom, še intenzivnejša (slika na strani 116). Omenjeno svetlobno kupolo smo za- znali celo z razglednega stolpa na Rogli (sli- ka zgoraj). Svetlobna onesnaženost na osvetljenih smučiščih na Rogli Meritve in fotografiranja svetlobne onesnaženosti na Rogli smo izvedli 16. marca leta 2018, in sicer na raz- glednem stolpu na Rogli ter na osve- tljenih smučiščih Košuta in Jasa. Na razglednem stolpu je sij neba v zeni- tu v času nočne smuke znašal 20,20 mag/arc sec 2 , po nočni smuki pa 21,04 mag/arc sec 2 , kar pomeni izboljšanje stanja za 0,84 mag/arc sec 2 . Še večje razlike so nastopile pri rožah svetlob- nega onesnaženja v smeri razsvetljenih Svetlobna kupola nad razsvetljenimi smučišči na Mariborskem Pohorju je vidna celo z razglednega stolpa na Rogli (na levi strani fotografije). Vir: Igor Žiberna, 2018. Roža svetlobnega onesnaženja na razglednem stolpu na Rogli v času nočne smuke in po njej (v mag/arc sec 2 ) 16. marca leta 2018. Vir: lastne meritve, 2018. 118 ■ Proteus 83/2, 3, 4, 5 • Oktober, november, december 2020, januar 2021 Svetlobna onesnaženost na območju Pohorja smučišč, to je v zahodni in severozahodni smeri. V času nočne smuke je sij neba iz za- hodne smeri znašal 18,72 mag/arc sec 2 , iz severozahodne smeri pa 18,83 mag/arc sec 2 , po koncu nočne smuke pa iz zahodne smeri 20,31 mag/arc sec 2 , iz severozahodne sme- ri pa 20,60 mag/arc sec 2 (razlika kar 1,59 mag/arc sec 2 oziroma 1,77 mag/arc sec 2 ). Tudi v primeru Rogle smo imeli opravka s sevanjem ozadja, katerega vir je predvsem razsvetljena infrastruktura okoli hotela Pla- nja. V delu neba med severovzhodom in jugom so bile razlike manjše in so znašale manj kot 0,30 mag/arc sec 2 . Tudi po nočni smuki sij neba v nobeni smeri ni bil višji od 21 mag/arc sec 2 (slika na strani 117 spodaj). Svetlobna onesnaženost v bližini izbranih osvetljenih sakralnih objektov, življenjskih prostorov netopirjev Po podatkih Slovenske škofovske konference je samo katoliških cerkva v Sloveniji 2.864. V Registru nepremične kulturne dediščine Slo- venije je bilo leta 2013 kot kulturni spome- nik vpisanih 1.445 cerkva. Večina cerkva je osvetljenih. Za razliko od javne razsvetljave in osvetljevanja stavb, kjer je prepovedano uporabljati svetilke, ki svetijo nad vodorav- nico, je kulturne spomenike dovoljeno osve- tljevati od spodaj navzgor, vendar takšen način osvetljevanja povzroča veliko svetlob- no onesnaženje. Umetni svetlobni viri po- noči k sebi privlačijo številne žuželke, te pa pritegnejo plenilce – tudi netopirje. Nekaj vrst netopirjev je začelo uspešno izrabljati ta način dostopa do hrane, tako da gredo ponekod celo raje lovit k svetilkam kot v naravni življenjski prostor (Rydell, 2006). Spet druge vrste pa se svetilkam izogibajo. V raziskavi v Veliki Britaniji so v poskusu namestili svetilke na znane letalne poti ma- lih podkovnjakov (Rhinolophus hipposideros) in ugotovili, da so te poti nehali uporabljati. Svetilkam so se ogibale tudi vrste iz rodu navadnih netopirjev (Myotis spp.), medtem ko so se k svetilkam prišli prehranjevat na primer mali netopirji (Pipistrellus pipistrel- lus) (Stone in sod., 2015). Zaradi namesti- tve cestne razsvetljave v nekaj gorskih do- linah v Švici so se v te bolj razširili mali Panorama z razglednega stolpa na Rogli v smeri osvetljenih smučišč Košuta in Jasa med nočno smuko (zgoraj) in po njej (spodaj). Osvetljeno površje na desni strani obeh fotografij v ozadju je smučišče na Kopah. Vir: Igor Žiberna, 8. marca leta 2018. 