Št. 52. V Gorici, v četrtek dne 6. maja 1909. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek m soboto ob 4. uri popoldne tur stane po pošti prejo« umna ali v Gorici na doni poSiljaim: vso leto......... 15 K */• „ •'........10 „ V m . . ,. • . • . • . B „ Posamične .Storilko' stangjp4 40 vin. , . „S0ČA" inia^hifsiiaiflVi^^plnž??0p»^^i etu »Kažipot po Goriškem in Gradiš&anskem" in dvakrat ,- i,tu .Vozni red Železnic, parnikov in poštnih zvez". Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki >. ulici it(»v. 7 T. nadstr. v „Goriski Tiskarni" A. Gabrsček. Na naroČila brez doposlane najročnine se ne oziramo. Oglasi in pfislanice se računijo po Petit-vrstah 6e tiskano t-krat 10 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. VeSjo črk« po prostoru. — !{,.klanie in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Tečaj XXXIX. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici 5t 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogočo govoriti vsak dan od 8. do 12. '¦ dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. TJ p r a v n i 31 v o se nahaja v Gosposki ulici št. 7 . i. nadstr. na levov tiskarni. Naročnino In oglase je plačati loco, Gorica. ""'---------------"ljajole ¦-¦-¦¦ na, j-bkiuhJ"""- :- delokroe i upravnlitvu. Dopisi naj se poŠHJi Naročnina, reklamacij« spadajo v delokrog uredništva, naj se . .,. nredniStvu. :lamacije in druge reči; katere ne -----._.»_. . ..... lo »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. »PRIMORKO" izhaja neodvisno M „So5gji:vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld1. 1'60. „Sočaw in „Primorec" se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakamali: J. AfriČ, Gle- ' daliSka u!.; V. Baumgartner, Koren 2; Mat Belinger, Tržaška cesta 1; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; Hon, Jellersitz, Nunska uL 3. I. Hova^ski. na GoriSčefcu; Peter Krebelj, Kapuoinska ul. 1; Tereza Leban, tele. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel. Stolni trg 2 ; Jos. Primožič, Mifenska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Schwarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni LavrenčiČ na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj tva^. Kavčič v Gorici. Toloffon it. 83. -~ »Gor. Tiskarna" A. Gabržček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Bermanizacija y cvetjn. Nemci prodirajo proti jugu. Planinska železnica jim je odprla južne dežele, v katerih hočejo priti do premoči. Ko so otvarjali to železnico, se je povdarjalo iz visokih ust, da naj bo prostora v Trstu tudi za dobro razvito nemško trgovino. Prostor je tam že, razvijanje se vrši in širi. Nemci pa hočejo zagospodovati na vseh poljih. V naših deželah hočejo imeti tudi kar največ svojih ljudij v državnih službah. Kako pa naj pride do take službe, če ne zna ne slovensko ne laško? Srednja šola naj pomaga. Društvo »Deutsche Mittelschule in Krain und Kiistenland« je sestavilo spomenico, katero je predložilo c. k. namest-ništvu. Spomenica zahteva uvedbo .svobodnega tečaja za Nemce i ¦/. slove n š č in e in I a š č i n e na c. k. »nemških« državnih srednjih šolah v naših deželah, da se nemški otrok tako priuči »drugemu deželnemu jeziku«. Namreč o kakem popolnem znanju »drugega deželnega jezika« ni govo/a, marveč Nemec naj se uči »drugega* jezika toliko, da bo znal površno izraziti svoje misli ustiueno in pismeno. Glavni namen tečaja je, da dobi nemški učenec spričevalo, da je obiskoval tak tečaj; spričevalo mu ima služiti v dokaz, da pozna »drugi deželni jezik <, da se ga torej lahko nastavi v državni službi med nami. Nainestništvo je poslalo spomenico ravnateljstvom srednjih šol, da se izrečejo o njej. Vsa reč je za Nemce na najboljši poti, in če ne bo energičnega odpora proti tej nemški nakani od strani primorskih Slovanov in Lahov, utegnemo dobiti res v kratkem take-le. »svobodne tečaje«, ki bodo fabricirali nemške uradnike za Pri-morje. S kako nesramnostjo govorijo o »drugem deželnem jeziku«, kakor da bi bHa nemščina pri nas prvi deželni jezik, ko sploh deželni jezik ni! Edina prava odpomoč proti nemškemu namenu so u t r a k v i s ti č n e s r e d-ii' e šole. Lahko bi že imeli v Gorici 1 srednje šole z deželnima učnima jezikoma, ' pa je^tia se nemudoma zavzamejo za na- fldis nlicoulin. Novela. Francoski spisal EMIL ZOLA. (Dalje.) . Neko noč, ko sta stopala nad Estacjue proti soteskam De la Nerte, se jima je zazdelo, da ju spremljajo oprezni koraki, za majhnim smrekovim gozdičkom, ki je ra-stel ob cesti. Nemir ju je obšel in obstala sta. »Ali slišiš?« je vprašal Fredčric. »Da, kak izgubljen pes«, je zamrmra-kt Nais. In nadaljevala sta svojo pot. Toda ob Prvem ovinku, kjer se je nehava! gozdiček, sta razločno videla črno postavo, Plazečo se za skalami. Imela sta vso gotovost, da je ta postava človeško bitje: čudna je bila videti in kakor grbasta. Nais ic lahno vskliknila. »Počakaj me,« je dejala naglo. In stekla je za senco. Kmalu je slišal »"rčderic naglo šepetanje. Nato se je vr-"'la, mirna in nekoliko bleda; »Kaj pa je?« je vprašal Frčderic. »Ničesar ni,« je odgovorila ona. V(> kratkem molku je povzela: ali Lahi niso hoteli nikdar izrabiti ugodnih prilik iz same nevoščljivoti in sovraštva proti Slovencem. Vedeli so, da sami ne morejo dobiti srednjih Šol z laškim učnim jezikom, marveč da če se jih da njim, se jih mora dati tudi Slovencem; toda če imajo dobiti tudi Slovenci kaj, pa rajši nič — na takem stališču so stali doslej Lahi. Zato pa nimajo oni nič in mi nič; zato se šopirijo še sedaj nemški srednješolski zavodi v Gorici. •' Zadnji čas je, da se združijo v srednješolskem vprašanju slovenski in laški politiki naše dežele, kajti če se bo še obotavljalo, zraste Nemcem med nami greben tako, da sploh ne bomo mogli priti do utrakvističnih srednjih šol, ker se bo vlada upirala najodločneje in bo kazala pri tem na število Nemcev med nami. Nemški ži-velj v Gorici čudovito raste. Na trgih, po cestah, v prodajalnah, vsepovsodi slišiš nenavadno dosti nemške govorice; po šoli srečavaš vso polno otrok, ki nemški če-brnjajo med seboj. Nemške