119 Svetlobna onesnaženost na območju Pohorja netopirji, medtem ko so mali podkovnjaki izginjali (Arlettaz in sod., 2000). Vendar se, ker umetna osvetlitev negativno vpliva na pogostost in raznolikost žuželk, zmanjšuje količina njihovega plena, zaradi česar dolgo- ročno izgubljajo vse vrste netopirjev. Stavbe so zelo pomembna zatočišča za številne vr- ste netopirjev, kar 24 evropskih vrst je vsaj deloma vezanih na bivanje v gradovih in cerkvah (Marnell, Presetnik, 2010). V stav- bah imajo številne vrste porodniške koloni- je, varstvo teh pa je ključno za ohranjanje vrst na določenem območju in v širši regiji. Tako objekti združujejo kulturno in narav- no dediščino, zato mora biti skrb za varstvo obeh usklajena. V Sloveniji je več kot 130 objektov (med njimi 112 cerkva in 11 gra- dov) vključenih v omrežje Natura 2000 za- radi netopirjev (Mohar in sod., 2014). Tudi na območju Pohorja se nahaja nekaj ponoči razsvetljenih sakralnih objektov, ki so bivališča netopirjev. V naši raziskavi smo analizirali sij neba v zenitu v neposredni bližini cerkve, 50 metrov in 100 metrov od nje. Za meritve smo izbrali cerkve svetega Lovrenca, svete Radegunde (v Lovrencu na Pohorju), svetega Jerneja in svetega Lenar- ta (v Ribnici na Pohorju). Razen v primeru cerkve svetega Lenarta, ki se nahaja v ne- posredni okolici naselja Ribnica na Pohorju, so okolice ostalih treh razsvetljenih cerkva močno svetlobno onesnažene. Najslabše je stanje ob cerkvi svetega Lovrenca v Lovren- cu na Pohorju, kjer je sij neba 17,10 mag/ arc sec 2 , vendar se ta že 50 metrov stran dvigne na 20,06 mag/arc sec 2 , 100 metrov stran pa na 20,60 mag/arc sec 2 . Svetlobno zelo onesnažena je tudi okolica cerkve svete Radegunde v Lovrencu na Pohorju (19,59 mag/arc sec 2 ) in svetega Jerneja v Ribnici na Pohorju (19,49 mag/arc sec 2 ), vendar se v obeh primerih 50 metrov stran od cerkve sij neba dvigne na 21,40 mag/arc sec 2 oziroma 21,33 mag/arc sec 2 (slika zgoraj). Svetlobna onesnaženost na širšem območju Pohorja na podlagi satelitskih posnetkov V analizo svetlobne onesnaženosti (radian- ce) na širšem območju Pohorja smo vključili območja, ki jih pokrivajo občine, ki segajo na Pohorje ali se nahajajo v neposredni bli- žini. Tako smo lahko zaznali tudi vplive za- ledja, saj se svetloba v ozračju širi prosto in se ne ustavi na mejah zavarovanih območij. Podatke satelitskih posnetkov smo analizi- rali za mesec marec leta 2018, ko smo tudi sicer opravili večino meritev na Pohorju. Na satelitskem posnetku je mogoče razbrati, da se glavni viri svetlobnega onesnaževanja Sij neba ob izbranih sakralnih objektih na Pohorju in v njihovi neposredni bližini. Vir: lastne meritve, 2018. 120 ■ Proteus 83/2, 3, 4, 5 • Oktober, november, december 2020, januar 2021 Svetlobna onesnaženost na območju Pohorja na Pohorju nahajajo v neposredni bližini, to je na gosteje poseljenih dolinskih in rav- ninskih območjih (na Dravskem Polju ter v Dravski in Mislinjski dolini) ter na ob- močju Dravinjskih goric. Pri tem so vplivi izrazitejši na območju vzhodnega Pohorja, predvsem kot posledica močnih virov sve- tlobe večjih naselij (Maribora, Slovenske Bistrice, Ruš, Hoč, razpršene poselitve na Dravskem polju) in kot taki segajo tudi v višje nadmorske višine in intenzivneje tudi na zavarovano območje Nature 2000. Ob- močje vzhodnega Pohorja je zaradi teh vpli- vov svetlobno bolj onesnaženo kot območje osrednjega in zahodnega Pohorja. Poleg zalednih virov svetlobnega onesnaženja pa stanje na Pohorju slabšajo tudi avtohtoni vi- ri, predvsem večja naselja, kot so Lovrenc na Pohorju, Ribnica na Pohorju, Josipdol in Zreče, opazno pa tudi višje ležeča na- selja, kot so Šmartno na Pohorju, Kebelj, Skomarje, Gorenje pri Zrečah in Lukanja. Pomemben vir svetlobnega onesnaženja, ki celo posega na zavarovano območje Natu- re 2000, pa so nekatera turistična središča na Pohorju (Rogla, Kope, Bellevue in Trije kralji) (slika spodaj). Povprečna svetlobna onesnaženost na celo- tnem obravnavanem območju je znašala 1,46 nW/sr cm 2 , maksimalna pa 55,84 nW/sr cm 2 (na območju mesta Maribor). Povprečna svetlobna onesnaženost na območju Nature 2000 na Pohorju je znašala 0,59 nW/sr cm 2 , največja pa 8,55 nW/sr cm 2 , in sicer v tistih delih naselja Fram, ki že segajo na območje Nature 2000. Nadpovprečno visoke vrednosti svetlobne onesnaženosti na območju Nature 2000 beležimo tudi na območju naselij Ruše (do 5,50 nW/sr cm 2 ) in Morje pri Framu (do 6,50 nW/sr cm 2 ) ter na območju hotelov na Povprečna svetlobna onesnaženost (radianca) v marcu leta 2018 na širšem območju Pohorja (v nW/sr cm 2 ). Vir: SUOMI VIIRS, marec leta 2018; lastni izračuni, 2018. 121 Svetlobna onesnaženost na območju Pohorja Bellevueju na Mariborskem Pohorju, ki sto- jijo na robu zavarovanega območja (do 7,83 nW/sr cm 2 ). Povišane vrednosti svetlobne onesnaženosti znotraj območja Nature 2000 so še v Šmartnem na Pohorju (do 2,65 nW/ sr cm 2 ), na Treh kraljih (do 2,19 nW/sr cm 2 ), na Kopah (do 2,72 nW/sr cm 2 ) in na Rogli (do 1,06 nW/sr cm 2 ). Razporeditev najmanjše, največje in pov- prečne svetlobne onesnaženosti na tistih po- vršinah občin, ki segajo na območje Nature 2000 na Pohorju, je vidno na spodnji sli- ki. Opazimo lahko, da izstopajo občine na vzhodnem delu Pohorja, pri čemer je najviš- ja povprečna svetlobna onesnaženost znotraj območja Nature 2000 na območju občine Maribor (1,47 nW/sr cm 2 , največja svetlob- na onesnaženost 7,87 nW/sr cm 2 ), sledijo pa občine Rače-Fram, Hoče-Slivnica, Ruše in Slovenska Bistrica. Zaključek Svetlobna onesnaženost na območju Pohorja je rezultat povišane stopnje svetlobne one- snaženosti v neposrednem zaledju, zlasti v središčih na Dravskem polju, v Dravski in Mislinjski dolini ter v Dravinjskih goricah. Pri tem je vpliv zalednega svetlobnega one- snaženja večji na vzhodnem Pohorju. K sve- tlobnem onesnaženju na Pohorju, še posebej znotraj območja Nature 2000, prispevajo tudi nekateri avtohtoni viri (naselja, turi- stična središča), ki ne ležijo nujno znotraj zavarovanega območja, vendar pa se njiho- va svetloba ne ustavi na meji zavarovanega območja. V zimskem času so problematični viri umetne svetlobe, ki izvirajo iz osvetlje- nih smučišč, kar smo dokazali s primerjavo sija neba v času nočne smuke in po njej na smučiščih na Mariborskem Pohorju in na Rogli. Lokalni vir svetlobnega onesnaženja Svetlobna onesnaženost na območju Nature 2000 po občinah. Prikazane so najmanjša, največja in povprečna vrednost svetlobne onesnaženosti. Vir: lastni izračuni, 2018. 122 ■ Proteus 83/2, 3, 4, 5 • Oktober, november, december 2020, januar 2021 Svetlobna onesnaženost na območju Pohorja predstavljajo tudi neustrezno in s premoč- nimi sijalkami osvetljeni sakralni objekti na Pohorju, ki so tudi življenjski prostori zašči- tenih netopirjev. Pri varovanju narave, predvsem zavarovanih območij, kot so Triglavski narodni park, regijski in krajinski parki, ni dovolj, da omejujemo vire onesnaževanja znotraj teh območij, pač pa bi se morali zlasti pri hru- pu in svetlobnem onesnaženju kot tudi pri onesnaževanju zraka osredotočiti na vire v neposrednem zaledju in razmišljati o uvedbi tako imenovanih prehodnih območij, za ka- tere bi morala veljati strožje omejitve kot za ostala nezavarovana območja. Literatura: Arlettaz, R., Godat, S., Meyer, H., 2000: Competition for food by expanding pipistrelle bat populations (Pipistrellus pipistrellus) might contribute to the decline of lesser horseshoe bats (Rhinolophus hipposideros). Biological Conservation, 93: 55-60. Jensen, J. R., 2018: Introductory Digital Image Processing. A Remote Sensing Perspective. 4th Edition. Hoboken, New Jersey, ZDA: Pearson. Marnell, F., Presetnik, P., 2010: Protection of overground roosts for bats (particularly roosts in buildings of cultural heritage importance). EUROBATS report. Mohar, A., Zagmajster, M., Verovnik, R., Bolta Skaberne, B., 2014: Naravi prijaznejša razsvetljava objektov kulturne dediščine (cerkva) – Priporočila. Ljubljana: Društvo Temno nebo Slovenije. Rydell, J., 2006: Bats and Their Insect Prey at Streetlights. V: Rich, C., Longcore, T., Editors: Ecological Consequences of Artificial Night Lighting. Washington: Island Press. Stone, E., Harris, S., Jones, G., 2015: Impacts of artificial lighting on bats: A review of challenges and solutions. Mammalian Biology, 80: 213–219. Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000). UL RS 49/2004. 30.4.2004, z dopolnitvami. Žiberna, I., Ivajnšič, D., 2018: Daljinsko zaznavanje svetlobne onesnaženosti v Sloveniji. Revija za geografijo, 25. Maribor.