uradnike hočejo uriniti v vse mogoče višje in nižje službe: pri politični oblasti, pri sodniji, pri davkariji, pri železnici itd. Nevarnost preti tu jednako Slovencem kakor Lahom. Ni treba misliti Lahom, da taki-le nemški uradniki bi izpodrivali le Slovence, o ne, ampak v jednaki meri, če ne še bolj, tudi Lahe. Nakane Nemcev so očite in nainestništvo jim gre na roke. Ne razumemo, kako sploh more nainestništvo predložiti tako spomenico agresivnega nemškega društva s tako očito proti domačemu prebivalstvu naperjeno tendenco ravnateljstvom državnih srednješolskih zavodov v izjavo. — Mi zahtevamo jezikovno povsem sposobne domače uradnike in prote-stujemo proti temu, da bi se poslušal glas Nemcev, ki hočejo udreti v naše dežele; piotestujemo proti nakani: uvesti tiste ^svobodne tečaje« ter zahtevamo, da se nemudoma odpravijo nemški srednješolski zavodi izmed nas ter otvorijo drugi, v katerih bo učni jezik za Slovence slovenski, za Lahe laški. To pravico zahtevamo. Dolžnost slovenskih in laških poslancev »Ako zaslišiš korake, se nič ne boj. Toine je, veš, tisti grbec. Čuvati hoče nad nama.« Zares je slišal Frčdčric včasih v temi, da jima nekdo sl<5di. Nekako varstvo ju je obdajalo. Nais je -ponovno hotela zapoditi grbca, toda ubogo bitje jo je prosilo zgolj dovoljenja, da sme biti njen pes: nihče ga ne bo slišal, nihče videl; čemu bi mu ne dovolila ravnati po njegovi želji? In da sta ljubimca odtistihdob prislušknila, kadar sta se strastno poljubljala v razpadlih opekarnah, sredi zapuščenih jam ali na dnu izgubljenih sotesk, bi bila slišala za seboj zadušene glasove ihtenja. Bil je toine, njiju pes čuvaj, ki je plakal v svoje stisnjene pesti. In ne le noči so bile njiju last. Zdaj sta postajala smelejša in sta izkoriščala vse priložnosti. Pogostoma sta na hodniku v Blancardi ali v sobi, kjer sta se srečala, izmenjala dolg poljub. Celo pri mizi, kadar je ona stregla in je on zahteval krožnik ali kruha, je našel priliko, da jej je stisnil prste. Stroga gospa Rostandova, ki ni videla ničesar, je še vedno očitala sinu, da je prehud s svojo nekdanjo tovarišico. Nekega dne ni mnogo majkalo, pa bi ju bila zalotila; toda ko je deklica zaslišala šumenje njene obleke, se je naglo sklonila svetovano rešitev srednješolskega vprašanja, kajti le hitra rešitev še more preprečiti namene prodirajočih Nemcev, ki hočejo domačinom snesti kruh izpred ust ter zagospodovati nad nami. Čas je zadnji ; tečejo zadnje ure....... Občni zbor društva Jasa Straža" v Ljubljani. Dne 3. t. m., se je vršil ob zelo mnogoštevilni udeležbi v srebrni dvorani hotela »Union« občni zbor »Naše Straže«. Podpredsednik dr. Krisper je pozdravil navzoče ter izrekel željo, naj bi prišlo do složnih sklepov. Razložil je zgodovino društva, katero je vsled političnih razmer bilo primorauo svoje delo omejiti. Nagla-šal je, da je tako društvo za obmejne Slovence neobhodno potrebno iu da bode skrbeti, da se ta prizadevanja v eni ali drugi obliki nadaljujejo in izvršujejo, nekaj se mora brez dvoma zgoditi, to je želja vseh strank. Blagajnik stolni vikar Smolnikar je dal pregled o stanju premoženja, katero je primeroma ugodno, ker znaša čisto 6603 K 67 vin. Po zelo stvarni in obširni debati, katere so se udeležili gg. Smolnikar, noiar Svetec, dr. Lampe, župnik Vrhovnik. dekan Kolar, župnik Janez Kalan, odvetnik Vencajz, tajnik ^Slovenske Matice« Podkrajšek, dr. Aleš Ušeuičnik in kanonik Šiška, se je sklenilo, da se en del gotovine razdeli prosilcem, ki so že dolgo časa to zahtevali. Sklenilo se je soglasno in v občo zadovoljnost, da se podeli: 1500 K »Katoliškemu političnemu iu gospodarskemu društvu za Slovence na Koroškem« na roke odvetnika dr. Brejca, da jih porabi po svojem preudarku, — 2600 K za zgradbo društvenega doma v Št. IIju v Slovenskih Goricah na roke blagajniku Zebotu, — 1500 K družbi Sv. Cirila in Metoda za zgradbo šole v Marenbergu. Ostanek glavnice se pridrži še nadalje v blagajni. Imenovani predlagatelji so potem razpravljali o prihodnjosti društva ter pou- in začela brisati s svojiir robcem noge mladega gospodarja, ki so bile vse bele od prahu. Nais in Frederic sta okušala še tisočero majhnih radostij. Kadar je bil večer hladen, je šla gospa Rostandova po večerji pogostoma na izprehod. Segla je sinu pod pazduho in se napotila z njim proti Es-taque, Nais pa je ukazala, naj jej iz previdnosti nese šal. Tako so šli vsi trije gledat prihod sardinolovcev. Na morju so plesale luči; kmalu je bilo razločiti temne trupe ladij, bližajočih se bregovom z zamolklim pljuskanjem vesel. Ob dnevih dobrega lova so se dvigali veseli glasovi; prihitevale so ženske, obložene s košarami in trije možje — toliko jih je sedelo v vsaki barki — so začeli prazniti mrežo, ki so jo bili polno pustili pod klopmi. Bila je podobna širokemu temnemu traku, vsa prepletena s srebrnimi pegami; sardine, viseče v zanjkah, so se še zibale in zasipale kovinaste odseve. Nato so jele padati v košare liki toča srebrnjakov ob bledi luči svetilk. Pogostoma je gospa Rostandova obstala pred kakšnim čolnom, veseleča se tega prizora; izpustila sinovo roko in se razgovarjala z ribiči, dočim je stal Frčdčric zunaj žarka luči pri Nais in jej stikal zapestja, kakor da jih hočer streti. darjali, da je treba za daljne korake še razgovorov in ukrepov. Kanonik Šiška je stavil predlog, da naj ljubljanski člani društvenega načelništva v dogovoru z merodajnimi osebami predlože prihodnjemu občnemu zboru natančen načrt o prihodnjem delovanju. Tudi ta predlog se je soglasno sprejel. Podpredsednik se je po skoro 2urnem posvetovanju te skupščine v toplih besedah zahvalil vsem doSlim skupščinarjem ter s posebnim zadovoljstvom konstatiral, da se je dosegla v tem oziru popolna složnost in navdušenje za nadaljno narodnoobrambno delo. »SI. Nar.« DOPISI. Iz ajdouskega okraja. Klerikalne laži in hudobije. — Če le iztaknejo klerikalci kje kako hudobijo ali neumnost, pa jo porinejo kolikor bolj laž-njivo morejo v svojo kramarsko cunjo »Primi, list«, ki ga po judovsko vsiljujejo po deželi ljudem, katere bi radi omamili iu pridobili za svoje črne namene. To trobilce je zavdano, ker le laž in obrekovanje je vzdržuje na površju. Vsakemu dostojnem človeku se mora gabiti to farško kopito! V zadnji štev. poroča o shodu v Do-bravljah. Poročilo je tako kakor tiče za »Prim. list«. Iz njega gleda tudi zavist, ker «e je tam zbralo toliko občinstva (kakih 250 oseb) večinoma razumnih kmetov, ki so trezno in resno razpravljali, med tem ko so klerikalci nedeljo prej z vso silo zbobnali pri Rebku na svoj zaupen shod komaj, 25 ljudi. Boli pač taka razlika! Najgrša pa je v »Prim. listu- jL:udna denuncijacija, češ, da se vino ne fabricira na Ogretem, ampak v Dobravljah in Br-jah. Človek, ki to piše, je nesramen, laž-njiv in škodoželjen. Kdor razmere pozna, ve dobro, da se niti v Dobravljah niti v Brjah, niti v kateri drugi vipavski občini vino ne fabricira; kmetje ne marajo niti za domačo rabo napravljati petijota. To se tudi vidi v slabih letinah, ko se vina malo Oče Micoulin med vsem tem ni prekinil svojega molčanja trmaste in prekanjene zverine. Hodil je na morje in se vt tičal domov, da je prijel za lopato, ako je bilo treba, in se vedel potuhnjeno, kakor vedno. Toda.njegovi sivi očesi sta bili že nekaj časa polni nemira. Po strani se je oziral na hčer, ne da bi ka j pregovoril. Zdela se mu je izpremenjena; slutil je v njenem srcu dogodke, ki jih ni mogel razložiti. Nekega dne se mu je drznila p-staviti po robu. Micoulin jej je pripeljal takšno zaušnico, da se jej je preklala us-uica. Zvečer ko je Frčdčric poljubil Nais in začutil, da ima otekla usta, jo je nemudoma vprašal, zakaj. Nič ni,« je dejaja. »To je od klofute, ki sem jo dobila od očeta.« Glas se jej je zmračil. Ko je bil mladenič jezen in je dejal, da hoče spraviti zadevo v red, se je uprla: »Ne, le pusti; moja reč je.....Oh, tudi tega bo konec!« Nikdar mu ni pravila o udarcih, ki so padali po njej. Samo še z večjo gorečnostjo se je obešala ljubimcu okrog vratu, kadar jo je stari pretepal, kakor da se hoče maščevati nad njim. aH nič m prodaja iri že koj po trgatvi nimajo tf torejci v kleti' več nikake pijače. Ako bi tujci čitali in verovali »Prirn. listu«, bi se pač 'bali" kupovati naš dober pridelek, ki ga že tako težko četudi ceno prodajamo. Dobro je le, da oslovski gfas ne sega do nebes! Dopisnik »Prim. lista« Je najbrž tisti nedomači abstinent, bivši alkohdlist, ki je poslal svoje borne razgrajače na shod v Dobravlje, kjer pa niso imeli vspeha. Ali pozna tistega, ki je svoj čas za svojo plačo pobiral v domači občini pristen dober mošt, kateri pa se je v njegovih rokah tako spremenil, da mu ga je kupec iz Gorice nazaj pripeljal, kjer so ga potem prr Reb-ku v hlevu shranjenega ljudje pregledovali, dokler ni menda šel v gnojnico, kamor je edino spadal. Taki sveti ljudje in pristaši »Prim. lista« in ne domačini fa-bricirajo ogabno žlobudro, potem pa poštene ljudi in trtorejce še sumničijo po svojih umazanih listih. Sram jih bilo hinavce! Iz Delllj« BriOlCI. -rr Dne % maja t. 1. se je tu vršila šolska veselica ob veliki vde-ležbi, Dospelo M gotov« Še več ljudstva, če ne bi bilo ravno malo pred začetkom veselice tako nezanesljivo vreme. Na željo občinstva se bode »ršila zopet veselica dne 9. maja t. L (to je v nedeljo) ob 3. uri popoludne, ravno po istem vspo-redu. — Splošna govorica o veselici je: »Kaj takega nisem pričakoval"! K obilni udeležbi uljudno vabi šolsko vodstvo. — Domače vesti. Šarili k8SI. — V Vrtovinn je umrla vrla žena Terezija Š ti bil j, stara 78 let. Po-kojnica je mati g. Janka Vukasoviea-Štibilja, srbskega podpolkovnika, kateremu izrekamo naše sožaljo! Gledališki in pevski večer, katerega so priredili ljubljanski igralci, kar jih ni odšlo že ponedeljek, v torek v Trgovskem Domu v slovo od Gorice, je vspel v vsakem pogledu ugodno. Gledališče je bilo polno. Privabil je toliko občinstva zanimiv vspored in pa dejstvo, da je bilo goriško občinstvo, ki je posečalo predstave, hvaiežno za užitek, ki so mu ga nudili gledališki večeri; hotelo se je torej obilno-številno zbrati h končni poslovilni predstavi. Igrali sta se dve igri: veseloigra »Poljub« in burka » V civilu«. Nastopili so Nučič, Iličič, Povhe\ Križaj, Thalerjeva. Vsi so igrali lepo ter želi odobravanje, posebno za burko, kjer je bil Povhč v svojem elementu. Posebno dobro in veselo razpoloženje so vzbudile pevske točke. Slišali smo priznano izvrstnega komika Povheta v humorističnem popisu ponesrečenega izleta na kolesu pa zopet v humorističnem nastopu s kupieti, kako je Franc Koštrun prepotoval Evropo. Vzbudil je mnogo smeha in veselja ter žel obilo pohvale. G.čna Thaierjeva je nastopila s tremi točkami. Pela je v družbi z Iličičem Duetto Mauresčo iz opere Donna Juanit- ta, arijo Anice iz opere .Čarostrelec ter ronianco Anice iz iste opere. G.čno Tha-lerjevo poznamo že od lani za izvrstno prikupljivo pevko, ko je nastopila v opereti »Mamsell Nitouche«. Njen glas je mično zveneč. Vidi se pa tudi, kaka se vežba in napreduje. Iličič se je pokazal za jako dobrega operetnega tenorista v Gounodovi serenadi »Kadar .ti poješ,« ter v družbi s Thalerjevo v Dueto Maurescs. Nastopil je tudi operni basist Križaj z dvema točkama. Strokovnjaki trde, da je njegov glas jako lep. Na glasovirju je spremljal petje g. C. Eržen, Iličiča pa njegova gospa soproga. Cel večer je bil jako prijeten ter ostane vsem udeležencem v dobrem spominu. Igralci so se tako na najprimernejši način poslovili od goriškega občinstva, katero jih želi v prihodnji zimski sezoni vsaj parkrat ter čez leto dnij vsaj z jednakim številom predstav zopet videti. ., , Glavno zborovanj« deželnega učiteljskega drtšti za pokneženo grofijo Goriško-GradišČanskd bode v četrtek, dne 13. mejnika 1909. ob 10 Vt uri predp. v dvorani pri »Zlatem Jelenu" v Gorici. — Dnevni red: 1. Predsednikovo poročilo. 2. a) Računski sklep za leto 1908/9. b) Proračun za 1909/10. 3. Volitev računskih pregledovalcev po § 10. društvenih pravil. 4. Volitev novega društvenega odbora. 5. Morebitni predlogi in nasveti. Gospodična Avpstl Šantel, učiteljica na dekliški šoli c. kr. mornarice v Pulju, je napravila v Ljubljani pred izpraševalno komisijo za meščanske šole izpit v sposobljenosti za vijolinski pouk z odliko. M Mtt» Srbine lUŽnl ?" — Kako je prišlo do tega, da ao se Častniki v Kobaridu odstranili z veselice, ko so zapeli pevci lepo junaško srbsko pesem „Što čutiš, Srbine tužni"? Poročajo nam, da je neki slovenski častnik informiral majorja, kakšna pesem da je to, na kar je major, ki ne zna nobenega slovanskega jezika, vstal in za njim seveda drugi Častniki. Če bi bil major posnal pravo vsebino pesmi, bi najbrže ne bil vstal * k »zročil toliko hrupa radi nedolžnu junaške pesmi. Neki stotnik planinskega polka se je baje spri radi tega z majorjem ter je baje že prestavljen. Oni častnik pa še ni , avan-ziral. — Čujemo tudi, da je tolminski glavar Prinzig ukazoval kobariškemu Županstvu, naj gredo g. majorja prosit odpuščanja. Ta je lepa pa kratka! Kcbaridci niso nikogar raz-žalili pa tudi nikogar ne pojdejo prosit odpuščanja. Da je starešinstvo zavrnilo glavarjevo usiljivost s sklepom, da ne stori nikdo takega koraka, to je razumljivo samo po sebi. Kaj ne šine v glavo okrajnemu glavar« ju ? Kje pa je bil takrat, ko je tisti stotnik zmerjal vrlo Kobariško ljudstvo z ^Vindiacbe Bagage"?! Takrat je imel posredovati ta mož pravice, da bi bili dobili žaljeni Kobaridei zadoščenje! — Da se sp!oh predrzne priti s tako zahtevo pred KobaridceU Kaj ni Že zadnji čas, da zapusti Tolminsko! ct! Fotografirani* koncertnega zbora Pevskega in glasbenega društva v Gorici se bo vršilo vsled večstranske želje prihodnjo nedeljo 9. t. m. ob 11 uri predpoldne na vrLu hotela Že tri tedne ie hodila Nais skoro vsako noč od doma. Izprva je bila zelo previdna, kasneje pa jo je navdala hladna smelost, da si je upala vse. Ko je opazila, da oče nekaj sluti, je postala zopet pametna. Izostala je pri dveh sestankih. Mati jej je bila povedala, da Oče nič več ne spi: vstaja in hodi iz sobe v sobo. Toda ob prosečih Frčdčricovih pogledih je Nais iznova pozabila vsakršno previdnot. Odšla je okrog enajstih, z namenom, da ne ostane zunaj dalje nego eno uro; in nadejala se je, da je oče v prvem spancu ne zasliši. . Frčderic jo je čakal pod oljkami. Ne da bi mu razkrila svoj strah, je dejala, da ne gre dalje proč. Rekla je, da se čuti preveč trudno; in to je bilo resnica, ker ni mogla spati čez dan, kakor on. Legla sta na svoj običajni kraj, tam nad morjem, razsvetljeni JVlarziiijr nasproti. P:^nierski svetilnik se je lesketal. Poslušajoča ga, je Nais zadremala na Frčdericovi rami. Ta se ni več ganil; popolnoma je obvladala trudnost tudi njega in zaprle so se mu oči. V medsebojnem objemu sta mešala sope-nje svojega spanca. Nobenega Šuma; slišati je bilo le ostre glasove zeienihlcobilic. Morje je spalo, kakor zaljubljenca. Takrat je stopila iz teme črna postava in se približevala. Bil je Micoulin; zbudilo ga je škripanje okna, in ko je pogledal za Nais, je ni našel v njeni sobi. Šel je na prosto in vzel za vsak slučaj majhno sekirico s seboj. Ko je zapazil pod oljko nekaj temnega, je stisnil ročaj sekirice. Toda otroka se nista ganila; z lahkoto je prišel tako blizo, da se je sklonil in jima pogledal v obraz. Ušel mu je polglasen vsklik začudenja: spoznal je mladega gospoda. Ne, ne, tako ga ni mogel ubiti: kri, razlita po zemlji, ki bi ohranila njeno sled, bi ga stala predrago. Vzravnal se je; dve gubi mrkle odločnosti sta mu rezali staro, usnjato lice, okame-nelo od zadržanega srda. Kmet ne ubije očitno svojega gospodarja, ker gospodar je vselej močnejši, če je prav pokopan. On oče Micoulin je odšel z volčjimi koraki, majaje z glavo, in pustil zaljubljenca mirno spati. Ko se je Nais nekoliko pred zoro vrnila domov, zelo vzmemirjena nad svojo dolgo odsotnostjo, je našla svoje okno, kakor ga je pustila. Pri zajutrku jo je oče Micoulin mirno gledal, ko je jedla svoj kos kruha. Pomirila se je: vse je kazalo, da oče ne ve ničesar. Stidbahn. Vsi p. n. gg. pevci in pevke, ki sedaj sodelujejo ali so v prejšnjih letih ke-daj sodelovali v tem zboru, so uljudno ua-prošeni, da se odzovejo našemu vabilu. Skup na slika bodi drag spomin na prvo dobo obstanka našega društva, ki je v tem času pnmBgaJo marsikaj težkoč in jo povzdignilo moč slovanske pesmi nr. Goriškem do spoštovanja vredne višine ter je s svojim kulturnim delom pripomoglo, da se je povspel ugled našega imena v Gorici in po deželi. Vsi, ki so kedaj sodelovali na dosedanjih umetniških izvajanjih, so ponosni, da so člani zbora, ki ga vodi in druži plemenito stremljenje. Iz tega čuta je vzniknila misel, da se priredi skupna slika. Posnel bo sliko fotograf g.t JerkiČ in jo zvršil v tolikih izvodih, kolikor se jih bo želelo. Brez resnega zadržka nikdo ne bo izostal, da ne bi manjkal na sliki. Na veselo svidenje iskreno vabi društveni odbor. Heil-Majer v Št. Petru. — Poročali srno. kako je novodošSi postajcuačelnik Majer v Št. Petru .pri Oorici odpravil slov. besedilo s pečata, kakor hitro je nastopil svojo službo. Predrzen, kakor je, se je izgovarjal, da ljudstvo nima nič proti temu, ampak le nekateri »iietzerji« so, ki hujska-jo in dražijo. Majerjeva nesramnost pa ni . obveljala. Vsled posredovanja na mero-dajr-em mestu je preskrbljen dvojezični ' pečat na njegove troške. Kako daleč sega ' predrznost tega zagrizenega neruskega človeka, se vidi iz tega, da celo uradne brzojavke maže s svojimi »heii«-klici. Ceio tu se drzne »heilati«. Tega imperti- | nentnega človeka naše ljudstvo ne more j dalje trpeti v svoji sredi, marveč zahteva, ' da se ga odstrani nemudoma. »Slov. klub« j je dobil na protest proti Majerju obvestilo, da je že služboval med Slovenci ter da je i sposoben za tako službovanje, ali to ne odgovarja resnici, kajti mož ne zna slo- j venski, na kolodvoru v Št. Petru pa ima opraviti izključno s Slovenci. Torej proč s Heil-Majerjem iz Št. Petra. Soriški Župan Jurij Bombig je bii v ponedeljek v avdijenci pri cesarju. Kolajno za 40-letno zvesto službovanje je dobil Henrik Batič, delavec v predilnici v Ajdovščini. O prvem maju v Gcrici poroča tudi »Slovenec«, pa tako falotsko, kakor je navada pri tem glasilu ljubljanskega škofa. Znani pritepenec je poslal v »Slov.« poročilo, da je bilo na majniškem shodu N. D. O. 50 lJFidij, poslušalo jih je pa 8. Piše tudi, da so se zbrali k shodu kar v gostilno, da ni bilo potrebno še posebne hoje od shoda v oštarijo. Torej tako! V isti številki »Slovenca« pa poroča isti čuk o prazniku orlov v Št. Andrežu« 2. t. m. ter piše: »Shod se je vršil v notranjih prostorih gostilne pri »Karlotu«. Torej kar v gostilni, da ni bilo potrebno hoje od shoda v oštarijo. Tako se je udaril »krščansko-socialni« izprijenec samega sebe po zobeh! — Pa zakaj tako zabavljanje po »Slovencu«? Pač zato, ker je veliki dr. Krek tako imenitno pogorel v Podgori in ker v nedeljo ni bilo nič delavcev v procesiji na Sveto Goro. Dopolnilne občinske volitve v Gorici se bodo vršile za tretji razred 21. t. m., za drugi 25. in za prvi 28. t. m. M\u proti „siarostruJarjem<'. — v nedeljo je bila nekaka čukovska slavnost v Št. An-drežu. Po tretji Bpašareti" je bil neki Vuk tako navdušen, da je rekel: aOd nekaterih stranij, ki so sicer našega prepričanja, se naše gibanje nekam omalovažuje in hoče prezirati. Tem gospodom povemo, da Če nas nočejo poznati sedaj, naj nas tudi putem puste pri miru, ko nas potrebujejo". — Čuki tako odpovedujejo ljubezen Gregorčiču in njegovim starostrujarjem. Iz Kozane nam poročajo, da tamkajšnji g. nune kar ne more pustiti v miru tamkajšnjega društva in pa časopisja. Ob spovednih listkih za VelikonoČ je zopet porabil priliko, da je ril proti društvu in neklerikalnim časnikom. Društvo pa je v Kozani nujno potrt bno; vsak razsoden človek je vesel društva, katero dela za edinost v občini. Kdor rije proti društvu, dela za raz por! Zato naj se Kozanci nič ne ozirajo na intrige, marveč naj se Še tesneje oklenejo društva. Xl C5S1I jO umrl 20 letni Ivan Prešeren, uslužben pri planinski železnici, ^el je po ulici za pokopališčem v Goriei ter padel na tla. Tovariši so mu pomagali, ali ostal je mrtev. Truplo so prenesli v ulico Piblut, kjer je nesrečni Prešeren stanoval, Zopat nov SOdrug. — Dr. Turna hoče svoje organizacije menda res. početveriti, kakor je pisal v enem svojih faraožnih letakov. Našel je sedaj novega sodruga v osebi svojega zasebnega uradnika Mihe Krištohča, ki je že slavno nastopil z naravnost očarujočim predavanjem v Vrtojbi. Odslej bo torej tudi on pomagal dr. Turni na trnjevem potu ljudskega reševanja. Če bo pa ta najnovejši sodrug reševal naše delavstvo tako, kakor je hotel rešiti odvetniške in notarske uradnike na zadnjem društvenem občnem zboru, potem želimo n&Sini delavcem le — dober tek. So-drugi, le tako naprej! Nur uicht brummen! Razglas. — Dne i. maja t. 1. ob 10 uri predp. je bilo v deželni hiši dvaiudvajseto srečkanje deželnih obveznic izdanih leta 1838. Izžrebale so se naslednje: Vrsta A št. 77 za 1000 gl. = 2000 kron. „ „ „ t-12 n 1000- „ = 2G00 „ V „ » 20 „ 500 „ = 1000 „ „ „ „ 10 .;. 500 n == .1000 „ ¦„ „ „ 7G „ 100 „ = 200 „ Vrsta B „ 44 „ 1000 V« 2000 j, „ „ „ 15 „ 500' „ ¦= 1000 „ „ „ „ 82 „ 100 „ = 200 „ „ „ ., 93 B 100 .-= 200 „ „ „ „ 29 „ 100 „ = 200 „ Deželna blagajna izplača te obveznico dne 1. avgusta t. 1. v nominalnih zneskih proti povrnitvi dotičuih obveznic in tistih odrezkov, ki še ne spadajo 1. avgusta t. L — Deželni odbor. OJ mizerlja! — Po zimi so socijalnode-mokratični študenti ves Čas stresali svoje ne-voljo nad nami, Gabrščekom, napredno stranko, N. D. O. i. t. d. Zadnji čas so nekako utihnili. Ali jim je prešlo veselje, ali pa — nimajo črvički v gnezdecu dovolj očetovske hrane več? AH pa morda pripravljajo grozen coup de main, s katerim na mah razkrijejo zaroto narodno-napredne stranke in N. D. O., rešijo naš narod vseh spon, terorizma in kapitalističnega „narodujakarstva" ter mu pričarajo na obzorje rudečo zarjo pribodajosti V Pripravi se, narod slovenski, tvoji odrešenilu prihajajo, — sicer ne ponižni, kot ovčice, ampak beketajo nič manj glasno, kot...... Sto čutiš, — tužniV Zborovanje tobakarnarjav. — v nedeljo pop. se .je vršil v hotelu „Treh kron" v Gorici občni zbor društva tobakarnarjev. Prišlo jih je okoli 40 iz slovenskega in furlanskega dela dežele, delegatje iz Trsta, kjer se ustanovna tako društvo in še drugi. Pozdravil je zborovalce predsednik g. Schvvarz, ki je poročal tudi o raznih korakih, storjenih v namen, da se zboljšajo razmere trafikantov. Sardagna je poročal o upravi in denarnem stanju društva, kar se je vzelo vse z zadovoljstvom na znanje. Za delegata na kongresu raznih društev trafikantov, ki bo na Dunaju, je izvoljen predsedaik g. Schvvarz. Razgovar-jali so se še o raznih drugih rečeh, na kar je predsednik zaključil zborovanje. Kolesarsko društvo „Zarja" naznanja, da se čepice in društveni znaki udobijo pri blagajniku Batjel-u ter naj blagovolijo, kateri jih še nimajo, v kratkem si jih nabaviti. Kolesarsko društvo »Soča" v Kojskem bo imelo I. občni zbor dne 9. t. m. ob 3. uri po-poludue v gostilni gospe Frančiške Marinič v Kojskem. V slučaju slabega vremena se vrši S dni pozneje. , javni ples se vrši v nedeljo, dne 9. t. m. v Prvačini v prostorih g. (pri opekarni). Karola Jarc Zveza narodnih društev. Vspored velike ljudske veselice v nedeljo »pri Jelenu« se bo dobit kot vstopnico pri blagajni. Bralno in pevsko društvo »Dneva žar« v Kazljah priredi veselico s petjem, igro in plesom v nedeljo, dne 9. maja 1909 na dvorišču gostilne g. J. Dovgana. Pri veselici sodeluje iz prijaznosti: Pevsko društv-o »Zorislava« iz Sežane in bralno-pevsko društvo »Tomaj« iz Tomaja. Vspored: 1. Korač.nica: »Naprej«, svira godba. 2. J. Aljaž: »Ujetjega ptiča tožba«, poje dom. pevski zbor. 3. Mazurka: »Krasni maj«, svira godba. 4. * »Venec narodnih pesmi«, poje pevski zbor iz Sežane. 5. Valjček: »Spomladni cvet«, svira godba. 6. J. Aljaž: »Na dan«, poje moški zbor. 7. Sinfonija: »Jadransko valovje«, svira godba. 3. J. Aljaž: »Zakipi duša*, poje moški zbor iz Tomaja. 9. Polka: »Imejte jo«, svira godba. 10. * »Kaj iščeš tu lovec«, poje mešan zbor. 11. * »Venček „arodnih rožic«, svira godba. 12.. »Kr-einar pri zvitem rogu«. Burka v enem de-,afljUi 13. Ples, ki traja do polnoči.'Začeli točno ob 3. uri popoldne. Med posameznimi točkami in plesom svira godbeno društvo »Lira« iz Sv. Križa pri Trstu. Vstopnina k veselici 50 v, sedeži I. vrste 40 v, H. vrste 20 v. Ker je isti dohodek namenjen za nabavo društvene knjižice, Vlada nima upanja,- da bi mogel parlament do'30. junija rešiti proračun za tekoče leto. Ako proračun ne bo rešen, bo finančni ministfer zahteval provizorij za drugo polovico leta. Račun o ogromnih vojnih izdatkih za oboroževanje bode predložen delegacijam, parlamentu pa še le v jesenskem zasedanju, aležno , ^^aj^^M^^ naredi^ za Dalmacijo. slučaju slabega vremena "serVfši veselica teden pozneje t. j. 16. maja t. 1. K obilni, udeležbi uljudno vabi odbor. Kflittsko Izobraževalno društva »Zarja« v Uz> Ml priredi 9. maja t. 1.. obJL.v slučaju sla Uradni list za Dalmacijo je objavil jezikovno naredbo, katero so podpisali: finančni, naučni, poljedelski, trgovinski ;er pravosodni minister ter miiiisira za notranje reči ter za javna deia. S to 11 pa- {,ega vremena teden dni pozneje na dvorišču j ragrafov obsegajočo naredbo se določa ff Ant, Gabrijelčiča svojo prvo veselico z le- , hrvatski ali srbski jezik kot uradni jezik pim vsporedom. — K obilni udeležbi vabi . najuljudneje* odbor. TrpskHklM in soipodanke vesti. Nove postave za gostilničarje v Ameriki. V glavnih točkah zahteva nova postava za državo Ohio sledeče: 1. Noben človekv ki ni ameriški državljan, ne sme voditi gostilne. 2. Kdor je bil kdaj obdol-žen krive prisege, ne sme imeti gostilne, i .Gostilničar ne sme prodajati mladoletnim otrokom ali pijanim ljudem pijače. V gostilni se ne sme igrati za denar. '.Nobenih slabili žensk se ne sme imeti v poslopju, kjer se nahaja gostilna. 6. V gostilni ne sme biti razobešenih nikakih nesodobnih slik. Kdor se ne-ravna po teh pravilih, bode za vedno izgubil gostilniško pravico. Prašičji trg na Dunaju leta 1908. — Plina ju se je pripeljalo v letu 1908 vse-skupaj 772.256 prašičev. Poprečna cena celega leta je pri opitanih prašičih padla za 3 do 7 vinarjev pri kilogramu, pri neopitanih pa je od 6 do 7 vinarjev ^skočila. . Pri prvih se je plačevalo poprečno 8'88 do 1*17 K, pri drugih 079 do IM7 /.a kilogram. Politični pregled. Poslanska zbornica je sprejela zakon ureditvi delavnika za trgovske pomočnike. Opoludne imajo oni trgovski pomočniki, ki obedujejo v prometnih lokalih, eno uro odmora, ostali pa poldrugo uro. Trgovine ostanejo zaprte od 8. zvečer do 5. zjutraj, one z jestvinami pa še le ob 9. ure zvečer. Poiem se je prešlo k čitanju vladnih finančnih predlogov. Bivši trg. minister dr. Fiedler je govoril obširno o vprašanju saniranja deželnih financ. Glavni vzrok žalostnega gospodarskega položaja tiči v tem, da se deželam nakladajo velika bremena, katera bi morala nositi pravzaprav država. Načrt o povišanju davka je za dežele nesprejemljiv. Dež. finance je mogoče sanirati le, če prevzame država del šolskih .bremen. Steinwender ie :-vajal, da z novimi predlogami ne bo j pomagano ne državi ne deželam. Obrača se proti povišanju davka na žganje in pi-Posl. Freudiich je rekel, da vladne predloge so brezobziren atentat na žepe delavskega ljudstva. Obsoja povišanje u-jžitnin, pravi, da za armado in vojno mornarico pojdejo zopet nešteti milijoni, se-;i potem ni za druge potrebščine denarja. Ministerski svet se je vršil 3. t. m.; na njem se je razpravljalo o vladnih predlogah in o stališču, katero naj ministerstvo zavzame glede naloge, katero ima rešiti Parlament v sedanjem zasedanju. Vlada bode zahtevala, naj se sprejmejo vsi pred-i, ki imajo namen povečati državne dohodke. Ti predlogi so: 1. Zakon o povišanju davka na pivo; 2. Za-i^on o d a v k u n a ž g a n j e; 3. Z a k o n |° Preureditvi deželnim fo n d o m "a k a z a ni h d e 1 e ž e v i z d r ž a v n i h i^oh od k o v; 4. zakon o novi ureditvi kontrole deželnih financ, padnji dve postrvi bodeta mogli stopiti v Veljavo še le 1. jan. 1910, ker morajo dejale, ako bodeta zakon, pod l in 2 sprega, dne 31. decembra t. 1. prenesti pobirati deželne dokla-_(!e n a pivo in žganje. Vlada upa da I No vsi štirje zakonski predlogi odkazani Posebnemu odseku 52 članov, v katerem jj° "Jih usoda odločena. Vlada upa, da No zakoni s pomočjo nemško-poljske Nne sprejeti. v občevanju navedenim inininisterstvom podrejenih politično - upravnih uradov, sodnij in državnih pravdništev s strankami, ali v uradnem občevanju imenovanih uradov med seboj (v Dalmaciji safni) kakor tudi v notranjem poslovanju teh uradov. V notranjem uradovanju teh oblastev je pa dovoljena tudi raba laščine: Na razpravah pri sodnih dvorih, ako je tožba pisana laško ter se ima izdati laška razsodba, dovoljeno je vsakemu članu sodnega dvora posluževati se pri sodnih posvetovanjih tudi drugega deželnega jezika. Na laške prošnje se morajo izvrševati vknjižbe v javne knjige v tem jeziku. Laškim uradnikom, posebno tehnikom in pravnikom, ki ne znajo dobro hrvatski, je dovoljeno izdajati važna mnenja, namenjena samo za notranjo uradno uporabo tudi v laškem jeziku. Javna naznanila morajo biti pisana v hrvatskem ali srbskem jeziku, naznanila uradov, katerih pedročje ob-seza celo deželo, ali onih uradov ob morju, ki so v sedežu okrajne sodnije morajo biti v hrvatskem in laškem jeziku. To velja tudi za uradne table in pečate. Šolski zavodi občujejo s šolskimi oblastvi v jeziku, ki je na Šoli učni jezik. Ta naredba stopi v krepost najdalje I. januarja 1912. Predpostavljeno oblastvo pa sme že pred upcljati rabo hrvatskega jezika v mejah te naredbe za kako upravno stroko, ako so dani za to posebni pogoji. To so glavne določbe. Vse skup je pomanjkljiva rešitev jezikovnega vprašanja. Pot germanizaciji in rabi laščine je gotovil letno apanažo 60.000 rubljev, dokler bo Študiral v inozemstvu. Slovenska gledali&a predstava nr Dunaju. — Društvo „Zvez'datt na Dunaju priredi v soboto 8. maja na korist družbi sv. Cirila in Metoda v dvorani »Češkega narodnpga doma*; XV. Turnergasse 9, narodno igro s pstjem »Divji lovec", spisal F, S, Finžgar. Prireditev igre je prevzel g. Milan Skrbinšek, ki-j&ža. pred .tedni z najboljšim vspehom nastopil na slovenskem odru v Ljubljani. Vloge so v spretnih rokah dunajskih Slovenk in Slovencev ter slovenskih vi-sokošolcev. Pri predstavi sodeluje tamburaški zbor dunajskega hrvatskega društva nPro-svjeta". -- Vstopnina je: sedeži 1. in 2. vrste po 3 K, 3. io 4. vrste po 2 K, ostali sedeži po t K, stojišča po 60 v. — Prepiačila v korist naše Šolske družbe se najhvaležnaje sprejemajo. .— Začetek predstave je točno ob 8. uri zvečer. — Želeti je, da se Slovenci na Dunaju "obilno udeleže te prireditve. 77.850 K 63 v za nemške šolske na«i mene je izdala Kranjska hranilnica leta 1908., kakor svedoči njen računski zaključek, ki je bil pravkar razposlan. To so velikanske svote — glasne znanilke ponetn-čevalnih namer najstarejšega denarnega zavoda na Kranjskem. Proračun češke osrednje Matice šolske za leto 1909. šteje čeloma 1,172.490 K stroškov. Samo za plače učiteljstvu ji bode šteti 400.000 K; v pokojninski zaklad mora plačati 120.000 K. Matici je go-tavih dohodkov le 147.000 K; darovi in razne zbirke ji morajo prinesti torej K 1,025.190. Ogromne številke, ki nam dokazujejo, kolika je češka narodna požrtvovalnost! Iz nemške »Kranjske hranilnice« v Ljubljani je bilo meseca aprila od 1171 strank dvignjenih 1 milijon 128.820 kron. Stanje hranilnih vlog je vsled tega padlo na 46 milijonov. Dva milijona za »Siidmarko«. S kakim navdušenjem in upehom delajo Nemci za potnjčevanje naših pokrajin, kaže zbirka, ki so jo pričeli potom subskripcij na ta način, da se vsak subskribent zaveže, da plača 2000 K, ako dobijo 1000 podpisov. Kakor trdi graška »Tagespost« z dne 2. t. m., imajo že 20.000 kron zago^ drto in pod odejo — o groza — Simpanzo, veliko opice, ki je skotila nanjo in jo pošteno pretepla, vsled česar je žena hudo zbolela. Opica je bila lastnina v sosedni hiši stanu* jočega stotnika MUllerja. .;, Cela Vas zgorela. — Ena najbogatejših in najlepših vasij v ogerskem komitatu Samogv, namreč vas Mike je do tal pogorela. Unel se je skedenj, in veter je razširil požar, da je, bilo vsako obrambno delo brezuspešno. - Avstrijski . zrakoplove? Lagagiieuc .poskuša na Dunaju ob Donavi svoj vodljivi zrakoplov. Poskusi so se vsi posrečili. Zadnjič je napravil pot 4000 m v 3 minutah in pol in sicer v visočini 8 m. Zrakoplov tehta 500 kg. Polno Met — V bližini Dunaja v Stockerau ia Korneubnrgu se je sedaj pojavilo toliko hroščev, da so jih celo vsa stanovanja polna. Mali oglasi. / Najmanjša pristojbina stane 60 vin. Ako Je oglas obsežnejši se raCuna ta vsako besedo 3 vin. Najpriprav&ejše inaerlranjc m trgovce in obrtnike. Koliko jo manjčlh trgovcur In obrtnikov ˇ Gorici, lite ie mali lokal ¦ jfrrsJLfflaffe meblovana soba z uporabo kuhinjo ali brez. — Ponudbe se prosi pod «Saison 190!H na uprav- odprta na stežai. Vrhu tega so dalmatinski I tov,je1liiu nc 'da bi bili kaj agitirali m to. poslanci podrli naše načelo, da se ima rešiti jezikovno vprašanje skupno za celo državo' s posebnim zakonom. Turčija. — Postavljeno je novo ministerstvo. Veliki vezir je Husejn Hilmi paša, Sahib-Molla je šejk-ul-islain. — Sultam Meh-med V. odide v kratkem na potovanje po državi. -- Bivši sultan ima naloženih v inozemskih bankah okoli 280 miljonov K. — Izdan je uLn na prebivalstvo, da mora tekom 5 dnij oddati vse prepovedano orožje. Vsi carigrajskl časopisi ostro pišejo proti odstavljenemu Sultanu ter ga imenujejo roparja in krvoločneža; primerjajo ga z Neronom in Kaligulo. — »Stambul* zahteva, naj se ga postavi pred izjemno sodišče. BTurquie" pravi, da ga ves turški narod prokiinja. Čedalje bolj verjetno je, da bode naperjen proti Ab-dul Hamidu državni proces. Vse Časopisje zahteva, naj se brez obzira razkrije bivšega Kot subskribenti so se oglasila tudi posamezna burševska in druga društva, med drugimi tudi mestece Ptuj. Upajo, da dobijo tako v kratkem času vsoto dveh miljonov. s katero se bo vzdrževala cela vrsta potujčevalnih zavodov. Oče ideje je dr. Rosegger v zadnji številki svojega »Heimgartna«. Dobljena Stava. — James Smith v New Yoi K je stavil, da bo obral 1000 Ne\v-Yor-čanc» vsakega za en dolar, ne da bi jim povedal, zakaj bo uporabil denar. Inseriral je v listu: „Pošljite mi en dolar 1 James Smith 41 144....Building". Par dni pozneje se je bralo v istem listu: »Pošljite mi vendar en dolar" in koncem tedna: »Zadnja prilika! Ako ne pošljete hitro dolarja, se ga ne sprejme več"! V resnici je poslalo 1200 Iju-dij v SmUhovo pisarno svoj dolar. Denar je bil izročen bolnišnici, a Smith je dobil stavo i DolinčiGi postaja ledenico proti loljaku se odda u najem enonadstropna hiša s kuhinjo in fi sobami i razgledom po Rožni dolini in na Karavanke. Jako pripravila za letoyi&n'je. Pojasnila daje Paul Josip. sultana vladni sistem. »Jeni Gazetta" poroča, j in se je izrazil, da bi bila svota tem večja, da je že dognano, da so bile moritve v Ada , čim delj časa bi inseriral. Anonce, dobro ni naročene in da stoje v zvezi s carigraj- ( sestavljene, hipnotizirajo človeka,, ki ae ravna Poprava in komisijska zaloga' dvokoles in Šivalnih* s troje v, gramofonov za koncerte in gonilne ter vsako-vrste ploSče, zastopnik antoraatov za gostilne in vsakovrstnih kmetijskih strojev. Stara dvokolesa se emajlirajo po ceni z ognjeni pri Batjel-u Gorica Stolna ulica 3-4. Prodajali na mesečne obroke. Navi slavenski ceniki franko skimi dogodki. — Preiskava vojne sodnije proti Abdul Hamidovim ljudem je spravila mnogo obtežujočega gradiva proti odstavljenemu sultanu, vendar je izključeno, da bi &e J ga postavilo pred vojno sodnijo, ker jo od stavljenje kalifa že samo na sebi najvišja kazen. Izdalo se bode obtožujoče gradivo, da se tako odstavljenje sultana še bolj utemelji. Razne vesti. Akad. društvo slovenskih agronomov ,Krasu na Dunaju priredi 7. t. m. ob '/«8 zvečer v lokalu pri Franku XVIII. Cottagegasse štev 1. svoj prvi redni občni zbor z običajnim vsporedom. — Prijatelji društva dobro došli l Slov. akad. društva »Slovenija" ni Dunaju si usoja naznanjati, da se vrši I. red. obč. zbor 81. tečaja v petek 7. t. m. v restavraciji „Zum Magistrat", I. Lichtenfelsg. Št. 3. — Začetek točno ob pol 8 uri zvečer 1 Gostje, društvu naklonjeni, dobrodošli 1 Ruski car je podaril baje srbskemu "princu Ojorgju pol milijona rubljev ter mu za*- po njih, tudi če sluti, da je sleparija. »Žma roki" dfliuje. — Italijansko-ameri-kanska roparska .družba »črna roka* imenovana, je zažgala hišo v Kew-Yorku, ker ji niso hoteli dati prebivalci 1000 dolarjev. Osem oseb je zgorelo, med temi pet otrok. Lokomotiva udrla v hišo. — V Pr&nisiu je udrla lokomotiva, ki je prišla na nepravi tir, v hišo, kjer spe izprevodniki. prevrnila je postelje, ranila 8 oseb in razbila vse pohištvo. Podoba B0llini]0V8t katera predstavlja ma-dono z detetom, je bila ukradena iz cerkve v Benetkah. Tatu in podobo so dobili. Tat je hotel poJobo prodati, obrnil se na hišnika nekega muzeja, ki je vso zadevo povedal policiji. Policist se je preoblekel v Angleža, šel k tatu, pobotal sem ž njim za sliko 50.000 lir, dal na račun 500 lir, vzel sliko in šel. Tako ravnanje je bilo popolnoma na mestu, ker se je bilo bati, da pokvari tat celo sliko, ako izve, da so mu policisti na sledu. Slika jo pa znamenita in dragocena. OpUa V pottaljl. — Delavčeva žena Bruck" muller v Korneuburgu je slišala v spalni sobi ropot, Stopivši v sobo je našla posteljo raz- Salon Central Crand Elektro Bioskop Piaiza tatica - Carso Gius. Verdi - Via detla Ginnastta V soboto, dne 8. maja, ob 8. zvečer gr veliki Highlife-večer združen z vojaškim koncertom, pri katerem svira godba 47, pešpolka iz Gorice. — Krasen, novodoben program. Od 1. «!© 9. maja se vidi: Viharno laorje. Edino, jako zanimivo naravno povze»ie. - Tepec v Alpah. Jako smešno. -.- Sp-spod de MOtttmorency. Velika dramatična igra iz življenja v 30 pretresu j ocih oddelkih. Doseg. — Godbeni norec. Zelo komično. - Pripovedke babice. Kolorirana pravljica v 30. podobah. — Poaesre-Cenci na morja. Iz življenja vzeto. RMjurhm dramatični dogodki. - Medved na stopnicah. Vsacega posili smeh. Jako smošno. LJnlika se ne da satreti. Velekomični original. Predstave: Ob delavnikih ob 6. 7. 8. io 9. uri ave«er. - Ob praznikih in nedeljah predpoldne ob HA «ri» P°P°- tadne ob 2. 1 4. 5. 6.1 8. in 9. uri. Kdor je moje podjetje enkrat ^el, estane stalen gost. Profla se iz poste rofce lepo posestvo z restavracijo, velikim zatajenim sečnatim vrlom; na novo urejenim pokritim zidanim kegljiščem za letno in zimsko sezono, objednem pripravno za letovišče. V hiši je tudi velika klet, pripravna za vinsko trgovino. Kupci uaj si ogledajo pri gosp. Andrej Kalan, restavracija Vinearje, Škofja Loka. Išče se primerno stanovanje s 3 ali 4 sobami v bolj novi hiši od 1. septembra t. 1. — Ponudbe s kratkim popisom stanovanja, natančnim naslovom in ceno, naj se pošljejo pod „c. kr. uradnik" do 28. maja na upravniŠtvo tega lista. Br. 1018. Razpis dražbe. Ker se pri oddajni razpravi dne 29. aprila 1.1. ni sprejela nobena došlih ponudeb za zgradbo novega šolskega poslopja v Kalu,- se razpisuje nova zmanjševalna dražba za to na 27.506 K - proračunjeno stavbo. Načrt, preudarek in. stavbeni pogoji se morejo pregledati v podpisanem uradu v navadnih urah. Rok za vlaganje pravilno koleko-vanih pismenih ponudeb poteče dne 11. junija t. 1. ob 10. uri predpoldne. S ponudbami treba vložiti 5-odstotno varščino. Da bode podjetniku mogoče pripraviti gradbeni materijal vže poprej, se je določilo, da se prične z gradbo še-le prihodnje spomladi, stavba pa se mora dovršiti do jeseni leta 1910. C. kr. okrajni šolski svet V Gorici, 2. maja 1909. Št. 5/09. Vinarsko in gospodarsko druftlvo v Komnu, reg. zftd. z onofljenim poroštvom gabilo na III. občni 2bor Vi&orskega in gosp. društva v Komnu, ki bo dne 16. maja 1909. t. j. na nedeljo ob 3. uri pop. v društvenih prostorih. DNEVNI RED: 1. Poročilo nnčelstva. 2. poročilo nadzorstva. 3. Volitev načelstva za III. dobo. 4. Volitev nadzorstva za I. dobo. 5. Volitev revizijskega zapisnika. 6. Morebitni predlogi. Ako ne bode ta občai zbor sklepčen ob tej uri, vrši se .'drugi občni zbor ob 4. uri popoldne^ob vs&Ki udeležbi. ODBOR. Trj^ov^ko-obrtna zadruga V Gorici rogletrovana zadruga z neomejenfm Jamitvom. Načelstvo in nadzorstvo >Trgovsbo-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na preuienjena In dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila tiri nknivni ¦e|l dne 30. deoembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: BKnpni Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu no 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanjuT ,: Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se pb želji izposojevalci določi tudi na 10 ali več let. / , Vsak izposojevalep plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mevto uradni«« V»# prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vaakera znesku, jih obreatuie !no 4»'* večje, stalno naložene pa po dogovorn., * * >*v* Deleži ho dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča* In »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dcbil naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. ' Načelstvo in nadzorstvo. lidlikovana pekarija in slattirna Karol Drasčik v Gorici na Komu v (lattni hiši) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi- nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna fins vina in likerje na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za nmogo- brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. "**9 Pijanosti ni ueč Uzorec tega Čudežnega izdelka „C0Z&" se pošlje brezplačno. More se dati v kavi, v mleku, v pivu, v vinu aH v jedilih no da bi pivce to zapazil. Prašek „C0ZA" učinkuje čudovito tako, da so pivcu pristudi alkohol in vse alkoholne in močne pijače. Ta prašek deluje tako mirno in gotovo, da mu ga sinejo dati Žena, sostra ali hči dotičnika, no da bi on zapazil, kaj je resnično provzročilo njegovo ozdravljenje. Prašek „C0ZA" je prinesel mir v tisočere družine, jo rešil ogromno osob sramote in ponižanja, da, iz takih oseb 5 je.ct-io napravil čvrste, močne in vsakega dela zmožne ljudi. Ta prašek je že marsikaterega mladeniča spravil nazaj na pravo pot sreče ter je podaljšal za mnogo let življenje mnogim osebam. — Zavod, ki poseduje ta čudo-